Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 26. 6. – 14. 7. 2006 Zbornik predavanj seminar slovenskega jezika, literature in kulture . 2 4 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 26. 6. – 14. 7. 2006 Zbornik predavanj Ljubljana, 2006 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.343.62(497.4)(082) 821.163.6.09:316.343.62(082) 811.163.6’27(082) SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (42 ; 2006 ; Ljubljana) Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj / 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 26. 6.-14. 7. 2006, Ljubljana ; [organizator] Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik ; [uredila Irena Novak Popov ; povzetke prevedel David Limon]. - V Ljubljani : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006 ISBN 961-237-159-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Novak-Popov, Irena 3. Filozofska fakulteta (Ljubljana). Oddelek za slovenistiko. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 227284480 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Zbornik predavanj. Uredila Irena Novak Popov, povzetke prevedel David Limon, tehnično uredila Metka Lokar, oblikovala Metka Žerovnik, izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, natisnila Birografika BORI d.o.o., v nakladi 700 izvodov. Izdajo zbornika je omogočilo Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ljubljana, julij 2006 Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Vsebina Irena Novak Popov Uvodna beseda . 7 Predavanja Jezik Marko Stabej Jezikovna opremljenost mesta in meščanov . .11 Mojca Smolej Nekatere skladenjske značilnosti spontano tvorjenih besedil govorcev Ljubljane . 22 Andrej E. Skubic Načini umeščanja sociolektov v diskurz slovenske literature . 35 Sonja Novak Lukanovič Interkulturni vidik življenja v obmejnih mestih . 46 Literatura Peter Svetina Ljubljana v slovenski literaturi . 54 Alojzija Zupan Sosič Ljubljana v romanih Milana Dekleve . 71 Milena Mileva Blažić Podoba realnih in fantastičnih mest ter prebivalcev v slovenski mladinski književnosti . 80 Andrej Brvar Mesto spodrezanih korenin . 90 Tone Smolej »Tisoč kilometrov je od Rue Descartes do Cankarjeve ulice.« Podoba Pariza v slovenski književnosti (1789–2000) . 100 Kultura Matjaž Uršič »Povej mi kje bi živel in povem ti kdo si!« Odnos Slovencev do življenja v mestu . 112 Damjan J. Ovsec Nekaj o razvoju in pomenu meščanstva . 124 Andrej Studen »Sproščal se je oster, bestialen vonj ...« K zgodovini higienizacije in dezodorizacije Ljubljane pred prvo svetovno vojno . 135 Bogo Zupančič Trije stavbni tipi in z njimi povezane zgodbe . 148 Božidar Jezernik »Vedno zvesta Slovenija.« Javni spomeniki ljubljanski in družbeni spomin . 159 Sarival Sosič Razstava kot vizualni nagovor . 173 Gojko Zupan Mestno pohištvo in Slovenija . 186 Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Izbirni tečaji Vojko Gorjanc O mestu in meščanih v jezikovnih virih za slovenščino . 197 Mateja Pezdirc Bartol Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji . 206 Slovenščina kot drugi/tuji jezik Nataša Pirih Svetina, Slovenščina kot drugi/tuji jezik: Od procesa učenja Ina Ferbežar k metodologiji poučevanja . 213 Parada mladih Urška Jarnovič Sms-ov glas seže v deveto vas . 215 Matej Šekli Naglas nekaterih predslovanskih substratnih krajevnih imen moškega spola v slovenščini . 220 Nina Novak Ljubljana in razvijanje slovenskega pravnega jezika (1850–1900) . 228 Monika Pemič Med deželno in slovensko identiteto: Gradbena prizadevanja ljubljanskega meščanstva . 232 Marijan Dović Nastavki za tipologijo slovenskih literarnih proizvajalcev . 240 Urška Perenič Teoretični nastavki v vključevanju nemškega opusa Luize Pesjak v okvir slovenske literarne vede – »...und doch geht es uns an« . 244 Metka Lokar Klofuta svetohlinski malomeščanskosti: Chubby was here . 248 Andreja Žižek Urbas Midva, zvečer, zmenjena . 255 Vladka Tucovič »O Bog, kako brezvezno je vse tam spodaj ob morju!« Podoba istrskih mest v nekaterih delih sodobne slovenske književnosti . 258 Ekskurzija Katja Dragar Mesto ob srebrnem studencu . 265 Milanka Trušnovec Mesto živega srebra v temeljih idrijske književnosti . 272 Predstavitev avtoric in avtorjev . 280 Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 42. seminar slovenskega jezika, literature in kulture je posvečen aktualni in izzivalni temi: pre- misleku zgodovinskega in sodobnega življenja v mestih. Mesta niso le iz antike ali srednjega veka podedovane tvorbe na ključnih geografskih točkah, temveč poseben način kolektivnega bivanja, v katerem se skozi materialno oblikovanost manifestirajo duhovne težnje njegovih prebivalcev. Majhna Slovenija ima razen dveh srednje velikih še nekaj deset sorazmerno majhnih mest, ven- dar je v njih najti skoraj vse, kar je značilno za velika: od arhitekturnih sledov vzpona zgodovin- skega meščanstva do pomembnih sodobnih institucij, kot so muzeji, galerije, gledališča, knjižni- ce, upravna, trgovska, izobraževalna, raziskovalna, športna in druga središča. Zaradi intenzivne komunikacije se je v osrednjem mestu nekdanje dežele Kranjske v 16. stoletju začela oblikovati jezikovna norma knjižnega jezika in tudi današnji živi govor vstopa v jezik leposlovnih in del mno- žične kulture. Že od 19. stoletja dalje, zlasti opazno pa v desetletjih pospešene urbanizacije po drugi svetovni vojni, je mesto postalo prevladujoče dogajalno prizorišče literarnih del. Naslovna tema je v pričujočem zborniku razdelana v razpravah jezikoslovcev, literarnih in umetnostnih zgodovinarjev, etnologov, sociologov in arhitektov, ki mesto in meščane osvetljujejo z različnih družbenih in kulturnih vidikov. Med jezikoslovnimi so v ospredju sociolingvistične: opremljenost mesta z javnimi napisi oblikuje svojevrstno jezikovno pokrajino, spontano govorje- na besedila današnjih Ljubljančanov imajo posebne sintaktične značilnosti, v književna dela pa so vključeni sociolekti, se pravi različne govorice in pogledi družbenih skupin na svet. V obmejnih mestih poteka večjezična komunikacija in sodelovanje med Slovenci, Avstrijci, Italijani in Madžari. Literarni zgodovinarji opazujejo realno in imaginarno oblikovanje urbanega toposa nekoč in danes, ko živimo v naglici, odtujenih odnosih, spreminjamo in iščemo svojo individualno in sku- pinsko identiteto, se selimo ali potujemo daleč stran, bodisi v tuje kraje ali v idealne izsanjane dežele. Zaradi svoje zgodovinske vloge je v slovenski književnosti še posebej izpostavljena Ljub- ljana s parkom Tivoli, gradom, starim mestnim jedrom, hribom Rožnik, cukrarno, kolodvorom itd., drugo največje slovensko mesto Maribor pa se pesniku in bralcu kaže kot mesto, ki so mu v 20. stoletju večkrat spodrezali korenine in zamenjali njegov nacionalni in socialni značaj. Najobsež- nejši sklop predavanj predstavlja mesto skozi razvoj meščanske kulture in družbe. Empirična so- ciološka raziskava ugotavlja, da v nasprotju z drugimi evropskimi državljani Slovenci kljub števil- nim ugodnostim raje kot v velikih mestih živimo v manj gosto naseljenih območjih. Iz publicističnih in literarnih virov je mogoče dokazati, kakšen življenjski stil in sistem vrednot je imel nekdanji me- ščanski razred, ki ga je socialistična ureditev skoraj izkoreninila, zgodovina pa raziskuje, kolikšna vztrajnost zoper odpore je bila potrebna za uvedbo danes samoumevnih civilizacijskih pridobitev 7 Mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi – vodovod in kanalizacijo. Mestno »pokrajino« zaznamujejo tudi javni spomeniki zaslužnim vodi- teljem iz preteklosti, vendar ob družbenih prevratih doživljajo usodo padlih herojev, srečnejšo uso- do, da preživijo nekdanje ustvarjalce in naročnike, pa imajo meščanske stanovanjske vile, kavar- ne in palače. Slovenske galerije in načine razstavljanja likovnih artefaktov so domena sodobnega umetnostnozgodovinskega pogleda. Tri besedila v zborniku so zgoščen prikaz dogajanja na obveznih izbirnih jutranjih tečajih: izbrana dela sodobne komediografske ustvarjalnosti, raba jezikoslovnih leksikalnih podatkovnih baz ter proces učenja in metodologija poučevanja slovenščine, kot ga razvijajo sodelavke Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Uvod v letošnjo celodnevno ekskurzijo sta predavanji, posvečeni najstarejšemu rudarskemu mestu Idrija, ki se je nastalo zaradi odkritja in izkoriščanja živega srebra. Zaradi rudnika se je razvi- la posebna, danes muzejsko ohranjena naravoslovna, tehnična in bivalna kultura, tam so prva slovenska realna gimnazija, najstarejša gledališka zgradba, pihalna godba, znamenite čipke, knji- ževniki pa so ustvarili celo vrsto zanimivih pripovednih in pesniških del, ki prikazujejo Idrijčane od znotraj. S krajšimi razpravami se predstavljajo mladi raziskovalci, magistri in doktorji (oziroma kandi- dati) s slovenističnega in slavističnega oddelka Filozofske fakultete. Spoznali bomo njihove do- sežke s področja onomastike, terminologije, besediloslovja, predloge za interkulturno odpiranje nacionalne literarne zgodovine in sistemsko pojmovanje vlog literarnega