Slovenske Medkulturne Vsebine V U^Nih Gradivih Za Slovenski Jezik in Knji@Evnost

Simpozij OBDOBJA 33

SLOVENSKE MEDKULTURNE VSEBINE V U^NIH GRADIVIH ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJI@EVNOST Janja @itnik Serafin In{titut za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU, Ljubljana

UDK 371.671:821.163.6:316.72(497.4)

Iz obse`ne {e neobjavljene analize osemdesetih potrjenih osnovno- in srednje{olskih u~nih gradiv za pouk slovenskega jezika in knjièvnosti so povzeti tisti rezultati, ki se nana{ajo na recepcijo in percepcijo slovenske knjièvnosti v odnosu do ve~kulturnosti slovenske dru`be in uporabnikov analiziranih u~nih gradiv. Avtorica je analizo opravila v okviru medregionalnega projekta Eduka – Vzgajati k razli~nosti. slovenski jezik in knjièvnost, osnovno{olski u~beniki, srednje{olski u~beniki, Slovenija, medkulturna vzgoja

From a comprehensive but so far unpublished analysis of eighty confirmed primary- and secondary-school textbooks for Slovene language and literature, a summary is given of the results that refer to the reader response to and perception of Slovene literature in relation to the multicultural structure of Slovene society and users. The author’s analysis is part of the interregional project Eduka – Educating for Diversity. Slovene language and literature, primary-school textbooks, secondary-school textbooks, Slovenia, intercultural education

Uvod U~ni na~rt za sloven{~ino je bil leta 2011 posodobljen v skladu s Priporo~ilom Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije o klju~nih kompetencah za vseìv- ljenjsko u~enje v 21. stoletju. »Spra{ujemo pa se, na kaj (in na koga) se nana{a razvijanje medkulturne zmo`nosti. U~ni na~rti za sloven{~ino in osnovno{olska berila è zdaj vsebujejo besedila iz svetovne knjièvnosti, a nepovezano s slovensko ve~kul- turnostjo« (Viìntin 2013: 294). Prav zato smo v projektnem dokumentu EDUKA: Educare alla diversità – Vzgajati k razli~nosti: Medkulturna vzgoja v {oli: Izhodi{~a in smernice med drugim zapisali (2012: 3): »V u~ne na~rte je treba dodati dolo~ene nove vsebine in ve~perspektivne poglede (npr. [...] vklju~itev literarnih del priseljenskih pisateljev pri pouku jezika in knjièvnosti).« Pri tem ne gre za vpra{anje uvaànja tuje literature v slovenski prostor, kot morda kdo gleda na tovrstno knjièvno produkcijo, saj ta nastaja na slovenskih tleh v materin{~inah manj{inskih in priseljenskih skupnosti, ki so s svojim gospodarskim in kulturnim prispevkom soustvarile samo- stojno Slovenijo ter jo {e vedno soustvarjajo, prav tako kot soustvarjajo tudi njeno jezikovno raznoliko kulturno dedi{~ino. Po podatkih zadnjega klasi~nega popisa prebivalstva Slovenije (Popis 2002) namre~ kar pri 12,3 % popisanih materni jezik ni

567 Simpozij OBDOBJA 33 sloven{~ina, pri ~emer so priseljenci iz drugih delov nekdanje Jugoslavije pred- stavljali 90 % vseh priseljencev prve generacije. Terenske in druge raziskave (Gosar 2005: 27–28, Josipovi~ 2006) so pokazale {e mnogo ve~jo prisotnost drugih narod- nosti nekdanje Jugoslavije v etni~ni strukturi prebivalcev Slovenije od tiste, ki se kaè v rezultatih zadnjega popisa prebivalstva. Tak{ni sta tudi narodnostna struktura u~en- cev slovenskih {ol in jezikovna struktura njihovih materin{~in. Zelo podobna je tudi jezikovna struktura literarne produkcije, ki nastaja v Sloveniji, vendar obstoje~i u~beniki za knjièvnost tega ne upo{tevajo. Za razvijanje medkulturne zavesti in ve~kulturne nacionalne identitete, ki sta prvi pogoj za notranje varno in stabilno dru`bo vsake dràve, je {e posebej pomembna vklju~enost manj{inskih in priseljenskih kulturnih vsebin, ki so sestavni del ve~etni~ne nacionalne kulture, v u~na gradiva. Prav tako nepogre{ljiva je tudi vklju~enost zamejskih in izseljenskih vsebin, saj tudi ta dva vsebinska sklopa sodita na podro~je medkulturnosti, hkrati pa sta sestavni del kulturnega prostora nekega naroda. Z vidika medkulturne vzgoje in izobraèvanja je namre~ pomembno, da so v u~ne na~rte in gradiva vklju~ene tudi perspektive marginaliziranih skupin (zamejski pisci so bili v Sloveniji ve~ desetletij po drugi svetovni vojni v veliki meri zamol~ani, emigrantski avtorji po letu 1945 pa celo prepovedani) ter etni~nih in jezikovnih manj{in, ki sobivajo z nacionalno ve~ino v isti dràvi. Sonia Nieto in Patty Bode (2008 v: Vre~er 2012: 51) npr. menita, da morajo u~ni na~rti vsebovati zgodovino vseh etni~nih skupin in kultur, ki ìvijo v dràvi, ob tem pa {e zlasti izpostaviti njihovo umetnost in kulturo. V Sloveniji trgovci ponujajo ve~ sto razli~nih u~nih gradiv za pouk slovenskega jezika in knjièvnosti è samo za obi~ajne osnovne {ole, brez u~nih gradiv za srednje {ole, {ole z italijanskim u~nim jezikom ter za slepe in slabovidne (npr. DZS ponuja 244 tak{nih naslovov, prim. Katalog {olskih u~benikov in delovnih zvezkov 2013/2014). ê odmislimo delovne zvezke ter upo{tevamo samo u~benike in berila, je za pouk sloven{~ine v osnovni {oli potrjenih 97 naslovov, za gimnazijske programe ter srednje strokovno in poklicno-tehni~no izobraèvanje pa {e 82 (prim. Katalogi u~benikov za osnovno {olo in Katalogi u~benikov za srednjo {olo). Ob tolik{ni koli~ini se je zdelo smiselno v pri~ujo~o analizo vklju~iti le posamezne u~benike in/ali delovne zvezke tistih slovenskih zalo`b, ki izdajajo potrjene u~benike za ta predmet. To so za osnovno{olske u~benike za sloven{~ino ljubljanske zalo`be Mladinska knjiga, Rokus Klett, Modrijan, DZS in Izolit, za srednje{olske pa poleg teh {e mariborska zalo`ba Obzorja. Druge zalo`be (npr. Antus, Ico) so izdale samo po en naslov nepotrjenega u~benika ali delovnega zvezka. Kriterij izbora je bil torej zajetje posameznih potrjenih u~nih gradiv vsake od na{tetih zalo`b. Raziskava je bila opravljena v letih 2013–2014, obsegala pa je analizo 87 izbranih u~benikov (v tem prispevku v seznamu virov in literature navajam samo tiste, na katere se v pri~ujo~em besedilu izrecno sklicujem). Pri pregledovanju u~benikov in delovnih zvezkov sem iskala naslednje: 1) dela ali omembo manj{inskih, priseljenskih, zamejskih in izseljenskih knjièvnikov; 2) naloge v delovnih zvezkih, ki dajejo prilo`nost, da vsak u~enec/u~enka svoj jezik in kulturo vrstnikom predstavi na svoj na~in in s svoje perspektive; 3) neposredno obravnavo vsakdanjih situacij,

568 Simpozij OBDOBJA 33 s kakr{nimi se sre~ujejo otroci z manj{inskim/migrantskim ozadjem, na na~in, ki lahko prispeva k bolj{im odnosom med vrstniki; 4) te`njo k temu, da u~na gradiva tako z vidika vsebine kot metodologije v celoti zrcalijo ve~etni~nost, ve~kulturnost in ve~jezi~nost slovenske dru`be. Metoda, ki sem jo pri tem uporabila, je kvalitativna analiza vsebine. V tem prispevku se omejujem na prvega od raziskovanih vidikov obravnavanih u~nih vsebin.

Prvi korak: vklju~enost zamejskih piscev Raziskava je razkrila dosledno odsotnost kakr{nihkoli priseljenskih/manj{inskih vsebin na obmo~ju Slovenije ter slovenskih izseljenskih vsebin v slovenskih osnovno- in srednje{olskih u~benikih slovenskega jezika in knjièvnosti ne le v celotnem obdobju do osamosvojitve Slovenije, pa~ pa vse do konca prej{njega tiso~letja.1 To pa ne drì za zamejske vsebine, ki so jih avtorji v srednje{olske u~benike za~eli vklju~e- vati è v devetdesetih letih 20. stoletja, nekateri pa {e prej. Avtorji Berila 1–4 so v 3. zvezek (Kol{ek idr. 1993) vklju~ili obravnavo zamejskih piscev Gustava Janu{a, Marka Kravosa in Florjana Lipu{a. Janko Kos, avtor u~benika Knjièvnost: U~benik literarne zgodovine in teorije, v poglavju Sodobna lirika omenja zamejska pesnika Gustava Janu{a in Marka Kravosa (Kos 1989: 378–390), v poglavju Sodobno pripovedni{tvo Janka Messnerja in Florjana Lipu{a (prav tam: 392–402), v poglavju Sodobna dramatika pa nemati~nih avtorjev ni. Tudi delovni zvezek in priro~nik za pouk knjièvnosti v gimnazijah in drugih srednjih {olah Stezice do besedne umetnosti 1–4 v 4. zvezku (Koro{ec 2000) med drugim obravnava pesnika Marka Kravosa in pripovednika Florjana Lipu{a. Podobno je tudi Jana Kvas v svoj u~benik za poklicno-tehni{ko izobraèvanje Potovanje besed 1–5 v prvi zvezek Knjièvnost 1 (Kvas 2007) vklju~ila obravnavo Florjana Lipu{a in njegovo najbolj znano delo. O~itno so v teh u~benikih in berilih literarni predstavniki slovenske manj{ine v Avstriji vklju~eni v ve~jem obsegu kot pa predstavniki slovenske manj{ine v Italiji.

Premiki v novem tiso~letju: novosti v srednje{olskih u~benikih Prvi poskus vsaj be`ne vklju~itve izseljenske knjièvnosti v u~benike za slovenske srednje{olce je kratka pregledna predstavitev te knjièvnosti, ki je vklju~ena v vsebino videokasete Na pragu besedila: posneto gradivo (2001), ta pa je sestavni del potrje- nega kompleta u~nega gradiva. Sledi vklju~itev izbranih izseljenskih avtorjev v nekatere srednje{olske u~benike/berila, ki obravnavajo sodobno slovensko knjièvnost. Med zgodnej{imi naj omenim vsaj prispevek avtorjev srednje{olskih u~benikov Branja 4 (Ambro` idr. 2003) in Svet knjièvnosti 4 (Kos idr. 2003), ki obravnavata sodobno knjièvnost po letu 1945. Avtorice in avtor prvega so namre~ v {e danes raz{irjeno berilo in u~benik za 4. letnik gimnazij ter {tiriletnih strokovnih {ol Branja 4 v razdelek Pesni{tvo (sicer {e 1 Izjema je literarnozgodovinski u~benik Andrijana Laha (1996), ki pa ga ni med tedanjimi potrjenimi srednje{olskimi u~beniki (glej Filip~i~ 2001, Filip~i~, Pevec Grm 2001).

569 Simpozij OBDOBJA 33 vedno lo~eno od del mati~nih avtorjev) vklju~ili besedila è kar petih izseljenskih pesnic in pesnikov, v razdelek Pripovedni{tvo pa odlomek iz najbolj znanega romana Zorka Sim~i~a. Sklepni del u~benika prina{a {e pregledno poglavje Sodobna knjièv- nost slovenskih izseljencev. V razdelka Pesni{tvo in Pripovedni{tvo so vklju~eni tudi nekateri zamejski pisci, med drugim Miroslav Ko{uta, Gustav Janu{, Marko Kravos, Jani Oswald, Maja Haderlap, Boris Pahor, Alojz Rebula, Janko Messner in Florjan Lipu{. Avtorji drugega u~benika, Svet knjièvnosti 4, zamejsko in izseljensko (zdomsko) knjièvnost po letu 1945 obravnavajo deloma lo~eno od mati~ne knjièvnosti in deloma integrirano. Na strani 14 so med knjièvnimi glasili navedene tudi glavne zamejske in izseljenske literarne revije. Na straneh 15–17 sta v kratkih razdelkih predstavljeni zamejska knjièvnost (z omembo deseterice najizrazitej{ih ustvarjalcev iz zamejstva v Italiji in pribli`no toliko v Avstriji) ter zdomska knjièvnost (z omembo dvanajstih povojnih izseljenskih knjièvnikov), vklju~en pa je tudi odlomek iz Sim- ~i~evega najuspe{nej{ega romana. V razdelek Lirika sta vklju~eni pesmi izseljenskega pesnika Vladimirja Kosa (Kos idr. 2003: 27) in zamejske pesnice Maje Haderlap (prav tam: 60), v razdelek Pripovedni{tvo pa odlomka iz del zamejskih avtorjev Borisa Pahorja in Janka Messnerja. Med posami~no predstavljenimi avtorji so zamejski ustvarjalci Marko Kravos, Alojz Rebula in Florjan Lipu{. Tako kot v nekaterih è omenjenih u~benikih so tudi v berilu za 4. letnik gimnazij in {tiriletnih strokovnih {ol Umetnost besede (Pavli~ idr. 2010), ki obravnava slovensko knjièvnost po drugi svetovni vojni, v razdelek o pripovedni{tvu vklju~eni odlom- ki iz najbolj znanega mladinskega besedila zamejskega pripovednika Florjana Lipu{a. V razdelkih o pesni{tvu in dramatiki zamejskih avtorjev ni, izseljenskih pa v tem v u~beniku sploh ni. V u~benikih za ni`je tri letnike iz iste zbirke ni niti zamejskih niti izseljenskih avtorjev, saj obravnavajo starej{a obdobja slovenske in svetovne knjièv- nosti. Zato pa sta zamejska in izseljenska knjièvnost tem bolje zastopani v zbirki u~benikov za srednje strokovne {ole Odkrivajmo ìvljenje besed. Pesem zamejskega avtorja Gustava Janu{a je vklju~ena v u~benik za 2. letnik (Golc idr. 2011a), v u~benik za 3. letnik (Golc idr. 2011b) pa so vklju~eni {tirje zamejski (Alojz Rebula, Marko Kravos, Janko Messner in Boris Kobal) in dva izseljenska avtorja (Vladimir Kos in Pavla Gruden). Njihova obravnava je vzoren primer meddisciplinarne, celovite in mnogoplastne srednje{olske obravnave teh avtorjev in njihovih del. Predstavnikov manj{inskih in priseljenskih knjièvnikov, ki ìvijo in ustvarjajo v Sloveniji, pa tudi v teh u~nih gradivih ni.

Osnovno{olska u~na gradiva v novem tiso~letju Ob bogatem slovenskem in mednarodnem izboru avtorjev, katerih besedila so uvr{~ena v berilo za 2. razred Moje branje – svet in sanje (Grgini~ idr. 2000a), najdemo tudi pesem zamejskega pesnika Miroslava Ko{ute, predstavnika tr`a{kih Slovencev, in zgodbico izseljenske mladinske pisateljice Zlate Pirnat. Tudi v berilu za

570 Simpozij OBDOBJA 33

2. razred devetletke Na mavrico po pravljico (Grgini~ idr. 2000b) so tri pesmice Miroslava Ko{ute, poleg tega pa {e dve v berilu za sloven{~ino kot drugi jezik v 2. razredu osnovne {ole I{~emo hi{ico (Morato Vatovec 2003), {tiri v berilu za sloven- {~ino kot drugi jezik v 3. razredu osnovne {ole z italijanskim u~nim jezikom Sonce me je poljubilo (Morato Vatovec 2008), ena v 2. zvezku berila za 2. razred Pozdravljene, besede (Hanu{ 2000), ena v 3. zvezku berila za 3. razred Pozdravljen, svet (Hanu{ 1999) in ena v delovnem zvezku za 2. razred osnovne {ole Sloven{~ina 2: S slikanico na rami (Medved Udovi~ idr. 2013), kar kaè na upo{tevanje smernic za vklju~itev slovenske knjièvnosti, ki nastaja zunaj meja Slovenije, v osnovno{olska in srednje- {olska u~na gradiva. Podobno je v gradivih za drugo triletje. Berili Koraki nad oblaki (Kordigel idr. 2003) in Novi svet iz besed 4 (Blaì} 2011) vsebujeta po dve pesmi avtorja Miroslava Ko{ute. Med vsebine v slednjem, ki neposredno obravnavajo vpra{anja druga~nosti in predsodkov, pa lahko {tejemo odlomka iz dveh zbirk Svetlane Makarovi~. Berilo za 4. razred Berilo za razvedrilo (Kordigel idr. 2002) vsebuje eno pesmico Miroslava Ko{ute, tako kot 2. zvezek berila za 5. razred Besede za vsevede (Hanu{ 2003).2 Tudi 3. zvezek istega berila vsebuje pesmico Miroslava Ko{ute in {e eno izpod peresa pokojnega zamejskega knjièvnika Andreja Kokota. Isto velja tudi za Novi svet iz besed 5: Berilo za 5. razred osnovne {ole (Blaì} idr. 2012). V samostojnem delovnem zvezku za branje Svet iz besed 7 (Blaì} idr. 2004a) je od iskanih vsebin spet le ena pesem zamejskega pesnika Miroslava Ko{ute, v samostojnem delovnem zvezku za branje Svet iz besed 8 (Blaì} idr. 2004b) pa le ena pesem zamejske avtorice Maje Haderlap. Isto velja tudi za berilo za 9. razred Skrivno ìvljenje besed (Honzak idr. 2005), v katerem med predstavniki slovenske in svetovne knjièvnosti najdemo zamejskega pisatelja Janka Messnerja. Drugih izseljenskih in zamejskih avtorjev v analiziranih u~benikih in delovnih zvezkih ni, priseljenskih ali manj{inskih pa sploh ne.

Primeri dobre prakse V srednje{olskem u~beniku Na pragu besedila 3 (Kriàj Ortar idr. 2011: 5–13) je vzorno poskrbljeno za spoznavanje kulture, jezika in deloma knjièvnosti v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu. Enako velja za pripadajo~e naloge v delovnem zvezku Na pragu besedila 3 (Kriàj Ortar idr. 2012: 15–20), ki se nana{ajo na è omenjeno posneto gradivo iz leta 2001. V teh nalogah je nekoliko ve~ pozornosti posve~ene knjièvnemu delu slovenskih izseljencev. Tudi Svet knjièvnosti 4 (Kos idr. 2003) ponuja zanimiv kombiniran pristop k spoznavanju izseljenske in zamejske literature, ki jo obravnava deloma lo~eno, deloma pa integrirano. Tudi Odkrivajmo ìvljenje besed 3 (Golc idr. 2011b) sodi med vzorne primere vsebinsko razvejane obravnave slovenskih avtorjev in njihovih del, ki nastajajo zunaj Slovenije. 2 Tudi na {olskih seznamih priporo~enih del za bralno zna~ko je najve~krat kve~jemu kaka pesem Miro- slava Ko{ute, predstavniki drugih skupin, izpostavljenih v uvodu, pa so na teh seznamih bolj izjema kot pravilo.

571 Simpozij OBDOBJA 33

Zelo posre~ena je uvrstitev romske pesmi Romnji/Ciganka romske pesnice Jelenke Kova~i~ v osnovno{olsko berilo Novi svet iz besed 5 (Bla`i} idr. 2012: 8). Vsebina pesmi, ki predstavlja edini primer manj{inske literarne produkcije v analiziranih slovenskih u~benikih, je izvrstna izto~nica za naloge na strani 9, ki na premi{ljen na~in prispevajo k medkulturnemu dialogu v razredu. Avstralska ljudska pripovedka o kljuna{u (prav tam: 152–154) pa (z vpra{anjem v rubriki Misel, anekdota) ponuja mo`nost povsem spontane diskusije o rasizmu in segregaciji.

Sklep U~beniki in berila za pouk sloven{~ine vsebujejo besedila avtorjev iz slovenske in svetovne knjièvnosti. V okvir slovenske knjièvnosti so è zdaj praviloma vklju~eni (vsaj nekateri) zamejski pisatelji, deloma è tudi izseljenski. Zamejsko knjièvnost so sestavljavci u~nih gradiv za~eli vklju~evati v slovenske u~benike è pred osamosvo- jitvijo Slovenije, izseljensko in {e posebej zdomsko, kot svojo literarno produkcijo imenujejo pripadniki slovenske emigracije po drugi svetovni vojni, pa {ele v novem tiso~letju. Doslednej{e vklju~evanje izseljenskih piscev v srednje{olske u~benike je ena glavnih sprememb na tem podro~ju, ki jo je prineslo novo tiso~letje. Dele` zamejskih piscev (njihov izbor bo treba postopoma dopolniti s predstavniki mlaj{ih generacij) je glede na skupno {tevilo vklju~enih avtorjev ustrezen, kar velja tudi za vklju~enost izseljenske knjièvnosti v nekatere od tu izpostavljenih u~benikov. V klju~u za {ir{i izbor avtorjev, ki naj jih spoznajo slovenski osnovno{olci in srednje{olci, pa povsem umanjkajo predstavniki razli~nih etni~nih skupin v Sloveniji ter priseljeni avtorji. V Sloveniji namre~ ìvijo kakovostni priseljeni avtorji, ki so bili priznani è pred priselitvijo v to dràvo, pa tudi pisatelji, ki so za~eli ustvarjati {ele po prihodu v Slovenijo – ve~inoma v svojih materin{~inah, nekateri pa pozneje tudi v sloven{~ini (prim. @itnik Serafin 2008: 75–108). Med njimi so taki, ki pi{ejo tudi za otroke in mladino in ki so v rojstnih deèlah ter celo v Sloveniji mnogo bolj priznani in uveljavljeni od nekaterih avtorjev, vklju~enih v posamezna tu analizirana u~na gradiva. Ismet Bekri}, denimo, prejemnik ve~ bosensko-hercegovskih in mednarodnih literarnih nagrad ter avtor ve~ kot 30 knjig poezije, dramskih besedil in prevodov, se je iz Bosne in Hercegovine – tam {e danes velja za enega najbolj{ih pesnikov za otroke – leta 1992 preselil v Slovenijo, kjer nadaljuje svoje delo ob novih ustvarjalnih vzgibih in pobudah.3 Tudi Josip Osti, ~astni ~lan slovenskega Pen kluba ter prejemnik {tevilnih bosansko-hercegovskih, slovenskih in mednarodnih literarnih nagrad, je v u~benikih, ki jih zajema pri~ujo~a analiza, v celoti spregledan, prav tako kot tudi vsi drugi kakovostni knjièvniki in knjièvnice, katerih drugi jezik oziroma jezik okolja je sloven{~ina. 3 V Sloveniji je poleg njegovih prevodov Kettejeve, Kosovelove, Novakove itn. poezije med drugim iz{la njegova dvojezi~na zbirka Cipele starijeg brata/êvlji starej{ega brata (Ljubljana 2000), za katero je v Italiji prejel mednarodno literarno nagrado Alpe-Adrija Besede brez meja (Juzba{i~ 2005). Leta 2010 je prejel nagrado Nasiha Kapidì} Hadì} Vezeni most za celotni avtorski opus in dose`ke v poeziji za otroke, za otro{ko pesni{ko zbirko Drveni konji} pa istega leta {e posebno nagrado Dru{tva pisateljev BiH s podro~ja knjièvnosti za otroke in mladino.

572 Simpozij OBDOBJA 33

V u~nih gradivih je torej treba, ~e èlimo upo{tevati uvodoma predstavljena stali{~a stroke, teìti k uravnoteènemu vklju~evanju slovenskih izseljenskih in zamejskih avtorjev v okvir slovenske knjièvnosti, pri izboru drugih avtorjev pa poskr- beti za enakovredno vklju~itev doslej spregledanih predstavnikov razli~nih etni~nih skupin, ki ìvijo in ustvarjajo v Sloveniji bodisi v sloven{~ini ali drugih jezikih. Ti so namre~ diskriminirani predvsem zato, ker v dojemanju sestavljavcev u~benikov o~itno ne sodijo niti v slovensko niti v svetovno knjièvnost, ~eprav predstavljajo {e posebej zanimiv sestavni del literarne in kulturne produkcije v Sloveniji – vsekakor dovolj pomemben, da ga u~beniki za (jezik in) knjièvnost ne bi ve~ smeli zamol~e- vati.

Literatura AMBRO@, Darinka idr., 2003: Branja 4: Berilo in u~benik za sloven{~ino v 4. letniku gimnazij in {tiriletnih strokovnih {ol. Ljubljana: DZS. BLA@I], Milena idr., 2004a: Svet iz besed 7: Delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne {ole. Ljubljana: Rokus. BLA@I], Milena, idr., 2004b: Svet iz besed 8: Delovni zvezek za branje v 8. razredu devetletne osnovne {ole. Ljubljana: Rokus. BLA@I], Milena Mileva idr., 2011: Novi svet iz besed 4: Berilo za 4. razred osnovne {ole. Ljubljana: Zalo`ba Rokus Klett. BLA@I], Milena Mileva idr., 2012: Novi svet iz besed 5: Berilo za 5. razred osnovne {ole. Ljubljana: Zalo`ba Rokus Klett. EDUKA: Educare alla diversità – Vzgajati k razli~nosti. Medkulturna vzgoja v {oli: Izhodi{~a in smernice. www.eduka-itaslo.eu/ FILIPÎ^, Vincenc (ur.), 2001: Katalog u~benikov za {olsko leto 2001/02: Srednja {ola. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo. FILIPÎ^, Vincenc, PEVEC GRM, Slava (ur.), 2001: Katalog u~benikov za {olsko leto 2001/2002: Poklicne, tehni{ke in druge srednje {ole. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraèvanje. GOLC, Lidija idr., 2011a: Odkrivajmo ìvljenje besed: u~benik za sloven{~ino – knjièvnost v 2. letniku srednjih strokovnih {ol. Ljubljana: Mladinska knjiga. GOLC, Lidija, idr., 2011b: Odkrivajmo ìvljenje besed: u~benik za sloven{~ino – knjièvnost v 3. letniku srednjih strokovnih {ol. Ljubljana: Mladinska knjiga. GOSAR, Anton, 2005: Selected demografic impacts of migrations: The case of Slovenia. Dan D. Daatland, Jernej Mleku` (ur.): Migrants and Education: Challenge for European Schoold Today. Ljubljana: Institute for Slovenian Emigration Studies at ZRC SAZU. 23–30. GRGINI^, Marija, MEDVED UDOVI^, Vida, SAKSIDA, Igor, 2000a: Moje branje – svet in sanje: Berilo za 2. razred osnovne {ole. Ljubljana: Izolit. GRGINI^, Marija, MEDVED UDOVI^, Vida, SAKSIDA, Igor, 2000b: Na mavrico po pravljico: Berilo za 1. razred osnovne {ole in 2. razred devetletne osnovne {ole. Ljubljana: Izolit. HANU[, Barbara, 1999: Pozdravljen, svet: Berilo za tretji razred osnovne {ole, zv. 1–3. Ljubljana: DZS. HANU[, Barbara, 2000: Pozdravljen, svet: Berilo za drugi razred devetletne osnovne {ole, zv. 1–2. Ljubljana: DZS. HANU[, Barbara, 2003: Besede za vsevede: Berilo za 4. razred osemletne in 5. razred devetletne osnovne {ole, zv. 1–3. Ljubljana: DZS. HONZAK, Mojca, MEDVED UDOVI^, Vida, MOHOR, Miha, PIRIH SVETINA, Nata{a, 2005: Skriv- no ìvljenje besed: Berilo za sloven{~ino v 9. razredu osnovne {ole. Ljubljana: Mladinska knjiga. JOSIPOVI^, Damir, 2006: U~inki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Zalo`ba ZRC.

573 Simpozij OBDOBJA 33

JUZBA[I^, Kenan, 2005: Interview Ismet Bekri}. http://archive.is/Lc5OC Katalogi u~benikov za osnovno {olo in Katalogi u~benikov za srednjo {olo, Zavod RS za {olstvo, Trubarjev u~beni{ki sklad: https://soca1.mss.edus.si/Trubar/Javno/ Katalog {olskih u~benikov in delovnih zvezkov 2013/2014, DZS: http://icarus.dzs.si/index.php?menu_id= 54&content_id=139&par_id=0 KOL[EK, Peter idr., 1993: Berilo 3. Maribor: Obzorja. KORDIGEL, Metka, MEDVED UDOVI^, Vida, SAKSIDA, Igor, 2002: Berilo za razvedrilo: Berilo za 3. razred osnovne {ole in 4. razred devetletne osnovne {ole. Trzin: Izolit. KORDIGEL, Metka, MEDVED UDOVI^, Vida, SAKSIDA, Igor, 2003: Koraki nad oblaki: Berilo za knjièvnost v 4. razredu osemletne in 5. razredu devetletne osnovne {ole. Trzin: Izolit. KORO[EC, Vladimira, 2000: Stezice do besedne umetnosti 4: Delovni zvezek za sloven{~ino – knjièv- nost v 4. letniku gimnazijskega in srednje tehni{kega oz. strokovnega izobraèvanja. Ljubljana: Rokus Klett. KOS, Janko, 1989: Knjièvnost: U~benik literarne zgodovine in teorije. Maribor: Obzorja. KOS, Janko idr., 2003: Svet knjièvnosti 4: U~benik za pouk knjièvnosti pri sloven{~ini za 4. letnik gimnazij in drugih srednjih {ol. Maribor: Obzorja. KRI@AJ ORTAR, Martina idr., 2011: Na pragu besedila 3: U~benik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih {ol. Ljubljana: Rokus Klett. KRI@AJ ORTAR, Martina idr., 2012: Na pragu besedila 3: Delovni zvezek za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih {ol. Ljubljana: Rokus Klett. KVAS, Jana, 2007 (1996): Potovanje besed, knjièvnost 1, u~benik za sloven{~ino – knjièvnost za 1. letnik triletnih poklicnih {ol. Ljubljana: DZS. MEDVED UDOVI^, Vida idr., 2013: Sloven{~ina 2: S slikanico na rami: Delovni zvezek za jezik in knjièvnost v 2. razredu osnovne {ole. Ljubljana: Mladinska knjiga. MORATO VATOVEC, Jelka, 2003: I{~emo hi{ico: Berilo za sloven{~ino kot drugi jezik v 2. razredu devetletne osnovne {ole. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo. MORATO VATOVEC, Jelka, 2008. Sonce me je poljubilo: Berilo za sloven{~ino kot drugi jezik v 3. razredu osnovne {ole z italijanskim u~nim jezikom. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo. Na pragu besedila 3: Posneto gradivo, 2001. Ljubljana: Zalo`ba Rokus. NIETO, Sonia, BODE, Patty, 2008: Affirming Diversity: The Sociopolitical Context of Multicultural Education. United States of America: Pearson Education. PAVLI^, Darja idr., 2010: Umetnost besede: berilo 4: u~benik za sloven{~ino – knjièvnost v 4. letniku gimnazij in {tiriletnih strokovnih {ol. Ljubljana: Mladinska knjiga. Popis 2002: http://www.stat.si/popis2002 VI@INTIN, Marijanca Aj{a, 2013: Vklju~evanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni {oli. Doktorska disertacija. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta. VREÊR, Natalija, 2012: Vklju~enost vsebin ve~kulturnega izobraèvanja v u~ne na~rte in u~benike za predmet geografija. Dve domovini/Two Homelands 36. 47–57. @ITNIK SERAFIN, Janja, 2008: Ve~kulturna Slovenija. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.

574