Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani posvečeno Nikolaju Ježu Urednice: Maria Wtorkowska Maria Wacławek Lidija Rezoničnik Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 1 17.10.2018 14:15:59 Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani posvečeno Nikolaju Ježu Knjižna zbirka: Slavica Slovenica, št. 4 Uredniški odbor zbirke: Maria Wtorkowska (glavna urednica), Maria Wacławek, Lidija Rezoničnik, Joanna Sławińska, Ana Žabkar Šalić Uredile: Maria Wtorkowska, Maria Wacławek, Lidija Rezoničnik Recenzenta zbornika: Agnieszka Zatorska, Hotimir Tivadar Lektorji: Lidija Rezoničnik, Joanna Sławińska, Maria Wacławek, Maria Wtorkowska, Ana Žabkar Šalić Pregled angleških povzetkov: Liza Portir Tehnično urejanje in prelom: Aleš Cimprič Oblikovanje naslovnice: Lavoslava Benčić Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za slavistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljana, 2018 Prva izdaja, e-izdaja Publikacija je brezplačna in dostopna na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba Delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=297072384 ISBN 978-961-06-0129-6 (pdf) Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 2 17.10.2018 14:15:59 Kazalo vsebine 3 Kazalo vsebine Predgovor . 7 I. VODILNI OSEBNOSTI POLONISTIKE V LJUBLJANI Rozka Štefan in Niko Jež Rozka Štefan in razvoj polonistike v Ljubljani . .13 Maria Wtorkowska, Ana Žabkar Šalić Niko Jež – prevajalec in posrednik poljske književnosti . .25 Ana Žabkar Šalić Bibliografija izr. prof. dr. Nikolaja Ježa. Ob sedemdesetletnici . 37 Anka Sollner Perdih Petnajst skupinskih slik z Nikom ... ali nekaj utrinkov iz spomina na najina druženja na Poljskem … . 67 Boris Jukić Wierny przyjaźni i nauce . 75 Emil Tokarz II. LITERARNOVEDNI POGLEDI Z velikim kovčkom v roki sem stopil na ozko belo cesto … We władzy narracji i mitu . 83 Bożena Tokarz Podoba Srednje Evrope v izbranih poljskih romanih . 95 Jasmina Šuler Galos Zgodovina, herezija in židovstvo v Jakobovih bukvah Olge Tokarczuk . 107 Jana Unuk Atanazy Bazakbal, »junak nenapisanega romana« . 117 Lidija Rezoničnik Z pielgrzymką do grobu św. Wojciecha. Na marginesie Prek poljskih polj Frana S. Finžgara . 125 Michał Kopczyk Ali res morajo biti meje slovenskega jezika tudi meje slovenske književnosti? Ob romanih treh pisateljic . 139 Mladen Pavičić Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 3 17.10.2018 14:15:59 4 Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani »Ob takem pogledu človek skoro pozabi tihe domovine.« Slovenski pisatelji praški študenti in doktoranti . 151 Tone Smolej Slovaško srednjeveško slovstvo (1000–1500) . 161 Andrej Rozman III. PREVODOSLOVNI POGLEDI … Z radovednostjo sem opazoval pokrajino. Cesta, po kateri sem stopal, se je vzpenjala … Granice lojalności. O tłumaczeniu monografii Jože Pirjevca Tito in tovariši . 175 Joanna Sławińska Kiberiada Stanisława Lema in njen slovenski prevod . 187 Janž Snoj Prevajalci slovenske književnosti po letu 1989 . 199 Monika Gawlak Dylematy tłumacza sądowego (z niemieckiego obszaru językowego) . 209 Mieczysław Dziekoński Polskie koncepcje federacyjne w świetle raportów Alojza Kuhara z Londynu (1941–1943) . 219 Piotr Żurek IV. JEZIKOSLOVNI POGLEDI … in pripeljala na hrbet blage vzpetine, s katere je bil razgled daleč naokoli. „Fałszywi przyjaciele” Polaków i Słoweńców . 235 Bożena Ostromęcka-Frączak Słowa klucze kultury na przykładzie wyrażeń matka Polka oraz cankarjanska mati i Cankarjeva mati . 247 Agnieszka Będkowska-Kopczyk Człowiek człowiekowi lustrem – konceptualizacje wyglądu Polki i Polaka w wypowiedziach polskich i słoweńskich respondentów . 259 Maria Wacławek, Maria Wtorkowska Uwagi o pisowni dużą (wielką) literą w językach polskim, czeskim i słowackim . 275 Maria Magdalena Nowakowska Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 4 17.10.2018 14:15:59 Kazalo vsebine 5 Odwzorowanie angielskich rodzajników w polszczyźnie: potrzebne czy nie? . 283 Dorota Chłopek VOŠČILA . 295 O avtorjih . 305 Imensko kazalo . 313 Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 5 17.10.2018 14:15:59 Profesor Nikolaj Jež Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 6 17.10.2018 14:15:59 Predgovor 7 Predgovor Poučevanje poljskega jezika ima na Slovenskem bogato tradicijo. Njegov začetek v okviru lektorata na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani sega v leto 1947 – v študijskem letu 2017/2018 tako praznujemo sedemdeseto obletnico institu- cionalnega poučevanja poljskega jezika, literature in kulture. Od študijskega leta 2004/2005 je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete poljščino mogoče tudi študirati. Številne zasluge za ustanovitev Katedre za polonistiko ima profesor Niko Jež, ki v letu 2018 praznuje svoj jubilej. Obe obletnici obeležujemo s priču- jočo monografijo. Ta v prvem sklopu člankov prinaša predstavitev vodilnih osebnosti polonistike v Ljubljani, Rozke Štefan in Nika Ježa. Maria Wtorkowska in Ana Žabkar Šalić v svojem prispevku orišeta razvoj polonistike v Ljubljani ter doprinos Rozke Šte- fan k njenemu uveljavljanju: pripravo učbenikov, pregleda literature, prevodov, znanstvenih raziskav in pedagoškega dela. Učenec Rozke Štefan in njen naslednik je bil Niko Jež. Njegovo poklicno pot, vlogo pri ustanovitvi Katedre za polonisti- ko in posredovanje poljske književnosti skozi prevode, pedagoško ter znanstveno delo v naslednjem prispevku osvetli Ana Žabkar Šalić. Sledi profesorjeva biblio- grafija, ki jo je pripravila Anka Sollner Perdih. Zadnja dva prispevka prvega dela sta spominske narave: Boris Jukić se spominja skupnih druženj na Poljskem, Emil Tokarz pa se v prispevku »Wierny przyjaźni i nauce« spominja začetkov poznan- stva z Nikom Ježem, njegovega doprinosa k slovenski polonistiki ter h krepitvi slovensko-poljskih stikov. V drugem delu monografija prinaša literarnovedne razprave. Bożena Tokarz v prispevku z naslovom »We władzy narracji i mitu« v luči vzpostavljanja fikcij- skih pripovednih svetov, ki temeljijo na mitih, analizira izbrani literarni deli Olge Tokarczuk in Vlada Žabota. Prispevek Jasmine Šuler Galos raziskuje podobo Sre- dnje Evrope v izbranih romanih Stefana Chwina, Andrzeja Stasiuka in Szczepana Twardocha, Jana Unuk pa se v svojem članku osredotoča na vidik zgodovine, herezije in židovstva v Jakobovih bukvah Olge Tokarczuk. Prispevku Lidije Re- zoničnik, ki analizira podobo protagonista v romanu Slovo od jeseni S. I. Wit- kiewicza – Witkacyja in v istoimenski filmski adaptaciji Mariusza Trelińskega, sledi prispevek Michała Kopczyka »Z pielgrzymką do grobu św. Wojciecha. Na marginesie Prek poljskih polj Frana S. Finžgara«, ki je interpretacija Finžgarjeve- ga potopisa o potovanju na Poljsko. Problematiko umeščanja literarnih del v naci- onalne književnosti na podlagi izbranih del slovenskih pisateljic, ki živijo v tujini Sedemdeset_let_polonistike_v_Ljubljani_FINAL.indd 7 17.10.2018 14:16:00 8 Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani in ne pišejo v slovenščini, predstavlja Mladen Pavičić, medtem ko Tone Smolej obravnava slovenske pisatelje, ki so v prvih dveh desetletjih 20. stoletja študirali in promovirali v Pragi. Sklop zaključuje Andrej Rozman s svojim prispevkom o slovaškem srednjeveškem slovstvu. Tretje poglavje, ki zajema prevodoslovje, odpira članek »Granice lojalności. O tłumaczeniu monografii Jože Pirjevca Tito in tovariši«, v katerem se Joanna Sławińska posveti prevajanju znanstvenih besedil. Janž Snoj analizira prevajalske strategije Nika Ježa v odlomku prevoda romana Kiberiada Stanisława Lema, Mo- nika Gawlak pa predstavi delovanje izbranih prevajalcev slovenske književnosti na Poljskem po letu 1989. Delo in izzive sodnih tolmačev nam na podlagi lastnih izkušenj v članku z naslovom »Dylematy tłumacza sądowego (z niemieckiego obszaru językowego)« približa Mieczysław Dziekoński. Poglavje zaključuje Piotr Żurek s člankom »Polskie koncepcje federacyjne w świetle raportów Alojza Ku- hara z Londynu«, v katerem se osredotoča na poljski vidik v poročilih Slovenca Alojza Kuharja, ki je med drugo svetovno vojno deloval v Londonu. Jezikoslovne razprave so umeščene v četrti sklop. Bożena Ostromęcka- Frącz ak v prispevku »Fałszywi przyjaciele Polaków i Słoweńców« predstavlja t. i. lažne prijatelje, enake besede, ki imajo v poljščini in slovenščini različen pomen, njihovo nepoznavanje pa lahko privede do nesporazumov ali komičnih situacij. Agnieszka Będkowska-Kopczyk v članku »Słowa klucze kultury na przykładzie wyrażeń matka Polka oraz cankarjanska mati i Cankarjeva mati« preučuje »ključne besede kulture«, Maria Wacławek in Maria Wtorkowska pa v članku z naslovom »Człowiek człowiekowi lustrem – konceptualizacje wyglądu Polki i Polaka w wypowiedziach polskich i słoweńskich respondentów« predsta- vljata rezultate raziskave o jezikovno-kulturnih stereotipih glede videza Poljakov (avto- in heterostereotipi). Pisanju z veliko in malo začetnico v poljskem, češkem in slovaškem jeziku je posvečen članek »Uwagi o pisowni dużą (wielką) literą w językach polskim, czeskim i słowackim« Marie Magdalene Nowakowske. Za- dnji prispevek tega sklopa se iz slovanskega sveta ponovno ozira proti german- skim jezikom – Dorota Chłopek v članku »Odwzorowanie angielskich rodzajni- ków w polszczyźnie: potrzebne czy nie?« analizira angleške samostalnike z vidika določnega in nedoločnega člena in njihovo prevajanje v poljski jezik.