Podatki o projektu: Izvedba strokovnooperativnih del za Komisijo za standrdizacijo zemljepisnih imen Vsebinski sklop: Imenik tujih imen v slovenskem jeziku Naročnik projekta: Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana Odgovorna oseba: Aleš Seliškar Zastopniki projekta: Jurij Mlinar, Ema Pogorelčnik Izvajalec projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, Ljubljana Odgovorna oseba: dr. Drago Perko Avtor vsebinskega sklopa: mag. Drago Kladnik, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana © Geodetska uprava Republike Slovenije, januar 2001 UVOD Zemljepisna imena - pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna, iz katerih izhajajo imena prebivalcev - so svojevrsten duhovni, kulturni, socialni, zgodovinski, jezikovni in politični pokazatelj. Iz njih je mogoče razbrati marsikatero potezo naravne, družbene in značajske preteklosti ter sedanjosti posameznega naseljenega in nenaseljenega območja na našem planetu. Ena njegovih bistvenih značilnosti je jezikovna raznolikost, ki se pogosto ne omejuje le na raznoliko sporočilnost, ampak je tudi zapisana z različnimi pisavami. Tako se tiha in nema pokrajina v marsičem bolje odpira tistemu, ki zna brati ne le govorico naravnih značilnosti, temveč tudi prodreti v globino izvirnega imenoslovja. Problematika tujih zemljepisnih imen kaže tudi na odnos določenega naroda do svetovnih dogajanj in na jezikovne razvojne vidike. Uporaba tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku oziroma eksonimov (eksonim je ime v kakem jeziku za topografski objekt zunaj območja, na katerem ima ta jezik uradni status) postaja z neslutenim razraščanjem informacijske tehnologije na eni strani vse bolj vsakdanja, na drugi strani pa se krepijo težnje po doslednem zapisovanju imen v izvirni, v najboljšem primeru transliterirani obliki. Dosledno upoštevanje tega vidika bi lahko imelo vsaj dve pomembni posledici: na eni strani bi se zanemarilo dolgoletno izročilo slovenskega jezika, ki ima pri rabi številnih imen bogato tradicijo, na drugi strani pa uporabnika sili dosledno zapisovati številna posebna črkovna znamenja, kar ni preprosto opravilo; na starejših pisalnih strojih ga je na primer povsem nemogoče izvesti. Vsakršno normiranje in uniformiranje je največkrat utesnjevanje, vklepanje, posiljevanje, občuteno kot senčna stran stvari, ne pa kot urejanje, sistematiziranje, ki naj bi pomagalo pri tehnični plati pisanja in govorjenja, s čimer naj bi blagodejno vplivalo na jezik. Tuja zemljepisna imena imajo širok spekter in jih lahko razčlenimo na povsem tuja in povsem podomačena, ter seveda na vmesne odtenke. Pri podomačevanju zemljepisnih imen je težko postaviti za vse možnosti veljavna pravila. Pri tem je potrebno upoštevati: •. naloge in vlogo mednarodnih atlasov sveta, •. naloge domačih šolskih atlasov, •. naloge znanstvenih razprav in člankov, •. naloge vsakdanjega in poljudnega tiska, govorjenja in poročanja, ki ima od vseh možnosti najbolj sproščena pravila. Posebna pravila veljajo za imenoslovje morskih in podmorskih pojmov ter zemljepisnih imen v Arktiki in na Antarktiki, ki niso pod suvereniteto nobene države. Tu je mogoča uporaba imenoslovja zgolj v jeziku uporabnika. Nasploh so v imenoslovju še vedno izraziti vplivi nekdanjih kolonialnih držav na posamezna svetovna območja. Marsikje je tudi v uradnih zapisih imen čutiti prvine preteklosti, se pravi angleščine, francoščine, nizozemščine, španščine in portugalščine. Še najbolj izrazito je to zaznati v Afriki in Indiji. VSEBINA ZAPISA Vsakemu podomačenemu zemljepisnemu imenu je za ustrezno identifikacijo dodan zapis originalnega imena, opredeljena pa sta tudi jezik zapisa originalnega imena in pomenska zvrst določenega imena. V zaključni fazi je navedena še ocena primernosti rabe določenega imena. Na tem mestu je objavljen le seznam imen, katerih raba je nujna (A), in tistih, katerih raba je priporočljiva (B). Pri zapisovanju originalnih zemljepisnih imen se pojavljalajo različni zapisi originalnih imen. Največ razlik je pri arabskih, iranskih in grških imenih, pa tudi pri imenih z območja nekdanje Sovjetske zveze, kjer so zapisi imen v uradnih jezikih novonastalih držav še vedno redki ali nenatančni. V nejasnih primerih sta zapisani obe različici imena, saj je nestrokovnjaku težko reči, katera je bolj ustrezna. Več različnih navedb je tudi v primerih spreminjanj imen zgodovinskih naselij skozi čas; podomačena oblika je navadno izpeljana iz ene od navedenih oblik. Seznam jezikov, v katerih so zapisane originalne oblike zemljepisnih imen, je sestavljen na podlagi poznavanja značilnosti posameznih jezikov in glede na uradne jezike v posameznih državah. Če je le mogoče, so večjezične oblike imen zapisane v različnih jezikih. To velja za države z različnimi etničnimi skupinami, za večje pokrajine, a tudi večje gorske skupine, reke, ki prečkajo več držav in seveda morja. Imena oceanov niso vpisana večjezično, temveč le v angleščini in francoščini, enako kot imena celin in velikih pokrajinskih enot, ki pa so izjemoma zapisane tudi v tam prevladujoči jezikovni obliki. 1 afr. afrikansko hrv. hrvaško pašt. paštunsko akad. akadsko ind. indonezijsko perz. perzijsko alb. albansko indij. indijansko pidž. pidžin amh. amharsko iran. iransko polin. polinezijsko angl. angleško irs. irsko polj. poljsko arab. arabsko isl. islandsko port. portugalsko arm. armensko ital. italijansko rom. romunsko asir. asirsko jap. japonsko ruand. ruandsko azerb. azerbajdžansko katal. katalonsko rus. rusko bask. baskovsko kaz. kazaško sam. samoansko bašk. baškirsko kečv. kečvansko sang. sangojsko bel. belorusko kirg. kirgizijsko sans. sanskrt beng. bengalsko kirib. kiribatsko secv. secvansko berb. berbersko kirun. kirundsko ses. sesotsko bisl. bislamsko kit. kitajsko sing. singalsko biz. bizantinsko kmer. kmersko sisv. sisvatsko bolg. bolgarsko kopt. koptsko slov. slovensko burj. burjatsko korej. korejsko slovaš. slovaško burm. burmansko korz. korziško som. somalsko čečen. čečensko kreol. kreolsko srb. srbsko češ. češko laoš. laoško stegip. staroegipčansko čičev. čičevsko lat. latinsko sum. sumersko dan. dansko latv. latvijsko svah. svahilsko darij. darijsko litv. litvansko svetop. svetopisemsko dzong. dzongkhajsko luks. luksemburško špan. špansko esk. eskimsko lusrb. lužiškosrbsko šved. švedsko est. estonsko madž. madžarsko tadž. tadžiško fen. feničansko mak. makedonsko tahit. tahitijsko fer. fersko malaj. malajsko taj. tajsko fidž. fidžijsko mald. maldivsko tatar. tatarsko filip. filipinsko malg. malgaško tibet. tibetansko fin. finsko malt. malteško tigr. tigrejsko flam. flamsko maor. maorsko turš. turško fran. francosko mold. moldavsko turkm. turkmensko ful. fulansko mong. mongolsko ukr. ukrajinsko galic. galicijsko nem. nemško urd. urdujsko grš. grško nen. nenško uzb. uzbeško gruz. gruzijsko nep. nepalsko valiž. valižansko hebr. hebrejsko niz. nizozemsko viet. vietnamsko het. hetitsko norv. norveško volof. volofsko hind. hindujsko pal. palavsko Vrsta imena izraža zvrst zemljepisnega imena glede na njegove pomenske značilnosti. V poenostavljeni različici so izdvojeni celine, pokrajine, zgodovinske pokrajine, upravne enote, zgodovinske upravne enote, naselja, zgodovinska naselja, deli naselij, oronimi, kopenski hidronimi, morski hidronimi, obalne reliefne oblike, otoške reliefne oblike, podmorske reliefne oblike, pejsaži in raznolika kategorija drugo (kraške jame, delte, zajezitve, prometnice, kratice...) Ob pregledu obsežnega gradiva in njegovem klasificiranju glede na stopnjo in način domačenja se je izkristaliziralo trinajst različnih kategorij, pri čemer so osma, deveta, deseta in tudi četrta kategorija notranje heterogene in bi jih bilo mogoče razbiti na samostojne skupine. Pri snovanju kategorizacije smo izhajali iz kombiniranja vrste, načina in stopnje domačenja. V nadaljevanju so predstavljene posamezne kategorije z navedbo tipičnih primerov imen, vzetih iz seznama: 01 slovensko ime - gre za ime, pri katerem je čutiti izvor v našem jeziku, ki je bil lahko tudi podlago za tvorjenje sedanjega imena v tujih jezikih. Slednje velja še posebno za imena v zamejstvu. SLOVENSKO IME ORIGINALNO IME JEZIK VRSTA IMENA TIP IMENA Brod na Kolpi Brod na Kupi hrv. naselje 01-A Gradec Graz nem. naselje 01-A 2 02 prevedeno ime - v to skupino podomačevanja spadajo popolni prevodi. Tu torej sploh ne gre več za izvirno uradno ime v korenskem, temveč samo še v pomenskem smislu. V takih imenih srečujemo tudi še splošno in delno prevzete tujke in korenske osnove zelo podomačenih zemljepisnih imen. SLOVENSKO IME ORIGINALNO IME JEZIK VRSTA IMENA TIP IMENA Antili Antillas/Antilles špan./angl. otoška reliefna oblika 02-A Bajkalsko jezero ozero Bajkal/Dalai-Nur rus./burj. kopenski hidronim 02-A Nova Zelandija New Zealand angl. država 02-A 03 prevedeno kolonialno ime - tudi v tej skupini so imena prevedena, vendar iz jezikov nekdanjih kolonialnih velesil (ob teh jezikih so v rabi tudi tradicionalni domačinski jeziki) ali pa iz zemljepisnih imen, ki so jih poimenovali kolonisti. Takšna so tudi vsa imena nekdanjih kolonij. Kolonialna imena se neredko v tolikšni meri razlikujejo od originalnih domačinskih imen, da v njih sploh niso razpoznavna. Z ozemlja nekdanje Sovjetske zveze so v to skupino vključena imena v ruskem jeziku, ki v domačinskih jezikih nimajo pomenske ustreznice. SLOVENSKO IME ORIGINALNO IME JEZIK VRSTA IMENA TIP IMENA Albertov Nil Albert Nile angl. kopenski hidronim 03-B Beli rt Râs Nouâdhibou/Cap Blanc arab./fran. obalna reliefna oblika 03-B Obala popra