35 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Jurij Perovšek SLOVENSKI PREVRAT 1918 Jurij Perovšek 1918 SLOVENSKI PREVRAT Hrvatov in Srbov Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov 35 Cena: 25 EUR INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Ljubljana 2018 35 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Jurij Perovšek SLOVENSKI PREVRAT 1918 Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov 3 ZALOŽBA INZ Odgovorni urednik dr. Aleš Gabrič Založnik Inštitut za novejšo zgodovino ZBIRKA RAZPOZNAVANJA / RECOGNITIONES 35 ISSN 2350-5664 Jurij Perovšek SLOVENSKI PREVRAT 1918 Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov Recenzenta dr. Miroslav Stiplovšek dr. Bojan Balkovec Jezikovni pregled Polona Kekec Prevod povzetka Borut Praper Oblikovanje Barbara Bogataj Kokalj Tisk Medium d.o.o. Naklada 300 izvodov Izid knjige je Javna agencija za raziskovalno dejavnost podprla Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"1918" PEROVŠEK, Jurij Slovenski prevrat 1918 : položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov / Jurij Perovšek ; [prevod povzetka Borut Praper]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2018. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones, ISSN 2350-5664 ; 35) ISBN 978-961-6386-92-0 298385408 4 PREDGOVOR Vsem, ki so utrli pot v slovensko državo. 5 »Danes še le smo postali gospodarji svoje zemlje, kot gospodarji na svoji zemlji imamo seveda vse pravice svobodnega gospodarja, toda tudi vse dolžnosti.« (dr. Alojzij Kokalj, Slovenski narod, 19. november 1918, str. 2) »Na jugu Avstrije se je ustanovila nova J u g o s l a v i j a, ki združuje v sebi vse Slovence, Hrvate in Srbe. Najvišjo oblast v tej državi ima Narodno veče v Zagrebu, neposredno oblast nad Slovenci ima Narodna vlada v Ljubljani. Ta Narodna vlada je stopila na mesto bivše avstrijske vlade.« (Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, 26. november 1918, str. 26) 6 PREDGOVOR VSEBINA 9 PREDGOVOR 15 OD MAJNIŠKE DEKLARACIJE DO PREVRATA 16 Uveljavitev imena Slovenija in Narodni svet 37 Oblikovanje Narodnega vijeća Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu 46 O bodoči jugoslovanski državi 67 Konec habsburške dobe 103 DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV 117 PRVA SLOVENSKA VLADA 131 Pristojnosti Narodne vlade 136 Samostojnost Narodne vlade na vojaškem področju 163 Druga področja samostojnega delovanja Narodne vlade 189 RAZMERE NA GOSPODARSKOSOCIALNEM PODROČJU 211 TEMELJNA NARODNOPOLITIČNA VPRAŠANJA TEDANJEGA ČASA 277 SKLEP 285 POVZETEK 295 SUMMARY 307 VIRI IN LITERATURA 323 IMENSKO KAZALO 7 8 PREDGOVOR Leto 1918 je pomenilo veliko zarezo v novejši svetovni in slovenski narodni zgodovini. Končala so se »leta strahote« – prva svetovna vojna, Nemčiji se je potopilo cesarstvo, odšel je zadnji avstro-ogrski monarh, vrsta narodov je udejanjala wilsonovsko načelo samoodločbe, na razvalinah starih, veli- kih držav so nastajale nove narodne države, republikanski in socialno revolucionarni val se je širil po Evropi. Bil je čas pre- vrata, kot so ga poimenovali sodobniki. Prevratna doba je za- jela tudi Slovence, ki so se na podlagi narodne samoodločbe 29. oktobra 1918 odcepili od Avstrije in skupaj s Hrvati in Srbi iz habsburške monarhije ustanovili Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS). Država SHS je z izjemo Prekmurja, Međi- murja, Bačke, Baranje in Banata obsegala vse drugo jugoslovan- sko ozemlje nekdanje monarhije. Obstajala je do 1. decembra 1918, ko se je s Kraljevino Srbijo združila v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Čas, ki so ga Slovenci preživeli v Državi SHS, označuje nji- hova prva izkušnja vladanja samemu sebi, to je samostojnega odločanja o razmerah in razvoju svojega političnega, družbe- nega, kulturnega, gospodarskega in vojaškega življenja. Subjekt tega položaja Slovencev v Državi SHS je bila prva slovenska na- rodna vlada – Narodna vlada SHS v Ljubljani (Narodna vlada). 9 Na Slovenskem je bila najvišja oblast, v razmerju med njo in vr- hovnim organom oblasti v Državi SHS, Narodnim vijećem SHS v Zagrebu, pa je bila utemeljena (kon)federativna državnost Slo- venije v tedanji prevratni dobi. Vsestranska emancipacija Slovencev v Državi SHS, ki za- radi italijanske zasedbe Primorske novembra 1918 in še obsto- ječe vpetosti Prekmurja v madžarsko državo ni zajela celotnega slovenskega naroda, se nam v premisleku slovenske osamosvo- jitvene volje v 20. stoletju pokaže kot eno od njenih temeljnih zgodovinskih počel. V narodovem zgodovinskem spominu se je ohranila skozi različne vsebinske in časovne stopnje. V prvi unitaristični in centralistični jugoslovanski državi so nanjo spo- minjali tako na avtonomistično-federalistični kot na unitarno- centralistični politični strani. V začetku februarja 1923 je gla- silo Združenja slovenskih avtonomistov poudarjalo, da je bila Slovenija novembra 1918 »svobodna državica« (Avtonomist, 3. februar 1923, Politika in politika, str. 2), v tem delu slovenske politike pa so leta 1924 ponovno izjavili, da je bila leta 1918 Slo- venija kratek čas neodvisna, in dodali, da je bila Narodna vlada »vlada v pravem pomenu besede, ker je imela v svojih rokah vso državno moč« (Mala politična šola, str. 15, 16). Na katoliški strani se je konec februarja 1923 dolgoletni vidni politik avto- nomistične Slovenske ljudske stranke (SLS) dr. Janko Brejc spo- minjal tedaj »samostojne Slovenije«, v kateri so Slovenci dose- gli »lastno državnost« (Slovenec, 27. februar 1923, Avtonomija Slovenije po prevratu, str. 1). Nato je glasilo SLS Slovenec leta 1927 poudarilo, da je v prevratnem času SLS »ustvarila Zedi­ njeno Slovenijo z lastno avtonomno vlado, ki je imela vse prero­ gative državnih vlad (…). Ali si morete misliti večjo samostoj- nost Slovencev, kakor smo jo imeli tedaj, če izvzamemo lastno nezavisno državnost?« (Slovenec, 15. januar 1927, Hinavščina rodi hinavščino, str. 3). Na združeno svobodno Slovenijo in prvo slovensko vlado je znova spomnil v poročilu o manifesta- cijskem zborovanju ob desetletnici slovenske samoodločbe 29. oktobra 1928 v Ljubljani (Slovenec, 30. oktober 1928, Praznik 10 PREDGOVOR osvoboditve slov. naroda, str. 5) in ob njeni dvajsetletnici leta 1938 (Slovenec, 29. oktober 1938, Prva narodna vlada, str. 4, 30. oktober 1938, Beležke: prva slovenska narodna vlada, str. 2). Ko je leta 1932 umrl njen predsednik Josip vitez Pogačnik, je pou- daril, da je bil »prvi predsednik suverene slovenske vlade« (Slo­ venec, 19. avgust 1932, † Josip Pogačnik, str. 3). Pet let kasneje je opozoril, da se je v prevratnem času »razvila prva slovenska vlada, ki je v imenu Narodnega veča izvajala že vse pravice dr- žave na svojem ozemlju« (Slovenec, 29. oktober 1937, V oktobru 1918, str. 1). Nekdanja člana Komunistične stranke Jugoslavije Lovro Klemenčič in ing. Anton Štebi pa sta leta 1925 oziroma 1939 pisala o suvereni, samostojni Sloveniji in prvi slovenski narodni vladi leta 1918. Štebi je pribil, da je 29. oktober 1918 »dejansko naš največji narodni praznik« (Naprej, 1. avgust 1925, Lovro Klemenčič, Nacionalna vprašanja in proletarski razred v Jugoslaviji in na Balkanu, str. 1; Štebi, 29. oktober, str. 28, 29). Tudi Bernotova Jugoslovanska socialnodemokratska stranka je leta 1927 ocenila, da je bila slovenska Narodna vlada leta 1918 »suverena in njen predsednik je imel značaj in oblast predse­ dnika republike Slovenije« (Naprej, 3. september 1927, SLS in demokracija, str. 1). Naslednje leto je levodemokratično usmer- jeni Lojze Ude poudaril, da je »naš praznik (…) 29. oktober. Pred desetimi leti na ta dan smo Slovenci proglasili svojo politično svobodo. (…) Spomin na ta dan nam ne pusti mirovati.« (Ude, Desetletnica, str. 127.) Tudi na unitaristično centralistični politični strani se spo- minu na slovensko samostojnost v letu 1918 niso izogibali. Leta 1919 je dr. Ivan Tavčar poudaril, da je bila tedaj Narodna vlada edina avtoriteta »v deželi« (Slovenski narod, 15. februar 1919, str. 1), sredi dvajsetih let pa je glasilo liberalne Samostojne demo- kratske stranke Jutro pisalo, da so Slovenci novembra 1918 imeli »četudi ne formalno, a praktično, svojo državo, svoje suverene (…), svoje ministre, svojo vojsko, svojo zunanjo politiko, svoje finance«. Obstajala je »naša slovenska država«. (Jutro, 14. junij 1925, Ljubljana, 13. junija, str. 1.) Tudi v liberalni Samostojni 11 kmetijski stranki, ki se je tedaj že bližala avtonomističnemu stališču, so v tem letu zapisali, da smo leta 1918 »avtonomijo res imeli ter neodvisno slovensko deželo« (Položaj kmetskega stanu, str. 24). Nato je Jutro leta 1928 spomnilo na prvo sloven- sko narodno vlado (Jutro, 4. november 1928, Prvi srbski vojaki v Ljubljani, str. 10) in to znova storilo leta 1938 (Jutro, 30. oktober 1938, Beležke: prva slovenska narodna vlada, str. 2). Med obema vojnama sta na položaj Slovenije v prevratu leta 1918 opozo- rila še Fran Erjavec in dr. Lovro Bogataj. Erjavec je poudaril, da so bili tedaj Slovenci »navezani izključno le na svojo silo« in so se v tej preizkušnji izkazali za »izrazito državotvoren faktor«, Bogataj pa ugotovil, da je »imela Slovenija od prevrata do 1. de- cembra 1918 značaj lastne državnosti«. (Erjavec, Slovenci, str. 67; Bogataj, Uprava v Sloveniji, str. 379.) Pomen prevratnega 29. oktobra 1918 je po okupaciji Slovenije leta 1941 poudarila tudi Osvobodilna fronta in ga v spomin na osvoboditev Slovencev izpod habsburške oblasti razglasila za slovenski narodni pra- znik. (Pleterski, 29. oktober, str. 31.) V drugi Jugoslaviji je bil spomin na »prvi slovenski državo- tvorni prevrat« (Pleterski, Šušteršič, str. 444) dolgo časa zate- mnjen. Temnili so ga zaradi glavnega