Številka 144 Letnik 17 Rožnik - junij 2011 Naši koraki Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan plačana pri pošti 8275 Poštnina Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Fotografi Ravnikar Janja ja na naslovnici: Fotografi Novi prebivalci beseda je županova Cenjene občanke in občani, pošiljam vam prijazen poletni pozdrav! Spet sta minila dva meseca in spet prihajamo v vaše domove z novo številko občinskega glasila Naši koraki. Z objavljenimi pri- spevki vas želimo seznaniti z aktivnostmi, ki potekajo na vseh po- dročjih ter vam poslati nekaj sonca in poletnega razpoloženja. Kaj počnemo, kakšne so naše prioritete? Sestanki, projekti, uskla- Nekako v času, ko boste prejeli občinsko glasilo, se bodo zaključe- jevanja, dogovarjanja. Vsak dan je prekratek, da bi človek postoril vala dela na mrliški vežici v Škocjanu. Zares sem zadovoljen, da je vse, kar si zastavi. odločitev o ureditvi prostorov kaplanije za potrebe mrliške vežice med ljudmi tako lepo sprejeta. Moram povedati, da bo kar nekaj Na terenu so zakopali stroji; cevovod Gorenje Dole, Dolenje Dole, del opravljenih sponzorsko, za kar se že vnaprej zahvaljujem, se- Mačkovec je v fazi izgradnje, za obnovo vodovodnega omrežja znam sponzorjev pa bomo objavili v naslednji številki glasila. Klenovik, Zavinek in Grmovlje je izbran izvajalec. Dela bo izpe- ljalo Komunalno podjetje Ljubljana s podizvajalci. Ob razmišljanju in navajanju golih dejstev, pa ne morem mimo dveh prireditev v občinskem prostoru, ki sta me dobesedno nav- Istočasno z obnovo cevovoda v Dolah bodo položene tudi cevi dušili. Društvo podeželske mladine Dobrava je bilo gostitelj držav- za optični kabel, kar bo za celotno območje velika pridobitev na nega kviza »mladi in kmetijstvo«. Organizacija je bila brezhibna, področju internetne povezave s svetom. Ta ugodnost izhaja iz obisk prireditve nad vsemi pričakovanji. Istega dne so Bučenski podpisanega in ratifi ciranega sporazuma z Elesom, investitorjem ramplači pripravili koncert v kulturnem domu na Bučki. Skupaj izgradnje daljnovoda Beričevo – Krško. z gosti so dvignili razpoloženje številnih obiskovalcev. Vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi navedenih prire- Prav tako je, na podlagi javnega razpisa za izbor najugodnejšega ditev, se zares zahvaljujem. To je bil dan, ki se ne pozabi; dan, ko ponudnika, izbran izvajalec za izvedbo sanacije in razširitve ceste so se naši občani ponovno izkazali in dokazali. proti šoli; imena izvajalca še ne moremo navesti, ker čakamo na potek pritožbenega roka. Dela proti šoli se bodo pričela izvajati v Počasi premikamo zadeve naprej. S prihodom nove direktorice začetku meseca julija 2011, ko se bo trasa v veliki meri sprostila Martine Hočevar so podani pogoji za še boljšo organiziranost in otroškega živžava. ustvarjalno delo Občinske uprave. Je domačinka, predana delu in občinskemu prostoru, zato verjamem, da bomo pristopili k no- Vzdrževanje makadamskih in asfaltnih cest je v teku. Pripravlja se vim projektom in se skupaj veselili doseženih ciljev. sanacija dela lokalne ceste skozi Dobruško vas, in sicer na odseku od regionalne ceste (trgovina PCK) do križišča za Vinji Vrh. V Priložnost za slavje je tik pred nami. Knobleharjevo 2011 je na sodelovanju z uporabniki se bo poasfaltirala ulica v novem naselju dosegu roke. 1., 2. in 3. julija se bo odvila glavnina prireditev ob v Hrastuljah. Proti koncu gredo dela za ureditev parkirnega pro- letošnjem občinskem prazniku: v petek se bo pelo in igralo, dru- stora ob kulturnem domu na Bučki. žili se bomo s krvodajalci. V soboto se pripravlja srečanje Škocja- nov, športnikov in vinogradnikov. Nedelja pa bo bolj umirjena, Elektro planira zgraditi razdelilno trafo postajo (RTP) 110 na zapolnjena s prireditvama »Modrost in izkušnje« ter »100-letnico 20 kV in sicer v neposredni bližini Dobruške vasi. Ker pomeni Čebelarskega društva Škocjan - Šmarjeta«. RTP dokajšen poseg v prostor, ki bo neposredno degradiral kme- tijska zemljišča, posredno pa bo objekt vplival na izgled kraja, Na predvečer praznika bo v farni cerkvi v Škocjanu Knobleharjeva so se vaščani sestali s predstavniki Elektra. Dogovorili so se, da akademija; slavnostna seja Občinskega sveta s podelitvijo občin- RTP občani načelno ne nasprotujejo, glede natančne lokacije pa skih priznanj pa bo na sam dan praznika, to je v sredo, 6. julija. bodo pogovori še potekali. Razdelilna trafo postaja bo omogočala razvoj gospodarske dejavnosti tako v območju GTC kot tudi v Spoštovani občani: vabljeni na prireditve v čim večjem številu. S sosednji občini Šentjernej. svojo navzočnostjo boste dokazali, da sprejemate občino in pra- znik za svoja, da je vsakdo izmed nas delček občine, v kateri živi- Sredstva za delovanje turističnih in kulturnih društev, po izpelja- mo in ustvarjamo, ki je naša in jo imamo zato radi. nih razpisih, so razdeljena. V teku je razpis za delovanje kmetijskih društev; v obdelavi so vloge občanov, prispele na podlagi razpisa Nasvidenje in srečno preko poletja! za dodelitev fi nančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Odprt je razpis za pridobitev sredstev za pospeševa- nje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan za leto 2011. Jože Kapler, Razpisani zneski niso visoki, vendar evro na evro pa je cilj bliže. župan Občine Škocjan 2 Naši koraki številka 144 - junij 2011 uredništvo Dobrodošli – novi prebivalci Škocjana V maju smo dobili v Škocjanu nove prebivalce – za enkrat prebi- valca. Dva. Par. Spletla (dobesedno) sta si gnezdo prav v Škocja- nu. (Nista čakala na vse birokratske privolitve in podpise.) Blizu cerkve, blizu pokopališča, blizu župnišča, blizu šole. Blizu ljudi, vsem mimoidočim in mimovozečim na očeh. Mnoge sta razve- selila, kar nekaj snemalcev, opazovalcev privabila. Zdaj že veste – govorim o dveh štorkljah – paru, samcu (štrku) in samici. Kar nekaj dni sta obletavala Škocjan (tudi Hrastulje) in iskala prostor za svoje domovanje. Kaj je razlog, da sta izbrala prav ta prostor, “vesta” le onadva in še nekdo. Srčno upam, da je odločitev prava. Da jima bo uspelo. Včasih (ne tako dolgo nazaj) so bile štorklje na dimnikih in drogovih značilnost SV dela Slovenije – Prekmurja. Ker naj bi tam imele bele štorklje najboljše pogoje za življenje. Širno, ravno polje Panonske nižine, tudi močvirnat svet ob Muri – bogato po- grnjena miza zanje. Zadnja leta se gnezditve širijo proti zahodu. Nam najbližje gnezdo je bilo na Zameškem – Krška kotlina. Tam smo jih s četrtošolci lahko opazovali ob naravoslovnih dneh. Kot posebno zanimivost. Zadnja leta pa v Zburah, kjer so si naredile gnezdo čisto blizu Malenškovih. Ampak v Škocjanu – to pa je vseeno nenavadno in sila zanimivo. Zame (verjamem, da še za koga) tudi zelo razveseljivo. Ptice na sploh imajo nek magnet, ki pritegne. Ne samo njihovo petje, svobodno letanje, preseljevanje, odlične – neverjetne – navigacije, vračanje v svoje gnezdo, skrb za mladiče … čuda narave. Tudi basni, v katerih nastopajo s človeškimi lastnostmi, so me vedno pritegnile. Pisci Kette, Krilov, Ezop in mnoge ljudske basni govore tudi o pticah. Tista – Kos in pav – mi je bila večkrat izho- dišče za razmišljanje o življenju, vrednotah, drugačnosti, sprejeto- suhih in svežih vej običajno namestijo kolo starega voza. Bolj so- sti in prioritetah. Pa simbolika! Pav – simbol bahavosti, a prav nič dobni pa so električarji, ki jim pomagajo z železno konstrukcijo. po mojem okusu, in preudarni modri kos. Noben učenec ni želel biti podoben pavu, čeprav je le-ta odet v mavrične barve in ga Štorklje so ptice selivke. Afrika je njihov drugi dom. Tja letijo krasi dolg, pahljačast rep. Lepota! Ki pa mine in ni lepa, če za njo prek Bosporja ali Giblatarja. Samec in samica se največkrat vrneta ni drugih vrednot. A puhla glava nikogar ne prevzame. Kakšni v isto gnezdo. Paritev se začne, ko gnezdo obnovita in ga zavaru- zanimivi spisi so nastali po pogovoru o tej basni. Nekatere še hra- jeta pred drugimi štorkljami. Potem pa čakata na novi rod – mla- nim. Otroška, iskrena umetnost in izpoved je v njih. O tem kdaj diče. Običajno sta dva, redko trije ali več. (Povzeto po knjigi Ptiči drugič – zdaj pa nekaj malega o beli štorklji – simboliki rojstva. Evrope – S knjigo v naravo.) Splošno znana bela štorklja je velika ptica, črno-bel močvirnik. Za konec! Leti z iztegnjenim dolgim vratom. Je tudi uspešen jadralec. Po- Dragi štorklji, na uho pa moje želje: “Srečno v Škocjanu. Do- dobna je črni štorklji (žerjavu), le mnogo bolj družabna ptica. brodošli. Zdrav zarod vama želim. In vztrajajta, čeprav bosta za Njeno oglašanje je nekaj posebnega – klopotanje s kljunom. Od- koga prihajački. Za večino pa sprejeti, ljubi domačinki.” Ampak rasle ptice ob vrnitvi na svoja gnezda opravijo značilen ritual – zakaj prihajački? Vsi od nekje prihajamo. Svet je majhen. Greš v glasno klopotajo s kljunom. Ameriko in glej ga zlomka. Sredi New Yorka prenočiš v isti sobi, kot teden dni prej znani slovenski popotnik in potopisec; greš v Hrano iščejo na odprtih površinah z nizko rastjo; tudi na mokrih London in pred muzejem dinozavrov srečaš slovensko družino … površinah, v plitkih vodah, kjer iščejo majhne živali. V slast so Povsod znanci … Svet je majhen, a za enkrat še dovolj velik za nas jim žabe, deževniki, žuželke, miši, krti in celo kače. Štorklje rade vse – za vsa bitja, ki smo tu z nekim namenom. sledijo plugom na njivah, kjer pobirajo ličinke hroščev, deževnike in mlade miši. Zakaj pa je svet okrogel, pa tako veste.“Da ga obkroža prijatelj- stvo.” Sta prijaznost in prijateljstvo začutili tudi novi prebivalki Srednjeevropske bele štorklje le redko gnezdijo na drevju kot črna Škocjana? štorklja. Najraje se naselijo
Details
-
File Typepdf
-
Upload Time-
-
Content LanguagesEnglish
-
Upload UserAnonymous/Not logged-in
-
File Pages36 Page
-
File Size-