PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 12. SNOPI< Pirjevec - Rebula Uredil Martin Jevnikar GORICA 1986 GORIŠKA MOHORJEVA DRU2BA Z 12. snopi=em se za=enja III. knjiga Primorskega slovenskega biografskega leksikona. SODELAVCI 12. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s kriicem) Ade. dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A.Pr. dr. Anton Prijatelj, mag. med., Zdrav, dom, N. Gor. B. Kolar Bogdan Kolar, salezijanec, Lj. - Rakovnik B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gorica B. Mar. Branko Maruši=, ravn. Gor. muzeja, Nova Gorica B. S. ini. Boris Sancm, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši=, asistent. ZRC, SAZU, Lj. B. Z. Božo Zuanella, župnik, Tr=mun Cei=. dr. Marija =eš=ut, prof., Gorica Drago Baje dr. Drago Baje, prof., Trst Edv. Gardlna Edvilijo Gardina, kustos. Pokraj, muzej, Koper F. Sallmbeni dr. Fulvio Salimbeni, univ. prof., Trst Gorjan dr. Klara Gorjan, prof., Gorica Har. dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gorica y Ivo Jevnikar, <asnikar na RAITrstA, Trst Jan Zoltan Jan, prof., Nova Gorica Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p., Trst Kandut dr. Jakob Kandut, pravnik in prof. v p.. Trst Koren Jože Koren, =asnikar, Trst Kosma= dr. Angel Kosma=, župnik, Ricmanje Kralj Franc Kralj, prof. na Srednji verski šoli, Vipava L. B. dr. Lojzka Bratuž, asistent na Univ. v Vidmu, Gorica Le. Ljubomir A. Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Drole, prof. v p., Gorica Idt Uda Debelli Turk, urednica RAITrstA, Trst LeljaRehar Lei j a Rehar Sancin, prof., Trst Lfl.Trampuž Lilijana Trampuž, asistent, IZDG, Ljubljana mak dr. Marijan Kravos, prof., Trst Mar.SmoIik dr. Marijan Smolik, prof. na Teol. fak., Lj. Mart. BrecdJ Martin B recel j, =asnikar. Trst M. Baje dr. Marjan Baje, uradnik na Deželi F-JK, Trst M. V. Marko Vuk, kustos Gor. muzeja, Nova Gorica Nen. Nelida Sili=-Nemec, kustos Gor. muzeja, Nova Gorica Pan dr. Nadja Pahor-Verri, prof., Trst Plah. Slavica Plahuta, kustos Gor. muzeja, Nova Gorica PSfi Tomaž Pavši=, kustos Mestnega muzeja, Idrija RIJ Mirko Rijavec, duhovnik, prof. v p., Gorica R. KUnec dr. Rudolf Klinec, nadšk. kancler, Gorica ft) Ropet dr. Robert Petaros, raziskovalec na Univ. v Vidmu Goriška Mohorjeva družba (Katoliško tiskovno društvo) - Gorica Natisnila tiskarna Budin v Gorici PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON III. KNJIGA PIRJEVEC Dušan, literarni teoretik, zgodovinar je padla 13. marca 1945 v part, na Koroškem. in kritik, filozof, univ. prof., urednik, prevajalec Avg. 1945 je prevzel glavno ured. LdP in po- in politi=ni delavec, ena osrednjih osebnosti zneje SPor. Jun. 1946 je bil dlan jsl. delegacije slov. povojnega kulturnega življenja, v katero na mirovni konferenci v Parizu. Od 1. jun. do je posebno izvirno posegal od srede šestdesetih 28. sept. 1946 in od 1. apr. do 31. dec. 1947 je bil let dalje, r. 20. mar. 1921 v Solkanu lit. zgodo- zaposlen v Upravi za agitacijo in propagando vinarju in knjižni=arju dr. Avgustu (gl. =l.) in pri CK KPS, v drugem obdobju kot generalni u=iteljici Ivi Mozeti=, u. 4. avg. 1977 v Lj. Z sekretar. Med 1. j an. in 31. mar. 1947 je bil materjo se je 1923 preselil v Lj., kjer je o=e funkcionar Ministr. za zunanje zadeve FLRJ v živel že nekaj let, vsa družina pa se je pozneje Lj., od 1. jan. do 30. apr. 1948 pa =lan izvršnega zaradi P-eve slabokrvnosti po nasvetu zdravni- odbora OF Sje. - Apr. 1948 se je kot izredni kov naselila najprej v Šentjurju pri Grosup- študent vpisal na odd. za primerjalno književ- ljem, nato v Gameljnah pri Lj. in naposled nost Filoz. fali. v Lj. Diplomiral je 30. dec. 1952 1929 v Tacnu pod Smarno goro. Po osn. š. v Lj. iz zgod. svet. književnosti in literarne teorije in Šmartmem je ätudiral na I. drž. realni gimn. kot glavnega predmeta ter iz slov. jezika in slov. v Lj. Maturiral je 1939, nato odäel v Zagreb, književnosti (kot vzporednega predmeta. Zaradi da (bi se u=il pri akad. slikarju L. Babicu, a »nor=ije« (vplivnim znancem je telefoniral, da je se je še istega leta vpisal na tamkajšnjo Agron. SZ zasedla Jslo) je bil od sept. 1948 do konca fak. Tu je deloval v slov. akad. društvu Triglav mar. 1949 v preiskovalnem zaporu. Med febr. in v Kulturno umjetni=kem savezu pacifista. V 1953 in dec. 1962 je bil zaposlen kot strok, in Tacnu je 1940 postal =lan KPS in z ilegalnim nato kot znanst. sodelavec v Inštitutu za lite- imenom Lojze Brodar deloval v lj. univ. part, rature pri SAZU. 1958 je po desetih letih postal celici kot odgovoren za partijski študij. - Takoj sipet =lan ZKS, kar je ostal do 1964. Na U v po napadu na Jslo je postal aktivist OF, kot Lj. je (bil 22. nov. 1961 promoviran za doktorja kurir vzdrževal stike med Lj. in Zgbom, bil =lan literarnozgod. znanosti. Cez leto dni je bil na komiteja KP za Ljubljano mesto in sekretar. Z isti U imenovan za izred. prof. za novejša ob- ilegalnim imenom Ahac je konec sept. 1941 od- dobja svet. književnosti, 1973 pa za rednega in šel v partizane in postal polit, komisar razli=nih to ostal do smrti. - 30. mar. 1967 se je lo=il od bataljonov in odredov (Krimskega bat. 1941, Do- žene Marjete Vasic in se iz Lj., kjer je stanoval lenjskega bat. 1942, Belokranjskega odr. 1942, po vojni, preselil na stari dom v Tacen. Tu je Loškega odr. 1942, Soškega odr. 194243, Primor- stanoval z drugo ženo Nedeljko Kacin (PSBL ske operativne cone 1943, Primorslcega odr. 1943, II, 5), s katero se je poro=il 2. mar. 1968. V Koroškega odr. 1943-44), =lan PK KPS za Pri- zadnjih sedmih letih si je intenzivno zdravil morslco 1942-43, sekretar PK KPS za Koroško sr=no bolezen, zaradi katere je naposled umrl. - 1943-44, zastopnik CK KPS ter glavnega štaba Studijsko je potoval v Pariz 1960-61 in zadnji= NOV in POS za zvezo z avstr. partizani 1944-45. 1967. Na Dunaju je 1960 zbiral gradivo za dok- Demobiliziran je bil kot podpolkovnik JA, za torat. V ZR Nem=iji je bil 1974 na študijskem svoje medvojno delo pa je bil odlikovan s Spo- potovanju po univerzah na povabilo nemške menico 1941, redom hrabrosti, redom bratstva vlade in tri mesece v zimi 1976-77 v Kölnu pri in enotnosti II in redom zaslug za narod II. - V filozofu K. H. Volbmann-Sehlucku s Humbold- partizanih na Koroškem se je 10. sept. 1944 po- tovo štipendijo. Ob prvem in drugem potovanju ro=il z Marjeto Vaši= (registrirano v Lj. 5. maja v ZRN je obiskal filozofa M. Heddeggerja. - Bil 1947); 5. jun. 1945 se mu je rodila h=i Alenka. je preds. Slavisti=nega društva Sje (1959-60), pod- Globoko ga je pretresla smrt sestre Ivice, ki preds. Društva za primerjalno književnost SRS PIRJEVEC (1976-77), =lan ur. SR (1958-72), NS (1959-62), Sd katerem je prvi= pisal že v Slov. mlad. 1938 in (1963-64; zadnjega letnika odgov. ur. z Dragom 1939. V ta sklop spadajo npr. uvodna študija Sego), Problemov (1969-71; glavni ur. št. 91/92, Ivan Cankar, Bela krizantema (Lj., DZS 1951); 1970 in letnika Problemi-Razprave, 1971). Bil je razprave: Boj za Cankarjevo podobo (NS 1954), nadalje glavni ur. knjižne zbirke Znamenja, Št. Cukrarna. Prispevek k zgod. slov. moderne (Soc. 1-53, Obzorja, Mrb., 1968-75, sodelavec revije Pra- misel 1955), Druibenopoliti=ni vzroki slov. moder- xis in =lan odbora Kor=ulanske letne škole ne (Kron 1955), O liriki slov. moderne (NS 1955), (1967-74). - Prve spise je objavil v Slovenski Oton Župan=i= in Ivan Cankar (SR 1959/60). mladini, ki so jo izdajali =lani levi=arskega akad. To mu je služilo kot priprava na doktorsko di- Slovenskega kluba v Lj., kmalu nato pa že v sertacijo Ivan Cankar in evropska dekadenca LZ. Poleg =lankov aktualnopolit. vsebine {Mla- in simbolizem (branil jo je 30. okt. 1961). V pet- dina in kultura, Slov. mlad. 1938) gre za lite- desetih letih se je ve=krat ukvarjal tudi z J. rarne kritike (Ivan Mrak, <ajkovski, Slov. mlad. Kersnikom, med njegovimi tedanjimi spisi pa 1938; Ivan Campa, Iz belih no=i, Mladi Prekmu- izstopata študiji O Hemingwayevi umetnosti (Be- rec, Murska Sobota 1938/39), sestavek Poglavja iz seda 1952) ter O ideji in kompoziciji Hemingwa- filozofije. Po M. Mitinu (LZ 1940, podpis Vlado yeve novele (E. H., Starec in morje, Lj., MK Kersnik) ter za prevode nekaterih literarnoestet- 1959). - Osnovna zna=ilnost P-evega pisanja v skih tekstov M. Gorkega, A. Sumskega, F. Iljina petdesetih in na za=etku šestdesetih let je svoje- in J. Frévilla. Te prve poskuse preveva angaži- vrstna negotovost ob iskanju interpretacij ske rani marksizem, sam P. je Poglavja iz filozo- metode, ki naj bi upoštevala samostojnost umet- fije pozneje ozna=il kot »naj=istejši diamant naj- niških del, hkrati pa omogo=ala razumevanje =istejšega stalinisti=nega tipa«, vendar je zani- njihovih posebnosti v širših kulturnozgod. struk- mivo, da so na oblikovanje njegovega svetov- turah. Ze v Cankarjevi Beli krizantemi je na- nega nazora ipoleg o=eta in zna=ajne matere letel na misel o avtonomiji estetskih pojavov, jo vplivale osebnosti, ki so bile prod vojno na par- pod=rtal v razpravi O Baudelairovi estetiki (NS tijsko neortodoksnih stališ=ih: sam je pozneje 1958), razvijal pa jo je ob spodbudah fenomeno- omenjal svojega gimn. prof. in ur. LZ J. Ko- logije. E. Husserla in E. Steigerja je prvi= zaka, D. Kermaunerja in B. Krefta. V sporu omenil v oceni Wolfram Walder, Ivan Cankar med partijo in M. Krležo se je z njimi opredelil als Künstlerpersönlichkeit (SR 1955).