ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW I I. — ŠT. 1-4. 1947 i l IZDAJA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA Uredniški odbor: Dr. Bogo Grafenauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, dr. Fr. Zwitter. </ 3 1. ÏÏ!i. WS L Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani. Tiskala Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. KAZALO Obračun in program . - • • • • • •. • .• . • 7 Grafenauer B., (Problemi in naloge slovenskega zgodovinopisja v našem času . - !J Zwitter Fr., Narodnost in politika pri Slovencih ^>i Melik V., Volitve v Trstu 1907—1913 JO Korošec J-, Butmirska keramika I-3 Zapiski: Škerl Fr., Zgodovinarji v novi dobi 151 Zgodovinske ustanove: Golia M., Stanje naših arhivov 15j> Maček J., Osrednji drž. arhiv Slovenije in njegovi problemi . 160 Škerl Fr., Poročilo o arhivskem gradivu za slovensko zgodovino v dobi narodnoosvobodilne borbe • • 162 Fabijančič V., Ljubljanski mestmi arhiv 1'* Zborovanja in društveno življenje: Golia M., III. zborovanje slovenskih zgodovinarjev .184 Golia M., Tajniško poročilo • • 186 Knjižna poričila in bibliografija: Kos M., Naša zapadna meja v novejši italijanski zgodovinski literaturi 187 Graf en au er B., Statistika o Juilijski krajini 192 Zwitter Fr., Koroški zbornik . ' • • 19p Potrč J-, Lenin, Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma ... 199 Škerl Fr., Publikacije Dušana Kvedra o partizanskih borbah na • Slovenskem 201 J a r c J., Publikacije virov za zgodovino narodnoosvobodilne borbe in kvizlinških organizacij 203 Baš A., Korošec J., Staroslovenska'grobišča na,Slovenskem .... 206 Grafenauer B., Binter B., Južni Slovani v srednjem veku ... 212 M. Pivec-Stele, Slovenska zgodovinska bibliografija od 6. IV. 1941 do 9. V. 1945 218 Baš Fr., Okupatorska historiografija o Slovenskem Štajerskem . 222 ОГЛАВЛЕНИЕ Отчет и программа . , 7 Графенауер Б.: Проблемм и задачи словенскои историографии в наше времн П (26) Цвиттер Фр.: Народносто и политика y словенцев .... 31 (61) Me лик В.: Вмборм в Триесте в 1907—1913 г.г 70(113) Корошец И.: Бутмирскал керамика 123(146) Записки: ШкерлБ Фр.: Историки в новое времн 151 Учреждении no изученик) истории: Голиа М.: Состоание наших архивов 155 M a ч e к И.: Централмши государственнми архив Словении и ero проблемм 160 Ш к e p л b Фр.: Сообвдение об архивном материале no еловенскои истории в период народно-освободителБнои 6opb6w 162 Фабианчич В.: Лгабллнскии городскои архив 174 Собрании и делтелБносто обвдеств: Голиа М.: Ш. собрание словенских^^историков 184 Голиа М.: Отчет секретарн . 186 Сообшенин o ккигах и библиографин: Кос М.: Наша западнал граница в новеишеи италБлнскои истори- ческои литературе 187 Графенауер Б.: Статистика o КЗлиискои Краине 192 Цвиттер Ф p.: Каринтиискии сборник 195 Потрч И.: Ленин: Империализм, как внсшан стадил капитализма 199 Ш к e p л b Фр.: Публикации Душана Кведра o 6opb6ax партизан в Словении 201 Ирц И.: Публикации источников no истории народно-освободителБ- нои 6opb6bi и квислинговских организации 203 Баш A.: Корошец И.: Древне-славлнские кладбиода в Словении . 206 Графенауер Б.: Бинтер Б.: КЗжнне славнне в cpeÄHeeeKOBbe . 212 M. Пивец-Стеле: Словенскан историческан библиографил с 6. IV. 1941 до 9. V. 1945 г 218 Баш Фр.: Оккупантскал историографил Словенскои Штирии . 222 CONTENTS Retrospect and Programme 7 Gr afe na u ет B., Problèmes et tâches de l'historiographie slovène à notre époque Ц (28) Zwitter Fr., La nationalilé et la politique chez les Slovènes 31 (66) Me lik V., The Elections in Trst-Trieste, 1907^-1013 . 70(118) Korošec J-, The Ceramics of Buimir 123(148) Record: Škerl Fr., The Historians in our Era ............ 151 Historical Institutions : Golia M., The State of our Archives . 155 Maček J., The Central State Archives of Slovenia and their Problems 160 Škerl Fr., The Report of the Archive Material for the Slovene Hi­ story during the Period of the National Liberation Struggle . 162 Fabijančič V-, The City Archives of Ljubljana 175 Meetings and Activities of the Societies: Golia M., Ill Gathering of the Slovene Historians ....... 184 Golia M., The Secretary's Report 186 The Book Reports and Bibliography: Kos M., Our Western Confines in the Recent Italian Historičar lite­ rature .'•.... 187 G r a fena u'er B., Statistics about the Julian March 192 Zwitter Fr., The Book on Carinthia 195 Potrč J., Lenin, Imperialism, the Final Stage of Capitalism . .' . 199 Škerl Fr., The Publications of Dušan Kveder about the Partisan Struggle in Slovenia 201 J a r c J., The Publications of Documents for the History of the Natio­ nal Liberation Struggle and the Quisling Organisations .... 203 Baš A., Korošec J., Ancient Slovene Burying-places in Slovenia . • 206 Graf enauer B., Binter B., The South Slavs in the Middle Ages . 212 M. Pivec-St e le, The Slovene Historical Bibliography from 6. IV. 1941 to 9. V. 1945. 218 Baš Fr., The Occupier's Historiography about the Slovene Styrià . 222 Obračun in program Slovenski zgodovinar je danes dolžan, da si odgovori na vpraša­ nje: kakšna je bila pot, ki jo je hodilo slovensko zgodovinopisje y preteklosti, kaj je bilo v tem zgodovinopisju veljavnega in kaj je treba zavreči. Imeti mora pa tudi jasno zavest o tem, kakšno naj bo njegovo delo v novi državi in novi družbi. Slovenski historiki XIX. stoletja in njihovi epigoni še v našem stoletju niso šli po poti, ki jim jo je označil prvi slovenski historik Anton Tomaž Linhart. Začetnik slovenske historiografije je hotel pi­ sati zgodovino civilizacije in ne zgodovino vladarjev, bil je svobodo- mislec, sovražil je fevdalizem in nemško nadoblast, kot goreč, a nikdar nekritičen slovenski preroditelj je odkril Karantanijo in s tem postavil osnovo za opredelitev Slovencev kot posebne etnične individualnosti u okviru slovanskih narodov, a tudi za premaganje vseh koncepcij, ki so ostajale v okviru pokrajin, na katere je fevdalna doba razkosala slovensko zemljo. Slovenska historiografija sto let po Linhartovi smrti in deloma še pozneje pa obstoji še vedno v obdelovanju detajlnih vprašanj iz politične in cerkvene zgodovine, o življenju našega ljud­ stva dobimo nekaj podatkov samo v kulturnozgodovinskih«, priveskih takih publikacij in v lokalnih študijah, snov je grupirana po letnicah vladanja posameznih vladarjev, okvir zgodovinskih knjig in revij je provincialen in ne vseslovenski, njihova kritičnost majhna. Klerikalni in liberalni historiki so v bistvu dobri Avstrijci, njihovo delo pred­ stavlja prav za prav provincialen odtenek avstrijske historiografije s slovenskim predznakom. Za nemško-avsirijsko historiografijo te dobe je pa značilno na eni strani veliko'delo na zbiranju in obdelovanju zgodovinskih virov, na drugi strani pa majhna sila pri vprašanjih zgodovinske sinteze, predvsem pa — v soglasju z reakcionarno misel­ nostjo nemško-avstrijske inteligence — topo nerazumevanje in odbi­ janje stremljenj, ki so študirala v zgodovini predvsem razvoj civili­ zacije, iskala zakone zgodovinskega razvoja in verovala v napredek v zgodovini. Treba je priznati, da so se v našem stoletju pojavila nova strem­ ljenja in nova dela, prežeta drugačnega duha, ki so za nas tudi danes dragocena in pomembna oporišča. Vseslovenska koncepcija se je uve­ ljavila najprej v izdajanju Gradiva, potem pa tudi v drugih publi­ kacijah in v organizaciji historičnega dela, tako da se je nekdanji provincializem popolnoma umaknil potrebnim in koristnim regional­ nim študijam in organizacijam. Slovenski historični koncept je pri- vedel logično do tega, da so se študije koncentrirale na eni strani okrog začetkov naše zgodovine in s tem povezale s problemi zgodnje južnoslonanske in slovanske zgodovine sploh, zja kasnejšo dobo tujega gospodstva pa okrog gospodarske in socialne zgodovine in pričele klesati s tem temeljne kamne za bodočo zgodovino slovenskega ljud­ stva. Za novejšo dobo je pričela naša literarna in v manjši meri politična zgodovina odkrivati progresivnost glavnih kulturnih tvorcev naše preteklosti in bedno klavrnost kulturnih in političnih nazorov njihovih konservativnih nasprotnikov. Univerza v Ljubljani je dvig­ nila kritično raven našega znanstvenega dela, nekateri njeni pred­ stavniki so vodili na kulturnem polju izrazito progresivno borbo proti oelesrbskemu hegemonizmu, a nesoglasje med njeno funkcijo znan­ stvenega središča za slovensko ozemlje in trpko politično realnostjo politične razkosanosti tega ozemlja je moralo vzbujati odpor proti versajskemu sistemu in iskanje poti za drugačno rešitev slovenskega narodnega problema. Od začetka stoletja dalje so spoznanje resnično tvornih sil Rusije, vpliv Masaryka, kontakt s progresivnejšimi fran­ coskimi strujami, kontakt s srbsko inteligenco, ki je v principu že davno prekinila z reakcionarno mentaliteto. prispevali k temu, da smo se na osnovi novega gospodarsko-socialnega razvoja po vsem svojem gledanju vedno bolj odtujevali reakcionarni mentaliteti avstro- nemške inteligence in njene univerzitetne znanosti. Vse to pa predstavlja le majhen del naloge, ki bi jo slovenska znanost morala izvršiti pred usodno preizkušnjo L 1941. Gospodarske publikacije se niso lotile naloge marksistične analize kapitalistične eksploatacije slovenskega ljudstva, ki je po njej klicala socialno- gospodarska resničnost. Univerzitetna znanost ni naredila prav nič ali le zelo malo za pogumno analizo demokracije in fašizma, jugoslo­ vanskega vprašanja, slovenskega narodnega vprašanja — samih pro­ blemov, ki so bili med najbolj žgočimi ves čas obstanka stare Jugo­ slavije. In če je udobni in oportunizmu laskajoči beg pred aktual­ nostjo v izolirane ali namišljeno izolirane specialne probleme označe­ val strokovno delo večine naših