Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji Ljubljana, 23. 6. – 11. 7. 2008 Zbornik predavanj seminar slovenskega jezika, literature in kulture . 4 4 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji 23. 6. – 11. 7. 2008 Zbornik predavanj Ljubljana, 2008 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’27(082) SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (44 ; 2008 ; Ljubljana) Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji : zbornik predavanj / 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 25. 6.-11. 7. 2008, Ljubljana ; [organizator] Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ; [uredila Mateja Pezdirc Bartol ; povzetke prevedel David Limon]. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2008 ISBN 978-961-237-240-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Pezdirc-Bartol, Mateja 3. Filozofska fakulteta (Ljubljana). Oddelek za slovenistiko. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 239548928 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji Zbornik predavanj. Uredila Mateja Pezdirc Bartol, povzetke prevedel David Limon, tehnično uredila Metka Lokar, oblikovala Metka Žerovnik, izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, natisnila Birografika BORI, d.o.o., v nakladi 700 izvodov. Izdajo zbornika je omogočilo Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ljubljana, junij 2008 Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji Vsebina Predavanja Marko Stabej Človek človeku jezik . 9 Monika Kalin Golob Naslovje v slovenskih tiskanih medijih: od izbesedilnih panaslovov do interpretativnih čeznaslovov . 15 Hotimir Tivadar Pravorečje, knjižni jezik in mediji . 24 Mihaela Koletnik Prekmursko narečje v medijih . 36 Zinka Zorko Koroško narečje v filmu (Prežihov Voranc: Boj na požiralniku, Pot na klop) . 43 Katarina Podbevšek Govor kot gledališko izrazilo (Na primeru Flisarjevega Akvarija) . 51 Tomaž Toporišič Levitve slovenske drame in gledališča . 60 Miran Hladnik Cvetje v jeseni . 69 Stojan Pelko Cvetje v jeseni Matjaža Klopčiča . 78 Alojzija Zupan Sosič Petelinji zajtrk, knjižna in filmska uspešnica . 87 Zdenko Vrdlovec Petelinji zajtrk v kinu in knjigi . 97 Milena Mileva Blažić Mladinska književnost in različni mediji – primerjalna analiza Cesarjevih novih oblačil (novela, pravljica, radijska igra) . 102 Tanja Mastnak Iz besede v sliko in nazaj . 109 Gregor Pompe Slovenska literatura in slovenska opera . 118 Janez Strehovec Medmrežje in literatura (Od internetske besedilnosti k digitalnim literaturam) . 124 Sandra Bašić Hrvatin Kaj počnejo »psi čuvaji«? . 133 Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji Izbirni tečaji Irena Novak Popov Glasbeni odmevi slovenske poezije . 143 Nataša Logar Poročevalstvo kot del jezika v medijih: kot poroča naša dopisnica, v domovini ni rednega dovoda transijade . 157 Slovenski jezik in literatura na medmrežju Miran Hladnik Kako selimo slovensko književnost na splet . 164 Renata M. Zamida www.airbeletrina.si – literarni portal kot novi kulturni kod . 168 Jana Zemljarič Miklavčič E-slovenščina: jezikovni priročniki, orodja in viri . 171 Parada mladih Matevž Rudolf Slovenska literatura in film . 174 Nuša Dedo Lale Dramatizacije Krsta pri Savici . 178 Jernej Mlekuž Je več burekov kot klobas: burekov več v deželi kranjske klobase . 183 Urška Kerin Zamejsko časopisje v elektronski obliki kot orodje jezikovnega načrtovanja . 188 Meta Klinar Prevodi slovenske književnosti v francoščino in odzivi medijev nanje . 193 Ekskurzija Ana Prevc Megušar Po poteh Cvetja v jeseni . 199 Predstavitev avtoric in avtorjev . 209 Predavanja Stabej Kalin Golob Tivadar Koletnik Zorko Podbevšek Toporišič Hladnik Pelko Zupan Sosič Vrdlovec Blažić Mastnak Pompe Strehovec Bašić Hrvatin Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji Marko Stabej Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 811.163.6’27:316.77:004.7 Človek človeku jezik Jezik je sam po sebi medij. Po eni strani ustvarja in posreduje pomen, po drugi strani pa govori o govorcih. Jezik brez medijev ne more – in večina medijev ne more brez jezika. Človeški skupnosti že dolgo ni več dovolj samo neposredno go- vorno komuniciranje, čeprav je do danes ohranilo poseben status. Za oblikovanje, posredovanje, izmenjevanje in shranje- vanje informacij človeštvo vedno znova ustvarja nove poti. Za nekaj stoletij se je zdelo, da smo s pisavo in tiskom glede komunikacije čisto dobro preskrbljeni. Toda potreba po hitrem in učinkovitem prenosu informacij na daljavo je spodbudila nove tehnološke rešitve, te pa so spet spodbudile lakoto po novih komunikacijskih oblikah, po novih žanrih in medijih. Zdi se, da so se nove oblike razvijale od pretežne enosmerne množične komunikacije (avdiovizualni mediji, radio in televizija) do sodobne večsmerne javne komunikacije, ki jo je omogočil razmah informacijske tehnologije, predvsem seveda inter- netnih oblik komuniciranja. V kakšnem razmerju so mediji in slovenski jezik? Se slovenščina prilagaja medijem ali si jih morda prisvaja? Ali podobo jezika usmerja bolj narava medijev ali bolj človekova želja po učinkovitem, udobnem in ustvar- jalnem komuniciranju? Language itself is a medium. On the one hand it creates and mediates meaning, while on the other it conveys infor- mation about the speakers. Language cannot function without media – and most media cannot function without language. It is a long time since human communities were able to operate only through direct spoken communication, although this has right up to the present maintained a special status. Mankind continually finds new ways of creating, conveying, exchanging and storing information. For a number of centuries it seemed as if writing and printing would suffice. But the need for the rapid and effective long-distance transfer of information promoted new technological solutions, which in turn created an appetite for new forms of communication, for new genres and media. It seems that these have developed from predominantly unidirectional forms of mass communication (audiovisual media, radio and television) into today’s multidi- rectional forms of public communication facilitated by the flourishing of information technology – above all, of course, by the Internet. What is the relation between the media and the Slovene language? Is Slovene adapting to the media or per- haps appropriating them? Is language being shaped more by the media or by the human desire for effective, easy and cre- ative communication? Zaupanje.com Predstavljajte si, da ste lastnik ali lastnica manjšega podjetja, ki je po trdem začetku začelo dobro poslovati. Nekaj denarja si zdaj lahko privoščite tudi za oglaševanje, in preden se odločite za način oglaševanja, si kot sodoben podjetnik ali podjetnica najprej ogledate ponudbo na inter- netu. Pri iskanju naletite na naslednjo stran: 9 Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji Slika 1: http://reklama.vroca.com Vsakomur, ki ima za sabo vsaj osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je jasno, da je imel avtor oziroma avtorica tega besedila hude težave s pravopisom in slovnico slovenskega knjižnega jezika. Vprašanje, je, kaj kot bralec takega besedila, kot podjetnik ali podjetnica, kot morebitni oglaševalec na podlagi tega sklepate. Kaj govori tako oblikovano besedilo o svojem tvorcu? Ali je dejstvo, da ne obvlada dobro slovenske slovnice in pravopisa, povezano z njegovo siceršnjo vero- dostojnostjo, kredibilnostjo, tudi v poslovnem smislu? Na prvi pogled se zdi to zelo verjetno. Boste dali 5000 evrov na mesec nekomu, ki še jezika ne zna? Sklepamo namreč takole: pomanjkanje jezikovnega znanja je povezano z izobrazbenim primanjkljajem. Izobrazbeni primanjkljaj radi po- vezujemo z nižjim socialnim statusom (ali pa z mladostjo). Nižji socialni status radi povezujemo z družbeno neuspešnostjo (mladost pa z neodgovornostjo). Vendar sploh ni nujno, da gre za izo- brazbeni primanjkljaj – pomanjkljivo jezikovno podobo lahko povezujemo tudi s tvorčevo neskrb- nostjo, kar pa po svoje v slovenski družbi velja za še slabšo osebno lastnost. Kakorkoli že je lahko vse to sklepanje napačno in krivično, nas lahko še pred razpravljanjem o krivičnosti zvabi v ne- varno past. Neskrbna jezikovna oblika nekega sporočila ponavadi niti ne pomeni, da je jezikovno nekompetenten tvorec besedila. Ne, pomeni bolj to, da tvorec ali naročnik sporočila ni poskrbel za jezikovno pravilnost besedila, kar v slovenskem prostoru pomeni to, da besedila pred javno objavo ni dal lektorirati, jezikovno popraviti. Si torej tega ni mogel privoščiti? Ali ni hotel privoščiti? Oboje mu do neke mere jemlje verodostojnost. Pri tem naletimo na seme paradoksa: kako naj nek avtor, ki ne obvlada jezikovne norme, opazi, da norme ne obvlada? Najbrž sploh ne gre za vprašanje dejanskega presojanja konkretnega govornega dejanja, konkretnega posameznega besedila, niti za dejansko presojo lastnega jezika – tvorci morajo vnaprej dvomiti v svojo jezikovno zmožnost in samodejno poskrbeti za pomoč. Po drugi strani iz vsega tega lahko sklepamo, da jezikovna podo- ba javnih besedil v neinternetnih medijih skoraj nikoli ni zares in neposredno odvisna od avtorjeve 10 Slovenski