UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Univerzitetni enopredmetni program slovenski jezik s knjiţevnostjo DIPLOMSKO DELO BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŢINA V LESKOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORU Maja Glaser Bedenik MARIBOR, 2016 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Univerzitetni enopredmetni program slovenski jezik s knjiţevnostjo DIPLOMSKO DELO BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŢINA V LESKOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORU GDRADUATION THESIS LEXEMES FROM THE SEMANTIC FILDS HOLIDAYS, TRADITIONIS AND FAMILY IN LESKOVŠKI AND BEDNJANSKI DIALECT Mentorica: Kandidatka: redna profesorica Maja Glaser Bedenik dr. Mihaela Koletnik Maribor, 2016 Lektorica: Milena Furek, profesorica slovenšĉine in diplomirana etnologinja Prevajalka: Sanja Selinšek, univerzitetna diplomirana prevajalka in tolmaĉka za angleški jezik ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici, redni profesorici dr. Mihaeli Koletnik, za vso podporo in pomoĉ pri pripravi ter izdelavi diplomskega dela. Zahvalila bi se svoji druţini za pomoĉ, razumevanje in podporo v vseh letih študija in priprave diplomskega dela. Hvala vsem informatorjem in vsem tistim, ki so mi na kakršnkoli naĉin pomagali pri izdelavi tega diplomskega dela. POVZETEK V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi obmoĉij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretiĉno izhodišĉe za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško zaĉne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, obiĉaji in druţina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. razliĉnosti pomena in izvora besedja. Kljuĉne besede: »panonska nareĉna skupina«, »haloško nareĉje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje druţina«, »pomensko polje obiĉaji«, »pomensko polje prazniki« . SUMMARY In my diploma paper I presented the vocabulary of Leskovec and Bednje region. With geographical and historical description of this regions, I presented the theoretical basis for the vocabulary research and additional excerpts of dr. Marko Zajc‟s work titled: Kjer se slovensko neha in hrvaško zaĉne (Where Slovene territory ends and the Croatian begins) with its emphasis on Slovene-Croatian border with Kajkavian dialect. I researched the vocabulary and classified groups of words for holidays, customs and family in dialects of Leskovec and Bednje region with an analysis of similarities and dissimilarities in language and the origin of words. KEY WORDS: “Pannonian dialect group”, “dialect from Haloze region”, “Leskovec dialect”, “Kajkavian dialect”, “Bednje dialect”, “semantic field family”, “ semantic field customs”, “ semantic field holidays”. Kazalo 1 Uvod ...................................................................................................................... 1 2 Zgodovinski in geografski oris Krajevne skupnosti Leskovec in obĉine Bednja . 3 2.1 Zgodovinski oris Krajevne skupnosti Leskovec .................................... 3 2.2 Geografska in prostorska umestitev Krajevne skupnosti Leskovec ....... 6 2.3 Krajevna skupnost Leskovec danes ........................................................ 8 2.4 Zgodovinski oris obĉine Bednja ............................................................. 8 2.5 Geografska in prostorska umestitev obĉine Bednja ............................. 10 2.6 Obĉina Bednja danes ............................................................................ 11 3 Kjer se slovensko neha in hrvaško zaĉne ........................................................... 12 4 Nareĉna umestitev haloškega nareĉja ................................................................. 17 4.1 Glasoslovna in oblikoslovna podoba leskovškega govora ................... 18 4.1.1 Glasoslovna podoba leskovškega govora .............................. 19 4.1.2 Oblikoslovna podoba leskovškega govora ........................... 21 4.2 Nareĉna umestitev bednjanskega govora v Hrvaškem Zagorju ........... 25 4.2.1 Glasoslovna podoba bednjanskega govora ............................ 29 5 Besedje iz pomenskega polja „druţina, prazniki in običaji“ po vprašalnici za SLA v leskovškem govoru ..................................................................................... 32 5.1 Pomenskega polje druţina ................................................................... 32 5.2 Pomenskega polje prazniki in običaji .................................................. 44 5.2.1 Prazniki ....................................................................................... 44 5.2.2 Obiĉaji ......................................................................................... 55 6 Besedje iz pomenskega polja „druţina, prazniki in običaji“ po vprašalnici za SLA v bednjanskem govoru ................................................................................... 60 6.1 Pomensko polje druţina ....................................................................... 60 6.2 Pomenskega polje prazniki in običaji .................................................. 69 6.2.1 Prazniki ............................................................................... 69 6.2.2 Obiĉaji ................................................................................ 77 7 Primerjava besed pomenskega polja v leskovškem bednjanskem govoru .......... 81 7.1 Analiza pomenskih polj druţina, prazniki in obiĉaji ............................ 81 7.1.1 Leskovški govor ........................................................................... 81 7.1.2 Bednjanski govor .......................................................................... 83 7.1.3 Primerjava izvora besedja v obravnavanem govoru .................... 84 8 Zakljuĉek ............................................................................................................. 87 9 Viri in literatura ................................................................................................... 91 i 1 UVOD Haloze, moja deţela, ki me vsakodnevno na novo preseneĉa in popolnoma prevzame. Spoznavanje skritih kotiĉkov lepot te vinorodno gozdnate hribovite pokrajine me je pripeljalo do spoznavanja razliĉnih ljudi in njihove kulture. Veĉ kot pet let sem vsak petek preţivela med posameznimi kraji in ljudmi v Halozah, pot me je vodila od vinorodnih preko osrednjih do gozdnatih Haloz. Moj hobi, predstavljanje in ohranjanje ljudskega izroĉila, petja in plesa v folklornih skupinah mi je omogoĉil, da sem se sreĉevala z avtohtonim prebivalstvom in poslediĉno z njihovim govorom. Predvsem me je zanimalo vsakodnevno ţivljenje ljudi, povezano s plesom in petjem, ter šege in navade Haloţanov. Kmalu me je pritegnila govorica, saj so Haloze nareĉno izredno pestre. Ĉe v Zavrĉu, Cirkulanah in Leskovcu v vinorodnih in osrednjih Halozah z mano »güĉijo«, se v Vidmu in vse do Majšperka ob povezovalni poti in dolini ter hribih osrednjih proti gozdnatim Halozam »menijo«, v Stopercah in pod Donaĉko goro ţe globoko v gozdnatih Halozah uporabljajo oboje, ali se »menijo« ali »govorijo«. Ob prebiranju Faric avtorja Antona Griĉnika, ki je popisal haloške folklorne pripovedi po veĉjem obmoĉju Haloz, sem se nasmejala vsem prigodam in peripetijam Haloţanov, hkrati pa vse bolj spoznavala, »da tak kak güĉijo, se menijo ali govorijo z mano, taki so«. Vse bolj sem bila odloĉena, da se bolj poglobljeno posvetim izgovoru in temu, kaj dejansko besede pomenijo, saj je vĉasih naneslo tako, da nisem ravno razumela, kaj mi ţelijo povedati. Nakljuĉje me je popeljalo v Hrvaško Zagorje, na obisk dvorca Trakošĉan. Navdušilo me je vse, posebej govor domaĉinov. Prviĉ sem se z bednjanskim nareĉjem sreĉala pri tamburaški zasedbi Kavaliri iz Bednje, ki vsa svoja besedila izvajajo v domaĉem nareĉju. S prijateljem folklornikom s Hrvaškega sva iskala skupne in podobne znaĉilnosti obmejnih krajev v plesu in pesmi ter prišla do Bednje oz. bednjanske svatbe. Z veseljem sem pogledala posnetek. Prijatelj je takrat komentiral, da jih on niĉ ne razume in da je to nareĉje zelo nerazumljivo za prebivalce Hrvaške. Meni se je seveda vse skupaj zdelo nenavadno, saj sem veliko besed razumela, ker so me spominjale na domaĉo govorico v Halozah. Ob moji 1 radovednosti sem hitro pobrskala po spletu in našla veĉ o bednjanskem nareĉju oziroma dialektu kot posebnosti hrvaške dialektologije. Vse bolj me je privlaĉila misel, da kaj veĉ izvem o povezavi med kraji ob meji. Tako sem se podala v Krajevno skupnost Leskovec, katere naselja mejijo s Hrvaško, Bednja pa se prikaţe kaj kmalu po prestopu mejnega prehoda v Veliki Varnici in Cvetlinu na hrvaški strani. O odloĉitvi, da se posvetim v diplomskem delu govorni raznolikosti in pestrosti dveh obmejnih krajev v Sloveniji in na Hrvaškem, seveda nisem popolnoma niĉ veĉ razmišljala, ampak se podala na prelepo popotovanje po ĉudovitih krajih v Sloveniji in Hrvaški ter zapisala zanimive izreke besed. Vesela sem bila, da nareĉje tako na slovenski kot na hrvaški strani uporabljajo v svojem vsakodnevnem sporazumevanju domaĉini vseh starosti, od najstarejših do najmlajših. Haloţani in Zagorci so bili vedno sosedje, posebej v obmejnem pasu, kamor sodita tudi Leskovec in Bednja. Njihova ţivljenja so se skozi zgodovino prepletala, a vseskozi se je med njimi pojavljala geografska pregrada visokih vinorodno-gozdnatih hribov, ki so pomembno vplivali na oblikovanje govorov. Ĉeprav so se in se še vedno njihova ţivljenja in poti medsebojno prepletajo, vsekakor ohranjajo