LUAN STAROVA QUBOVTA NA GENERALOT ACADEMIE MACEDONIENNE DES SCIENCES ET DES ARTS LUAN STAROVA L’AMOUR DU GENERAL ROMAN SKOPJE 2008 2 MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE LUAN STAROVA QUBOVTA NA GENERALOT ROMAN SKOPJE 2008 3 LUAN STAROVA QUBOVTA NA GENERALOT Urednik: Gane Todorovski Izdava~: Makedonska akademija na naukite i umetnostite Jazi~na redakcija: Liljana Ugrinovska Likovno oblikuvawe: Ko~o Fidanovski Korektura: Dragica Topuzovska Kompjuterska obrabotka: Dragica Topuzovska Pe~ati: „Jugoreklam“ Tira`: 500 primeroci CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje 821.163.3-31 821.163.3.31.09Starova, L. 821.18(497.7)-31 821.18(497.7)-31.09Starova, L. STAROVA, Luan Qubovta na generalot : roman / Luan Starova. - Skopje : Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 2008. - 491 str. ; 24 sm Na naspor. nasl. str.: L’amour du general : roman / Luan Starova. – La saga balkaniqye de Luan Starova: str. 467-475. - Objaveni dela : (izbor) / izrabotil Qubomir \orevski: str. 477-491 ISBN 978-608-203-006-7 1. Stv. nasl. na naspor. nasl. str. a) Starova, Luan (1941-) - „Qubovta na generalot“ - Kritiki i tolkuvawa COBISS.MK-ID 73038090 4 Na na{iot komandant Na{ite `elbi i molbi Kon Sevi{niot Te molime, o Bo`e, usli{i ne Za na{iot Golem Mortje Posakuvame da ni ostane Otsega pa navek Na Albanija da $ se prikloni Nejzin sin da go imenuvame Lazgu{ Poradeci Pogradec, 1918 5 6 P R V D E L 7 8 I Tatko be{e na zalezot od svojot `ivot koga, eden den, vlegov vo negovata biblioteka so eden golem magnetofon i so dve lenti za da go zabe- le`am odamna dogovorenoto ka`uvawe za nego- viot `ivot. So sudni maki go ubediv da mi otkrie nekoi dlaboko zapretani tajni od svojot `ivot. Pomislata deka negovite zborovi }e bidat za- robeni vo magnetofonot, dotoga{ go odvra}a{e od taa ispoved. Ne saka{e kako {to vele{e, da mu ja pozajmi du{ata na |avolot stravuvaj}i za mene da ne stanam, eden den, rob na tie negovi zabele`eni zborovi. So tekot na godinite, ja razbirav negovata poslovi~na pretpazlivost i poleka navleguvav vo lavirintot na negoviot molk vo koj se krieja i pri~inite za sudbinskite premol~uvawa vo negoviot `ivot. Be{e ubeden deka duri i samo eden zbor mo`e fatalno da $ ja svrti nasokata na semejnata sudbina. Vide ne vide, na krajot Tatko, sepak se so- glasi da mi se doveri, no be{e jasno deka pred sebe, vo toj magnetofon, ~ija lenta zapo~na da se vrti so svojot poznat zvuk, go pretpostavuva glasot na nepoznat cenzor. Nesvesno {eta{e so pogledot, ~as levo ~as desno voobi~aeno za nego koga ka`uva{e ne{to doverlivo. A znae{e deka 9 osven Majka, vo ku}ata nema{e nikogo, no toa be{e odbranben refleks, bez da znae i samiot koga se be{e zdobil so nego... Taka, po~na prvoto i pretposledno Tatko- vo svedo~ewe pred magnetofonot. Po nekolku dena do`ivea mozo~en udar, mu be{e odzemena, i negovata najgolema mo}, govorot. Po brzata me- dicinska intervencija, negovata sostojba se po- dobruva{e, i bavno mu se vra}a{e i mo}ta da govori. Koga se po~uvstvuva navistina podobro, samiot pobara da prodol`ime so snimaweto. Jas toa go protolkuvav kako dobar znak, osobeno i poradi nadminatiot otpor od magnetofonot. Tatko be{e za prv pat re{en da mi otkrie duri i nekoi novi nepoznati nastani od negovoto misteriozno carigradsko vreme, najdlaboko so- krivano vo zonata na negoviot molk... Povtorno se pojaviv vo Tatkovata biblio- teka so magnetofonskoto ~udo, koe i Majka ne go podnesuva{e, ne samo poradi glomazniot izgled, tuku i poradi pomislata deka nepotrebno }e go izma~uva tuku{to zakrepnatiot Tatko... Dvete lenti na magnetofonot po~naa da se vrtat. Prvin ja premotuvav ednata lenta bri- {ej}i snimeni razgovori. I taka, zapo~naa da se vrtat dvete kolca na magnetofonot. Tatko be{e zagledan vo svetloto sino oko na magneto- fonot koe go ozna~uva{e vklu~uvaweto. Okoto razli~no trepere{e koga go prima{e govorot. Doveruvaj}i mu se na magnetofonot, ~uvstvuva{e deka sleguva do dnoto na svojata du{a, do najgo- lemi tajni vo `ivotot, ~ij klu~ go ima{e samo 10 toj i sega $ go predava{e na ovaa kleta ma{ina so koja, vo idnina, }e komanduva negoviot sin. Tatko, so golema te`ina, vnatre vo sebe gi odvrtuva{e nastanite od du{ata, vo odmere- niot ritam so koj se vrte{e magnetofonskata lenta i koja zasekoga{ trebe{e da gi zadr`i negovite zborovi. So golema maka korne{e zbo- rovi od sebe. Se ~ine{e deka dlaboko vo nego- vata du{a se vodea bitki me|u dolgo zadr`u- vani, potisnuvani vistini, molkovi, postojano gotovi da go oslobodat od pritisokot, no sepak zadr`uvani so neobjasniva nastoj~ivost, nevi- dena, re~isi fanati~na pretpazlivost od koja ne mo`e{e da se oslobodi do krajot na `ivotot i koja ja nasledivme i nie, negovite ~eda. Be{e obzemen od somni~avosta, nasproti Majka koja sekoga{ polesno si ja osloboduva{e du{ata od prenatrupanite zborovi. Toj kako da go zatvora{e pristapot do svojata du{a, ste- gaj}i go srceto, no sega koga go nasetuva{e svo- jot kraj, se ~ine{e deka bea otvoreni site pri- stapi kon nea. Vo eden takov zanes Tatko se slo`i da mi raska`uva za svojot `ivot, no so jasna cel, da mi predo~i da ne se sopnuvam na nekoi pre~ki, koi{to toj, nekoga{, uspe{no gi minal niz bal- kanskite bespa}a. Saka{e da mi go ostavi vo nasledstvo svo- jot glas, vistinata koja se krie{e vo povi{e- niot ili vo spu{teniot ton na sekoja samoglaska. Saka{e da mi go ostavi amanetot za za~uvuvawe na na{iot jazik koj vo godinite na egzilot po~nuvavme da go gubime. Toj be{e svesen deka 11 egzilot, zboguvaweto so rodnata grutka samo po sebe e zaguba, a `ivotot vo nego postojana borba za nadopolnuvawe na zagubenoto, potraga po pa- tot na nevozmo`noto vra}awe, postojano `rtvu- vawe... Mnogu godini po Tatkovoto upokojuvawe, i Majka, neo~ekuvano, pobara da ja snimam nejzi- nata ispoved. Saka{e nejzinata vistina da ja nadovrzam na Tatkovata, vo istata |avolska na- prava koja, nekoga{ tolku mnogu ja pla{e{e. Saka{e da bide vo istata prikazna, vo istata sudbina, duri i vo zapisite na istiot magneto- fon. Nejzinoto barawe mnogu me rasta`i. Po- ~uvstvuvav kako i taa da se podgotvuva, eden den, da n# napu{ti zasekoga{... So nasolzeni o~i go donesov stariot magne- tofon so snimenite lenti od Tatkovite ka`u- vawa. Majka be{e kraj mene. Na magnetofonot be{e ostanata lentata od poslednoto snimawe na Tatko. Lentata be{e snimena do sredinata. Se obidov da ja vratam na po~etnata pozicija stisnuvaj}i go kop~eto za zabrzuvawe v desno. Se potkradoa nekolku Tatkovi zborovi. Vrte- weto na lentata go prosledija nekolku Majkini solzi, koi se sleaja po nejzinite obrazi. Potem lentata se vrte{e brzo i govorot se slu{a{e obezli~en. Nikoga{ ne gi zaboraviv tie Maj- kini solzi, tolku retki vo nejziniot `ivot, a sega ostanati vo lentite. Postaviv vo magneto- fonot nova lenta za da ja snimam Majkinata isto- rija na `ivotot... No, sega da se vratam na Tatkovoto ka`u- vawe... 12 Vo o~ite mu se ~ita{e naporot da se so- vlada sebesi i vo najkriti~nite migovi od `i- votot. Sinite o~i mu go osvetluvaa liceto, na- glasuvaj}i go postojaniot izraz na dobrina. Pri snimaweto, Tatko saka{e kraj sebe da gi ima svoite najverni knigi so koi go nadopolnuva{e nedoka`anoto, zaboravenoto. Se obiduva{e da gi povrze glavnite poraki od svoite knigi, so svojot glas, doveren na magnetofonot. Veruva{e deka toa }e bide negoviot `iv amanet, ostaven na svojot sin, koj, so darbata za pi{uvawe, {to veruva{e deka ja ima, }e gi razubavi i }e gi obedini negovite rasfrleni misli i ka`uvawa, za da bidat po~itlivi i porazbirlivi za nego- vite potomci. Tatko se prifati da mu go doveri glasot na magnetofonot, koga postepeno zapo~na da ja gubi mo}ta na ~itaweto. A toa mu be{e sekoj- dnevna molitva {to go dobli`uva{e do boga. ^itaweto mu be{e i postojan sudir so nepozna- toto, zna~e{e odewe vo presret na ne{to {to treba{e da postoi, da zavr{i vo oblik na drug `ivot, za~uvan zasekoga{. Be{e toa napor da se saka `ivotot do negovite posledni atomi na traeweto. ^itaweto mu be{e del od istrajbata... Jas, pak, toga{ bev obzemen od Takovoto carigradsko vreme, vremeto na negovata bujna i burna mladost, {to se sovpa|a{e so padot na Otomanskata imperija vrz ~ii urnatini }e se izvi{i nova Turcija i vo ~ie sozdavawe tatko- viot vujko Fethi bej Okijar ima{e nesomneno udel kako blizok prijatel na Mustafa ]emal Ataturk, dvapati kako premier vo negovite vla- 13 di, kako pretsedatel na Parlamentot na Turcija, kako pretsedatel na Liberalnata partija koja ja ozna~i multipartiskata demokratija vo Tur- cija, kako ambasador vo Francija i Velika Bri- tanija i veren soborec, vo site presudni bitki vo sozdavaweto na novata turska dr`ava vrz urnatinite na Otomanskata imperija. Tokmu tajnite od Tatkovoto carigradsko vreme i najmnogu go predizvikuvaa moeto qubo- pitstvo i sakav tie da ostanat zabele`ani na magnetofonskata lenta.