UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Tadeja Sapač Maribor, 2013 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Evangeličanska cerkvena občina Križevci v najstarejših matičnih knjigah 1784–1800 Mentor: doc. dr. Andrej Hozjan Kandidatka: Tadeja Sapač Maribor, 2013 Lektorica: Janja Adanič, prof. slovenščine Prevajalec: Andrej Kuzmič, prof. nemščine ZAHVALA Za strokovno pomoč, nasvete, vodenje in dragoceni čas se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Hozjanu. Zahvaljujem se tudi g. duhovniku Aleksandru Balažicu za pomoč in omogočen vpogled v matične knjige. Posebna zahvala je namenjena mami, pokojnemu očetu in babici, ki so me podpirali in spodbujali v času študija, Robertu za vso pomoč in razumevanje pri nastajanju diplomskega dela ter sorodnikom in prijateljem za spodbujanje. IZJAVA Podpisani-a Tadeja Sapač rojen-a 02.07.1986 študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer enopredmetna nepedagoška zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Evangeličanska cerkvena občina Križevci v najstarejših matičnih knjigah 1784–1800 pri mentorju-ici doc. dr. Andreju Hozjanu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani breznavedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum, 10.01.2013 POVZETEK Ljudje, ki so živeli v posameznem kraju, predstavljajo zgodovino nekega kraja. V okviru posamezne župnije so se rodili, poročali in umirali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene danes najstarejše matične knjige Evangeličanske cerkvene občine Križevci med leti 1784–1800. Najprej je podan zgodovinski pregled razmer na Madžarskem in v Prekmurju do 18. stoletja, sledi opis obdobja po izdaji tolerančnega patenta, ki ga je leta 1781 izdal madžarski kralj Jožef II., in opis cerkvene občine Križevci, ki je bila ustanovljena leta 1783. Posebna pozornost je namenjena analizi najstarejših ohranjenih križevskih matičnih knjig: krstne, pokopne in poročne. Pri analizi so za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol po posameznem letu, število krščenih po vaseh, najpogostejši priimki zabeleženi po vaseh krstnih vpisov, število vpisanih pokopov glede na spol in delež vpisanih pokopov glede na starostno kategorijo ter število umrlih po vaseh in število poročnih vpisov ter delež vpisanih glede na spol in starostno kategorijo ženinov in nevest. Dodane so tabele in grafi za vsako posamezno matično knjigo po posameznih letih. KLJUČNE BESEDE: protestantizem, Evangeličanska cerkvena občina Križevci, tolerančni patent, matice, 18. stoletje. ZUSAMMENFASSUNG Menschen, die in einzelnen Ortschaften gelebt haben, stellen die Geschichte eines Ortes dar. Im Rahmen einzelner Pfarren wurden sie geboren, haben geheiratet und sind gestorben. Eine wichtige historische Quelle im Leben der Pfarren sind Matrikel/Kirchenbücher. In der Diplomarbeit sind die bis heute ältesten erhaltenen Kirchenbücher der Kirchengemeinde Križevci von 1784 – 1800 dargestellt. Zuerst ist der historische überblick der Geschehnisse in Ungarn und in Prekmurje bis zum 18. Jahrhundert dargestellt. Es folgt die Beschreibung der Epoche nach der Erscheinung des Toleranzpatents, der im Jahre 1781 von Ungarischen König Josef II. herausgegeben wurde, und die Beschreibung der Evangelischen Kirchengemeinde Križevci, die im Jahre 1783 gegründet wurde. Ein besonderes Augenmerk liegt in der Analyse der Kirchenbücher: der Taufen, der Begräbnisse und der Hochzeiten. Bei der Analyse zur dieser Epoche wurden folgende Faktoren bearbeitet: Zahl der Taufeinträge, Anteil der Getauften nach Geschlecht in den einzelnen Jahren, Zahl der Getauften nach Dörfern, der häufigste Nachname nach Dörfern in den Kirchenbüchern der Taufen; die Zahl der eingetragenen Beerdigungen bezüglich des Geschlechts, der Anteil eingetragener Beerdigungen bezüglich der Alterskategorie und die Zahl der Beerdigungen nach Dörfern; die Zahl der eingetragenen Hochzeiten, Anteil der Eingetragenen nach Geschlecht und das Alter der Bräutigame und der Bräute. Für jedes Kirchenbuch sind Tabellen und Graphe für jedes Jahr dargestellt. SCHLÜSSELWÖRTER: Protestantismus, Evangelische kirchliche Gemeinde Križevci, Toleranzpatent, Kirchenbücher, 18. Jahrhundert KAZALO UVOD .............................................................................................................................. 1 1. ZGODOVINSKI PREGLED ..................................................................................... 2 1.1. Reformacija in protireformacija v gornjem Prekmurju ..................................... 6 1.2. Obdobje po izdaji tolerančnega patenta .............................................................. 12 1.3. Evangeličanska cerkvena občina Križevci .......................................................... 13 2. MATIČNE KNJIGE EVANGELIČANSKE CERKVENE OBČINE KRIŽEVCI ........................................................................................................................................ 18 2.1 Splošno o matičnih knjigah .................................................................................... 18 2.2 Matične knjige cerkvene občine Križevci 1784–1800 .......................................... 20 3. ANALIZA MATIC CERKV. OBČINE KRIŽEVCI ZA LETA 1784–1800 ....... 23 4. SKLEPI ..................................................................................................................... 62 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 64 UVOD Namen mojega diplomskega dela je predstaviti Evangeličansko cerkveno občino Križevci na podlagi najstarejših matičnih knjig 1784–1800. Zgodovina Prekmurja je nasploh še slabo raziskana, vzroki za to pa so zgodovinsko pogojeni. Za pričujoče diplomsko delo sem pregledala vso dostopno literaturo, od virov pa sem uporabila matične knjige cerkvene občine Križevci, kar je bila osnova diplomskega dela. Diplomsko delo je razdeljeno na tri poglavja. Prvo poglavje je namenjeno zgodovinskemu pregledu na Madžarskem in Prekmurju od Mohačke bitke do smrti Jožefa II. V prvem podpoglavju je posebej predstavljena reformacija in protireformacija v gornjem Prekmurju, v drugem podpoglavju je opisano obdobje po izdaji tolerančnega patenta leta 1781, ki je zagotavljal verske in bogoslužne svoboščine tako evangeličanom kot tudi pripadnikom drugih pomembnih veroizpovedi v kraljevini. V tretjem podpoglavju je predstavljena Evangeličanska cerkvena občina Križevci, ki je nastala šele dve leti po izdaji tolerančnega edikta, leta 1783. Nadaljevala sem s poglavjem o matičnih knjigah, opisan je nastanek in vrste matičnih knjig, posebej so obravnavane križevske krstne, pokopne in poročne knjige. V zadnjem poglavju sem obdelala in analizirala podatke, ki nam jih ponujajo vse tri obdelane matične knjige. V sklepu so predstavljene ugotovitve in spoznanja, ki so nastala ob preučevanju matičnih knjig. Za izbrano temo diplomskega dela sem se odločila, ker izhajam iz okolice Križevec in me zanima zgodovina Prekmurja, prav tako so bile prvič obdelane evangeličanske matice na takšen način in ti podatki dajejo neko sliko o življenju ljudi na Goričkem v 18. stoletju. 1 1. ZGODOVINSKI PREGLED Prekmurje je pokrajina na področju današnje Slovenije in Madžarske, ki leži med rekama Muro in Rabo ter potokom Kučnica in trgom Monošter. Pred več kot tisoč leti so se tu naselili Slovani. Od 12. stoletja so se tu naseljevali tudi Madžari in Nemci, pozneje tudi Romi in Judje.1 RAZMERE NA MADŽARSKEM IN PREKMURJU OD MOHAČKE BITKE DO SMRTI JOŽEFA I. Turška zmaga pri Mohaču in skoraj sočasni prodor Luthrovih reformacijskih idej predstavljata v prvi polovici 16. stoletja ključna zgodovinska dogodka.2 29. avgusta 1526 je v grozovitih spopadih na bojišču pri Mohaču umrlo približno 15 tisoč madžarskih vojakov. Mrtvi so obležali tudi najvišji politični in verski voditelji države, med njimi tudi kralj Ludvik II. Po nenadnem in nepričakovanem odhodu Turkov iz države so se na Madžarskem začele nove težave, ki jih je povzročil spor med visokim in srednjim plemstvom. Skupina baronov je na kraljevski prestol hotela postaviti Ferdinanda Habsburškega. Svojo težnjo so utemeljevali s splošno vojaško močjo dinastije, kar bi bilo vsekakor potrebno v uspešni obrambi pred Turki. Srednje plemstvo pa je zagovarjalo stališče, da je za madžarskega kralja treba izvoliti pripadnika izvirnega, starega madžarskega plemstva, zato so za najvišji položaj v državi predlagali sedmograškega vojvoda Janeza (Ivana) Zapoljo/madž. János Szapolyai. Ker dogovora nasprotujoči si strani nista sklenili, so oba kandidata njuni privrženci okronali za madžarskega kralja. V tako nenavadnih razmerah si je Ferdinand Habsburški zagotovil oblast nad severnimi in zahodnimi območji države ter današnjim hrvaškim prostorom, kralj Janez I. pa si je prilastil območja vzhodno od reke Tise in svojo vojvodino Sedmograško (tudi Erdelj, lat. Transilvannia). Vojaška moč Ferdinanda Habsburškega je bila precej večja od nasprotne strani, zato je premagal kralja Janeza I., ki je nato moral zapustiti državo. V naslednjih 1 Andrej Hozjan, Abriss der reformatorischen und gegenreformatorischen Ereignisse in Prekmurje vom 16. bis 18. Jahrhundert, v: Die Reformation in Mitteleuropa, Dunaj–Ljubljana 2011 (dalje: Hozjan, Abriss der reformatorischen), str. 97. 2 Franc Šebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev, Murska sobota 1977 (dalje: