las za mesto in vas Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Kako se prHi{ina im enva v nasaeljih Bsreg p ri Kromenedi, Gm~ajnicea, ? Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Mlaka, Nasov~e, Podbor{t pri Komendi in Potok pri Komendi § Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v naseljih Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Mlaka, Nasov~e, Podbor{t pri Komendi in Potok pri Komendi § Zalo`ila: Ob~ina Komenda Izdala: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Zbrala in uredila: Klemen Klinar in Ur{ka Luks, RAGOR Slikovno gradivo: Knji`nica Franceta Balanti~a Kamnik, Slovenski etnografski muzej, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Vida Kav~i~, Jo`ef Pavli ~ in France Stele Oblikovanje: Jamaja – Maja Rostohar Tisk: Medium @irovnica Naklada: 400 izvodov Komenda, november 2020 Knji`ica je natisnjena v okviru operacije Stara hi{na imena II, ki se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode`elja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja pode`elja 2014–2020. Organ upravljanja, dolo~en za izvajanje Programa razvoj pode`elja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino informacij je odgovoren izdajatelj. Izdajatelj zaradi podatkov, pridobljenih preko ustnih virov, ne jam~i za popolno pravilnost hi{nih imen in zgodb ter ne odgovarja za morebitne tipkarske napake v besedilu in zapisu hi{nih imen. Za pomo~ pri raziskovanju hi{nih imen se zahvaljujemo sodelujo~im doma~inom in doc. dr. Jo `ici [kofic . Za ogled zbranih gorenjskih hi{nih imen obi{~ite www.hisnaimena.si. Fotografija na naslovnici: vhodna vrata doma ~ije Pri Jurjovcu na Klancu (foto: Klemen Klinar) Raba hi{nih imen je vpisana v Register nesnovne kulturne dedi{~ine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. 2 Uvod i{na imena ozna~ujejo doma~ije in se ve~krat skrivajo zanimive zgodovinske H pripadajo~a polja, travnike, gozdove podrobnosti o kraju ali doma~iji. Morda so ter predvsem ljudi, ki na teh doma~ijah pred desetletji hi{na imena, s katerimi je `ivijo. Ta »doma~a« imena so nastala iz ve~inoma povezan kme~ki sloj, imela potrebe po la`jem lo~evanju doma~inov slab{alni prizvok, danes pa se v njihovi med seboj in so se pri hi{ah obdr`ala kljub rabi ~utita ponos na lastne korenine ter menjavi lastnikov ali njihovih priimkov. pripadnost doma~i hi{i in kraju. Danes z opu{~anjem kmetij in zamiranjem Izvor hi{nih imen je raznolik in marsikdaj kme~kega `ivljenja v vaseh hi{na imena ni ve~ poznan. Najpogosteje izvirajo iz: izginjajo iz vsakdanjega govora, vsa ve~krat • pokrajinskih lastnosti ali ledinskih imen poznajo le {e starej{i. Da bi prepre~ili njihovo (npr. Pri Vrta~niku – doma~ija stoji na izginotje, je bil v sklopu projekta Stara hi{na obmo~ju z ledinskim imenom Vrta~e ), imena II opravljen podroben pregled nek - • krajevnih ali pokrajinskih imen (npr. danjih in dana{njih hi{nih imen v naseljih Pri Koro{cu – domnevno po priseljencu Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri s Koro{ke ), Komendi, Klanec, Komenda, Komendska • osebnih imen (npr. Pri Ukcu – po imenu Dobrava, Mlaka, Nasov~e, Podbor{t pri Luka , Lukec ; Pri Vovretu – po imenu Komendi in Potok pri Komendi. Podatki za Lovrenc , Lovre ), seznam hi{nih imen, ki so objavljena v tej • priimkov (npr. Pri [kletu – po priimku knji`ici, so bili pridobljeni s pregledom Stele ; Pri Butal~u – po priimku Butali~ ), zgodovinskih virov, z razgovori s starej{imi • vzdevkov, ki so nastali na podlagi doma~ini in na dveh sre~anjih s krajani v telesnih posebnosti ali du{evnih lastnosti Komendi. V knji`ici so zbrana stara hi{na nosilca, iz imen `ivali, rastlin, zna~ilnih imena, ki jih doma~ini za navedene lokacije jedi ipd. (npr. Pri Liparju – po drevesu poznajo, ~eprav se imena v nekaterih lipa , Pri Pu{el~ku – iz nare~ne besede primerih danes ne uporabljajo ve~. za {opek – pu{elc , saj so imeli pri hi{i vrtnarijo), Pomen in izvor hi{nih imen • poimenovanj za poklice in dejavnosti Hi{na imena so del na{e nesnovne kulturne (npr. Pri Bertu – po gostilni~arju, dedi{~ine. Ljudem {e danes v vsakdanjem nare~no bertu , saj je bila na doma~iji `ivljenju slu`ijo za prepoznavanje oseb in gostilna; Pri [oma{tru – po u~itelju, lastnine, ki pripadajo neki hi{i. V njih se nare~no {oma{tru , ki je `ivel v hi{i). ohranja doma~e nare~je in njegove krajevne govorne posebnosti. V razlagi hi{nih imen 3 Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v naseljih Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Mlaka, Nasov~e, Podbor{t pri Komendi in Potok pri Komendi Zgodovinski zapisi Jezikoslovna pojasnila Zapisi hi{nih imen v zgodovinskih virih Ker so tako hi{na imena kot tudi nare~ja nam potrjujejo, da je hi{no ime v ~asu ter njihovi krajevni govori del nesnovne nastanka tega vira `e obstajalo. Z njimi si kulturne dedi{~ine, so hi{na imena zbrana v~asih lahko pomagamo tudi pri ugotav - in zapisana v njihovi nare~ni obliki. Pri ljanju izvora hi{nega imena. ^eprav zapise zapisu nare~nega izgovora hi{nega imena hi{nih imen obi~ajno vsebujejo delovodniki so uporabljena naglasna znamenja, ki Franciscejskega katastra za Kranjsko, jih le- povedo, kako je hi{no ime nagla{eno in ti za katastrske ob~ine Kaplja vas, Klanec, kak{en je nagla{eni samoglasnik. Ostrivec Kri`, Mlaka in Nasov~e ne navajajo. Hi{na ozna~uje ozek in dolg glas (npr. répa, imena so kot posebna kategorija vodena móka), stre{ica zaznamuje {irok in dolg tudi v statusu animarum oziroma knjigi glas (npr. pêta, rôka), krativec pa {irok in `upljanov. V tabelah v knji`ici so navedena kratek glas (npr. kmèt, nastòp). Pri zapisu hi{na imena iz Statusov animarum `upnije je uporabljen tudi znak za polglasnik » «, Komenda iz let 1843 in 1902, ki sta hranje - ki ga izgovarjamo kot samoglasnik v na v Nad{kofijskem arhivu Ljubljana. V pre - besedah pes ps, vrtnar v rtnár . [ ] [ ] glednicah so navedeni prepisi hi{nih imen Hi{nim imenom so dodane {e delno po - iz navedenih `upnijskih knjig. Po{evnica knji`ene oblike, to je nare~nemu izgovoru ozna~uje, da hi{nega imena v tem viru ni, kar najbli`ji zapis z znaki slovenske abe - ponekod je hi{no ime neberljivo. cede z nekaj glasoslovnimi korekturami. Razglednica Komende, fotografirano med leti 1928 in 1947 (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, avtor: Vekoslav Kramari~) 4 Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v naseljih Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Mlaka, Nasov~e, Podbor{t pri Komendi in Potok pri Komendi Lon~arska obrt na Mlaki leta 1938 (vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) eta 1885 je bilo v komendski okolici svojo obrt. Njegov sorodnik naj bi bil L 74 lon~arjev, ki so sami, s pomo~niki Tomelli, ki je dolga leta `ivel v beneficia - ali svojci delali glinaste izdelke. V vasi tovi hi{i v Komendi. Od tega lon~arja so Mlaka jih je bilo 30, na Podbor{tu 22, na se potem {e ostali ljudje nau~ili lon~arske Gmajnici devet, na Gori devet, na Kri`u sta stroke. Razloga za ve ~ji razmah lon ~arstva bila dva, na Klancu in v Kaplji vasi pa je bil v komendski okolici sta bila dobra glina, ki po en lon~arski mojster. Leta 1903 se je z je v okolici, in zadostna koli ~ina drv, ki so lon~arstvom in delno tudi s pe~arstvom jih dobili v bli`njih gozdovih . Domovi pe~alo ve~ kot 50 dru`in. Po ve~ini so vodili lon~arjev pa so ju`na son~na pobo~ja samostojno obrt. Leta 1929 so doma~i gri~ev, ki le`e med Komendo in Kri`em lon~arji ustanovili Lon~arsko produktivno in nudijo ljudem manj ravnega polja za zadrugo v Komendi. Sprva je imela zadruga obdelovanje, zaradi ~esar si morajo 11 ~lanov, leta 1951 jih je bilo `e 29. Leta kmetje pomagati s hi{no obrtjo. 1951 je bilo {e devet samostojnih lon~arjev. Ustno izro~ilo pripoveduje, da je pri{el Povzeto po: Jo`e Karlov{ek, Lon~arstvo na pred ve~ sto leti lon~ar iz [martna pod Slovenskem. Slovenski etnograf, letnik 3/4 [marno goro v vas Mlaka in tam za~el (195 0−1951) 5 Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v naseljih Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Mlaka, Nasov~e, Podbor{t pri Komendi in Potok pri Komendi Breg pri Komendi Po domače: Bréh, kje: na Bréh, domačin: Bəržn, domačinka: Bəržánka Hi{na Stara Status Status Hi{no ime Hi{no ime {tevilka hi{na {t. animarum 1843 animarum 1902 nare~no poknji`eno 2 11 Klemenz Klemenec P r Kl mén Pri Klemenu 3 10 Shpan @upan/[pan P r [pán Pri [panu 4 18 Sorman Zorman P r Zórman Pri Zormanu 7 13 Pashtebar Pa{tbar P r Pá`bar j Pri Pa`barju 8 14 Pergou Prgal P r P rgáv Pri Prgavu 9 16 Pirz Pirc P r Pérc Pri Percu 10 15 Belehar Belehar P r Bé l har j Pri Beleharju 11 19 Miuz Mivec P r Mívc Pri Mivcu 12 2 Milhar Miljhar P r Mílhar j Pri Milharju 13 1 Bleiz Blejc P r Bléjc Pri Blejcu 13a 17 Gebanz Gubanc P r Bánc Pri Bancu 14 3 Toma Tomec P r Tóm Pri Tomu 15 9 Tomashouz Toma`evec P r Tumá`ovc Pri Toma`ovcu 16 8 Ropret Ropret P r Rópret Pri Ropretu 17 5 Posodouz Posodovec P r Pusódovc Pri Posodovcu 18 21 / Mlinar P r Mlínar j Pri Mlinarju 19 7 Shpanova Kajsha Miklav` P r M kváv`ovc Pri Mikvav`ovcu 20 6 Mihouz Mihovec P r Míhovc Pri Mihovcu /4Tomashova Kajsha Fogel // / 12 Sitar Sitar P r Sítar j Pri Sitarju Gmajnica Po domače: Gmájənca, kje: na Gmájənc, domačin: Gmájənčan, domačinka: Gmájənčanka Hi{na Stara Status Status Hi{no ime Hi{no ime {tevilka hi{na {t.