CELJSKIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ dr. Milko Mikola Razstavo in izid kataloga sta omogočila MESTNA OBČINA CELJE MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 655.245:061.5(497.4 Celje) MIKOLA, Milko Logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij : Zgodovinski arhiv Celje, 30. 9. 2004-15. 12. 2004 / [besedilo Milko Mikola]. - Celje : Zgodovinski arhiv, 2004 ISBN 961-6448-07-2 215654912 Uvodna beseda avtorja Celje je mesto z dolgo in bogato industrijsko tradicijo, ki sega vse do leta 1873, ko je z usta- novitvijo Cinkarne dobilo svoje prvo pomembno industrijsko podjetje. Cinkarni so se nato do konca 19. stoletja pridružila še nekatera nova podjetja, med katerimi je bila za Celje vse- kakor najpomembnejša tovarna emajlirane posode, ki jo je leta 1894 ustanovil Adolf We- sten. Z ustanovitvijo teh dveh in še nekaterih drugih podjetij je Celje že pred prvo svetovno vojno stopilo na pot industrijskega razvoja. Pravi razcvet pa je celjska industrija doživljala v obdobju med obema vojnama, saj je bilo takrat na območju Celja že okoli štirideset podje- tij. Tako še danes v Celju in njegovi bližnji okolici skoraj ni pomembnejšega industrijskega podjetja, katerega začetki bi ne segali v čas pred drugo ali celo prvo svetovno vojno. Po dru- gi svetovni vojni je revolucionarna oblast vsa ta podjetja podržavila in iz njih ustanovila državna podjetja, ki so dobila tudi povsem druga imena, kot so jih imela nekoč. Danes nam o nekdanjih celjskih industrijskih podjetjih pričajo samo še ohranjeni arhivski dokumenti, med katere sodijo tudi njihovi logotipi, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje. Ker ti logotipi predstavljajo pomembne pričevalce o zgodovini celjske industrije, poleg tega pa imajo tudi določeno umetniško vrednost, smo se v našem arhivu odločili, da njihove reprodukcije izdamo v posebni publikaciji, ki je sedaj pred nami. V njej je objavljenih nad 120 reprodukcij logotipov celjskih industrijskih podjetij iz 20. stoletja, nekaj pa tudi iz kon- ca 19. stoletja. Nekateri med njimi so povsem enostavni, saj vsebujejo samo ime in sedež ter kvečjemu še zaščitni znak podjetja, nekateri pa so vsebinsko mnogo bogatejši in je na njih zapisano npr. tudi, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno, kaj je proizvajalo in katera pri- znanja je prejelo za svoje izdelke. Še posebej dragoceni so tisti redki logotipi, na katerih je tudi podoba podjetja, ker nam s tem omogočajo, da si lahko tudi predstavljamo, kakšen je bil njegov izgled. Ker so logotipi običajno še okrašeni z raznimi ornamenti, vsaj nekateri med njimi predstavljajo prave male umetnine in nam s svojim videzom nudijo tudi estetski užitek. Zaradi večje preglednosti so logotipi razvrščeni po posameznih industrijskih panogah, v katere so se podjetja po svoji dejavnosti uvrščala. Da bi bralec o podjetjih, katerih logotipi so v tej publikaciji predstavljeni, dobil osnovne informacije, so za vsakega izmed njih nave- deni nekateri osnovni podatki o tem, kdaj je bilo podjetje ustanovljeno, kdo ga je ustanovil, kakšna je bila njegova dejavnost in kdaj je prenehalo obstajati. Bralec, ki bo o posameznih podjetjih želel izvedeti še kaj več, pa bo želene podatke lahko dobil v moji študiji Zgodovina celjske industrije, ki je izšla hkrati s to publikacijo in jo je prav tako izdal Zgodovinski arhiv Celje. Za popestritev vsebine publikacije so, kjer je bilo to mogoče, pri historiatih nekaterih podjetij dodane tudi njihove starejše upodobitve. Dr. Milko Mikola 3 PODJETJA KOVINARSKE INDUSTRIJE RUDNIK IN ŽELEZARNA ŠTORE (BERG UND HÜTTENWERK ŠTORE) Leto ustanovitve: 1850 Ustanovitelji: Ignacij Novak, Friderik Bruno Andrieu in Paul Putzer Kasnejši lastniki: Gustav Neufeldt-Schoeller, Filip Neufeldt-Schoeller in Desiderij pl. Bitzy Dejavnost: Podjetje je združevalo rudnik rjavega premoga v Pečovju in železarno v Štorah, ki je prvotno obsegala pudlarno in valjarno, od leta 1861 pa tudi livarno sive litine in kladivarno s parnimi kladivi. V letih 1912/1913 so pudlarske peči odstranili in zgradili martinarno s Siemens- Martinovimi pečmi. Glavni proizvodi štorske železarne so bili paličasto železo, pločevina in razni ulitki iz litine. Leto in razlog prenehanja: 1945 – zaplemba Štorska železarna leta 1917 ŽELEZARNA ŠTORE Leto ustanovitve: 1946 so Železarni Štore priključili Tovarno šamota. Veliko Ustanovitelj: Vlada Federativne ljudske republike pridobitev za štorsko železarno je predstavljal Jugoslavije elektroplavž, ki so ga postavili leta 1954. V letih 1976–1985 je v okviru Železarne Štore obstajala tudi Predhodnik: Podjetje Rudnik in železarna Štore tovarna za izdelovanje traktorjev po Fiatovi licenci. Dejavnost: V času okupacije (1941-1945) in še Leto in razlog prenehanja: 1991 – preoblikovanje v nekaj časa po vojni je v okviru štorske železarne samostojna podjetja: Jeklo, Livarna, Valji, Industrijska obratovala samo livarna. Jeklarna in valjarna sta oprema (ITRO) in Vzdrževanje. začeli ponovno obratovati šele leta 1946. Leta 1948 CINKARNA, D. D. Leto ustanovitve: 1873 Ustanovitelj: avstrijska država (Ministrstvo za poljedeljstvo) Prejšnje ime podjetja: K. K. Hüttenverwaltung Cilli (Plavžarska uprava Celje) Kasnejši lastniki: Po prvi svetovni vojni je Cinkarno prevzela jugoslovanska država (Kraljevina SHS oziroma Kraljevina Jugoslavija). Zaradi slabega poslovanja jo je ta za 30 let dala v zakup leta 1923 ustanovljeni delniški družbi Cinkarna, d. d., v kateri je imel največ delnic njen ravnatelj Todor Lazarević. Dejavnost: Topljenje cinkove rude, pridobivanje surovega in rafiniranega cinka, izdelovanje cinkove pločevine in cinkovega prahu ter pridobivanje žveplene kisline. Leto in razlog prenehanja: Deloma leta 1945 z zaplembo nemškega kapitala, dokončno pa leta 1946, ko je Todor Lazarević svoje delnice podaril Ljudski republiki Sloveniji. Cinkarna okrog leta 1875 4 1953 1947 1923 1984 1940 1943 1951 1946 5 CINKARNA CELJE Leto ustanovitve: 1946 Ustanovitelj: Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije Prejšnja imena podjetja: Cinkarna in metalna, d.d., Celje, Topilnica in valjarna cinka (Cinkarna), Celje, Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje Predhodnik: Podjetje Cinkarna in Metalna, d. d., Celje (Zinkhütte und Metall, A. G., Cilli) Dejavnost: Tudi po vojni je glavno dejavnost Cinkarne predstavljala predelava cinkove rude in pridobivanje surovega in rafiniranega cinka, cinkove pločevine in cinkovega prahu. S priključitvijo Tovarne za proizvodnjo kemičnih izdelkov leta 1953, Tovarne organskih barvil (TOB) leta 1961 Pogled na Cinkarno v letih pred drugo svetovno vojno in Kemične industrije Mozirje (KIM) leta 1961 se je Cinkarna iz povsem metalurškega podjetja 1973, ko so začeli s pridobivanjem titanovega belila. preoblikovala v podjetje metalurško-kemične Pomemben del njene dejavnosti predstavlja tudi industrije. Leta 1970 so s topljenjem cinkove rude izdelovanje tiskarskih plošč ter raznih proizvodov v Cinkarni prenehali in je od prvotne dejavnosti za potrebe kmetijstva in gradbeništva. V okviru ostalo samo še izdelovanje cinkove pločevine. Do Cinkarne kot poseben obrat deluje tudi lastna velike prelomnice v razvoju Cinkarne je prišlo leta tiskarna. A. WESTEN, D. D., TOVARNA EMAJLIRANE, POCINKANE, BRUŠENE IN POKOSITRANE POSODE Leto ustanovitve: 1894 Ustanovitelj: Adolf Westen star. Kasnejši lastniki: Adolf Westen ml., August Westen in ing. Max Adolf Westen Prejšnje ime: A. Westen, Stanzwerk und Emailblechgeschirr Fabrik Dejavnost: Izdelovanje emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode in radiatorjev ter nekaterih izdelkov (čelade, čutarice, ohišja za protipehotne mine) za jugoslovansko vojsko. Med vojno (1941-1945) je Westnovo podjetje za nemško vojsko izdelovalo stabilizatorje za bombe, oklepne plošče za letala in morske mine, izvajalo pa je tudi popravila avionskih kril in trupov. Leto in razlog prenehanja: 1945 – zaplemba Westnova tovarna emajlirane posode pred prvo svetovno vojno TOVARNA EMAJLIRANE POSODE (TEP) – EMO CELJE Leto ustanovitve: 1946 Ustanovitelj: Vlada Ljudske republike Slovenije Predhodnik: Podjetje A. Westen, d. d., Tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode Dejavnost: Tudi po vojni je ostala glavna dejavnost prevoz in nato še energetsko opremo (kotle). V podjetja proizvodnja emajlirane posode in okviru TEP oziroma EMA je obstajala tudi orodjarna. radiatorjev. V sedemdesetih letih pa so začeli Leto in razlog prenehanja: 1991 – preoblikovanje v izdelovati tudi kontejnerje za cestni in železniški holding družb z omejeno odgovornostjo 6 1957 1984 1919 1953 1925 1963 1966 1981 7 IVAN REBEK, TOVARNA TEHTNIC IN KLJUČAVNIČARSKIH IZDELKOV Leto ustanovitve: 1894 Ustanovitelj: Ivan Rebek Dejavnost: Izdelovanje vseh vrst tehtnic in ključavničarskih izdelkov ter koncesionirana instalacija vodovodov. Leto in razlog prenehanja: 1946 – nacionalizacija LIBELA, INDUSTRIJA TEHTNIC IN FINOMEHANIKE Leto ustanovitve: 1947 Rebekova Tovarna tehtnic na Mariborski cesti pred drugo svetovno Ustanovitelj: Vlada Ljudske republike Slovenije vojno Predhodnik: Rebekova Tovarna tehtnic in ključavničarskih izdelkov ter Fuchsova Prva jugoslovanska kovinska industrija, d. z o. z., Celje Dejavnost: Izdelovanje vseh vrst tehtnic in finomehaničnih izdelkov. A. URABIČ IN DRUG, TOVARNA ZA PREDELAVO Leto in razlog prenehanja: 1995 – stečaj ŽELEZA IN ŽICE Leto ustanovitve: 1930 INDUSTRIJA FINOMEHANIČNIH APARATOV (IFA) Ustanovitelja: Alojz Urabič in Ivan Rischner Leto ustanovitve: 1952 Dejavnost: Izdelovanje žičnega pletiva, železnih Ustanovitelj: Mestni ljudski odbor Celje postelj in omaric, železnih ograj, konstrukcij