UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO Janja Tratnik Šumi IZOLA V SPOMINIH Diplomsko delo Mentor: red. prof. dr. Boţidar Jezernik Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija - E Ljubljana, 2016 ZAHVALA Za strokovno pomoč se zahvaljujem mentorju, profesorju dr. Boţidarju Jezerniku, ki mi je pomagal z nasveti in me usmerjal med pisanjem diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem drugim, ki so mi bili v pomoč in pa Nutiju, edini priči mojim neprespanim nočem. 2 IZVLEČEK IZOLA V SPOMINIH Izola je eno od treh slovenskih obalnih mest. Skozi stoletja se je otok s počasnim umetnim in naravnim zasipavanjem zdruţil s celino. Na svojih trgih, uličicah, palačah in cerkvah hrani dragocena kulturna in umetniška dela. Območje Simonovega zaliva je izolska občina namenila turistični dejavnosti in v ta namen zgradila razne turistične objekte. V zalivu je arheološki park Simonov zaliv z ostanki antične obmorske vile in največjim rimskim pristaniščem v tem delu Istre. Leta 1999 je bil razglašen za spomenik drţavnega pomena. Projekt »AS – arheologija za vse« je projekt, ki oţivlja arheološki park Simonov zaliv in ţeli povečati dostopnost spomenika, ga umestiti v kulturno in turistično ponudbo območja, razviti program in infrastrukturo, kar bi omogočilo delovanje arheološkega parka skozi vse leto kot prihodnjo turistično destinacijo. Manziolijeva hiša, nekdaj last izolskega ţupana Manziolija, je zgodovinski spomenik in predstavlja najstarejši spomenik stanovanjske arhitekture v Izoli. Je značilno gotsko- benečansko poslopje, zgrajeno na temeljih starejših zgradb na pomembni lokaciji, ki danes predstavlja središče kulturno – umetniškega ţivljenja v mestu. Tovarna Delamaris se je razvila v najpomembnejšo tovarno ribjih konzerv na Jadranu. Tovarna, v kateri so bili zaposleni predvsem domačini, je Izolo kot ribiško mesto in mesto delavcev zaznamovala za več kot 130 let, danes pa nadaljuje tradicijo konzervne industrije na celini, na Kalu pri Pivki, v Izoli pa je ostal samo ţiv spomin na čas, poln ribiških mreţ, in vsakoletni Ribiški praznik. Ključne besede: Izola, Simonov zaliv, Manziolijeva hiša, tovarna Delamaris, projekt AS. 3 ABSTRACT IZOLA IN MEMORIES Izola is one of the three Slovenian coastal towns. Over the centuries, island tied to the mainland with slow artificial and natural filling up. In its markets, streets, palaces, and churches, it stores valuable cultural and artistic works. The area of the bay Simonov zaliv has been dedicated to tourist activity by the municipality of Izola, which also built tourist facilities. In the bay Simonov zaliv, there is archaeological park Simonov zaliv with the remains of the ancient coastal villa, and the largest Roman port in this part of Istria. In 1999 it was declared a monument of national importance. The project “AS – Archaeology for all” is a project that revives Archaeological park Simonov zaliv, and wants to increase the accessibility of the monument, install it in cultural and tourist offer of the area, develop a programme and infrastructure that will enable operation of archaeological park throughout the year as a future tourist destination. The Manzioli House, formerly owned by Manzioli, mayor of Izola, is a historical monument and represents the oldest monument of residential architecture in Izola. It is a typical Gothic- Venetian building and it is built on foundations of older buildings in an important location in regard to the importance of the family in town. Presently, it represents a centre of cultural and artistic life in town. The Delamaris factory has developed into the most important fish canning factory in Adriatic area. Mainly locals have been employed there. Izola has been characterised as a fishing town and town of workers for more than 130 years. Today, it continues the tradition of canning industry on a mainland, in Kal pri Pivka. In Izola, only a live memory of good times of full fishing nets and annual Fish Festival remain. Key words: Izola, the bay Simonov zaliv, Manzioli House, Delamaris factory, project AS 4 KAZALO VSEBINE: - UVOD………………………………………………………………………………………7 - METODE DELA IN CILJI…………………………………………………………………8 - KRATEK GEOGRAFSKI ORIS……………………………………………………………9 - KRATEK ZGODOVINSKI ORIS…………………………………………………………12 - ŠTUDIJA TREH NIVOJEV SPOMINA: 1. SIMONOV ZALIV…………………………16 2. MESTNO JEDRO………………………….16 3. DELAMARIS………………………………17 1. ARHEOLOŠKI PARK SIMONOV ZALIV………………………………………….18 - LOKACIJA SPOMENIKA………………………………………………………………19 - ŠIRŠI KONTEKST SPOMENIKA………………………………………………………21 - KRATEK OPIS SPOMENIKA…………………………………………………………..22 - ZGODOVINSKI PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV IN KONSERVATORSKIH POSEGOV………………………………………………………………………………….23 - PROJEKT „AS“ - ARHEOLOGIJA ZA VSE. OŢIVLJANJE ARHEOLOŠKEGA PARKA SIMONOV ZALIV…………………………………………………………………………27 - POMANJKLJIVOSTI IN OMEJITVE…………………………………………………..29 - O UPRAVLJANJU PARKA…………………………………………………………….30 - UPRAVLJANJE Z INFORMACIJAMI O PARKU……………………………………32 - AKTIVNOSTI V SKLOPU PROJEKTA „AS“…………………………………………33 - RAZUMEVANJE SPOMENIKA IN NJEGOVIH VREDNOT…………………………43 2. MESTNO JEDRO – MANZIOLIJEVA HIŠA………………………………………45 - LOKACIJA SPOMENIKA………………………………………………………………46 - KRATEK OPIS SPOMENIKA………………………………………………………….47 - ZGODOVINSKI PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV IN KONSERVATORSKIH POSEGOV…………………………………………………………………………………53 5 3. TOVARNA DELAMARIS……………………………………………………………55 - LOKACIJA SPOMENIKA…………………………………………………………….57 - ZGODOVINSKI PREGLED RIBIŠTVA V IZOLI……………………………………58 - KRATEK OPIS SPOMENIKA………………………………………………………...64 - DELAMARIS DANES………………………………………………………………….71 - ZAKLJUČEK…………………………………………………………………………...73 - VIRI IN LITERATURA…………………………………………………………………75 - KAZALO SLIKOVNEGA GRADIVA………………………………………………… 79 6 UVOD V diplomski nalogi sem obravnavala socialne spomine oziroma kulturno dediščino Izole kot izhodišče za trajnostni razvoj skupnosti na treh primerih oziroma treh različnih nivojih. Prvi je arheološki park Simonov zaliv, pri čemer sem kot primer arheološke dediščine obravnavala obmorsko rimsko vilo in utemeljila identifikacijo s spominom »tuje«. Drugi primer, ki sem ga predstavila je beneško mestno jedro s hišo Manzioli kot primerom zgodovinske dediščine, pri čemer sem utemeljila identifikacijo s spominom »delno naše / tuje«. Ne nazadnje pa sem obravnavala samo mesto Izola kot mesto ribičev ter kot primer industrijske dediščine umestila tovarno Delamaris in tako utemeljila identifikacijo s spominom »naše«. 7 METODE DELA IN CILJI Izdelava diplomskega dela je potekala v več fazah. Izboru teme je sledilo zbiranje literature in virov. S pomočjo le-teh in lastnih zamisli sem si okvirno zasnovala sestavo in obseg diplomskega dela ter se nato lotila pisanja. Pri pisanju diplomskega dela je prevladovalo kabinetno delo, terensko delo pa je obsegalo predvsem opazovanje in fotografiranje današnjega stanja ter pogovore z domačini (sosed arheološkega parka Simonov zaliv, vodička v muzeju Parenzana, Srečko Gombač iz društva Histrion, prodajalka v trgovini Delamaris,itn.). Diplomsko delo je zaradi večje preglednosti razdeljeno na tri poglavja, ki opisujejo teme, s katerimi sem se ukvarjala. Cilji diplomskega dela so: - predstaviti osnovne geografske in zgodovinske značilnosti občine Izola; - predstaviti posamezne tri primere (arheološke, zgodovinske, industrijske) dediščine skozi zgodovino raziskav; - predstaviti posamezne tri primere dediščine glede na današnje stanje; - predstaviti smernice za nadaljnji razvoj treh spomenikov z moţnostjo razvoja turizma. 8 KRATEK GEOGRAFSKI ORIS Občina Izola leţi v severozahodnem delu Istre med Piranom, Pomjanom in Koprom. Obsega mesto Izola in naselja Baredi, Dobrava pri Izoli, Dvori (nekoč Korte) nad Izolo, Jagodje, Livada, Malija, Polje pri Izoli, Šared in Vinica nad Izolo. Mnogi kraji so dobili ime po kulturah, kot na primer Dobrava, Jagodje, Baredi, ki pomenijo neobdelano polje, Frata (Fratta) pri Dvorih pa ţivo mejo ali divje grmičevje (Titl 1998). Občina Izola je s površino pribliţno 28,20 km/2 ena najmanjših v Sloveniji in ima okoli 16.000 prebivalcev ter obliko trikotnika; 8,5 km dolga stranica je morska obala od rta Viliţan na vzhodu do rta Ronek na zahodu; druga stranica od Viliţana prek Markovca (264 m) in Sv. Donata (252 m) do Doline Drnice pa meji na občino Koper. Od tu do rta Ronek meji na občino Piran. Meja poteka mimo Slamov po zahodnem delu doline Drnice, mimo Stare vasi, Morganov, Noţeda in Kostrlaga do rta Ronek. Najvišja točka v občini je Malijski vrh (274 m) (Titl 2000). Slika 1: Občina Izola 9 Ozemlje sestavljajo tri naravne enote: na severu obala in Izolsko polje, na jugu pa Malijska planota. Obala je povečini nizka in precej razčlenjena, v njenem osrčju pa je polotok Izola. Vzhodno in zahodno preide obala v nagubane flišne stene Viliţana in Ronka. Izolsko polje z okoliškimi griči in brdi je bilo še pred nekaj desetletji vrt, na katerem so Izolani gojili zelenjavo in sadje vseh vrst. Danes je velik del plodnega Izolskega polja spremenjen v industrijsko obrtno cono in stanovanjsko naselje, presekala pa ga je še hitra cesta Koper - Portoroţ. Malijska planota, razpredena s cestami in potmi, se na jugu strmo spušča v dolino Drnice, na zahodu proti Portoroškemu in Sečoveljskemu zalivu, na severu pa v Izolsko polje ter prepadno v morje v Ronku in Viliţanu. Geološko je občina Izola z obalo del šavrinskega flišnega obreţja, okolica in zaledje pa spadata k Šavrinskim brdom. Pobreţna stran izolske občine je podlegala vplivom, ki so prihajali z morja. Na zahodu so ti vplivi ustvarili skalnato obalo, ki se prepadno spušča proti morju, in Simonov zaliv, nekdanjo