Od točkopisa do eBralca 100 let organiziranega delovanja slovenskih slepih in slabovidnih Luis Braille Uredniški odbor: Luka Pavlin, Viktor Vertačnik, Stane Padežnik © ZZZS 2020. Vse pravice pridržane. Od točkopisa do eBralca 100 let organiziranega delovanja slovenskih slepih in slabovidnih 1 NAGOVORI IN VOŠČILA 1.1 Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja Spoštovani! Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije iskreno čes- titam ob obeleževanju sto let organizirane skrbi za slepe in slabovidne na Slovenskem. Izražam posebno zadovoljstvo in veselje, da sem lahko prevzel častno pokroviteljstvo dogodkov, ki jih boste priredili v letošnjem jubilejnem letu. Vlogo častnega pokrovitelja bom opravljal po svojih naj- boljših močeh in želim si, da bo obeležitev odmevala. Širša javnost si namreč zasluži spoznati vaša pomembna prizadevanja in uspehe, ki hkrati izboljšujejo slovensko družbo ter jo delajo bolj vključujočo, solidarno in človečno. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v stoletju od leta 1920 naprej raz- vijala programe za ljudi z okvaro vida, pri čemer posebej izpostavljam založniško in informativno dejavnost, ki vključuje več kot stoletno delovanje Knjižnice slepih in sla- bovidnih Minke Skaberne. Dostop do informacij je ključen za izobraževanje in usposa- bljanje ter omogoča socialno aktivacijo ter razmeroma samostojno življenje in delo sle- pih in slabovidnih na podlagi dostopa do dela, ustvarjalnosti in podjetnosti. Kot že sto let, letos pa še močneje, vas prevevata optimizem in vnema za nadaljnje delo v dobro slepih in slabovidnih. Iskrene čestitke in srečno! Zbornik ZDSSS 7 1.2 Nagovor nekdanjega predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca Spoštovani! Vsak od nas kdaj izkusi dotik teme, take ali drugačne. Strah, tesnoba, neprijeten občutek preveva telo. Večina ali pa sko- raj vsi sčasoma stopimo iz kroga teme in obda nas, morda samo v prvem hipu, pomirjajoč občutek svetlobe. Prema- lokrat se znamo vživeti v občutke sočloveka, predvsem v občutke ranljivih skupin naše družbe. Sogovornika, ki mu raz- lagamo svoje težave, velikokrat slišimo reči, da nas razume. Pa nas res? Občuti enako kot mi? Poznamo pravi pomen besede empatija? In ne nazad- nje – bo samo empatija dovolj za normalno življenje katere koli ranljive skupine? Pred stotimi leti so se ljudje z okvaro vida samoorganizirali v društvo, ki je do danes preraslo v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Že takrat so vedeli, da so sku- paj močnejši, in se zavedali, da so v družbi, ki temelji na vizualnosti, premalo, a tako vendarle bolj vidni. Njihovo iskreno prizadevanje za izboljšanje položaja slepih in sla- bovidnih je obrodilo mnoge sadove, a odgovornost države, da jim omogoči enake mož- nosti razvoja, izobraževanja in zaposlovanja, ni nič manjša. Nasprotno, še večja je. Pot- rebe slepih in slabovidnih v družbi morajo biti slišane, razumljene in vidne. Prav na omenjenih področjih se skrivajo največji izzivi, ki nas čakajo v prihodnje. Krepitev sistemske zgodnje obravnave slepega otroka staršem olajša začetek nove, s številnimi nepojasnjenimi vprašanji prežete življenjske poti, otroku z okvarjeno vidno funkcijo pa ponudi nujno potrebno razvojno pomoč. Slepi in slabovidni sicer obiskujejo šolo skupaj z vrstniki, ki vidijo, a država jim mora zagotoviti ustrezno prilagojene učbe- nike. Izobrazba in zaposlovanje sta za invalide enako pomembna, če ne še pomemb- nejša kot za druge člane družbe. Vsi skupaj pa jim moramo pomagati, da laže prema- gajo ovire pri enakopravnem vključevanju. Pri tem je izjemnega pomena ozaveščanje javnosti. Časi, ko se učitelj v razredu ustraši dela s slepim otrokom, ko ima delodajalec pomisleke, če se na razpisano delovno mesto prijavi slepa ali slabovidna oseba, morajo biti preteklost, ne stvarnost. Tehnologija pomaga preskočiti te ovire, ne zmore pa premagati stereotipov in predsod- kov. Ta korak moramo storiti kot družba, predvsem pa vsak od nas v sebi, v razmišlja- nju, čutenju in delovanju. Premagajmo temo našega neznanja, da razsvetlimo temo, v kateri živijo slepi in sla- bovidni. Prepričan sem, da bomo kmalu ugotovili, da je zgolj navidezna. 8 Od točkopisa do eBralca 1.3 Nagovor predsednika vlade Republike Slovenije Janeza Janše Spoštovani! Ko so Helen Keller vprašali: »Kaj je po vašem mnenju še huje kot roditi se slep?« je odvrnila: »Videti, a ne imeti vizije«. Kako prav je imela ta borka za pravice slepih in slabo- vidnih, ki je postala tudi ena najvidnejših humanitark in ki je s svojim življenjem in delom vedno znova dokazovala, da, ko si človek zada cilj in mu sledi vztrajno ter neomajno, uspeh ne more izostati, ne glede na okoliščine, ki so težavne in ki človeka spremljajo ob tem. Vizijo, nekaj narediti in spremeniti položaj slepih in slabovidnih na slovenskem ozemlju sta imela ustanovitelja Podpornega društva slepih, predhodnice vaše zveze, Franc Dolinar in Alojzij Levstek. Iz te vizije je skozi dolgo stoletje vzcvetela organiza- cija, ki danes vso skrbnost posveča zadovoljevanju potreb slepih in slabovidnih. Veseli me, da se je globoko poslanstvo vaše zveze izoblikovalo v bogati zgodovini, prepleteni z najrazličnejšimi veselimi, pa tudi grenkimi izkušnjami, in v neposrednem življenju sle- pih in slabovidnih. Zavedam se, da se je skozi pore časa ter zgodovinske dogodke dru- štvo nenehno prilagajalo družbenim razmeram in se v tem pogledu tudi dobro ukalilo v borbi za pravice slepih in slabovidnih. Prav zaradi tega neutrudnega in nepretrganega delovanja vaše Zveze, življenja sle- pih in slabovidnih niso samo temna brezpotja, ampak radostna sonca na čudovitih poteh bivanja. Po tem, ko smo premagali prvi val epidemije koronavirusa, smo se naučili, kako neprecenljivo je v kriznih časih ostati složen in solidaren. Predvsem pa kako biti pove- zani kot bratje, kot lepo prijateljstvo opiše v svoji pesmi Veronika Žižek, članica Medob- činskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Kljub temu, da slepi in slabovidni niste najbolj glasni člani naše družbe in da nimate močnih medijskih zvočnikov, ki bi se bučno borili za vaše pravice, pa se bo vlada, ki jo vodim, vedno zavedala, da so v naši družbi ranljivi posamezniki in skupine, katerim je treba še posebej tenkočutno prisluhniti, in to še posebej, ko gre za vaš položaj znotraj našega celotnega slovenskega občestva. Zbornik ZDSSS 9 Vaša stoletnica je vsem nam zgled in obenem tudi simbolni opomin, da je, tako kot je to zelo dobro povedala Helen Keller, „življenje izzivalna pustolovščina, pri kateri smo, če se znamo soočiti s spremembami in se svobodnega duha spopasti z usodo, nepremagljivi.“ Iskrene čestitke ob visokem jubileju! 10 Od točkopisa do eBralca 1.4 Nagovor nekdanjega predsednika Državnega zbora mag. Dejana Židana Spoštovani bralke in bralci monografije ob 100-letnici orga- niziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji! Stoletnice so pomemben mejnik, so priložnost, da strnemo misli in pretekla dejanja, si zastavimo nove cilje ter se spomnimo vseh, ki so pogumno orali ledino za napredek in skupno dobro. Ob 100-letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih smo lahko ponosni na številne posa- meznice, posameznike in društva v Sloveniji, ki so skozi zgodovino soustvarjali pogoje, zahvaljujoč katerim so slepi in slabovidni danes ena- kovreden in enakopraven del naše skupnosti. Boj slepih in slabovidnih za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost traja več stoletij – od prve francoske šole za slepe v 18. stoletju in iznajdbe brajeve pisave do informacijsko-komunikacijskih tehnologij in današnje digitalizacije, ki slepim in sla- bovidnim odpira nove, boljše ter hitrejše možnosti dostopa do informacij, znanj in izo- brazbe. Pri tem ne gre spregledati pomena ustanovitve prve knjižnice za slepe in sla- bovidne v Sloveniji, katere pobudnica in ustanoviteljica je bila pred 102 letoma Minka Skaberne. Z neutrudnim delom za slepe in slabovidne je pridobila spoštovanje samega Ivana Cankarja, ko ga je zaprosila, ali lahko nekaj njegovih del prepiše v brajico. Danes je v knjižnico, ki se imenuje po tej plemeniti ženski, Knjižnico slepih in sla- bovidnih Minke Skaberne, včlanjenih več kot 2.250 oseb, na voljo pa so jim tako zvočne kot brajeve knjige. Dostopnost do knjig, literature in slovenske pisane besede je pra- vica vseh nas. Je osnovni pogoj za to, da lahko posameznik širi svoja obzorja, se izo- bražuje ter s tem samostojno izpolni svoje želje in dosega cilje. Zato je poziv k pove- čanju števila knjig in učbenikov, prilagojenih za slepe in slabovidne osebe, več kot na mestu. Vzpostavljanje enakih možnosti za vse državljanke in državljane od vseh nas zah- teva strpnost in pozornost pri uvajanju sprememb, ki lahko senzorno oviranim sodr- žavljanom povzročijo tudi nove ovire. V Državni zbor RS prihajajo številni zakonodajni predlogi, ki lahko imajo bistvene posledice predvsem za slepe in slabovidne. Zato je pomembna ozaveščenost vseh, ki kakorkoli sodelujemo pri oblikovanju zakonodajnih predlogov. Vedno moramo imeti v mislih ljudi s senzorno oviranostjo ter pri oblikova- nju norm in politik postavljati pravico do enakih možnosti pred rokohitrske spremembe Zbornik ZDSSS 11 zakonov. Te imajo namreč velikokrat za posledico diskriminacijo in nadaljnjo stigmati- zacijo slepih in slabovidnih. Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije čestitam ob 100-letnici delovanja. Naj bo prihodnost v znamenju ambicioznih ciljev, uspehov in zlasti dobrega sodelovanja. 12 Od točkopisa do eBralca 1.5 Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča Spoštovani! Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje visok jubilej,