UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO Diplomsko delo DELOVANJE NACISTI ČNEGA REŽIMA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO NA SLOVENSKEM KOROŠKEM Vinko Skitek Maribor, 2009 U N I V E R Z A V M A R I B O R U F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160 2000 Maribor Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa DELOVANJE NACISTI ČNEGA REŽIMA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO NA SLOVENSKEM KOROŠKEM Študent: Vinko Skitek Študijski program: univerzitetni, Zgodovina – nepedagoška Mentor: red. prof. dr. Darko Friš Maribor, 2009 ZAHVALA Moja diplomska naloga je že na prvi pogled zelo obširna in tudi tema, ki jo obravnavam je zelo široka. Ves čas nastajanja moje diplomske naloge so mi pri njeni pripravi pomagali številni ljudje in kar nekaj znanstvenih ustanov. Zato bi se rad ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so mi na kakršen koli na čin pomagali. Pri tem gre zahvala mojemu mentorju dr. Darku Frišu, dalje direktorju Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštinu Malle, dalje Deželnemu arhivu v Celovcu in njegovim zaposlenim za prijazno pomo č pri iskanju gradiva v tem arhivu. Zahvaliti se želim tudi Pokrajinskemu arhivu Maribor in g. Marijanu Gerdeju iz enote tega arhiva na Ravnah, ter Nadškofijskemu arhivu v Mariboru in Slovenskemu šolskemu muzeju v Ljubljani. Zahvala gre prav tako tudi Koroškemu pokrajinskemu muzeju na Ravnah in vsem njegovim zaposlenim za vso pomo č pri zbiranju gradiva za mojo diplomsko nalogo, predvsem gospodu dr. Marjanu Linasiju in gospe Karli Oder, za vse nasvete in pomo č pri zbiranju gradiva. Posebna zahvala gre tudi lektorici moje diplomske naloge Martini Smolak, ki mi je pomagala pri snovanju diplomske naloge. Na koncu pa se naj zahvalim še mojim doma čim, mojemu dekletu Petri, mojim prijateljem in vsem, ki so mi z nasveti, z vzpodbujanjem in toplimi ter prijaznimi besedami dajali mo č, pogum, zagnanost, veselje in vztrajnost, da sem dokon čal svojo diplomsko nalogo. Hvala še enkrat vsem in Bog vam bogato povrni! III DELOVANJE NACISTI ČNEGA REŽIMA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO NA SLOVENSKEM KOROŠKEM Klju čne besede: zgodovina, Koroška, vojna, nacizem, gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo POVZETEK Mežiška dolina, Dravograd in Jezersko (ti kraji so imenovani tudi Slovenska Koroška) so bili že stoletja del dežele Koroške. Leta 1921 so po kon čani mirovni konferenci v Parizu ta ozemlja dokon čno pripadla Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev. Od tega dneva naprej so se v preostalem avstrijskem delu Koroške pove čevale nemško nacionalisti čne sile, ki so zahtevale, da se Avstriji vrnejo vsa ozemlja, ki so pripadla Kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev. Te sile so izvajale ogromen pritisk na slovensko manjšino na južnem Koroškem in zahtevale od Slovencev, da se izre čejo za nemštvo. Ko se je Avstrija priklju čila nacisti čni Nem čiji so bili tudi Koroški Slovenci žrtve nacisti čnega nasilja. Njihove kulturne ustanove so bile razpuš čene, njihove šole zaprte in slovenš čina, je bila kot jezik izrinjena iz javnega življenja. Vsi ti ukrepi so dosegli tudi Mežiško dolino, Dravograd in Jezersko, ko je nemška vojska vkorakala v Kraljevino Jugoslavijo. To se je zgodilo 6.4.1941, ko se je tudi na Slovenskem ozemlju za čela druga svetovna vojna. Nemška država je zasedla in okupirala dele slovenskega ozemlja ter iz njih naredila upravna obmo čja v katerih je izvajala svojo civilno oblast. Mežiška dolina, Dravograd, Jezersko in Gorenjska so tvorili skupno upravno obmo čje, ki se je imenovalo »Die besetzten gebiete Kärntens und Krains / Zasedena obmo čja Koroške in Kranjske«. Na tem obmo čju je imel popolno politi čno mo č šef civilne uprave za zasedena obmo čja Koroške in Kranjske. On je bil odgovoren samo Hitlerju in v zadevah utrjevanja nemštva na svojem obmo čju, državnemu komisarju za utrjevanje nemštva Heinrichu Himmlerju. V letu 1942 so bili Jezersko, Dravograd in Mežiška dolina izlo čeni iz Zasedenih obmo čij Koroške in Kranjske in vklju čeni v politi čno in upravno strukturo Gau-Koroška. Gau Koroška je bil razdeljen v štiri upravna okrožja. Ta so bila Beljak/Villach, Celovec/Klagenfurt, Velikovec/Völkermarkt in Wolfsberg. Dravograd je bil priklju čen okrožju Wolfsberg, Mežiška dolina in Jezersko pa sta bila priklju čena okrožju Velikovec. Ta priklju čitev je IV pomenila tudi, da so na teh obmo čjih veljali nemški zakoni in da so ta obmo čja postala del Nem čije, čeprav niso bila uradno priklju čena k njej. Nemška civilna oblast je imela tudi na Slovenskem Koroškem cilj o čistiti to deželo Slovencev. Da bi dosegla ta cilj je posegala po vseh metodah, ki so ji bile na razpolago. Ker je hotela to obmo čje popolnoma germanizirati je uvedla nemš čino, kot uradni jezik v vse javne ustanove, kot so šole, vrtci in v bolnišnice. Prav tako pa je nemš čina postala upravni, pogovorni in uradni jezik tega ozemlja. Prebivalstvo je moralo izkazovati privrženost k nemštvu, da ne bi padli v nemilost pri nemški civilni oblasti. Kdor se tega ni držal in je še skrivaj podpiral partizane, je lahko bil hitro aretiran od Gestapa, ki je imel svoj sedež v Dravogradu in je bil zelo znan po svoji ne človeškosti in metodah mu čenja. Zelo pogosto so streljali talce, požigali kme čke doma čije in hiše ljudi, katere so sumili, da sodelujejo z partizani. Vedno bolj, ko se je bližal konec vojne, vedno bolj ne človeški so bili ukrepi. V zadnjih letih vojne je bil vsak dan ljudi zaznamovan z nenehnimi boji med partizani in nemškimi policijskimi in vojaškimi enotami. Spomladi leta 1945, pa se je tudi tukaj poznala situacija z ostalih evropskih bojiš č. Nemška država se je podirala sama vase in to se je dogajala tudi na Slovenskem Koroškem. V začetku maja 1945 so zbežali na zgornjo Koroško čez reko Dravo vsi nosilci politi čnih funkcij in vsi, ki so v medvojnem času sodelovali z nemško oblastjo na Slovenskem Koroškem, saj so se hoteli predati Angležem in zbežati pred prihajajo čo nanovo ustanovljeno jugoslovansko armado. V zadnjih dneh vojne je skozi Mežiško dolino bežalo in se umikalo veliko nemških vojaških enot, hrvaških ustaških enot in enot ruskih Kozakov. Dne 14. maja, to je pet dni po objavi uradne nemške kapitulacije, so na obmo čju Mežiške doline potekali še zadnji vojaški spopadi med partizani in Jugoslovansko armado na eni strani in enotami nemške vojske in ustaških enot na drugi strani. Šele 15 maja 1945 je bila na pliberškem gradu podpisana kapitulacija zadnjih nemški in ustaških vojaških enot ob prisotnosti jugoslovanskih in angleških vojaških častnikov. Tako se je tudi na Slovenskem Koroškem in v zadnjemu delu Evrope kon čala druga svetovna vojna in tako je tudi tukaj kon čno zavladal mir. V NAZISTISCHE AKTIVITÄT WÄHREND DES ZWEITEN WELTKRIEGES IM SLOWENISCHEN TEIL KÄRNTENS Schlüsselwörter: Geschichte, Kärnten, Krieg, Nationalsozialismus, Wirtschaft, Schulwesen, Gesundheitswesen ZUSAMMENFASSUNG Das Mießtal/ Mežiška dolina, die Unterdrauburg/Dravograd und der Seebergsatel/Jezersko, der so genannte slowenische Teil Kärnten, waren schon seit Jahrhunderten ein Teil des Landes Kärnten, bis sie nach der Friedenskonferenz in Paris 1921 endgültig dem damaligen Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen zufielen. Seit diesem Tag mehrten sich im übrigen, österreichischen teil Kärntens, die deutschnationalen Kräfte die verlangt haben, dass auch die an das Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen verlorenen Gebiete wieder Österreich gehören sollten. Sie übten riesigen Druck auf die slowenische Minderheit in Südkärnten aus und verlangten von Slowenen in Kärnten, dass sie sich zum Deutschtum bekennen. Als Österreich dem Nazideutschalnd angeschlossen wurde, wurden die Kärntner Slowenen auch vom nazistischen Terrormaßnahmen betroffen. Ihre Kulturanstalten wurden aufgelöst, ihre Schulen geschlossen und die slowenische Sprache wurde aus dem öffentlichen Leben verbannt. Als die deutsche Armee ins Königreich Jugoslawien einmarschierte, kamm das alles auch auf das Mießtal, Unterdrauburg und Seebergsatel zu. Das geschah am 6.4.1941 als auch in slowenischen Gebieten der Zweite Weltkrieg anfing. Das Deutsche Reich okkupierte Teile von Slowenien und machte aus ihnen Verwaltungszonen, in denen sie die zivile Macht ausübte. Das Mießtal, Unterdrauburg, Seebergsatel und Oberkrain/Gorenjska waren eine gemeinsame Verwaltungszone „Die besetzten Gebiete von Kärnten und Krain“ genannt wurde. Der Chef der Zivilverwaltung der nur Hitler verantwortlich war, hatte in diesem Gebiet die volle politische Macht. Für die Festigung des Deutschtums in seiner Region war er dem Reichskommisar für die Festigung des deutschen Volkstums Heinrich Himmler verantvortlich. Im Jahr 1942 wurden das Mießtal, Unterdrauburg und Seebergsatel aus den besetzten Gebieten Kärntens und Krains ausgeschlossen und in die politische VI Verwaltungsstruktur des Gau Kärnten eingegliedert. Das Gau Kärnten war in vier verwaltungskreise eingeteilt und zwar Villach/Beljak, Klagenfurt/Celovec, Völkermarkt/Velikovec und Wolfsberg. Unterdrauburg wurde zu den Kreis Wolfsberg und Mießtal und Seebergsattel an den Kreis Völkermarkt angeschlossen. Das bedeutete dass auch die deutschen Gesetze in diesen Gebieten Gültigkeit hatten und das sie ein Teil von Deutschland waren, obwohl sie nicht offiziell angeschlossen wurden. Die deutsche Zivilmacht hatte auch im slowenischen Teil Kärnten das Ziel, das Land „slowenenfrei“ zu machen. Um dieses Ziel zu erreichen, griff sie zu allen Methoden, die ihr zur Verfügung standen. Weil sie das Gebiet vollkommen germanisieren wollten, führten sie die deutsche Sprache in alle öffentlichen Einrichtungen, wie Schulen, Kindergärten und Krankenhäuser ein.