ISSN 0351-1189 PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST ISSN 0351-1189 RAZPRAVE Comparative literature, Ljubljana PKn (Ljubljana) 36.3 (2013) PKn (Ljubljana) Miha Kovač: Spremembe bralne krajine v Sloveniji: branje leposlovja PKn (Ljubljana) 36.3 (2013) PKn (Ljubljana) PKn (Ljubljana) 38.3 (2015) 1973–2014 Izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost Jaez Strehovec: Elektronsko literarno besedilo, ki se briše in izginja Published by the Slovene Comparative Literature Association www.zrc-sazu.si/sdpk/revija.htm Massih Zekavat: Primerjalna raziskava Platonove poetike in poetike Korana Glavna in odgovorna urednica Editor: Darja Pavlič Saddik Gohar: Umestitev afroameriških suženjskih pripovednih Uredniški odbor Editorial Board: diskurzov v romanu Wolves of the Crescent Moon Darko Dolinar, Marijan Dović, Marko Juvan, Vanesa Matajc, Lado Kralj, Vid Snoj, Jola Škulj TEMATSKI SKLOP Uredniški svet Advisory Board: Benedikts Kalnačs: Velike postkomunistične pripovedi? Vladimir Biti (Dunaj/Wien), Janko Kos, Aleksander Skaza, Neva Šlibar, Galin Tihanov (London), Ivan Verč (Trst/Trieste), Tomo Virk, Peter V. Zima (Celovec/Klagenfurt) Marcello Potocco: Strategije kanadskega historičnega romana © avtorji © Authors Andrej Leben: Koroški (slovenski) vojni narativi med reprezentacijo in PKn izhaja trikrat na leto PKn is published three times a year. diskurzom Prispevke in naročila pošiljajte na naslov Send manuscripts and orders to: Tanja Tomazin: Postmodernizem in zgodovinskost v srbski književnosti Revija Primerjalna književnost, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Tone Smolej: Slovenska polivokalna romana s tematiko druge svetovne Letna naročnina: 17,50 €, za študente in dijake 8,80 €. vojne TR 02010-0016827526, z oznako »za revijo«. Cena posamezne številke: 6,30 €. Alenka Koron: Holokavst med zgodovino in fikcijo Annual subscription/single issues (outside Slovenia): € 35/€ 12.60. Nina Sivec: Pričevanjska literatura in etična zavezanost resnici Naklada Copies: 350. Seta Knop: Med zgodovino in biografijo PKn je vključena v PKn is indexed/ abstracted in: Arts & Humanities Citation Index, Current Contents/ A&H, Katja Mihurko Poniž, Megi Rožič: Izgradnja ženske identitete v dialogu z Bibliographie d’histoire littéraire française, ERIH, IBZ and IBR, zgodovino MLA Directory of Periodicals, MLA International Bibliography, Scopus. Andraž Jež: »Kiklop« in nacionalizem Oblikovanje Design: Narvika Bovcon Stavek in prelom Typesetting: Alenka Maček Madli Kütt: Živeti preteklost kot metafora Tisk Printed by: VB&S d. o. o., Flandrova 19, Ljubljana Izid številke je podprla This issue is supported by KRITIKA Agencija za raziskovalno dejavnost RS Oddano v tisk 10. decembra 2015 Sent to print 10 December 2015. POROČILOPOROČILA RAZPRAVE 1 MihaKovač:Spremembe bralne krajine v Sloveniji: branje leposlovja 1973–2014 23 JanezStrehovec:Elektronsko literarno besedilo, ki se briše in izginja 39 MassihZekavat:Comparative Study of the Poetics of Plato and Qur˒ān PAPERS 59 SaddikGohar:Positioning African American Slave Narrative Discourses in Wolves of the Crescent Moon 1 MihaKovač:Changes in the Reading Landscape in Slovenia: Fiction Reading Habits, 1973–2014 TEMATSKI SKLOP 23 JanezStrehovec:Electronic Literary Text: Erased and Vanishing 39 Massih Zekavat:Comparative Study of the Poetics of Plato and Qur˒ān 83 VanesaMatajc:Pripoved, romanopisje, preteklost in zgodovina. Uvod v tematski sklop 59 Saddik Gohar:Positioning African American Slave Narrative Discourses in Wolves of the Crescent Moon 87 BenediktsKalnačs:Grand Postcommunist Narratives? A Postcolonial Perspective on Latvian Historical Fiction THEMATIC SECTION 101 MarcelloPotocco:Strategije kanadskega zgodovinskega romana 121 AndrejLeben:Koroške (slovenske) vojne pripovedi med reprezentacijo 83 VanesaMatajc:The Narrative, Novel Writing, Past and History. in diskurzom Introduction to the Thematic Section 139 Tanja Tomazin:Postmodernizem in zgodovinskost v srbski 87 Benedikts Kalnačs:Grand Postcommunist Narratives? A Postcolonial književnosti. Dvojni angažma srbskega postmodernizma Perspective on Latvian Historical Fiction 157 ToneSmolej:Slovenska polivokalna romana s tematiko druge svetovne 101 Marcello Potocco:Strategies of the Canadian Historical Novel vojne 121 Andrej Leben:Carinthian (Slovene) War Narratives between 173 Alenka Koron:Holokavst med zgodovino in fikcijo: primer Littellovega Representation and Discourse romana Sojenice 139 TanjaTomazin:Postmodernism and Historicity in Serbian Literature: 185 NinaSivec:Pričevanjska literatura in etična zavezanost resnici: The Double Engagement of Serbian Postmodernism razmerja med pričevanjem, falsifikatom in heterobiografijo 157 Tone Smolej:Two Polyvocal Slovene Novels on World War II Themes 195 Seta Knop:Med zgodovino in biografijo: porevolucionarna Rusija v 173 Alenka Koron:Holocaust between History and Fiction: The Case of dokumentarnem primežu Danila Kiša, Jurija Trifonova in Lada Kralja Littell's Novel The Kindly Ones 209 Katja MihurkoPoniž,MegiRožič:Izgradnja ženske identitete v dialogu z 185 Nina Sivec:Testimonial Literature and Ethical Obligation to Truth: zgodovino: Krese, Pirjevec, Wolf Relationships between Testimony, Falsification and Heterobiography 229 Andraž Jež:»Kiklop« in nacionalizem: inherentna politična dilema 195 Seta Knop:Between History and Biography: Post-revolutionary Russia Joyceovega »hibridnega« teksta in the Documentary Grip of Danilo Kiš, Yury Trifonov and Lado Kralj 249 Madli Kütt:Living the Past as a Metaphor: Writing and Re-writing the 209 KatjaMihurkoPoniž,MegiRožič:The Construction of Female Identity in Past in Marcel Proust’s The Time Regained and Its Translation into Dialogue with History: Krese, Pirjevec, Wolf Estonian 229 Andraž Jež:“Cyclops” and Nationalism: Inherent Political Dilemma of Joyce’s “Hybrid” Text KRITIKA 249 Madli Kütt:Living the Past as a Metaphor: Writing and Re-writing the Past in Marcel Proust’s The Time Regained and Its Translation into 261 ZarjaVršič:Sociologija literature skozi panoramo Estonian POROČILO BOOK REVIEW 267 Blaž Zabel:VI. kongres Evropske mreže za primerjalne literarne vede (REELC/ENCLS) REPORT Primerjalna knknjiževnost,jiževnost, letnik 30,38, št. 13,, Ljubljana,Ljubljana, decemberjunij 2007, 2015, UDK UDK82.09 82091(05)1(05) RazpraveRazprave Spremembe bralne krajine v Sloveniji: branje leposlovja 1973–2014 Miha Kovač Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana [email protected] Članek obravnava trende pri branju leposlovja v Sloveniji, kot jih nakazujejo slovenske raziskave o bralnih navadah med letoma 1973 in 2014, ter jih primerja z rezultati nekaterih podobnih raziskav v Evropi in ZDA. Odgovore respondentov primerja z knjigotrškimi in knjižničarskimi statistikami in na tej osnovi analizira razmerja med zasebnim in javnim sektorjem na področju knjige, pri čemer ugotavlja pozitivno korelacijo med branjem leposlovja in širjenjem vključenosti prebivalstva v izobraževalne sisteme ter negativno korelacijo med branjem leposlovja in širjenjem avdio-vizualnih medijev. Ključne besede: slovenski knjižni trg / bralne navade / e-knjige / knjižne statistike / knjižnice / knjigotrštvo / leposlovje / uspešnice / žanri Naloga, ki si jo zadaja pričujoče besedilo, nas že v izhodišču napo- tuje na spolzek teren. Ugotoviti namreč želi, kako se je zadnjih 40 let v Sloveniji spreminjal odnos do branja leposlovja, v kakšni interakciji je bil s prodajo in izposojo knjig ter katere družbene in tehnološke spremembe so ga najbolj zaznamovale. Težava pri tovrstnih raziskavah je namreč v tem, da imamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu na razpolago razmeroma malo podatkov o bralnih navadah v različnih obdobjih in še manj knjigotrških statistik; pomagati si je torej treba z indičnimi dokazi in občasno o lokalnih razmerah sklepati na podlagi globalnih trendov. Poleg tega so bile raziskave bralnih navad v Sloveniji izvedene v precej različnih družbenih okoliščinah in z različnimi metodologijami, zato njihovi izsled- ki niso neposredno primerljivi in zgolj nakazujejo osnovne smeri razvoja bralnih navad. Bralcu, ki nima veselja do statistik in do podrobnejšega razumevanja mehanizmov, ki uravnavajo delovanje knjižno-založniške dejavnosti, zato priporočam, da podatkovne dele besedile le preleti in se osredotoči predvsem na zaključke, ki jih bom izpeljal iz njih – ti namreč odpirajo kar nekaj novih vprašanj, povezanih z razmerji med nosilci knji- 1 Primerjalna književnost (Ljubljana) 38.3 (2015) PKn, letnik 38, št 3, Ljubljana, december 2015 ževnih besedil, tehnologijami za njihovo razširjanje in percepcijo književ- nih vsebin. Raziskave branja v Sloveniji Uvodoma velja poudariti, da je, kar zadeva raziskave branja, Slovenija razmeroma srečna dežela, saj smo prvo resno raziskavo bralnih navad iz- vedli že leta 1973, nato pa jih ponovili vsakih deset do petnajst let (Žnideršič 1999; Rupar 2015). Izsledki raziskav so bili objavljeni leta 1974, 1979, 1984, 1998 in 2014, pri njihovem navajanju pa se bom v prvi vrsti naslo- nil na povzetke, kot so bili objavljeni leta 1999 (Žnideršič idr.). Rezultate pete raziskave z uradnim naslovom Bralna kultura v republiki Sloveniji bom povzemal po njihovi tiskani objavi (2015), pri čemer grafi, ki jih bomo uporabil v pričujočem besedilu, še niso bili javno objavljeni. Vprašanja v vseh petih raziskavah so bila zaznamovana ne samo z raz- ličnimi metodološkimi pristopi (prve štiri raziskave so bile terenske, peta je bila izvedena s pomočjo spletnega anketiranja), ampak tudi z duhom časa ter vrednotami