SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA RAZPRAVE DISSERTATIONES 28 VARIA LJUBLJANA 2014 ISBN 978-961-268-031-2 VARIA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA RAZPRAVE DISSERTATIONES 28 VARIA LJUBLJANA 2014 SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 21. DECEMBRA 2011 IN NA SEJI PREDSEDSTVA DNE 27. FEBRUARJA 2012 UREDIL IZR. ČLAN SAZU PETER ŠTIH RAZPRAVE I. RAZREDA DISSERTATIONES CLASSIS I 28 VARIA Uredil: Peter Štih Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Grafična priprava in tisk: Designpro d. o. o. Naklada: 300 izvodov Ljubljana 2014 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4)(082) VARIA / [uredil Peter Štih]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2014. - (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede = Dissertationes / AcademiascientiarumetartiumSlovenica, Classis I: Historiaetsociologia ; 28) ISBN 978-961-268-031-2 1. Štih, Peter 272804608 KAZALO Predgovor ..................................................................................................... 7 TINE HRIBAR, Antična, moderna in postmoderna demokracija .................... 9 SLavKO SPLICHAL, Javno mnenje in javnomnenjske poizvedbe: se protislovja in spori poglabljajo? ............................................................. 53 Marijan Pavčnik, Metodološka jasnost in (ali) predmetna čistost prava? (Ob Kelsnovih in Pitamičevih razpravljanjih in razhajanjih) ..................... 73 BiBa Teržan, O konjskih dirkah sredi 1. tisočletja pr. Kr.: konj in kotel v situlski umetnosti .................................................................. 104 rajko BraTož, Odnos rimskega cesarstva do krščanstva v obdobju od Galienovega edikta (260) do Galerijevega edikta (311) ......................... 139 PETER ŠTIH, Salzburg na spodnještajerski Dravi in Savi v srednjem veku ... 175 JANKO PLETERSKI, Ivan Šušteršič v času prve svetovne vojne ....................... 206 ANTON VratUŠA, Naša tisočdevetstoenainštirideseta ................................... 212 Predgovor Serija Razprave I. razreda za zgodovinske in družbene vede Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti ima že več kot šestdesetletno tradicijo. Prva številka je izšla leta 1950 in je vsebovala šest razprav, ki so jih podpisali (po abecednem redu) Bogo Grafenauer, Ivan Grafenauer, Ljudmil Hauptmann, Milko Kos, Fran- ce Stelè in Anton Trstenjak. V glavnem so še danes nespregledljive za vsakogar, ki se ukvarja z v njih obravnavanimi vsebinami. Toda to tradicijo je mogoče podaljašti še za nekaj let nazaj: 1943, sredi druge svetovne vojne in okupacije, je namreč izšla prva številka Razprav filozofsko-filološko-historičnega razreda Akademije znanosti in umetnosti, ki ji je naslednje leto sledil še drugi zvezek. Filozofsko-filološko-historični razred je bil eden od štirih razredov Akademije ob njeni ustanovitvi leta 1938 in ob reorganizaciji leta 1949 sta ga nasledila Ra- zred za zgodovinske in družbene vede, kateremu so se pridružili tudi člani takrat ukinjenega Pravnega razreda, ter Razred za filološke in literarne vede. Razred za zgodovinske in družbene vede SAZU je tako eden od dveh dedičev prvotne- ga Filozofsko-filološko-historičnega razreda AZU in isto velja tudi za njegove Razprave, ki so jih leta 1950 sicer povsem upravičeno začeli šteti od številke ena naprej. V naslednjih letih so Razprave I. razreda izhajale v zelo različnih časovnih intervalih in tudi vsebinsko so bile zelo pestre. V formalnem oziru je bila zlasti zanimiva številka štiri iz leta 1956, ki jo je tvorilo sedem samostojnih zvezkov monografske narave. Peta številka iz leta 1966 je bil posvečen zgodovinarju Ljud - milu Hauptmannu in takrat so Razprave prvič dobile značaj zbornika, ki je nato prevladal od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Ta transformacija Raz- prav, ko so posamezne številke predstavljale zaokrožene vsebinske celote, je bila povezana predvsem s tem, da so bili v njih objavljeni prispevki s posameznih do- mačih in mednarodnih simpozijev, ki jih je organiziral I. razred SAZU. Še zlasti po osamosvojitvi Slovenije je bilo organiziranih nekaj odmevnih mednarodnih simpozijev, katerih prispevki so bili nato objavljeni Razpravah. Naj spomnim samo na posvete Slovenci in država (št. 17/1995), Država in cerkev (št. 19/2002) ter Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo: začetki slovenske etnogeneze (št. 18/2000). Znanstvena bera slednjega simpozija je napolnila kar dva debela zvezka v obsegu več kot 1100 strani, k čemer je potrebno prišteti še poseben dodaten zvezek, obsežno monografijo Hansa-Dietricha Kahla o karan- tanski državi, ki je izšla leta 2002 kot dvaindvajseta številka Razprav in je bila prva, v celoti objavljena v tujem jeziku. Zelo odmevna je bila tudi dvaindvajseta številka Razprav iz leta 2007 z naslovom Pozabljena polovica, ki je slovenskim 7 Varia bralcem in bralkam odkrila celo vrsto na različnih področjih uveljavljenih žensk iz slovenske preteklosti. S tokratno, že osemindvajseto številko Razprav, se na nek način vračamo na njihov začetek. V njej zbrani prispevki so podobno raznoliki in pestri, kot so bili že tisti v prvi številki serije; a v razliko od nje so jih podpisali samo avtorji in avtorica, ki so člani I. razreda SAZU. Peter Štih, urednik 8 Antična, moderna in postmoderna demokracija Tine Hribar Poznamo antično (grško) demokracijo, moderno (evropsko) demokracijo, zdaj pa smo na izvoru postmoderne (globalne) demokracije. Na izvoru; nič več, toda tudi nič manj. Kajti kaže, da je globalizacija postmoderne demokracije ne- zadržna. Torej katere, kakšne demokracije? Niti neposredne antične niti posre- dne moderne, marveč posredovane neposredne demokracije. Pojem posredovane neposredne demokracije je kontroverzni pojem; toda nič bolj kontroverzen od pojma nadzorovane suverenosti, na katerega se – pod obnebjem človekovih pra- vic – polagoma navajamo. Sodobna družba je s tehnično civilizacijskega vidika informacijska družba, s kulturno filozofskega vidika postmoderna družba, s političnega vidika pa naj bi bila demokratična družba. V vseh treh primerih pa nimamo več opravka zgolj z lokalno družbo oz. skupkom lokalnih družb, marveč z družbo na globalni ravni, torej z globalno družbo. Zato tudi obstoječe kontroverze niso več lokalne kontro- verze ali kontroverze med lokalnimi družbami, temveč so to globalne kontrover- ze oz. kontroverze globalne družbe. Vprašanje je, v kolikšni meri družbe v današnjem svetu v resnici tvorijo glo- balno družbo. Na eni strani z ekonomskega vidika vidimo, da svetovni trg dejan- sko deluje, na drugi strani pa smo priča grozečim znamenjem spopada svetovnih civilizacij in z njimi povezane omejene učinkovitosti svetovnega varnostnega sveta. Ekonomska globalizacija ni istovetna s politično globalizacijo. In če sve- tovni mir ni zagotovljen, če je svetovna varnost negotova, je ogroženo tudi delo- vanje OZN, z njim pa obstoj globalne družbe. Kontroverza med ekonomsko in politično globalizacijo je prva kontroverza globalne družbe. Druga kontroverza pa je kontroverza med globalno družbo in sodobno demokracijo. Ali za sodobno demokracijo lahko rečemo, da je to global- na demokracija? Ali pa je sodobna demokracija šele na začetku globalizacije, na začetku tega, da se razvije v globalno demokracijo? Kaj je sodobna demokracija? Navadili smo se na razlikovanje med neposredno in posredno, predstavni- ško demokracijo. V teorijah o demokraciji pa nastopajo še drugi, najrazličnejši epitetoni demokracije. Pojavljajo se nove in nove oznake demokracije, oznake, s katerimi skušajo avtorji opredeliti predvsem svoj pogled na nadaljnji razvoj demokracije. Splošno znani in sprejeti sta oznaki antična in moderna demokracija, namreč kot liberalna oz. socialna demokracija. Novejše oznake pa so še »protektivna de- mokracija« (Held 1989), »diskurzivna demokracija« (Dryzek 1990), »komunika- 9 Varia tivna demokracija« (Young 1993), »refleksivna demokracija« (Habermas 1996), »globalna demokracija« (Jones 1999), »deliberativna demokracija« (Dryzek 2000), »imperialna demokracija« (Roy 2003), »totalna demokracija« (Finger 2005), »internacionalna demokracija« (Chatterjee 2008), »totalitarna demokra- cija« (Engdahl 2009), »neoliberalna demokracija« (Judt 2011), »radikalna demo- kracija« (Mouffe 2013) in druge. Mestne državice in antična neposredna demokracija Demokracija, ki dobesedno pomeni vladavino ljudstva, je oblast, po kateri ljudstvo vlada samemu sebi: kot množica oz. mnoštvo. Za razliko in v nasprotju z oblastjo, ki jo v rokah nima ljudstvo, marveč nad njim vlada bodisi le eden, določen posameznik (tiran, monarh, despot, avtokrat, diktator) bodisi le neka- teri, določena skupina ljudi (aristokrati, oligarhi, teokrati, tehnokrati). Poznamo torej avtokracijo, aristokracijo in demokracijo. Poseben zgodovinski primer je bila »ljudska demokracija«, navidezno podvojena oblast ljudstva, ljudsko ljudska oblast, v resnici pa partijska oligarhija, skrivajoča se za »diktaturo proletariata«. Danes je pomen demokracije dobil takšno težo in razsežnost, da tudi avtokrati oz. diktatorji svojo oblast razglašajo za oblast v imenu ljudstva. Nihče noče biti tiran. V antični Grčiji ni bilo tako. Tiran se je imel za dobrega vladarja in je po- kritje za svojo oblast nahajal v svoji odličnosti kot taki.