UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ŠTEFAN ŠMIGOC Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študijski program Športna vzgoja Specialna športna vzgoja OSEBNOSTNE LASTNOSTI IN MENTALNA TRDNOST PRI MLADIH PLESALCIH DIPLOMSKO DELO MENTOR red. prof. dr. Matej Tušak SOMENTORICA Avtor dela doc. dr. Meta Zagorc ŠTEFAN ŠMIGOC RECENZENT red. prof. dr. Damir Karpljuk KONZULTANTKA asist. mag. Tina Šifrar Ljubljana, 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Mateju Tušaku za njegovo podporo in potrpeţljivost, pa vsem sošolcem in profesorjem, s katerimi sem se imel med študijem priloţnost druţiti in se od njih učiti. Hvala tudi Tanji, ki pravi, da zahvale ne potrebuje, pa vendar vem, da je bo vsaj malo vesela... Ključne besede: vrhunski šport, športni ples, osebnost, mentalna trdnost, razlike med spoloma OSEBNOSTNE LASTNOSTI IN MENTALNA TRDNOST PRI MLADIH PLESALCIH Štefan Šmigoc IZVLEČEK Uspeh v vrhunskem športu, kjer so razlike med tekmovalci čedalje manjše, je odvisen tudi od čim boljšega poznavanja in nadzorovanja vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na končni rezultat. Poznavanje osebnostnih lastnosti, učinkovito soočanje s stresom in mentalna trdnost so pomemben dejavnik uspešnosti, dobro orodje pri načrtovanju trenaţnega procesa ter zato tudi predmet številnih raziskav s področja psihologije športa. Športni ples se še vedno v laični javnosti pogosto dojema kot športna disciplina, ki preteţno temelji na estetskem videzu plesalcev in na lepoti gibanja, ne pa toliko kot vrhunski šport. Številne raziskave pa so v zadnjih desetletjih pokazale, da je športni ples, posebej še v svoji vrhunski obliki, tudi izjemno fizično zahtevna disciplina, ki se lahko glede psihične in fiziološke napornosti zlahka primerja z vsemi ostalimi športi, ki jih tradicionalno smatramo za naporne (Friedl, Karpljuk in Zagorc, 1997; Zagorc, Karpljuk in Friedl, 1999a; Blanksky in Reidy, 1988; Zagorc, Petrović in Miladinova, 2005), Namen diplomskega dela oz. raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med mladimi vrhunskimi plesalkami in plesalci v izbranih osebnostnih lastnostih in v mentalni trdnosti ter ali obstajajo razlike med mlajšo in starejšo skupino plesalk in plesalcev. Predmet raziskave je bila torej predvsem osebnostna struktura mladih plesalcev, mentalna trdnost ter samoregulacijske spretnosti in sposobnosti upravljanja s stresom. Vzorec merjencev je zajel 32 plesalk in plesalcev od 14-23let, članov slovenske mladinske reprezentance v standardnih in latinsko ameriških plesih, od tega 17 moških in 15 ţensk. Skupinsko anketiranje je bilo izvedeno v januarju 2016 na pripravah reprezentance. Za ugotavljanje značilnosti osebnostne strukture je uporabljen osebnostni vprašalnik FPI-114, dodatno pa še vprašalnik samoregulacijskih spretnosti in upravljanja s stresom (Tušak, Kovač, v okviru 24Alife). Podatki so bili pridobljeni januarja 2016 na pripravah mladinske reprezentance s pomočjo skupinskega anketiranja. Statistična analiza je bila izvedena s programskim paketom SPSS v.23, narejena je bila osnovna opisna statistika in t-test za neodvisne vzorce (za ugotavljanje razlik med spoloma ter med mlajšo in starejšo skupino). Rezultati raziskave so pokazali, da se v izbranih osebnostnih lastnostih, razen zavrtosti, kjer ţensko izkazujejo višji nivo na lestvici, plesalke in plesalci pomembno ne razlikujejo med seboj, kar bi lahko pripisali dejstvu, da gre za visoko selekcionirano populacijo (vrhunske športnike), kjer se razlike v osebnostni strukturi manjšajo z višanjem vrhunskosti športnikov (Tušak in Tušak, 2003) Pri samoregulacijskih spretnostih in upravljanju s stresom pa se je izkazalo, da so plesalci bolj samozavestni od plesalk, pri drugih lastnostih pa tudi ni statistično značilnih razlik, prav tako ne pri samodisciplini. Pri primerjavi mlajše in starejše skupine pa smo ugotovili, da se med seboj statistično značilno razlikujeta v impulzivnosti, druţabnosti, ekstravertnosti, maskulinosti, soočanju s stresom, stresni izgorelosti in samodisciplini; nekatere od teh razlik so bile pričakovane, druge pa so bolj presenetljive, pri čemer pa moramo upoštevati kot moţen vzrok tudi majhnost izbranega vzorca. Key words: elite sport, sport dance, personality, mental toughness, gender differences PERSONALITY TRAITS AND MENTAL TOUGHNESS AMONG YOUNG ELITE DANCERS Štefan Šmigoc ABSTRACT Succeeding and especially winning in elite sports today, when there are ever smaller differences between athletes, requires extensive knowledge and control of all the factors that can potentially benefit or hinder the end result. It is the same with dancesport or competitive ballroom dancing, that has traditionally been viewed as more of an aesthetic kind of sport, but research in the last decades has shown, that it is in fact equally physically and mentally demanding as any other sport at a professional level (Friedl, Karpljuk & Zagorc, 1997; Zagorc, Karpljuk & Friedl, 1999a; Blanksky & Reidy, 1988; Zagorc, Petrović & Miladinova, 2005). The main objective of our research was to determine, whether there are significant differences between top young ballroom dancers in selected personality traits and in mental toughness, and whether there are some differences between the older and the younger groups of dancers. The study involved 32 dancers, ages from 14 to 23, 17 males and 15 females, all members of the Slovene national team. Personality questionnaire FPI-114 was used for measuring levels of different personality traits and additional stress coping test to determine self-regulatory skills and mental toughness levels (Tušak & Kovač, as a part of 24Alife project). SPSS software package v.23 has been used for the statistical analysis of our data, which included descriptive statistics and t-test for independent samples. Results have shown that there are no significant differences between female and male dancers in the selected personality traits, except maybe in the case of suppression, where female dancers exhibit tendencies to higher levels than their male counterparts. This small differences could be attributed to the fact that elite sport tends to shape the personalities of the participants the same way inside the same sports discipline (Tušak in Tušak, 2003). When we compared dancers by gender in self-regulatory skills and mental toughness levels, we found that male dancers are significantly more self-confident than female dancers and that older group of dancers exhibits higher levels of self-discipline. We also found that there are significant differences between the younger and the older group of dancers – we found that older dancers tend to be more sociable, more extrovert and have better stress coping skills, but are also more impulsive and prone to burnout. Some of these findings were more expected, other less, but we could also attribute some differences to a relatively small size of our selected sample. KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................................................... 8 1.1 PLES ............................................................................................................................................... 8 1.1.1 Definicije plesa ........................................................................................................................ 9 1.1.2 Zgodovina plesa..................................................................................................................... 12 1.1.3 Športni ples............................................................................................................................ 25 1.1.4 Standardni in latinsko ameriški plesi ...................................................................................... 28 1.1.5 Uspehi slovenskih vrhunskih športnih plesalcev ..................................................................... 31 1.2 OSEBNOST................................................................................................................................... 34 1.1.1 Izbrane osebnostne lastnosti športnika – plesalca .................................................................... 45 1.3 STRES IN SOOČANJE S STRESOM TER ANKSIOZNOST ........................................................ 49 1.4 MENTALNA TRDNOST .............................................................................................................. 56 1.5 PROBLEM, CILJI IN HIPOTEZE ................................................................................................. 59 1.5.1 Problem raziskave .................................................................................................................. 59 1.5.2 Cilji in hipoteze ..................................................................................................................... 59 2 METODE DELA.................................................................................................................................... 63 2.1 PREIZKUŠANCI – VZOREC MERJENCEV................................................................................. 63 2.2 PRIPOMOČKI IN VZOREC SPREMENLJIVK ............................................................................. 63 2.3 METODE OBDELAVE PODATKOV (POSTOPEK)..................................................................... 70 3 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................................................. 71 3.1 ANALIZA RAZLIK MED PLESALKAMI IN PLESALCI V IZBRANIH OSEBNOSTNIH