SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA RAZPRAVE DISSERTATIONES 35 O MOJSTRIH IN MUZI ZGODOVINOPISJE BOGA GRAfENAUERjA IN fERDA GEStRINA LjUBLjANA 2018 ISBN 978-961-268-057-2 RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA RAZPRAVE DISSERTATIONES 35 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA RAZPRAVE DISSERTATIONES 35 O MOJSTRIH IN MUZI ZGODOVINOPISJE BOGA GRAFENAUERJA IN FERDA GESTRINA LJUBLJANA 2018 SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 5. DECEMBRA 2017 IN NA SEJI PREDSEDSTVA DNE 14. NOVEMBRA 2017 RAZPRAVE I. RAZREDA DISSERTATIONES CLASSIS I 35 O MOJSTRIH IN MUZI ZGODOVINOPISJE BOGA GRAFENAUERJA IN FERDA GESTRINA Uredila: Peter Štih in Žiga Zwitter Recenzenta: Andrej Rahten in Rok Stergar Lektoriranje angleških sinopsisov in povzetkov: Saša Mlacović Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Grafična priprava in tisk: Designpro d. o. o. Naklada: 300 izvodov Ljubljana 2018 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.1(497.4):929Grafenauer B.(082) 930.1(497.4):929Gestrin F.(082) 94(497.4)(082) O mojstrih in muzi : zgodovinopisje Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina / [uredila Peter Štih in Žiga Zwitter]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2018. - (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede = Dissertationes / Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis I: Historia et sociologia ; 35) ISBN 978-961-268-057-2 1. Štih, Peter, 1960- 2. Grafenauer, Bogo 3. Gestrin, Ferdo 296214272 KAZALO Predgovor (PETER ŠTIH) .................................................................................................. 7 PETER VODOPIVEC Nepozabna učitelja ....................................................................................... 9 OTO LUTHAR Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer: Kako pisati zgodovino? ...................... 22 MARTA VERGINELLA Slovensko-francoske zgodovinopisne kontaminacije: Od Grafenauerjeve teorije do Gestrinove prakse .................................... 44 JERNEJ KOSI Nacionalno zgodovinopisje kot orožje ljudstva: Grafenauerjeva koncepcija slovenske zgodovine .................................... 60 MATEJA RATEJ Razumevanje nacionalne zgodovine pri Ferdu Gestrinu ............................. 85 Matjaž Bizjak Percepcija fevdalizma pri Grafenauerju in Gestrinu .................................. 103 MARKO ŠTUHEC Socialna zgodovina zgodnjega novega veka v delih Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina ..................................................................................... 115 PETER ŠTIH O plemstvu v delih Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina .......................... 130 Darja Mihelič Raziskave arhivskih spisov Ferda Gestrina ................................................. 147 ALEKSANDER PANJEK Podeželje in kmečka ekonomija po Grafenauerju in Gestrinu (zgodnji novi vek) ..................................................................................... 162 žarko lazarević Konteksti ekonomskega zgodovinopisja o 19. in 20. stoletju: Primeri iz opusa Ferda Gestrina in Boga Grafenauerja ...................................... 185 Bojan GoDeša Grafenauer in Gestrin – njuni posegi v zgodovino dvajsetega stoletja ....... 196 željko oset Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer, akademika, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti .............................................................. 213 aleš GaBrič Grafenauer in Gestrin v vodstvu Slovenske matice ..................................... 230 janez sterGar Društveno in družbeno delovanje zgodovinarskega tandema Grafenauer-Gestrin .................................................................................. 252 Imensko kazalo (Matjaž reBolj) ........................................................................................... 270 PREDGOVOR Leta 2016 je minilo sto let od rojstva dveh pomembnih slovenskih zgodo- vinarjev, Boga Grafenauerja (16. 3. 1916–12. 5. 1995) in Ferda Gestrina (8. 10. 1916–9. 4. 1999). Oba sta bila profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, redna člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in oba sta pomembno zaznamovala slovensko zgodovinopisje v drugi polovici 20. stoletja. Stota obletnica njunega rojstva se je ponujala kot lepa priložnost za reflektiran pogled na njuno delo, njun pomen za slovensko zgodovinopisje kot tudi na slo- vensko zgodovinopisje samo. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je zato skupaj z Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitutom za novejšo zgodovino in Slovensko matico organizirala po- svet z naslovom »O mojstrih in muzi : Znanstveni simpozij ob stoletnici rojstva zgodovinarjev Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina«. Na posvetu, ki je potekal 7. decembra 2016 v povsem napolnjeni veliki dvorani SAZU, je svoje referate predstavilo petnajst zgodovinark in zgodovinarjev. Ob njegovem robu pa sta bila predstavljena tudi nemški prevod Grafenauerjevega nemara najpomembnejšega dela o ustoličevanju koroških vojvod, ki ohranja svojo znanstveno aktualnost še več kot petinšestdeset let po svoji objavi (Die Kärntner Herzogseinsetzung, Lju- bljana 2016, 570 str.), ter prenovljena izdaja Gestrinove mikrozgodovinske študi- je o dogajanju v podkrimskih vaseh v času 2. svetovne vojne (Svet pod Krimom, Ljubljana 2016, 447 str.), s katero je zgodovinar, ki se je v glavnem ukvarjal s srednjeveško in zgodnjo novoveško zgodovino, zelo odmevno posegel v najbolj travmatično obdobje slovenske zgodovine 20. stoletja. Vsi referati so skupaj s predstavitvijo knjig in diskusijo dostopni v video zapisu na http://www.sistory. si/11686/37177 . Oba zgodovinarja sta pred tem že bila deležna precejšnje pozornosti sloven- skega zgodovinopisja. Različni zapisi ob njunih življenjskih jubilejih kot tudi po njuni smrti, zbornika, ki sta izšla ob njunih osemdesetletnicah, bibliografije in druga besedila, so obravnavali njuna življenjepisa in pretresali njuna dela. Or- ganizatorji smo zato v želji, da bi simpozij v vsebinskem oziru prinesel čimveč novega in da ne bi prihajalo do podvajanja ali celo ponavljanja nekaterih že dobro poznanih in obdelanih vsebin, oblikovali pet tematskih sklopov, znotraj katerih je bilo nato obravnavano delo Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina: 1. Zgodovinopisje. Pogled Grafenauerja in Gestrina na epistemološka, meto- dološka in konceptualna vprašanja ter na naloge in vlogo zgodovinopisja; v 7 O mojstrih in muzi kolikšni meri so njuni pogledi še pomembni; kakšno je bilo stanje v zgodovi- nopisju, ko sta delovala; koliko njune dediščine je še aktualne? 2. Nacionalna zgodovina. Grafenauerjevo oziroma Gestrinovo razumevanje na- cionalne zgodovine; koncepti, tradicije, vzori, inovacije, pomen in vpliv na slovenske predstave o lastni preteklosti. 3. Fevdalizem. Grafenauerjevo in Gestrinovo razumevanje zgodovinskega ra- zvoja; njuna obravnava socialnih, gospodarskih, kulturnih in drugih tem med koncem antike in začetkom moderne dobe. 4. Slovenska zgodovina v 19. in 20. stoletju v delih Grafenauerja in Gestrina. 5. Angažirani zgodovinar. Odzivi Grafenauerja in Gestrina na aktualne družbe- ne probleme njune sodobnosti: reforma visokega šolstva, učni načrti, položaj slovenskih manjšin in slovenskega naroda, družbeno-društvena angažiranost. Želja organizatorjev je tudi bila, da bi vsak referat, če je le mogoče, izhajal iz analize oziroma obravnave njunih tekstov; da obravnava oba zgodovinarja in njuna dela v komparativni obliki ter da ju umesti v kontekst tedanjega sloven- skega kot tudi širšega zgodovinopisja. Menim, da smo v teh namerah v veliki meri uspeli, takšna so bila tudi mnenja, ki jih je bilo mogoče slišati na simpoziju samem, seveda pa si bo ob prebiranju naslednjih strani svojo oceno ustvaril vsak sam. Ko sedaj v največji meri vsebinsko razširjene ter z znanstvenim aparatom, angleškimi povzetki ter uvodnimi dvojezičnimi sinopsisi dopolnjene referate v tiskani in elektronski obliki predajamo javnosti v uporabo in sodbo, se želim za zaključek zahvaliti naslednjim posameznicam in posameznikom ter inštitucijam, ki so omogočili uspešno izpeljavo simpozija kot tudi natis tega zbornika. Zahvala gre v prvi vrsti vsem referentkam in referentom, članici in članom organizacijske- ga odbora simpozija (po abecednem redu) Žarku Lazareviču, Otu Luthru, Petri Svoljšak, Marku Štuhcu, Petru Vodopivcu in Žigi Zwittru, kot tudi Mojci Šorn, Neji Blaj Hribar in Marku Kupljenu, ki so pomagali pri uspešni izvedbi simpo- zija, ter Matjažu Rebolju, ki je poskrbel za imensko kazalo. Zahvaljujem se tudi vsem inštitucijam, ki so soorganizirale posvet, in še posebej Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je uvrstila pričujoči zbornik med svoje publikacije in tudi finančno omogočila njegov natis. akad. Peter Štih, vodja organizacijskega odbora simpozija 8 Peter Vodopivec NepozabNa učitelja VoDopiVeC, peter, dr., red. prof., znan. svetnik v pok., Poljanska 15, SI – 1000 Ljubljana, [email protected] Nepozabna učitelja Avtor članka ugotavlja, da sta bila Bogo Grafenauer in Ferdo Gestrin sicer ge- neracijska vrstnika in kolega učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar sta pri svojem delu in izbiri raziskovanih tem