2021 kronika.zzds.si/kronika Kronika 2021, letnik 69, številka 1 Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Katarina Keber (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), dr. Harald Krahwinkler (Celovec), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Hrvoje Petrić (Zagreb), dr. Vlasta Stavbar (Maribor), dr. Imre Szilágy (Budimpešta) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 1. februarja 2021 Naslednja številka izide/ Next issue: junij/ June 2021 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gašperšič - angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič UDK/ UDC: Breda Pajsar Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 320 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Scopus; Historical Abstracts, ABC-CLIO; MLA International Bibliography; PubMed; ERIH Plus; Bibliography of the History of Art. Na naslovni strani/ Front cover: Heinrich Wettach: Deželni muzej za Kranjsko – Rudolfinum, okoli 1900, akvarel/ Heinrich Wettach: Carniolan Provincial Museum - Rudolfinum, abt. 1900, watercolour (NMS GK, inv. št. R–1692) Na zadnji strani/ Back cover: Risba neuresničenega spomenika Ljubljanskemu kongresu leta 1821/ Drawing of the unrealized monument to the Ljubljana Congress 1821 (SI ZAL LJU 511, t. e. 24, fol. 172) Razprave Tanja Gomiršek: Kmečka skupnost v luči družbeno-socialnih razlik: Šmartno in Imenje v drugi polovici 18. stoletja ...............5 Jernej Kotar: Ustanovitev Deželnega muzeja v Ljubljani ....................25 Boris Golec: K podobi Ljubljane po kongresu leta 1821. Stavbe in njihovi lastniki v franciscejskem katastru .......43 Matic Batič: »Paradies am Isonzo«. Delovanje Heinricha Moritza Penna (1838–1918) v Gorici ............................89 Marija Mojca Peternel: Baron Markus Jabornegg: (ne)znan koroški obraz .......105 Damjan Hančič: Vojaška bolnišnica v Kamniku in Mekinjah v času prve svetovne vojne ...........................................115 Ivan Vogrič: Anarhistični agitator Franc Vidmar .............................131 Vinko Oblak: Piranski konzorcij za pomorske prevoze Piran (1919–1950) ................................................................137 Jelka Piškurić: Ig od leta 1952 do ustanovitve Občine Ljubljana Vič-Rudnik ..................................................155 Gradivo Kongresni spomenik v Ljubljani (Barbara Žabota) ......181 Po razstavah Čast in slava: odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (Damir Žerič) ......183 In memoriam In memoriam Slavica Pavlič 1929–2020 (Branko Šuštar) ..........................................187 V spomin: prof. dr. Jože Žontar (1932–2020) (Sonja Anžič-Kemper) .............................188 Ocene in poro~ila Vinko Skitek: Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina (elektronska izdaja) Vinko Skitek: Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek (Martin Bele).................................191 2021 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 355.721(497.451)"1914/1918" Prejeto: 22. 10. 2020 Damjan Hančič dr., znanstveni sodelavec, Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Vojaška bolnišnica v Kamniku in Mekinjah v času prve svetovne vojne IZVLEČEK Pričujoči prispevek prikazuje delovanje vojaške sanitetne ustanove na območju Kamnika in Mekinj v času prve svetovne vojne. V Mekinjah so ranjence namestili v več stavbah v kraju, glavnina bolnišnice pa je delovala v zgradbi tamkajšnjega uršulinskega samostana. Del ranjencev je bil nekaj časa nameščen tudi v štirih objektih v sosednjem Kamniku: v treh zgradbah v središču mesta ter dobro leto v prostorih začasno izpraznjene kamniške smodnišnice. Vojakom so se v času zdravljenja različnih poškodb in ran, ki so jih dobili na bojišču, pridružile različne nalezljive bolezni: t. i. malarija oziroma oslabelost, kolera, tifus in različne mrzlice. Na kamniškem območju so se med vojno zadrževale tudi številne vojaške enote, ki so odhajale na soško bojišče. Konec leta 1918 se je na tem območju pojavila še španska gripa, ki pa večjih smrtnih žrtev ni povzročila. KLJUČNE BESEDE vojaška bolnišnica, nalezljive bolezni, ranjenci, prva svetovna vojna, Mekinje, Kamnik ABSTRACT Military hospital in Kamnik and Mekinje during the First World War The article presents the operations of the military hospital in Kamnik and Mekinje during the First World War. In Mekinje, the wounded were housed in several buildings and the main part of the hospital operated on the premises of the local Ursuline monastery. For a while, some of the wounded were also accommodated in four buildings in the nearby Kamnik, more specifically, in three buildings in the town centre and on the premises of the temporarily vacated Kamnik Gunpowder Factory for a little over a year. While undergoing treatment for various injuries and wounds sustained in the battlefield, the soldiers also contracted a number of contagious diseases, such as malaria or fatigue, cholera, typhus, and various fevers. During the war, the Kamnik area also housed many military units headed to the Isonzo Front. At the end of 1918, the area was further affected by the Spanish flu, which did not claim many lives. KEY WORDS military hospital, contagious diseases, wounded, First World War, Mekinje, Kamnik 115 DAMJAN HANČIČ: VOJAŠKA BOLNIŠNICA V KAMNIKU IN MEKINJAH V ČASU PRVE SVETOVNE VOJNE, 115–130 2021 Viri o delovanju vojaške bolnišnice v Kamniku in 3. graški korpus.3 Habsburške oborožene sile so ime- Mekinjah le že pred začetkom vojne znotraj svojega vojaškega sistema organizirano medicinsko službo, ki pa se je v V času prve svetovne vojne je v Mekinjah in prvih mesecih vojne pokazala kot nezadostna in oko- Kamniku dve leti in pol delovala vojaška sanitetna rela, zato so jo med vojno posodabljali in izboljševa- ustanova – zaledna bolnišnica za zdravljenje vojakov li. Tako sta se v štirih letih bojevanja organizacija in s soškega bojišča, na tem območju pa so se zadrževa- izvajanje medicinske pomoči nenehno spreminjala.4 le tudi avstro-ogrske in nemške vojaške enote, ki so Vsako vojaško teritorialno poveljstvo je imelo odhajale na soško bojišče. po reformi avstro-ogrskega vojaškega zdravstvenega V pričujočem zapisu predstavljeni podatki teme- sistema v šestdesetih letih 19. stoletja v mirnodob- ljijo na zapisih mekinjske župnijske kronike z naslo- nem ali vojnem času za sanitetnega poveljnika enega vom Spominska knjiga fare Mekinjske 1893–1924, ki generalštabnega ali višjega štabnega zdravnika.5 Po- jo je med prvo svetovno vojno pisal mekinjski župnik dobno kot teritorialna poveljstva in korpusi so imele Franc Rihar1 in jo danes hranijo v župnijskem uradu svojega šefa zdravnika tudi pehotne divizije, ki so v Mekinje, deloma tudi na kroniki uršulinskega samo- tistem času postale osnovna celica vojaške oskrbe na stana v Mekinjah. V prispevku so bili uporabljeni bojiščih. Funkcijo poveljujočega zdravnika je v divi- tudi že objavljeni podatki iz kamniške župnijske kro- ziji imel zdravnik s činom štabnega zdravnika, v sa- nike iz časa prve svetovne vojne, ki jih je v »Spomenici mih vojaških enotah pa so delovali asistenčni zdrav- Mestne nadžupnije Kamnik« zapisal tedanji kamniški niki, višji zdravniki in polkovni zdravniki.6 Leta 1870 župnik in dekan Ivan Lavrenčič,2 v člankih pa sta jih so v avstro-ogrski vojski na novo oblikovali sanitetne do sedaj predstavili Slavica Navinšek in Zora Torkar. enote, ki so jih vodili (pod)častniki brez zdravniške V zvezi s samo organizacijo vojaške sanitetno-bolniš- izobrazbe. Najnižja stopnja čina je bil sanitetni vojak; nične službe so bili uporabljeni tudi izsledki nekate- te so izurili tako, da so bili primerni za opravljanje rih temeljnih študij s področja organizacije bolnišnic sanitetne službe na bojiščih ali da so jih uporabili kot za ranjene vojake v zaledju soške fronte, od katerih strežnike v različnih sanitetnih ustanovah.7 K sani- je za območje tedanje dežele Kranjske in Ljubljane tetnim enotam so spadali tudi sanitetni podčastniki, pomembna zlasti študija Mihe Šimca, ki je leta 2011 ki so bili večinoma študenti medicine; poleg njih je izšla v publikaciji Patriae ac humanitati; to publika- sanitetno enoto sestavljalo sanitetno moštvo, nosa- cijo dopolnjuje študija Katarine Keber o nalezljivih či ranjencev in nosači obvez.8 Pomembno mesto pri boleznih (zlasti koleri) v času prve svetovne vojne. delovanju vojaških sanitetnih enot so imeli