Andrej Brvar Stoletna privrženost goram 49 Vlasto Kopač Na smrt obsojeni predsednik 50 Marjan Raztresen Kriza avtorjev 50 Zidanje gmotnih temeljev 53 Tomaž Banovec Polstoletna zgodovinska luknja 55 Marjan Oblak Dolgovi gorniškemu narodu 57 Priznanja zaslužnim planincem 59 Iztok Tomazin Noč v steni 60 Martin Šolar V Bohinju so vedno prvi 61 Planinci SCT na vrhu Čo Oja 63 Dušan Novak Z gora vse priteče v doline 66 Vrhunski andinisti izpod Alp 68 Valent Vider Slovenska zastava na Ojstrici 73 Človek-gora-poezija 75 Matjaž Deržaj Planinski pozdrav 76 Urban Golob Zimske zgodbe iz Vrat 79 Aleš Potisk Dehteči spomini 80 Odmevi 83 Iz planinske literature 86 Društvene novice 89 Slika na naslovni strani: Špik z grebena nad Akom Foto: Klemen Cepič Planinski vestnik izdaja Planinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvofakova ulica 9, p.p. 215. Revija izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Marjan Raztresen (glavni in odgovorni urednik), Janez Bizjak, Sonja Dolinšek, Mitja Košir, Edo Kozorog, Silvo Kristan, France Malešič, Dragica Manfreda, Marlen Premšak, Tone Strojin, Tone škarja in Franček Vogelnik. Predsednik založniško- izdajateljskega sveta Tomaž Banovec. Prispevke pošiljajte na naslov Planinske zveze Slovenije. Rokopisov in slik ne vračamo. Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046. Naročnina za prvo trimesečje leta 1993 znaša 500 SIT, posamezna številka stane 170 SIT. Letna naročnina za tujino znaša 30 ameriških dolarjev. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova vselej navedite tudi stari naslov, in sicer s tiskanimi črkami. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Tisk Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani. Glasilo spada med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije. št. 23/117-92 z dne 24. 2.1992, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. PLANINSKI VESTNIK SKORAJ PET ODSTOTKOV SLOVENCEV JE ČLANOV PZS STOLETNA PRIVRŽENOST GORAM ANDREJ BRVAR Po izvolitvi za predsednika Planinske zveze Slovenije pred tremi leti so mi mnogi planinski prijatelji ob čestitkah pomenljivo in privoščljivo obenem navrgli, da bo moja glavna naloga stoletnica planinske organizacije. Na te takrat dolgoročne napovedi sem moral hitro pozabiti, ker sem kot sleherni hotel čimprej pokazati čimveč na eni strani in ker sva se s kolegom Markom prav takrat učila podjetniških korakov v novo ustanovljeni firmi na drugi strani. Že sama izvolitev za predsednika je bila za mnoge planinske poznavalce presenečenje. Ni­ sem namreč pripadal močnemu gospodarsko planinskemu lobiju; prej sem pristaš tistih, v imenu katerih je že daljnega leta 1929 Turna vzkliknil na občnem zboru SPD: »Končno je naše društvo postalo gostilničarsko in hotelsko društvo.« Na planinstvo gledam bolj iz prizme duhovnega kot materialnega in tako naj bi bila po mojem tudi usmerjena planinska organizaci­ ja. Navsezadnje so v stoletni zgodovini krize, ki so pretresale planinsko organizacijo, povečini aktualna še lep čas. Zato sedaj toliko bolj izbruhnile zavoljo nezadovoljstva, ker se je ta poudarjamo in rešujemo vprašanja ekološke preveč posvečala reševanju materialnih vpra­ sanacije planinskih postojank, iščemo najbolj šanj ob zanemarjanju kulturne, duhovne plati prijetno planinsko domovanje in prepričujemo planinstva. oskrbnike ter obiskovalce, da naj nosijo svoje rjuhe v nahrbtnikih. V zgodovini slovenske planinske organizacije najdemo nekaj vodilnih dejavnosti, po katerih je Planinska organizacija obvladuje in upravlja s prepoznavna v vsakem obdobju. Ena od teh je prostorom, v katerega zaidejo le še lovci, go­ nedvomno skrb za nedotaknjeno naravo. Pla­ zdarji in znanstveniki. Umno gospodarjenje s ninci smo po svoji biti ljubitelji narave, zato ni tem prostorom, da bi ga približali čimvečjemu nič nenavadnega, če naša organizacija name­ številu obiskovalcev, je lastno planinski organi­ nja vedno toliko pozornosti in aktivnosti ohra­ zaciji od njene ustanovitve naprej. Nekdaj so nitvi prvobitne gorske narave. Konkretnih dejanj rekli, da zavoljo turistovskih nagibov, danes pa je veliko: od pobud, ki je kranjski deželi leta zavoljo rekreacije in sprostitve ljudi. V tem 1898 prinesla prvi zakon, ki je preprečeval pogledu opravljamo pomembno pionirsko de­ trganje planike in Blagajevega volčina, do odku­ javnost, ker ekonomsko preverjamo določeno povanja zemljišč v gorah, da bi jih očuvali za lokacijo na povsem amaterski način. Če se planinstvo, pobude pri vseh ustanavljanjih Tri­ izkaže kot zanimiva, nas nadomesti turistična glavskega narodnega parka, protestov proti industrija. Tako se je v preteklosti zgodilo z načrtovanim zajezitvam Soče, Idrijce, Radovne Voglom, Krvavcem, Kaninom, Roglo - in še itd. Naravovarstvena pobuda v družbi nam je marsikje drugje. konec sedemdesetih let spolzela iz rok. Svetov­ Kljub temu, da danes neodkritih in neznanih na družba se je takrat krepko soočila z global­ predelov praktično ni, je to relativen pojem. nimi ekološkimi problemi, zato so vsi politiki, Planinska organizacija mora opremljati s potmi tudi naši, postali zeleno obarvani. Lokalno us­ in kočami tudi širši javnosti premalo znane merjene naravovarstvene pobude v planinski organizaciji so zamrle, na srečo le za kratek predele v sredogorju ter s teh območij izdajati čas. Iz vseh takrat razpoložljivih spoznanj na karte in vodnike. Zato, da zmanjšamo obreme- področju varovanja okolja se je porodilo prepri­ Sto let dolga pot organiziranega planinstva na Slovenskem čanje, da dolinskega standarda ne moremo in - in samo deset predsednikov, ki so bili v tem stoletju na ne smemo prenašati v gore, če jih želimo čelu slovenske planinske organizacije. Pet od teh je še živih in vsak od njih iz svojega zornega kota popisuje, ohranjati čiste in privlačne še v prihodnje. To je kako iz perspektive tega trenutka vidi svoje minulo pred- sedanja razvojna usmeritev planinstva, ki bo sednikovanje, razen sedanjega predsednika, seveda, ki se bolj obrača v prihodnost kot v preteklost. (Op. ur.) 49 PLANINSKI VESTNIK nitev visokogorja, podaljšamo planinsko sezo­ valni šport, največ tistega, ki lahko uspešno no, ki v sredogorju za povprečnega planinca promovira Slovenijo v svetu. O planincih, ki lahko traja celo leto - tudi zaradi obveznosti do poudarjamo šport za vse, in alpinistih, ki se ne članov, ki radi odkrivajo zanje neznane vrhove vračajo iz sten s kolajnami okrog vratu, se v teh in poti. krogih sliši vedno manj. Pa ne samo v teh; tudi Stoletnica planinske organizacije je priložnost v nekaterih medijih, ki nas po analogiji predstav­ za temeljit premislek o tem, v katero krovno ljajo v športnih uredništvih. V taki situaciji smo društveno asociacijo sodimo, če sploh sodimo največ dosegli tam, kjer smo se izvili iz kalupa, v katero. Po drugi svetovni vojni nas je takratni da planinstvo spada med športne aktivnosti. sistem stlačil v Fizkulturno zvezo, kasnejšo Dokler bodo planinski organizaciji zaupali njeni Zvezo telesnokulturnih organizacij oziroma se­ člani, teh pa je danes skoraj pet odstotkov danjo športno zvezo. Značaj planinske organi­ prebivalcev te dežele, se ni bati za njeno zacije je vseskozi štrlel iz kalupov, ki so določali prihodnost. Odnos do gora se je ljudem vcepljal to krovno organizacijo. Zaradi demokratičnega stoletja življenja na tej zemlji. Strah in odpor, centralizma ni bilo toliko svobode, da bi bile da bi tujci zavladali v slovenskih gorah, je spoštovane in uveljavljene različnosti in poseb­ porodil slovensko planinsko organizacijo. Zato­ nosti med članicami. Udinjanje dnevni politiki je rej: dokler bo planinska organizacija črpala športni zvezi postalo nuja, če naj se sploh ideje za delo iz prvobitne navezanosti Sloven­ obdrži pri življenju. Zato v zadnjem času še cev na gore, bosta njen ugled in položaj v izraziteje potiska v ospredje predvsem tekmo- družbi trdna in neomajna. KAKO SO PLANINCI PO VOJNI ZAČENJALI IZ NIČ, A Z VELIKO VOLJE NA SMRT OBSOJENI PREDSEDNIK VLASTO KOPAČ stovski klub Skala, plezalci, študentje na Uni­ verzi, pa pozneje Akademsko skupino SPD. Na vprašanje, kako gledam danes na svoje Njen prvi predsednik je bil Janez Gregorin - delo v planinski organizaciji pred 45 leti, lahko Šteblajev Johan. na kratko odgovorim: s planinskimi tovariši sem Predstavnik naše Akademske skupine SPD v tedaj pomagal ohromeli planinski organizaciji, Upravnem odboru Osrednjega SPD je bil pleza­ da se je znova postavila na noge in spet lec Zdravko Vrhunec. Tam je lahko razpravljal, shodila, pri čemer pa sem si še posebej priza­ posredoval naše želje, odločati pa ni mogel o deval za oživitev in razvoj našega alpinizma in ničemer, kajti glasovalne pravice mu niso dali, gorske reševalne službe. češ da je še premlad. Dokumenti in pričevanja iz prvih povojnih let so Proti koncu zime leta 1940 je Akademska sku­ nepopolni, arhiv PZS v Likozarjevi ulici je pred pina SPD poslala na Durmitor šestčlansko alpi- leti zgorel, nekaj poročil, vesti in člankov o snovanju in delovanju našega planinstva v ti­ stem času je najti v Planinskih vestnikih, nekaj hranijo tudi zasebniki, marsikaj je še v nerazi­ skanem zgodovinskem arhivu PZS, ki ga zaen­ krat hrani Mestni muzej v Ljubljani. Hvaležno KRIZA AVTORJEV gradivo za pred leti ukinjeno literarno zgodovin­ sko komisijo PZS! Precej uporabnih podatkov Že davno pred stoletnico je imela planinska je v zapuščini Toneta Bučerja, dolgoletnega organizacija velikanske načrte, da bi z veli­ načelnika Komisije za alpinizem Odbora za kimi dejanji vidno počastila stoletni jubilej: planinstvo