Glasilo Občine Žužemberk Št. 62 Leto XXI. Poletje 2016

Glavanov mlin v Gornjem Kotu Foto: Slavko Mirtič 2 IZ NAŠE OBČINE poletje 2016, poletje 2016, IZ NAŠE OBČINE 3

Z 12. seje Občinskega sveta Občine Žužemberk NE SPREGLEJTE Se obetajo tudi v Žužemberku meritve hitrosti? BESEDA ŽUPANA in bo v kratkem predana v upora- mentacijo za izgradnjo novega vrt- Stran 14 užemberški občinski svetniki so v četrtek, 26. inšpektorata in redarstva, ki ga je podal Marjan kolega, da bi tudi v občini Žužemberk v bodoče bo. V okviru omenjenega projekta ca v Žužemberku, saj je stari zelo Žmaja, opravili z 12. sejo v tekočem mandatu. Menger. Svetniki so bili s podanim poročilom izvajali meritve hitrosti. Delo redarstva v obči- bo izvedeno tudi odvodnjavan- energetsko potraten in premajhen Družinsko podjetje Med drugim so potrdili poročilo Medobčinskega zadovoljni, zmotil pa jih je predlog svetniškega ni Žužemberk občani sprejemajo pozitivno, ker je, pločnik, javna razsvetljava in za današnje potrebe. Blatnik redarstvo posveča veliko pozornosti osveščanju kanalizacija(fekalna in meteorna). Kot lahko vidite, je veliko projek- občanov, komunikaciji in preventivnemu delova- Po dopustih naj bi izbrali izvajalca tov v delu, še več pa jih je v pripravi, nju. Inšpektor je v letu 2015 opravil 364 postop- za izgradnjo infrastrukture v Dol- saj želimo, da se naša občina razvije kov, od tega v občini Žužemberk 81. Svetniki so gi vasi, ki bo obsegala: kanalizaci- v sodobno občino, kjer bodo prebi- potrdili tudi spremenjen poslovni plan novome- jo, vodovod in javno razsvetljavo. valci radi živeli in kjer bodo lahko ške Komunale, ki so ga na prejšnji seji zavrnili, Sledi gradnja fekalne kanalizacije izkoristili svoj strokovni in osebni sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobra, na Dvoru in v Mačkovcu, gradnja potencial. sprejeli sklep o pridobitvi in odtujitvi nepremič- regijskega gasilskega poligona v bi- Seveda pa je prvi pogoj za razvoj, nin in potrdili letni program dejavnosti gasilske všem kamnolomu na Kleku. Zeml- izgradnja celotne infrastrukture. službe. Potrdili so tudi zaključni račun občinskega jišče smo že pridobili, trenutno je v Računamo, da bi v naslednjih treh proračuna za 2015, ki je bil po besedah nekaterih Glede na to, da smo že krepko sprejemanju OPPN, sledi še prido- letih pokrili celotno območje obči- svetnikov dobro pripravljen. Realiziranih je bilo zakorakali v leto 2016 in da ima- bitev gradbenega dovoljenja. Pred ne s pitno vodo in da bomo v petih 4,9 milijonov evrov prihodkov in 4,7 milijonov mo zelo razvojno naravnan prora- kratkim smo pridobili gradbeni do- letih zgradili kanalizacijo v večjih evrov odhodkov. Skupni prihodki so bili realizi- čun, smo lahko zadovoljni, saj so voljenji za mrliški vežici v Velikem naseljih. Optika pa že sedaj omo- rani 54,5 % realizacije sprejetega plana, medtem rezultati dosedanjega dela vidni na Lipju in v Šmihelu, tako da bomo goča priključitev skoraj vsakega Stran 30 ko je vrednost skupnih odhodkov znašala 49,5 % vsakem koraku. še v letošnjem letu izbrali izvajalca objekta v občini. Trški dnevi realizacije, kar je posledica nerealiziranih posa- Poleg nadaljevanja druge faze za gradnjo omenjenih vežic. Glede na zapisano smo lahko od- meznih investicijskih projektov, zamika sofinan- našega največjega projekta »Suho- V obdobju od izdaje prejšnje šte- krito veseli, da se naša občina hitro ciranja suhokranjskega vodovoda. kranjski vodovod«, v okviru kate- vilke Suhokranjskih poti smo zgra- razvija in da smo uspeli pridobiti n Urednik rega je trenutno odprtih kar nekaj dili tudi mostiček na Podgozdu, saj veliko evropskih in državnih sred- gradbišč po celotni občini, smo se je bil prejšnji že zelo dotrajan in stev, brez katerih si takega razvoja lotili še veliko drugih, predvsem zato nevaren za uporabo. nebi mogli zamisliti. infrastrukturnih projektov. Poleg omenjenih projektov bomo Na koncu bi rad čestital vsem O grbu in zastavi Občine Žužemberk Med najpomembnejšimi projekti poskušali pridobiti sredstva za ener- občankam in občanom ob občin- so naslednji: »Suhokranjski vodo- getsko sanacijo šol, vrtcev in ostalih skem prazniku, ki ga praznujemo Grb in zastava sta simbola občine, ki ju je določil Občinski svet Občine Žužemberk na svoji javnih objektov, saj imamo pripravl- 15. julija, vse pa povabil na letošn- 9. seji, 16.12.1999. Sta simbola od takrat nove Občine Žužemberk. vod«-nadaljevanje izgradnje, stabi- lizacija plazu na LC do reke Krke v jeno že vso potrebno dokumentaci- je Trške dneve. jo. Pripravljamo že projektno doku- n Vaš župan Franc Škufca Zastava je tribarvna: zelena, bela drogom in horizontalno ravnino ne Žužemberku, ki je v zaključni fazi in modra z rumenim risom v belem sme biti manjši od 45°. polju, v razmerju 1: 2,5. Ker osrednji Vertikalna zastava je tista, ki ima Stran 36 simbol ris ni simetričen, imamo dve v obešenem položaju pokončno po-

vrsti zastav, vodoravno ali horizon- dobo, zastavina ruta je ozka in viso- V občini Žužemberk štirje novi defibrilatorji Novomašnika talno ter navpično ali vertikalno. ka. V tem primeru je spodaj modro AED (defibrilator) je varna naprava, namenjena lai- Do sedaj sta bila na območju občine Žužemberk dva Boštjan Gorišek in Horizontalna zastava je tista, ki polje, v drugem, belem polju pa je kom, ki naj ne oklevajo, ko človek potrebuje pomoč pri defibrilatorja, od leta 2009 v Zdravstveni postaji v Žu- Matej Gnidovec ima na vodoravno položeni zastav- na sredini atribut risa v skoku v ho- srčnem zastoju, saj naprava sama prepozna srčni ritem žemberku in od leta 2013 v gasilskem domu v Hinjah. ni ruti na njenem začetku zeleno po- rizontalni legi. Nad tem je še zeleno in vas potem skozi oživljanje tudi 'vodi'. Nedavno pa je Zdravstveni dom Novo mesto, skupaj z lje, na sredini drugega belega polja polje. Temu primerna je tudi njego- občinami ustanoviteljicami, med katerimi je tudi Občina pa leži atribut risa tako, da njegova va uporaba, ki je enaka kot horizon- Žužemberk, na območju občine postavil še štiri defibri- podoba izraža naravni položaj živali talne zastave. latorje, in sicer na naslednjih lokacijah: na sedežu občine v skoku. Horizontalno zastavo izve- Da bomo bolje spoznali in upo- v centru Žužemberka na Grajskem trgu 33, na Gasil- šamo na vertikalno vrv droga, ozi- rabljali občinske simbole, v tokratni skem domu PGD Dvor na Dvoru, na Gasilskem domu Grb občine ima v ščitu nad mo- roma na njegovo sidrno vrv. Drog je številki Suhokranjskih poti prilaga- PGD Ajdovec na Ajdovcu in na Gasilskem domu PGD drim poljem v obliki vala na zelenem lahko tudi nagnjen, vendar kot med mo vodoravno zastavico Občine Žu- polju upodobljenega rumenega risa Šmihel pri Žužemberku v Šmihelu pri Žužemberku, ki v skoku in ta grb ima nekaj skupne- so na razpolago vseh 24 ur na dan, 7 dni na teden,… V ga tudi z zgodovinskim grbom trga načrtu pa je postavitev še 3 AED naprav, in sicer na OŠ Žužemberk. Ris simbolizira pogum, Prevole, PGD Žužemberk in na Kriški planoti. iznajdljivost, moč in vztrajnost. Ker žemberk. Na simbole se bomo še na- S podobno akcijo je k reševanju življenj pristopila tudi je v skoku, simbolizira aktivnost in vajali in jih s časom sprejeli kot nekaj Župnija Žužemberk. pogled v prihodnost. Zeleno polje vsakdanjega, še posebno, ko bomo S temi napravami AED bo možno učinkovito poma- označuje barvo gozdov, travnikov, zastavo ob prazniku občine razobe- gati pri srčnem zastoju, in to v tistih prvih najpomemb- polj in predstavlja neokrnjenost tega sili na svoje domove. Spoštujmo oba nejših trenutkih, saj so ali še bodo avtomatske naprave območja. Modro polje v obliki vala simbola in bodimo nanju ponosni. na vseh pomembnejših območjih Občine Žužemberk. označuje reko Krko z njenimi značil- nimi lehnjakovimi slapovi. n Vlado Kostevc Montiranje AED pred vhodom občinske uprave n Vlado Kostevc 4 IZ NAŠE OBČINE poletje 2016, poletje 2016, IZ NAŠE OBČINE 5 INVESTICIJE OSKRBA SUHE KRAJINE S PITNO VODO INVESTICIJE SUHOKRANJSKI VODOVOD INVESTICIJE

FOTO: Slavko Mirtič 6 IZ NAŠE OBČINE poletje 2016, poletje 2016, IZ NAŠE OBČINE 7 POLICIJA OPOZARJA • POLICIJA OPOZARJA • POLICIJA OPOZARJA • POLICIJA OPOZARJA

Na območju občine Žužemberk smo policisti s PP Dolenjske Toplice v času od meseca marca do vključno maja 2016 na območju občine Žužem- berk obravnavali skupno 26 kaznivih dejanj, od kateri je bilo: - 14 tatvin, - 8 velikih tatvin (vlomov), - 1 goljufija, - 1 zanemarjanje mladoletne osebe, - 1 ponarejanje denarja, - 1 povzročitev lahke telesne poškodbe

PROGRAM Vse to kaže, da so kazniva dejanja tatvine in vlomi še vedno v poras- tu, storilci kaznivih dejanja pa odnašajo najrazličnejše predmete, kot so: štedilnik na drva, alkoholne in brezalkoholne pijače, motorne žage, KRAJ PRIREDITVE za škodo, ki jo udeleženec povzroči Otvoritev zobozdravstvene Žužemberk in širša okolica (start sebi, drugim ali tretji osebi. S svo- traktorske dele in priključke, domače živali (kokoši, zajce, ovce), gorivo iz delovnih strojev, orožje, bakrene kotle za žganjekuho, akumulatorje, denar, pred Gradom) jim startom vsi kolesarji potrdijo, ordinacije Dentalis v električne in telefonske kable, ročno in električno orodje, poljščine (para- Storilci imajo še mnogo drugih izgovorov, kot so, da preverjajo plin- da so seznanjeni z določili razpi- dižnik), bakrene odtočne cevi ter rože s cvetličnimi koriti vred. Storilcev ske jeklenke in štedilnike, se predstavljajo za zavarovalniške agente, akvi- DATUM IN ČAS sa, ki so objavljeni na prijavnem Zagradcu kaznivih dejanj torej ne zanima samo denar , temveč tudi najrazličnejši ziterje, da odčitavajo vodovodne in električne števce in še marsikaj. Vse Sobota, 16. julij 2016, START ma- lističu, na internetni strani kluba, predmeti, kazniva dejanja pa so bila storjena v naseljih Žužemberk, Dvor, bralce opozarjamo, da ne nasedajo storilcem in od oseb zahtevajo, da se ratona ob 9.00 uri (Prireditev bo v ostalih medijih ter po ozvočenju na V petek, 13. maja 2016, je v prostorih Zdravstvenega doma Zagradec potekala slovesna otvoritev nove zobozdravstvene ordinacije Dentalis, Prapreče, Plešivica, Hinje, Malo Lipje, Reber pri Žužemberku, Brezova predstavijo z osebnim dokumentom in službeno izkaznico, če pa se vam vsakem vremenu) startu. Za varen potek prireditve Reber, Visejec, Lopata, vinorodni okoliš Brinovka. poraja najmanjši sum, da so vas obiskali s slabimi nameni, o tem nemudo- bodo skrbela vozila organizatorja, ki bo delovala pod okriljem domačega zobozdravnika Francija Hoče- varja iz Velikih Les. Storilci kaznivih dejanj pa so vedno bolj iznajdljivi in predrzni. S pri- ma obvestite policijo 113, osebe in njihova vozila pa si čim bolj zapomni- IZVAJALEC rediteljska in zdravstvena služba. voljenjem oškodovane osebe objavljamo primer, ki se je zgodil dne 2. 6. Ordinacija Dentalis bo omogočala kakovostno in dostopno zoboz- te ter podatke posredujte policiji. Vsekakor pa, ne glede na to, kdo vas Občina Žužemberk in Kolesarski 2016 v naselju Ajdovec. dravstveno oskrbo. Cene samoplačniških storitev ne bodo bistveno od- obišče, vrata svojega domovanja zaklepajte, tudi če se nahajate v bližini. klub ADRIA MOBIL TRASA MARATONA Okoli 10.00 ure sta se do hiše oškodovanke, ki živi sama in je častitl- Bliža se čas dopustovanj in marsikateri dom bo v poletnih mesecih več stopale od doplačil, ki jih je treba plačati pri zobozdravniku s koncesi- Oba maratona se začneta in kon- jivih let, z belim osebnim avtomobilom, podobnim terenskemu vozilu, dni prazen. Preden odidete na oddih, poprosite svoje sosede, sorodnike, jo. Cilj ordinacije je, da se izognejo čakalnim dobam in imajo na voljo PRIJAVNINA čata pri Gradu v Žužemberku. pripeljala dva mlajša moška, starosti približno 30 do 40 let, urejenega naj v času vaše odsotnosti »pogledajo« tudi okoli vašega doma in preve- več časa za obravnavo posameznega pacienta. Pri delu uporabljajo so- Vsi udeleženci maratona se lahko videza, elegantno oblečena v temnejša oblačila. Eden od njiju se je za- rijo, če je vse v redu, prav tako tudi vi popazite na imetje sosedov, če ves- dobno opremo in materiale. Odlikuje jih prijeten ambient, dostopnost, prijavijo na dan prireditve od 7.30 TRASA MALEGA MARATONA drževal na lokalni cesti pred stanovanjsko hišo, voznik pa je pristopil do te, da jih ni doma. prilagodljivost in prijazno osebje. Ordinacija vsem pacientom omogoča do 8.45 ure na startnem prostoru. Maraton bo potekal na progi: Žu- vhodnih vrat in pozvonil. Ko mu je gospa odprla, se je ustno predstavil Da bo vaš zaslužen poletni oddih čim bolj brezskrben in prijeten, se brezplačni prvi pregled in posvet. Startnina znaša 5 €. žemberk - Sadinja vas - Srednji Li- kot uslužbenec Elektra in nerazumljivo izgovoril priimek. Oškodovanki bomo potrudili tudi policisti s PP Dolenjske Toplice, a za varnost nas Ob odprtju ordinacije je zbrane nagovoril Franci Hočevar, dr. dent. povec - Ajdovec - Brezova Reber - je dejal, da dela seznam odjemalcev električne energije, ki imajo električ- vseh lahko naredimo več, če si za varnost prizadevamo skupaj. Če opazite med. Povedal je, da mu je v veliko veselje, da bo lahko svoje delo opra- Veliki Lipovec - Boršt - Sr. Lipovec no energijo do svojih hiš še vedno napeljano po zraku preko drogov. Ker karkoli sumljivega okoli svoje hiše, sosedov ali v vašem naselju, o tem PRAVILA MARATONA vljal v prostorih, v katerih je tudi sam kot otrok obiskoval zobozdrav- Na maratonu lahko sodelujejo vsi - Mačkovec - Dvor - Jama - Stavča si je želel ogledati drog, je oškodovanka odšla za njim na vrt za hišo, kjer nemudoma obvestite policijo na št. 113. nika. Ko se je pojavila priložnost, da v Zagradcu odprejo novo zoboz- jo je storilec s pogovorom zamotil za približno 10 minut. Po pogovoru kolesarji, ki jih veseli organizirano vas – Žužemberk v dolžini 35 km. dravstveno ordinacijo, je k temu projektu pristopil predvsem zato, da rekreativno kolesarjenje v skupi- je storilec odšel v svoje vozilo in se odpeljal, oškodovanka pa je še istega Če pa želite, da se vodja policijskega okoliša zglasi pri vas doma, ker bi lahko pomagal ljudem v svojem domačem kraju. Poudaril je, da si bo dne ugotovila, da je v času, ko se je s storilcem pogovarjala za hišo, drugi nah, in se čutijo sposobni prevoziti TRASA VELIKEGA MARATONA ste postali žrtev kaznivega dejanja, potrebujete pomoč ali nasvet policije, kot zobozdravnik prizadeval vzpostaviti dober odnos s pacienti. Upa, storilec vstopil v hišo, kjer je v njeni spalnici našel in odtujil njeno zadn- 35 oz. 52 km dolgo progo. Otroci, Maraton bo potekal na progi: Žu- imate konkretne varnostne probleme na območju vaše lokalne skupnos- da bodo v ordinaciji Dentalis pregovorno neprijetne obiske pri zoboz- jo pokojnino in prihranke. ti, želite predlagati ukrepe ali dejavnosti za izboljšanje varnosti v vašem mlajši od 14 let, morajo nositi za- žemberk - Sadinja vas - Srednji Li- dravniku spremenili v čim bolj prijetno izkušnjo. okolju, ali ker želite neformalni razgovor, pa lahko pišete na elektronski ščitne čelade in se smejo udeležiti povec - Ajdovec - Brezova Reber - V imenu občine Ivančna Gorica je zbrane nagovoril podžupan obči- Glede navedenega primera prosimo vse, ki bi karkoli vedeli o storilcih naslov [email protected]. maratona le v spremstvu staršev Veliki Lipovec - Boršt - Sr. Lipovec ne Ivančna Gorica Tomaž Smole, ki je zobozdravniku Franciju Hoče- kaznivega dejanja ali so jih morda videli in so podobno kaznivo dejan- oziroma polnoletne osebe. Čela- - Mačkovec - Dvor - Jama - Lašče - varju zaželel, naj bo ordinacija prijazna, osebje pa prijetno in domače. je poskusili izvršiti še pri kom, da to sporočijo Policijski postaji Dolenj- VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA da je zelo priporočljiva tudi za vse Hinje - Prevole - Gradenc - Žužem- Čestitkam ob odprtju se je pridružila tudi predsednica Krajevne sku- ske Toplice. n Edvard Kramar ostale udeležence. berk dolžini 52 km. pnosti Zagradec Biljana Gartner. Sledil je slavnostni prerez traku, nato pa je nove prostore ordinacije blagoslovil diakon Matej Gnidovec. Za SPLOŠNI PREDPISI NAGRADE IN OBVEZNOSTI kulturni program so poskrbeli pevci Mešanega pevskega zbora Zagra- Maraton bo potekal ob normal- ORGANIZATORJA dec pod vodstvom zborovodje Roberta Kohka in Žužemberški rogisti. Očiščevalna akcija po vaseh KS Hinje nem prometu, zato so kolesarji Vsem udeležencem, ki bodo upo- dolžni upoštevati cestno-prome- števali splošne predpise in prispeli V soboto, 23. 4., je po vaseh KS Hinje potekala očiščevalna akcija. Pobu- Koristne informacije: dnica je bila Krajevna skupnost Hinje, ki je k sodelovanju povabila še osta- tne predpise in navodila organiza- na cilj do 14. ure, bodo podeljene Zobozdravstvena ordinacija Dentalis, Zagradec 31, 1303 Zagradec. la društva in organizacije v kraju ter vse ostale prostovoljce. Na različnih torjev ter se po njih ravnati. Ude- spominske medalje. Na progi bo lokacijah se je zbralo približno 20 ljudi, ki so pokazali veliko dobre volje poskrbljeno za okrepčila, na cilju leženci maratona vozijo na lastno Telefon: 082 051 151 in 041 303 444 in hkrati odgovornosti do naše narave. Seveda bi si želeli, da bi bile takšne odgovornost ter odgovarjajo za pa za malico in pijačo (Grajski trg). Elektronski naslov: [email protected] akcije čim manj potrebne, saj moramo za okolje skrbeti sproti. Dan Ze- škodo, povzročeno sebi ali drugim. mlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, bo tudi v prihodnje pobuda za tovrstne Na maratonu je strogo prepoveda- INFORMACIJE Zobozdravstvena ordinacija Dentalis bo odprta ob ponedeljkih in če- akcije, ki niso le koristne za okolje, ampak so lahko tudi oblika druženja. no prehitevanje čelnih spremlje- Občina Žužemberk: 07 3885 180 Mojca Obrstar trtkih med 12. in 19. uro ter v torek, sredo in petek med 7. in 14. uro. n valnih vozil. Organizator ne jamči [email protected] Foto: D. Papež 8 NAŠA ANKETA poletje 2016, poletje 2016, NAŠA ANKETA 9

POGOVOR S PREDSEDNIKOM TD SUHA KRAJINA VLADOM KOSTEVCEM OPN stekle v nekem doglednem onalnim cestam, kar pa ni prava času. Trenutno sta lokaciji, ki sta v rešitev. Sami se lahko prepričate, zasebni lasti, lokaciji, kjer se lahko na kateri cesti srečujete več kole- Postajališče za avtodome tudi v Žužemberku postajališče zelo hitro usposobi. sarjev. Tako, da bomo na daljinsko Vlado Kostevc je vse od ustanovitve TD Suha krajina njen predsednik, drugo mandatno obdobje tudi podpredsednik Turistične kolesarsko 'kolocesto' po dolini reke Krke proti Beli krajini čakali zveze Slovenije, na občini Žužemberk zadolžen za družbene dejavnosti, svetovalec župana, med drugim pa pokriva tudi Pomembne za razvoj turizma so tudi kolesarske poti. Kako je z še mnogo, mnogo let. področje turizma. V okviru vseslovenskega projekta Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji so postavljeni dobri temelji. mrežo kolesarskih poti? Načr- Projekt je v enem letu aktivnosti dodobra zaživel, predstavili ste ga tudi na sejmu turizem in prosti čas CMT Stuttgart 2016. tovana je bila tudi kolesarska Se lahko v bližnji prihodnosti na- pot po dolini reke Krke vse do dejamo kakšnega projekta, ki Sejem si z delegacijo obiskal tudi stnikov stavbnih zemljišč ob zani- so v razpadajočem stanju, WI-FI…). Kako na Občini na- Save? Kako je s temi projekti, s bo sofinanciran s strani Evrop- sam. Je bil odziv….? mivih lokacijah, da bi k temu pro- mogoče je edina svetla točka črtujete nadaljnji razvoj po- katerimi bi lahko črpali evrop- ske unije? Sejem v Stuttgartu je eden ve- jektu pristopili. Sama izgradnja objekt »Hiša na drevesu« in stajališča? ska sredstva? Po vsej verjetnosti bo v priho- čjih turističnih sejmov, med turi- standardiziranega postajališča za bližina reke Krke. Kdo je la- Kot sem že prej omenil, so avto- Kolesarske poti so izjemno po- dnje kar nekaj projektov, ki bodo stičnimi ponudniki iz skorajda vseh avtodome, ki mora izpolnjevati stnik Loke in kdo vse upravlja domarji pri nas dobrodošli in jih ne membne, še posebno daljinske ko- sofinancirani iz EU. Med temi bo držav sveta pa je velik del sejma določene pogoje, ni draga, saj je z objekti in s prostorom? preganjamo, zato jim dovoljujemo lesarske poti, med temi daljinske seveda daleč največji Suhokranj- namenjen tudi avtodomom, po- trenutna ocena izgradnje takega Trenutno je pogled na Loko za- parkiranje in če kdo ostane dan ali kolesarske 'koloceste'. Projekt S ski vodovod. Žal pa ostali projekti, čitniškim prikolicam in vsemogo- postajališča za približno 6 avtodo- radi gradbenih del na bližnji sa- dva, bo v avtodomu tudi prenočil. kolesom ob Savi in Krki ali Sava – ki bodo sofinancirani, ne bodo tisti Kot sem že omenil, je glavna ali 29) dni na mesec 365 (ali 366) či opremi za kampiranje. Sejem je mov okoli 20.000 EUR. Investitor naciji plazu pač takšen, vendar Ker je avtodom hiša na kolesih, Krka bike je projekt, ki je imel v za- investicijski, ki jih najbolj potrebu- opredelitev tega območja kot tu- dni na leto. dejansko zelo obiskan, na njem pa potrebuje vso potrebno projektno sem sam zaradi tega vesel, saj to ima avtodomar vse, kar potrebuje. četku zelo dobro zastavljeno idejo jemo, ampak projekti z mehkimi ristično rekreacijskega območja z pomembno vlogo nosi tudi eden dokumentacijo in gradbeno dovo- pomeni, da se gradi nekaj nove- Seveda pa ne sme v naravo pušča- in cilje. Seveda se je to skozi razvoj vsebinami, med katerimi bo pred- naravnim kopališčem opredeljena Bi Občina zavest, da so turisti najboljših evropskih proizvajalcev ljenje. Seveda pa ni potrebno, da ga in trenutni pogled na kamniti ti odpadne vode in kako drugače projekta popolnoma spremenilo. vsem izobraževanje, varstvo nara- že v OPN, z OPPN pa bo to določe- z avtodomi dragoceni gostje, avtodomov Adria – Mobil iz Nove- bi sedaj vsi delali postajališča za oporni zid je že sedaj veličasten. slabo vplivati na okolje. Za celo- Državno mrežo kolesarskih poti, ki ve, zaposlovanje ranljivih skupin, no zelo podrobno. delila z zasebno pobudo? Go- ga mesta, kjer je bilo dejansko ve- avtodome, s povečanim obiskom Lastnikov takoimenovane Loke je tno Loko in območje ob reki Krki bi jo morala graditi 'država', je ta omogočanje razvoja podjetništva tovo bi bila vlaganja v infra- liko obiskovalcev in interesentov. avtodomarjev se povečuje obisk in več. Največja parcela, nekoč so jo v Žužemberku je s sprejetim OPN skušala gradnjo prevaliti na rame- na podeželju in podobni… Upam, Za razvoj turizma v Suhi krajini strukturo s strani zasebnega Na sejmu se je prvič predstavljala s tem možnost, da lahko domačini domačini imenovali 'konjska loka', določeno, da se bo to območje na občin, to je seveda čisto moje da bomo to razumeli in po največji bi bil gotovo dobrodošel Tu- kapitala zelo dobrodošla, ker tudi Slovenija in v okviru STO tudi prodamo čim več domačih pridel- pa je v lasti Občine Žužemberk, ki urejalo z OPPN, to je z občinskim osebno mnenje, in projekt se je možni meri izkoristili tudi ta denar. ristično informativni center Občina nima sredstev in jih projekt Mreža postajališč za avto- kov, izdelkov in tudi storitev. Res, po svojih zmožnostih z delavci pri podrobnim prostorskim načrtom. nekako ustavil. Začrtane so kole- (TIC), ki bi skrbel za razvoj, trenutno vlaga v projekte po- dome, v katerem je partner tudi da avtodomarji vozijo hišo s seboj, javnih delih ureja, kolikor pač lah- Kdaj bo šel OPPN v realizacijo, pa sarske poti po občinskih lokalnih promocijo in trženje turistič- membnejše za občane(v mi- Občina Žužemberk s trenutno tre- zelo radi pa vedno poizkusijo do- ko. So pa ostali uporabniki, ki Loko še ne vem. Moja iskrena želja je, da cestah, nekako vzporednice regi- n Urednik mi možnostmi za parkiranje avto- mačo hrano, pijačo, itd… lahko uporabljajo, to so predvsem bi bil OPPN sprejet do pomladi leta ne ponudbe v Suhi krajini. Tvo- slim imam vodovod). So kakšni domov: Loka v Žužemberku, Piknik lokalna društva: PGD Žužemberk, 2017, saj bi s tem omogočili, da bi je mnenje kot predsednika TD konkretni premiki v tej smeri? ob Krki na Dvoru in pri Domačiji Pogled na Loko v Žužemberku ŠD Loka, NK Žužemberk in TD Suha se lahko zgradilo tudi postajališče Suha krajina in podpredsedni- Saj to je bistvo vsega. Občina je Krnc na Hribu pri Hinjah. je s strani tujega turista zelo krajina. za avtodome. ka Turistične zveze Slovenije? pristopila k projektu, ker zagotavlja žalosten. Na levi strani jo ka- Zagotovo je TIC tisti center, kjer določene ugodnosti za vse. Projekt Kakšni so odzivi za avtodome zijo na pol podrti objekti, sredi Na Loki turist lahko trenutno le Gotovo so v pripravi tudi ra- obiskovalci in turisti dobijo vse ima na razpolago idejne zasnove prijazno destinacijo v Žužem- gradbišče in gradbeni materi- prenoči, nima možnosti oskr- zvojni dokumenti za lokacijo potrebne informacije in bi bil po- postajališč, ima ponudnike elek- berku? ali, leseni objekti poleg igrišč be (tekoče vode, elektrike, na Loki? treben tudi pri nas. Dokler ga ni, tro stebričkov, stebričke za vodo Trenutno ne beležimo odzivov pa bi morali rešitev iskati v inte- in odpadno vodo, izpuste vode, obiskovalcev, smo pa opazili, da raktivnem informacijskem porta- vstopno-iztopno rampo, itd…Ob- je po pristopu občine k projektu lu, ki je dejansko na razpolago 24 čina pa naj bi poskrbela, da bi lah- opaziti več avtodomarjev, ki se radi ur na dan, 7 dni na teden, 30 (28 ko potem potrebne spremembe ustavijo pri nas. PGD DVOR V projekt je vključena tudi Ob- Vabi na tradicionalni čina Žužemberk, ki računa na obisk dragocenih gostov. Tre- nutno so v občini Žužemberk PIKNIK NA VALOVIH KRKE v okviru predstavitvene bro- DVOR šure predstavljene tri lokaci- SOBOTA, 6. AVGUST 2016, OB 20. URI je. Dve sta v zasebni lasti na Dvoru in Hinjah, tretja je na ANSAMBEL VESELI DOLENJCI Loki v Žužemberku. Kakšne so Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in sploh možnosti za občane, da vrhunski žur! bi razširili, dopolnili ali odprli tovrstno ponudbo? Trenutno je kar nekaj tako ime- novanih birokratskih ovir, ki so popolnoma enake v vseh obči- nah. Predvsem so to ovire, ki so vezane na Občinske prostorske načrte in seveda pripravljenost la- 10 IZ NAŠE OBČINE poletje 2016, poletje 2016, IZ NAŠE OBČINE 11 Naša anketa Suha krajina, tu in tam V okviru racionalizacije in reorganizacije je država tudi v Suhi krajini »zaprla« Krajevni urad Hinje, primerno zmanjšala delovni čas tudi v Žužemberku. Tudi policijske postaje v Žužemberku ni več, ostala je le pisarna, v katero je bilo že vlomljeno. Seveda je varnost občanov na območju občine precej manjša, kar govorijo številni vlomi po zidanicah in celo v gradu. Kmetijska svetovalna služba je že pred leti zaprla svoja vrata, sedaj je na voljo kmetom le dežurna svetovalka na določen dan. Tudi pošta na Dvoru bo postala »pogodbena« in je še en korak več h krčenju ponudbe v kraju. Zaprtje in krčenje pomeni tudi ukinitev delovnih mest, za občane pa pomeni hud udarec in tudi dodatne stroške. Država je pred leti pripravila seznam » izbrisanih« občin, v katerem je bila tudi Občina Žužemberk. Bo sedaj posegla tudi na področje šolstva ? Kaj o pereči temi menite vi?

tem prihrani. Nihče ne izračuna do- Kmalu mi še k zdravniku ne bo varčevanje, ampak za zgoščevanje datnih stroškov prevozov, dopuste… treba več osebno. Napisala bom birokracije v večjih mestih. Slavko Mirtič Foto: bralci Vse kaže, da si država želi resnično mejl, opisala, kaj me teži in gospod Boris Sajevic, samostojni podjetnik dve Sloveniji, mestno in podežel- doktor bo poslal elektronski recept Nagrajenka sko, bogato in revno. Z zapiranjem v najbližjo lekarno. Vse spet prek Tudi za žužemberške devetošolce se je zaključilo zadnje šolsko leto. Še pre- Francka Ožbolt iz Žužemberka vestno policijske postaje se je bistveno po- interneta… den so se raztepli po srednjih šolah, so se še zadnjič srečali na valeti in pred- pošilja križanke in odgovarja na nagradna slabšala kakovost življenja v kraju. Ne gre zavračati razvoja, saj vedno stavili učiteljskemu zboru in staršem svoje dosežke. Devetošolci so posneli vprašanja. Posebej je bila vesela nagrade, Za okoli dvesto kmetov v občini prinaša tako pozitivne kot negativ- tudi film, ki jih bo še dolgo spominjal na lepe trenutke tudi na podružnicah. ki jo je za nagrajence namenilo podjetje Žužemberk so se končno, vsaj za en ne stvari. Od nekdaj. Ste pripravlje- Revoz iz Novega mesta. Na bivše podjetje dan, odprla tudi vrata za nujne po- ni svojo pamet zaupati »pametnim« IMV, predhodnico podjetja Revoz, v katerem je preživela kot blagajni- trebe, drugače pa morajo urejati za- telefonom? Ko se lotimo kritiziranja, čarka več kot dvanajst let, jo vežejo lepi in nepozabni spomini. deve celo v Trebnjem. bodimo v prvi vrsti iskreni do sebe. Zadnji čas je, da se država neha Jože Papež, veterinarski tehnik Če se vprašamo, do katere meje smo norčevati iz ljudi. To preprosto ne se sami pripravljeni upreti ugodju, gre več. Včasih smo na Dvoru imeli bomo našli tudi odgovor. 40 hiš in pošto, sedaj jih je vsaj sto Barbara Mavrin, univ. dipl. nemcist več. Bencinski servis, v katerem bo pošta na Dvoru, je odmaknjen od Najbolj zanimivo pri vsem sku- vasi in do njega ni urejenega pločni- paj je to, da država (Statistični urad ka, še manj pa je parkirnih mest. Se- RS) na veliko razglaša, da nam gre daj se je vse dogajalo v centru Dvora. na bolje, da gospodarstvo in BDP Lahko si samo mislimo, kakšni ne- rasteta in podobno naj bi bilo tudi v prihodnje. Nisem čisto prepričan, Člani Lovske družine Plešivica Žužemberk so se v začetku marca zbra- varnosti bodo izpostavljeni občani na poti do te pošte, ki bo sedaj na o kateri državi je govora, saj imam li na redni, takoj za njo pa še na izredni skupščini, ki so jo sklicali na v realnem življenju občutek, da je pobudo nadzornega odbora. Članstvo naj bi obravnavalo problematiko bencinski postaji. Franc Jenkole, upokojenec ravno nasprotno. Problematika raci- priklopa na komunalno omrežje, za katero je do takrat Lovska družina onalizacije na vseh področjih ni pe- Plešivica že plačala dve kazni. Gregor Kaplan, ki z nadzornim odborom V današnjem času, ko se upo- reča tema samo v občini Žužemberk, skrbi, da je področje finančnega poslovanja društva pregledno in trans- Franci je praznoval raba mobilnih omrežij vključuje v ampak velja za celotno Slovenijo in parentno, je bil na skupščini razočaran nad delom in samovoljo predsed- Letošnje leto je bilo sila pestro in zabavno tudi za jubilante. Tako je Ab- prav vse pore našega življenja, vi- se nikakor ne ujema s tako »opeva- nika Franca Jarca. Na koncu so lovci izglasovali sklep, da upravni odbor rahama med drugim praznoval tudi gostinec Franci Rojc z Lašč. Franci je dim ukinjanje javnih storitev na Samo zapiranje in različne »raci- nim« vsesplošnim izboljšanjem. Kot reši zagato s kanalizacijo, predsednik Jarc pa se je obvezal, da bo sam po- praznovanje v dobrem razpoloženju preživel v dobri družbi svojih najbliž- osebni, fizični ravni, žal kot logično onalizacije« niso dobre za sam kraj, že rečeno: ne na boljše- stvari gredo ravnal škodo oziroma plačal kazni ( le-ta naj bi znašala že 1200 evrov). jih, prijateljev in znancev, ki so mu pripravili marsikatero presenečenje. posledico. še manj za naše občane. Država skr- še vedno na slabše in ne kaže, da bi Pa če pljunem kar v lastno skledo. bi samo zase, za državljane pa jim se kmalu pričele izboljševati v takšni Domač poštni nabiralnik je večino- je malo mar. Posebno se to pozna meri, da bi to občutili tudi »navadni« ma poln reklam in položnic. Kdaj v manjših krajih. Lahko so vidni fi- prebivalci. Imam občutek, da država Obvestilo o spremenjenem prometnem režimu zajadra vanj »pravo« pismo, razgle- nančni rezultati in prihranki, za dr- »špara« ravno tam, kjer ne bi smela Obveščamo vas, da bodo v času od 9. 5. 2016 do predvidoma 30. 7. 2016 potekala dela na suhokranjskem vodovodnem dnica, voščilnica? Navadno samo še žavljane pa to pomeni večji strošek. in se premalo zaveda posledic, ki jih omrežju, zato bo ponekod spremenjen prometni režim. ob velikih praznikih. Druge misli Mladi odhajajo ali pa so zdoma, sta- bo s tem povzročila (v končni fazi prenašam prek interneta… Položni- rejši pa nimajo prevoza ali pa izgu- sama sebi). Da, s tem mislim tudi na • Od 9. 5. 2016 do vključno 30. 7. 2016 je pred- Stanje zapor na dan 23. 5. 2016 na Suhokrajn- • polovična zapora ter občasno popolna zapo- To, da izgubljamo posamezne ce je mogoče plačevati večinoma le bljajo ogromno časa z vožnjami po- poseganje na področje (brezplačne- videna delna zapora lokalne ceste na odseku skem vodovodu, in sicer: ra občinske ceste Trebča vas – Zafara, traja- urade, postaje, pisarne, namenjene še na bankah ali poštah. Pa še to, v večini v Novo mesto. Zapremo lahko ga?) šolstva. Kje se bo to končalo, raje Dvor-Mačkovec pri Dvoru. OBČINA ŽUŽEMBERK nje zapore do 11.06.2016, dovoljenje št. 371- občanom je pravzaprav velika tra- izogib čakanju v vrsti, raje opravim še zdravstveni dom in gasilske do- ne razmišljam, ampak se še naprej 15/2016-2 z dne 6. 4. 2016. gedija. Občani izgubljajo ogromno iz domačega naslonjača, spet prek move v občini in hodimo v Ljublja- • Od 11. 4. 2016 do vključno 11. 6. 2016 je • polovična zapora občinske ceste na odseku trudim biti optimist- zase, za priho- časa z vožnjami, vračamo se vsaj 50 interneta… Nova osebna izkazni- no. Če pogledamo na problematiko predvidena delna ter občasno popolna zapo- Dvor - Mačkovec pri Dvoru, trajanje zapore dnje rodove, za Slovenijo! let nazaj, ko so občani urejali vse ca, prijava bivališča, zakaj hoditi na malo širše; ko smo že pri varčevanju, Tomaž Špelko, diplomirani ekonomist ra lokalne ceste na odseku Zafara-Trebča vas do 30. 7. 2016, dovoljenje št. 351-24/2016-2 z uradne zadeve v Novem mestu. Si- upravo enoto, ko lahko vlogo izpol- z ukinjanjem in centraliziranjem se (Rimska cesta). dne 26. 4. 2016; n Občina Žužemberk cer pa država sploh ne ve, koliko s nim in pošljem prek interneta… na koncu izkaže, da sploh ne gre za 12 IZ NAŠE OBČINE poletje 2016, poletje 2016, IZ NAŠE OBČINE 13 6. del vzela steklenico žganja.Pri Palčarju sta ukradla 70-letnica bombardiranj Žužemberka žepno uro. Vlasovci niso prenočili v zidanicah, ampak na Poljanah in so drugi dan že odšli. Ta- V napadih na Žužemberk je nastala najbolj ldt, ki je fotografiral Stevensovo letalo v trenutku, na različne misije vse do konca leta 1945. Letala koj nato pa so prileteli partizanski zrakoplovi in slavna dokumentarna fotografija letala beaufigh- ko je izstrelilo rakete na izbrane topniške položaje beaufighter so bila opremljena s kamero visoke bombardirali vas, ki ima štiri hiše-Trzen, name- ter, in sicer 13. februarja 1945, ko je zavezniško na hribu. Še preden je pilot izstrelil salvo raket, je ločljivosti v nosu stroja. sto Poljan. Iz tega dogodka se vidi, kako hitro je letalstvo na prošnjo partizanov napadlo Žužem- na sovražnikove položaje usmeril rafal iz 20-mi- delovala obveščevalna služba.«(2) berk. Sodelovanje zavezniškega letalstva in par- limetrskega topa. Beaufighterji so napadli z viši- tizanskih enot se je začelo že konec leta 1943, ko ne okoli 150 m, kar je bilo zaradi eksplozij precej so zavezniki z zasedenih ozemelj v Italiji polete- tvegano početje, za letala pa so bili nevarni tudi li na bojne naloge s teh letališč. Partizanske sile prazni tulci raket. Napad so zavezniki načrtovali so zavezniškemu letalstvu dale natančen seznam v času kosila, zato je bilo presenečenje veliko. Po ciljev, podatke o položajih sovražnikovih enot in napadu so se letala dvignila v varno višino in se artilerije. Ko so prileteli v dolino reke Krke, so se izognila protiletalskemu topništvu, ki je začelo z letala strnila v bojno formacijo in presenetila so- obrambo(1). vražnika, saj se ni oglasil noben protiletalski top. Izjemne fotografije napadov je naredil tudi Easkadrilja južnoafriških letalskih sil (SAAF) z Ernest Weddll, ki se je pridružil SAAF leta 1940. letali beaufighter je v lepem vremenu poletela z Začel je leteti leta 1941, naredil je tudi inštruk- italijanskega zasilnega letališča Termoli. Med iz- torski tečaj in bil vključen v usposabljanje pilotov kušenimi piloti sta bila tudi Steve Stevens, po rodu do leta 1943. Ernest se je pridružil 16. letalske- Na Anžlinovi njivi po vojni iz Južne Afrike, in Stephanus Gerhardus Schonfe- mu skadronu leta 1944 in letel kot vodja letalcev Živa priča bombnih napadov proti koncu vojne ki je čez slab mesec dni umrla v Ljubljani,« obu- je tudi Leopold Anžlin iz Mačkovca. » Bili smo na ja spomin na nešteto trpkih in žalostnih vojnih njivi nad Trebčo vasjo, ko so aprila leta 1945 za- drobcev Slavko Gliha. vezniški avioni bombardirali Sadinjo vas. Bilo je Albin Mrvar res strašljivo, imeli smo tudi veliko srečo, saj je en Steve Stevens avion mitraljiral tudi na nas, a na srečo smo ostali živi.V Sadinji vasi je bilo porušenih vsaj deset hiš Bombardiranja so bila za Žužemberk, poleg Avione je kot mlado dekle neštetokrat videla in veliko gospodarskih poslopij«, je dejal osem- pobojev nedolžnih žrtev, zagotovo najbolj tra- Ivanka Kren iz Mačkovca. »Ponavadi so prileteli desetletni Leopold Anžlin in dodal, da takrat na gični dogodki z veliko posledicami. In kot je za- izza Sv. Petra, na začetku kot majhne pikice, po- srečo v Sadinji vasi ni bilo žrtev. pisal Jože Škufca » je bilo v tem kraju na nepriza- tem pa so že zadonele eksplozije. Na veliki pone- nesljiv način izročenih prezgodnji, nasilni smrti deljek dopoldne, proti koncu vojne, je imel župnik 31 človeških življenj. Ta pokrajina, Suha krajina Porenta mašo, sklenil jo je predčasno, brez daljše po imenu, ve,kaj je vojna. Doživljala je tragedije, pridige. Bila sem že doma, ko so prihrumeli avi- razdejanja, uničenja, borbe in bombardiranja.« joni. Zadeli in poškodovali so dvorsko cerkev in (3)Bombardiranja so v Žužemberku terjala kr- tudi šolo,« je povedala čila dvaindevetdesetletna vav davek, številne žrtve na vojskujočih straneh, Ivanka Kren, ki je doživela kar nekaj bombardi- pa tudi civilnem prebivalstvu. Ogromna pa je bila ranj. Februarja leta 1944 je bila tudi v Žužember- tudi materialna škoda. Uničene hiše, gospodarska ku, ko so nemška letala napadla trg. »Bomba je poslopja, požgana je bila šola, grad, porušen most, padla v neposredni bližini, vse je bilo polno dima farna cerkev, sodna palača, papirnica. Za svobo- in prahu, na srečo pa sem ostala živa,« je vojne Slavko Gliha do, domovino in mir so bila žrtvovana življenja dogodke opisala Krenova. mnogih ljudi, ki so verjeli v svobodo in omahnili Kot deček je tudi Albin Mrvar, doma z Jame pri v smrt. Slovenci smo, skupaj z zavezniki, plačali Dvoru, doživel vojne strahote v rodni vasi Klečet visok in krvav davek, verjamemo pa, da njihove pri Šmihelu. Tudi številna bombardiranja Šmihe- žrtve za mir in svobodo niso bile zaman. Spomi- la in okoliških vasi so močno zaznamovala šte- ni na vojne grozote v mnogih ljudeh, ki so še živi, vilno prebivalstvo, posebej otroke. » Ob napadu ostajajo v podzavesti kot trpek spomin in opomin italijanskega avijona, ki je mitraljiral tudi po nas prihodnjim rodovom. Naj bo ta skromen podli- otrocih, ki smo pasli živino nad vasjo, sem si re- stek prispevek spominu izpred sedemdesestih let. Leopold Anžlin šil življenje s skokom za bližnjo skalo«, je povedal n Slavko Mirtič Albin, ki se še vedno živo spominja tega dogod- Vojnih dogodkov se spominja tudi Slavko Gli- ka. Alojz Zupanc v kroniki piše: »Bilo je febru- Vir: ha, po domače Sirkov. »Bilo je na pomlad leta arja 1945, ko smo v Kriški gori obrezovali trte. Žužemberški grad, Suhokranjski zbornik, Milan Mar- 1945. Bombardiranja že tako porušenega Žu- G.dekan Gnidovec mi je prinesel nekaj matičnih kelj str. 45 (1) žemberka so se z vsakim dnem stopnjevala. 16. knjig v shrambo. Kar se pojavi kolona Vlasovcev. Kronika župnije Šmihel, 1961, Alojz Zupanc (2) aprila je bila med bombardiranjem zadeta tudi Poveljnik ukaže, naj zidanice izpraznimo, ker se Spomenik narodnoosvobodilne vojne pri Žužemberku, naša hiša. Na južni fasadi , kjer je bila klet in nad bodo noter naselili vojaki. V sodu je bilo še kakih Jože Škufca, str.4. (3) njo dnevni prostor, se je zrušila kamnita stena in 20 l vina, ki sem ga stočil vojakom. Dva Mongo- Fotografije: http:/ssaafww2photographs.yolasite.com/er- pod njo pod z lesenimi legami. Na srečo do po- la iz njegovega oddelka sta prebredla Krko in šla nest-weddell.php Posnetek zračnega napada* Ivanka Kren žara ni prišlo, je pa bila hudo ranjena stara mati, v Šmihel krast. V župnišču sta se napila vina in Objava z dovoljenjem: Perry Davies * https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Black_and_white_photographs_of_%C5%BDu%C5%BEemberk#/media/File:Bombardiranje_%C5%BDu%C5%BEem berka_1945.jpg 14 NAŠ POGOVOR poletje 2016, poletje 2016, NAŠ POGOVOR IZ NAŠE OBČINE 15

Na kakšen način promovirate Kakšne so vaše izkušnje z lokal- svoje izdelke in dejavnost? no skupnostjo, podjetji, obči- Družinsko podjetje Blatnik Imate svojo spletno stran… no? Kje vidite vaš prispevek k Pikl Mesnica in trgovina bo prihodnje leto praznovala dvajsetletno zgodbo predelave in prodaje mesa v Suhi krajini. Ime Največja promocija so naši dobri iz- razvoju naše občine? podjetja izvira iz očetove domačije v Hinjah, kjer se je reklo Pr' Piklovih. Začetki segajo v leto 1997 z odprtjem mesnice v delki, prijazno osebje in dobro izpelja- Naše izkušnje so zadovoljive. Ivančni Gorici, v letu 2002 so podjetje razširili z nakupom mesnice na Dvoru. Družinsko podjetje s svojim zgledom vztrajnega ni pikniki in prireditve. Pri podjetju zato Skozi leta sodelujemo pri organiza- dobrega dela s kupci in dobavitelji trenutno zaposluje osem zaposlenih. Z inovativnimi pristopi, konkurenčnostjo in predvsem posvečamo pozornost kako- ciji prireditev, doniramo društvom kakovostno ponudbo v okolju, kjer so prisotni, vsa ta leta želijo uspešno nadaljevati in obogatiti blagovno znamko mesarstva vosti izdelkov, saj želimo kupcu zago- in organizacijam, ki so v naši obči- družine Blatnik. O podjetju, zgodovini, pa tudi o načrtih smo se pogovarjali s Tanjo Blatnik, ki kot direktorica skrbi tudi za toviti domače kakovostne izdelke, ni. Prispevek vidimo predvsem v komercialo in računovodstvo. ki jih le-ta pričakuje. Spletna stran podpori društev,organizacij. Bi pa je trenutno v prenavljanju, saj pri- želeli, da bi se uredilo prizorišče na Kdaj ste začeli z dejavnostjo? Gotovo se srečujete in spopada- pravljamo novosti, ki bodo znane Loki, saj bi tako lahko gostili večje Smo majhno družinsko podjetje. te s problemi, ki jih v živilski že v jeseni. zaključen družbe, ki bi jim ponudi- Naši začetki segajo v leto 1997, ko industriji ni malo… li še okoliške kulturne in športne sta oče in mati vzela v najem majh- Dnevno se res srečujemo in Načrtujete lastno blagovno znam- dejavnosti in pripomogli k prepo- no mesnico in trgovino v Ivančni spopadamo s problemi, ki jih v ži- ko, ki bo temeljila na družinski znavnosti okolja. Gorici ter hkrati zaposlila še 3 de- vilski industriji ni malo. Tudi tega tradiciji? lavce. Na začetku poslovne poti so ne moremo imenovati problemi, V tej smeri potekajo načrtova- Pred vami je dvajsetletnica delo- jima v veliko pomoč prišle izkušnje ampak kar nujno zlo. Prisotno je nja, saj na sedežu podjetja ure- vanja. Gotovo imate nove izzi- očetovega starejšega brata, ki je že stalno dogovarjanje z dobavitelji jamo objekt za predelavo mesa, ve. Kako vidite razvoj vaše de- poznavni v tem okolju, kjer smo pri uresničitvi zastavljenih ciljev. imel prve mesnice v ljubljanskem glede dobavnih rokov, porekla, ki nam bo prinesel večji spekter javnosti jutri? prisotni. Želimo, da nadaljujemo okrožju in je danes prepoznavno rokov trajanja. Najpomembnejše priložnosti in nove smeri razvoja Izziv nam je ostati inovativni, tradicijo, ki sta jo začela in začrta- n Urednik podjetje Mesarstvo Blatnik, s ka- pa so stranke, te so čedalje bolj podjetja. konkurenčni, kakovostni in pre- la naša starša in da bomo uspešni Foto: Maver terim še vedno tesno sodelujemo. zahtevne, želijo najvišjo kakovost Leta 2002 sta podjetje povečala z živil po smešno nizkih cenah. Tako Jožica Blatnik v mesnici na Dvoru Foto: Stane Maver nakupom mesnice na Dvoru, kar imamo na eni strani kmeta, ki nam je botrovalo novim zaposlitvam. proda govedo in želi najvišjo ceno Trgovini imate na Dvoru in v Kupci so nezaupljivi pri nakupu Slovenske naravne kopalne vode Skupaj s podjetjem smo rastli tudi na trgu, istočasno pa kot stranka Ivančni Gorici. Kdo so vaši naj- mesa, zanima jih tudi poreklo. 3 otroci, torej nam delo v mesnici ni želi najnižjo ceno končnega izdel- večji kupci? Načrtujete odpr- Proces poslovanja od odkupa med najustreznejšimi v Evropi tuje. Trenutno so poleg 4 redno za- ka v mesnici. tje še kakšne? živine, predelave in končne Slovenskih 48 naravnih kopalnih voda sodi pališčih. Kopalno območje v Žužemberku je eno na za kuhanje, po kopanju pa vsem kopalcem poslenih v podjetju zaposleni tudi Naši največji kupci so fizične prodaje kupcem je dolg. Od med najustreznejše v Evropi. Kakovost kopalne lepših, reka Krka pa je v zadnjih letih dosegla priporočajo tudi prhanje z neoporečno vodo. 4 družinski člani. Mami Joži največ- Čas, v katerem živimo, obrtništvu osebe, ki prihajajo vse od Grosu- kod dobivate meso za vaše iz- vode na slovenskih 18 naravnih kopališčih in 30 dobro kvaliteto kopalne vode in je povsem pri- Na novinarski konferenci so sodelovali še mag. krat srečate v poslovalnici na Dvo- in podjetništvu, ni naklonjen, plja do Črnomlja. Meso dostavlja- delke oz. polizdelke? kopalnih območjih ustreza evropskim merilom, merna za kopanje. Drago Groselj, direktor Urada za hidrologijo in ru, oče Jože pa večino časa preživi v gotovo so tu potrebna števil- mo tudi šolam, vrtcem in javnim Poreklo mesa je v zadnjem ob- čistost celinskih voda je zadostna in primerljiva Na ARSO-u tudi upajo, da bo kakovost ko- stanje okolja, Katarina Bitenc, Nacionalni inštitut poslovalnici v Ivančni, kjer je zadol- na odrekanja in novi pristopi. ustanovam v Ivančni Gorici, Litiji, dobju ena najbolj perečih zadev v z drugimi evropskimi državami, čistost vode na palnih voda na omenjenih kopališčih v letošnji za javno zdravje (NIJZ), Bonia Miljavac, pred- žen za nabavo in organizacijo dela, Prilagoditve so nujne, da pod- Trebnjem, Žužemberku, prav tako mesni industriji, prihaja do velikih slovenskih morskih kopališčih pa je po ocenah sezoni ostala na enaki ravni. Za kopalno sezono stojnica območne enote NIJZ Novo mesto, Darja Tanja je prevzela vlogo direktorice jetje obstane na tržišču, če samo pa gostinskim obratom v Ljublja- zavajanj glede označevanj in poi- ARSO odlična. na morju velja obdobje med 1. junijem in 15. sep- Žličar, Uprava RS za zaščito in reševanje in mag. in komerciale ter računovodstva. pogledamo, koliko različnih trgo- ni in ostalem predelu Dolenjske. menovanj. Pri nas goveje in tele- Na novinarski konferenci, ki je bila 25. maja v tembrom, na rekah in jezerih pa med 15. junijem Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo, Andraž kot najmlajši član družine vinskih centrov se je samo v Ivanč- Trenutno ne razmišljajmo o širitvi čje meso odkupujemo od kmetov, grajski kletni dvorani Žužemberškega gradu, je in 31. avgustom. Na vseh območjih bodo meritve zbrane pa je pozdravil tudi žužemberški župan pridno nabira izkušnje in se izpo- ni Gorici odprlo v vseh teh letih. še na kakšno poslovalnico, želimo predvsem s področja Suhe krajine Agencija RS za okolje ARSO kakovost kopalne ponovili kmalu po začetku sezone. Franc Škufca. polnjuje na področju predelave Lahko rečem, da so bila doseda- ostati majhni, saj se tako lahko bi- in tam do Grosuplja. Živali so od- vode predstavila v letnem poročilu, v katerem Ob tem so predstavniki ARSO-a opozorili, da mesa in prodaje. Tu je še Katja, ki nja prilagajanja uspešna. Seveda stveno hitreje prilagodimo okolju, peljane iz hleva v klavnico, kjer jih je javnosti predstavila glavne ugotovitve o kako- voda na omenjenih kopališčih ni pitna in primer- n VladiMir poleg svoje službe ob vikendih pri- pa ne moremo spati in moramo je pa vse odvisno od poslovne pri- nasedanji dan že prevzamemo in vosti kopalnih voda v Sloveniji. ARSO preverja skoči vedno na pomoč, prav tako vedno nekaj novega pripraviti za ložnosti. ponudimo strankam. Stranki je ve- kopalne vode na približno tisoč merilnih me- pa organizira in vodi cateringe. naše kupce. dno na razpolago ime in priimek stih in s približno 4500 merilnimi napravami. Kakšna je vaša ponudba? Kup- rejca in vsi podatki o živali, kar je Predstavnica ARSA mag. Mateja Poje je de- cem nudite še dodatno po- dandanes zelo pomembno. jala, da letno preverijo približno 400 vzorcev, nudbo pri organizaciji zaklju- meritve pa kažejo, da kakovost slovenskih ce- čenih družb, piknikov, raznih Kako poteka predelava mesa, linskih kopalnih voda v zadnjih letih dosega obletnic… imate lastne recepture? ustrezno raven. Naša ponudba je zelo pestra. V Recepture so plod dolgoletnih prvi vrsti prodajamo sveže meso in izkušenj na področju predelave To potrjuje tudi najnovejše evropsko poroči- mesne izdelke v prodajalnah, tam mesa, pomagajo pa tudi stranke lo o kakovosti kopalnih voda v Evropski uniji, prav tako dobite pečeno meso in z njihovim odzivom na končni iz- ki Slovenijo glede čistosti kopalne morske vode ostalo trgovsko blago. Strankam delek. uvršča v sam vrh, medtem ko kakovost celinskih pomagamo pri organizaciji zaklju- kopalnih voda dosega evropsko zlato sredino. čenih družb, piknikov, pogostitev Imate hišne specialitete, s kate- Kopalna mesta so razdeljena na kopališča, ki na različne načine. Lahko svetuje- rimi se tudi ponašate? so urejena, ter kopalna območja, kjer se prever- mo pri izbiri mesa in količini, stran- Najraje se ponašamo z našimi ja ustreznost kopalnih voda. Kopalna območja ki spečemo meso v mesnici in ga suhomesnatimi izdelki, med njimi na slovenskih rekah so na Soči, Idrijci, Nadiži, dostavimo na želeni kraj, lahko pa bi izpostavila špehovko, ki je pravi Krki in Kolpi ter na Bohinjskem in Blejskem Mesarija na Dvoru stranka naroči catering na dom. hit zadnji dve leti. jezeru ter na Šobčevem bajerju in morskih ko- 16 IZ NAŠE OBČINE poletje 2016, poletje 2016, IZ NAŠE OBČINE DRUŠTVA 17 Pravilno ločevanje odpadkov V Žužemberku slovesnost ob 9. maju-dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI Ravno tako je nujno potrebno embalažo oči- CeROD v Novem mestu. stiti vseh vrst ostankov odpadkov in odpad­ V zabojnike za preostanek odpadkov - RJAVI ZABOJNIK , KOMPOSTNIK – ODLA- Tomićeva je številne zbrane najprej spomnila na padle antifašiste sedem- nih tekočin. GAMO: BIOLOŠKI ODPADKI najstih narodnosti, ki ležijo v največji partizanski grobnici v Sloveniji. »Ko Stiropor, plenice, mačji pesek, vrečke se- Vanj dajemo KUHINJSKE ODPADKE: salca, koščke tkanine in usnja, zamaščene pomislim na tisoče partizanskih borcev in bork, aktivistov in aktivistk OF, jajčne lupine, PAPIR - MODRI POKROV ZABOJNIKA folije, peki papir, žvečilni gumi, cigaretne ki so se v krutih letih vključili v NOB, se sprašujem, kako bi se počutili, če filter vrečke, V zabojnik za ločeno zbiranje papirja SODI: ogorke ipd. bi vedeli, za kaj so dali svoja življenja. Danes, ko v imenu sprave odlikujejo kavne usedline, kartonska embalaža in lepenka, domobrance, brišejo rdečo zvezdo in retuširajo zgodovino, ko v Italiji deli- ovojni papir in papirnate nakupovalne zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jo odlikovanja fašistom, se nam zdi, da je fašizem močnejši kot kdajkoli po vrečke, CILJNA USMERITEV: V teh zabojnikih naj kon- pokvarjene prehrambne izdelke brez em- koncu 2. svetovne vojne,« je med drugim povedala Tomićeva in dodala, da časopisi, revije, zvezki, knjige, ča manj kot tretjina vseh nastalih odpadkov! balaže, bi »nas tudi vprašali, kaj slovenski vojaki počnejo v tujini? Bi si jim upali kuhane ostanke hrane, prospekti, katalogi, povedati, da tudi naši vojaki branijo bogate, da bodo lahko v miru izkori- onesnažene papirne vrečke za sadje in ze- pisemske ovojnice, pisarniški papir. NEVARNI ODPADKI lenjavo, papirnate robčke. Med nevarne odpadke SODIJO: ščali revne za še nadaljnjo krepitev njihovega bogastva na račun svetovne V zabojnik za ločeno zbiranje papirja odpadna zdravila, kozmetika, čistila, barve, revščine.« Izrazila je tudi nestrinjanje z državno politiko. »Želeli smo svo- VRTNE ODPADKE, to so: NE SODIJO: laki, lepila, ostanki škropiv in embalaža od jo državo, želeli in izborili smo si samostojnost, a smo jo hitro zapravili. cvetje, trava, rastline, listje, ostanki pore- embalaža tekočih živil (tetrapak), škropiv, Danes o nas odloča Bruselj, Bruslju pa diktirajo ZDA«, je dejala in dodala, zanega grmičevja. z živili pomazana ali prepojena (jedilno razne kemikalije, spreji, odpadna jedilna in da v zavezništvu Nata sodelujemo v nesmiselnih vojnah, ki pa niso naše.« drugi leseni odpadki (žagovina, lesni se- olje, druge tekočine in ostanki živil) , pa- motorna olja, hladilna tekočina, akumula- Na koncu svojega nagovora je poslanka obsodila neofašistična gibanja, ki kanci, lubje, stara zemlja lončnic, rože, pirnata in kartonska embalaža (pladnji, torji, baterije ipd. jih Evropa tolerira celo v svojih parlamentih, in se zavzela proti procesom plevel, gnilo sadje, ohlajen lesni pepel). kozarci in skodelice za enkratno upora- Občina Žužemberk in ZB za ohranjanje vrednot NOB Dolenjske in KO militarizacije družbe. »V ZL(Združeni levici)želimo, da Slovenija svojo zu- bo, embalaža globoko zamrznjenih živil Nevarnih odpadkov NE SMEMO: ZB Žužemberk so pri spomeniku NOB na Cviblju pri Žužemberku ob 71. nanjo politiko končno začne graditi na načelih miroljubne eksistence naro- ter jedi ipd.), PREPOVEDANO PA JE ODLAGATI: odlagati v navadne zabojnike za odpadke, letnici konca druge svetovne vojne in na dan zmage nad fašizmom in na- dov in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ker pa nas sodelova- tekoče ostanke hrane, ovitek od čokolade, odlagati na odlagališče nenevarnih odpad- samokopirni, voščeni in plastificiran papir, cizmom 9. maja 2016 pripravili spominsko slovesnost. Venca ob grobnici nje v vojnah, ki si jih ne želimo, zavezuje naše članstvo v zavezništvu Nata, kuhano hrano živalskega izvora, kov, celofan, sta položili delegaciji veleposlaništva Ruske federacije z ruskim vojaškim bi bilo potrebno iz njega nemudoma izstopiti.« V kulturnem programu, ki ostanke mesa in kosti, odlagati v naravo, natron vreče lepil, cementa, apna, krmil atašejem polkovnikom Alexandrom Krasnovom in njegovim namestnikom ga je povezoval Vlado Kostevc, so se predstavili pevke KO ZB Žužemberk, plastične ali kovinske embalaže živil, zlivati v odtoke in kanalizacijo. ipd., sipkih izdelkov, podpolkovnikom Sergejem Baninom ter konzulka veleposlaništva Repu- recitatorji Jana Špiletič, Frane Umek in Franc Plut, pa tudi številni prapor- ostanke čistil in njihovo embalažo, tapete, blike Srbije Stana Končarević. Številne zbrane so nagovorili župan Občine ščaki in Duletova četa. sanitarne izdelke, Nevarne odpadke prinesemo v zbirno reci- higienski papir (papirnate brisače, prtički, Žužemberk Franc Škufca, polkovnik Alexander Krasnov, poslanca Držav- plenice, klažni center. robčki ipd.). n Urednik olje, maščobe, nega zbora Luka Mesec in Violeta Tomić, ki je imela tudi spominski govor. zdravila in nevarne odpadke, PRIPOROČILO: KOSOVNI ODPADKI keramiko Pred oddajo je priporočljivo kartonsko emba- Med kosovne odpadke SODIJO: iztrebke malih živali. lažo stisniti in razrezati na manjše kose. S tem pohištvo, prihranimo volumenski prostor. vzmetnice, 8. ocenjevanje ekološke pijače šmarnice v Žužemberku PRIPOROČILA: športni rekviziti, V posodo za biološke odpadke odlagajte samo kopalniška oprema, V kleti žužemberškega gradu, kjer je bila še pred stoletji vinska klet z le- tiste odpadke, ki bi jih sami odložili na lastnem STEKLO - ZELENI POKROV ZABOJNIKOV z preproge. senimi sodi, so se 22. aprila zbrali ljubitelji in pridelovalci vse bolj cenjene kompostniku. odprtino V zabojnik za ločeno zbiranje stekla SODIJO: ekološke alko pijače šmarnice. Ocenjevanje alkopijač samorodnic – samo- steklenice in stekleničke živil, pijač, Med kosovne odpadke NE SODIJO: rodnih vinskih trt, tako so organizatorji TD Suha krajina poimenovali ne- EMBALAŽA - RUMENI POKROV gradbeni odpadki, sporno ekološko pijačo, kar pa ni v nasprotju z vinskim zakonom, so pri- ZABOJNIKA kozarci vloženih živil, druga steklena embalaža. nevarni odpadki, pravili že osmo leto zapored. V zabojnik za ločeno zbiranje plastenk in plo- preostanek komunalnih odpadkov, Ocenjevalni komisiji sta po besedah predsednika ocenjevalne komisi- čevink SODIJO: V zabojnik za ločeno zbiranje stekla NE SODIJO: avtomobilske gume, prazne plastenke pijač in živil, strešne kritine, je Ludvika Legana vodila dva eminentna pokuševalca vin, samih imen pa okensko, avtomobilsko in drugo ravno ste- ni razkril. Na letošnje ocenjevanje so vinogradniki tokrat prinesli kar 134 plastični kozarčki in lončki, klo, avtomobilske školjke, plastične vrečke in folije, ogledala, kristalno in ekransko steklo, žlebovi in stopniščne ograje. vzorcev različnih vrst te pregrešne samorodnice praktično iz cele Sloveni- embalaža tekočih živil (KEMSO, tetrapaki), steklo svetil (steklo neonskih, halogenskih je, širše Dolenjske, z vinskih goric Lisca, Malega Riglja, Golobinjeka, Sote- pločevinke živil, pijač ter konzerve. in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil), Kosovni odpadki ne sodijo na ekološke otoke ške in Straške gore, Hriba, Lubanca, od Črnomlja do Ljubljane in celo so- pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vr- in v posode za preostanek sednjega Žakanja na Hrvaškem. Številne zbrane so nagovorili predsednik V zabojnik za ločeno zbiranje plastenk in plo- ste stekla iz umetnih mas, laboratorijsko komunalnih odpadkov! TD Suha krajina Vlado Kostevc, župan občine Žužemberk Franc Škufca čevink : NE SODIJO in drugo ognjevarno steklo, keramika, ka- ter gosta - predsednik Društva Kočevarjev staroselcev Avgust Gril in mag. onesnažena plastična embalaža nevarnih menje ipd. Odložite jih lahko na določeno mesto in si snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge uredite odvoz ali jih pripeljete v najbižji zbir- Dušan Štepec z novomeške enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito ra- PRIPOROČILO: Pred oddajo je potrebno ste- noreciklažni center. Tudi v letu 2016 lahko od- Slovenije, ki se je zavzel, da bi bila šmarnica, ki je praktično prepovedana, stlin - pesticidi, barve, laki, redčila ipd.) kleno embalažo izprazniti oz. iztočiti in od- voz kosovnih odpadkov naročite po telefonu pravno uzakonjena, kot so samorodnice v Italiji ali Avstriji in bila del širše za šmarnico sladko s skupno oceno 9,68 točke. Bradačevi so prvič prejeli kosovni plastični predmeti (otroške igrače, straniti zamaške. 07 39 32 456 ali preko elektronske pošte vinarske zgodbe (skupaj z ostalimi vinogradniki), ki jo peljejo v Suhi kra- naziv šampiona že leta 2011 za vino amerikan-polsladko. polomljeni plastični stoli ipd.) [email protected]. Po kosovne od- jini. Avgust Gril pa je predlagal prvo semensko banko starih sort samoro- Številni zbrani ljubitelji, v resnici ta hip najbolj ekološke pijače, so v kul- PREOSTANEK GOSPODINJSKIH ODPADKOV padke pridemo na dom. dnic, s katero bi ohranili stare sorte našim zanamcem. turnem programu prisluhnili Žužemberškim rogistom, pevkam TD Suha PRIPOROČILO: – ZELEN POKROV ZABOJNIKA Organizator je podelil 21 bronastih, 88 srebrnih in 24 zlatih priznanj ter krajina v pokrajinskih nošah in Krvavškim planšarjem, ki so v nadaljevanju Pred uporabo je potrebno embalažo stisniti. S Te vrste odpadkov najbolj obremenjujejo oko- enega šampiona, niso pa izločili nobenega vzorca. Šampion in absolutni večera poskrbeli za odlično vzdušje. tem prihranimo volumenski prostor. lje, saj vsi končajo na regijskem odlagališču n Komunala Novo mesto zmagovalec letošnjega ocenjevanja je postala družina Bradač iz Soteške gore n Urednik 18 DRUŠTVA poletje 2016, poletje 2016, DRUŠTVA 19 Otvoritev zavetišča na Sv. Petru Zavzeli Dolomite Sveti Peter, najvišji vrh Suhe krajine, je že več Prišel je dan, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali...DOLOMITI. Gorov- desetletij priljubljeno zbirališče suhokranjskih je, ki je marsikomu povsem neznano. Odhod je bil ob 4:30 uri z avtobu- planincev in drugih ljubiteljev pohodništva. Naj- sne postaje v Žužemberku. Veliko skrb nam je povzročalo vreme, saj je prej so postavili križev pot z vsemi 14 križi, ki so bila napoved za DOLOMITE slaba - plohe, nevihte. Z optimizmom se je pohodnika spremljali na poti proti vrhu in ga z začelo. Sledila je Kranjska Gora, Cortina d Ampezzo in prvi prelaz Passo vsakim naslednjim križem približevali cilju. Ker di Falzarego (2105m). Na izletu smo imeli tudi štiri kolesarje, ki so želeli je Sveti Peter postajal vedno bolj obiskan v vseh preizkusiti DOLOMITSKE vrhove. Pot smo nadaljevali na naslednji prelaz letnih časih in različnih vremenskih razmerah, je PASSO Pordoi (2239m), kjer je bil daljši postanek z možnostjo vzpona z nekaj domačih zanesenjakov pred dobrimi 20 leti vzpenjačo na Sass Pordoi (2950m) ali kosila v bližnji restavraciji. Zaradi sklenilo, da postavijo majhno zavetišče, kjer so se slabše vidljivosti je bil obisk slabši, a vendar nekateri nismo obupali. Sle- obiskovalci lahko odpočili in okrepčali. S tem se dil je naslednji vzpon na prelaz Passo di Fedaia (2057m), ki so ga osvojili je priljubljenost tega vrha bistveno povečala in tudi naši kolesarji. Ogledali smo si znamenito umetno jezero pod goro razširila preko lokalnih meja. Planici so prihajali MARMOLADA (3343m). Na zadnji vzpon smo se odpravili na Passo di iz različnih koncev Slovenije. V letu 2014, ko so Giau (2236m), ki je pošteno namučil voznike avtobusa. Zahvale podjetju FS prevozi za odlično vožnjo, vodiču Igorju za iz- se Planinski skupini Dvor v okviru Planinskega Sledil je povratek v Cortina d Ampezzo. V programu smo imeli še črpne informacije na poti, kolesarjem za pogum na spustih in vzponih, društva Krka Novo mesto pridružile že nove ge- ogled jezera Misurina, vendar nas je čas že močno priganjal in sledila je predvsem pa vsem sodelujočim za strpnost na dolgi in utrujajoči poti. neracije planincev, je padla odločitev za poveča- odločitev, da jezero Misurina obiščemo naslednjič. n Peter Longar nje zavetišča. Koča je bila povečana in notranjost preurejena. Le nekaj mesecev po otvoritvi pre- la do novega zavetišča. Na tem mestu velja pose- zahvalil in jih povabil, da čim večkrat obiščejo bej izpostaviti Andreja Banka, vodjo PS Dvor, in suhokranjski Triglav. Tako so v svoji priredbi za- novljenega zavetišča, točneje 28. decembra 2014, Društvo kmečkih žena Suha krajina -Žužemberk na popotovanju je v zgodnjih jutranjih urah po vsej Suhi krajini Mirka Vidmarja, vodjo ekipe za obnovo, ki sta peli tudi člani moške zasedbe pevskega zbora iz zaokrožila skoraj neverjetna novica: zavetišča ni bila ves čas gonilna sila obnove. Izgradnja nove- Kulturnega društva Dvor, ki so s svojim ubranim več. Decembrska noč z močnim sneženjem je naše ga zavetišča, ki bi ga v njegovi novi podobi lahko petjem obogatili prireditev. Ko so meh raztegnili Ekskurzija v Avstrijo zavetišče spremenila v kup pepela. Vprašanja za- uvrstili med planinske koče, je velik zalogaj za bi- mladi harmonikaši, so bili obiskovalci še posebej Sončno pomladno soboto smo se članice društva kmečkih žena Suha kaj, kako ter jeza in žalost so se naselila med nas. stveno večje planinske skupine, kot je dvorska, z navdušeni. Po nagovoru županov in predsednika krajina-Žužemberk odpravile na ekskurzijo v bližino Celovca, v Avstrijo. Vendar žilavi in trdni Suhokranjci se ne damo. močnejšim gospodarskim zaledjem. Predsednik MDO Dolenjske in Bele krajine Rudija Skobeta Pobliže smo spoznali Vetrinj. Kot znamenitost smo si ogledali prostore Nesreča je še bolj povezala vse ljubitelje Svetega Meddruštvenega odbora Dolenjske in Bele kraji- je slednji skupaj z vodjo PS Dvor Andrejem Ban- cistercijanskega samostana, kjer sta danes gimnazija in šolski center. Tu po- Petra in, kar nas še posebej veseli, pritegnila še šte- ne je zato še posebej pohvalil planinsko skupino kom slovesno prerezal trak, s čimer sta zavetišče učujejo glasbeno in likovno umetnost. V okolici je urejen park z drevjem vilne nove. Začeli smo kovati načrte za postavitev Dvor, saj je v svoji več kot 40-letni planinski zgo- predala svojemu namenu. Sledilo je druženje ob in ribniki. Sredi parka je lepa cerkev, ki je bila v začetku še enkrat večja. To novega zavetišča, ki so bili do konca zime že obli- dovini ter delu v društvu in Planinski zvezi Slo- izbrani kapljici in dobri hrani, ki so jo pripravi- cerkev je leta 1202 posvetil salzburški nadškof Eberhard. Glavni oltar je iz kovani v jasen cilj: postavili bomo novo zavetišče. venije priča šele drugi otovoritvi nove planinske li lokalni donatorji. Druženje se je nadaljevalo v leta 1622 in sodi med največje »zlate oltarje« na Koroškem. Orgle so po- V marcu 2015, ko je skopnel zadnji sneg z vrha postojanke. Tudi župan občine Dolenjske Toplice pozno popoldne, ko so na ogled zavetišča prišli stavili na desno stran prezbiterija, v kapeli na levi je oltar Marije z mrtvim Svetega Petra, smo pospravili ostanke pogorišča, je izrazil pohvalo vsem akterjem obnove zavetišča, še tisti, ki jih je v jutranjih urah slaba vremenska Jezusom v naročju ter lepo okrašen krstni kamen. Leta 1486 so razpustili takoj zatem pa zapičili lopate in se lotili gradnje. ki bi lahko bili vzgled širšim javnim projektom. napoved odvrnila. Stiskanje pod šotori, ki so jih samostan, leta 1849 so cerkev za polovico zmanjšali. To kaže vogalni ka- Poleg številnih posameznikov, ki so po svojih Obnovo zavetišča so s svojimi prispevki podprli pripravili organizatorji za primer dežja, ni bilo ob Vrbskem jezeru nastali Brižinski spomeniki. Pred leti so na Piramidni men sredi zelenice. Samostan je bil ustanovljen leta 1142, šest let za samo- gori zgradili kovinski piramidni stolp, visok 70 metrov. Tako je stolp na močeh pomagali pri obnovi, so nas podprle vse tudi člani PD Vrhnika, PS Cekinčki, ki so tik pred potrebno, saj je celo nekaj sočnih žarkov posija- stanom Stična in Kostanjevica na Krki. Cistercijanski red je nastal v fran- tri občine, Kočevje, Žužemberk in Dolenjske To- požarom obiskali Sveti Peter in se nam pridružili lo na zavetišče. višini 905 m nadmorske višine. Obisk tega stolpa je presegel vsa pričako- coski Burgundiji. Vse to in še veliko več nam je o kraju Vetrinj in Celovec vanja, saj je z vrha prelep razgled na Koroško in njeno jezersko pokrajino, plice, vodstvo matičnega društva PD Krka Novo tudi na otvoritvi. Lahko zaključim, da bo 12. junij 2016 kot dan razložil krajevni vodnik. Povedal nam je, da se je Vetrinj v 70 letih močno mesto in mnogi domači podjetniki. Kljub materi- S slovesno otvoritvijo in pogostitvijo so se no- otvoritve zavetišča Sveti Peter in vsi, ki so pripo- posebno na največje, Vrbsko jezero. Pogled seže od italijanskega Trbiža do spremenil. Pomembna je bližina Celovca, ki ima 100 000 prebivalcev in je našega Pohorja, Karavank in Pece. Ob vznožju stolpa je tudi otroško igri- alni in moralni podpori, kot je v svojem nagovoru silci izgradnje želeli zahvaliti vsem, ki so kakorkoli mogli k tej otvoritvi, s pomembnimi črkami za- glavno mesto dežele Koroške. Je tudi upravno in univerzitetno središče. V poudaril župan občine Kočevje, brez vztrajnih in prispevali pri izgradnji zavetišča. Podpornikom pisani v zgodovino PS Dvor, PD Krka Novo me- šče, gostinska in trgovinska ponudba. Celovcu je Krška škofija, mogočna katedrala je znana po sveti Hemi Krški. Naša naslednja postaja je bila turistična kmetija Plešivec. Tam nudijo zavzetih domačinov novega zavetišča ne bi bilo. so se zahvali tudi s spominsko majico z znakom sto in lokalne skupnosti. Hvala vsem in vsakemu V bližini so kraji, ki imajo slovenska imena. To so Stražišče, Ilovje, Planina. Preko 2000 ur prostovoljnega dela, tudi na račun Svetega Petra v grbu PS Dvor. Težko bi našteli posebej. Vaš prispevek bo mnogim polepšal obisk suhomesnate izdelke, pridelane in predelane na njihovi kmetiji. Prodaja Zelo dejavno je prosvetno društvo Gorjanci v Kotmari vasi. je možna samo določen čas, nekaj mesecev v letu. Ob prijaznih gostiteljih družinskega življenja in privatnih obveznosti, kot vse, kot je uvodoma poudaril vodja PS Dvor An- Svetega Petra. Na poti na Piramidni stolp nam je vodnik razložil, da so tam pred 100 n Valerija Vidmar smo se pošteno okrepčali. je izpostavil župan občine Žužemberk, predvsem drej Banko, saj je vsak prispeval po svojih zmo- leti odkrili koliščarsko naselbino tridesetih hiš izpred 6000 let. Pot na Pi- pa dobra organizacija sta v dobrem letu pripelja- žnostih in sposobnostih, zato se je vsem iskreno Foto: Drago Zupančič Dobro razpoloženi smo se vračali skozi mejni prehod Ljubelj in se ustavili ramidno goro je dolga približno 5km in je zelo prijetna za kolesarje in po- v Tržiču. Tam smo si ogledali smučarski in čevljarski muzej. Oba muzeja, hodnike. Tu je bilo včasih pogansko svetišče. Po nekaterih podatkih naj bi ki sta pod isto streho, so pred kratkim obnovili. Imajo še nekaj načrtov z obnovo. Zelo nazorno so prikazani začetki smučanja in dosežki naših naj- boljših smučarjev. Na posameznih količkih se blestijo številne zlate, srebrne Prebeljeni prostori Društva upokojencev Žužemberk in bronaste medalje, ki so si jih zaslužili naši smučarji. V čevljarskem muzeju so prikazani čevlji, ki so jih nosili nekoč. Izvede- Že na občnem zboru društva je bilo sklenjeno, da s pomočjo občine in li smo, da se je koža za usnjene čevlje preparirala dve leti. Zato je bila tudi z lastnimi pridnimi rokami uredimo, prebelimo in očistimo prostore dru- cena temu primerna. Videli smo lahko tudi čevlje znanih Slovencev. štva upokojencev Žužemberk. Naš član L. Strmec, mojster pleskanja, nam Okusno kosilo so nam pripravili v gostilni »Kozuc«. Ustavili smo se še v je prebelil vse prostore, člani Anica Marc, Miha Mohorčič in Jole Andri- cerkvi na Brezjah, kjer je bilo veliko romarjev kot mi, ki se radi pomudimo janić pa so jih temeljito očistili, da je sedaj veliko bolje in prijetneje, ko se na tem mirnem kraju, kadarkoli se vozimo po Gorenjski. ob torkih v njih družimo ob raznih dejavnostih. Nekaj utrinkov je ujetih Ob našem druženju in doživetih lepotah krajev, ki smo jih obiskali, smo tudi na fotografijah. si napolnili baterije do jesenskega izleta. n Upokojenci Žužemberk n Tadeja Lavrič 20 DRUŠTVA poletje 2016, poletje 2016, RUBRIKA 112 21 Šmihelski kulturniki priredili Odlični dvorski gasilci in gasilke 1. občinsko tekmovanje v košnji trave z ročno koso V organizaciji GZ Novo mesto so na gasilskem tekmovanju 28. maja v Dolenjskih Toplicah pi- V Šmihelu pri Žužemberku je dejavnost; Kmetijsko gozdarski zavod onirke dosegle odlično 2. mesto in mladinci 3. v nedeljo, 5. 6., potekalo prvo ob- Novo mesto), mesto, medtem ko so bili pionirji 16. činsko tekmovanje v košnji trave z g. Slavko Blatnik (predsednik ročno koso. Dogodka se je udeleži- Turističnega društva Zagradec). Gasilke in gasilci pa so bili uspešni tudi na tra- lo veliko število obiskovalcev, med dicionalnem gasilskem Avtorallyu, ki je 29. maja njimi tudi predstavniki Občine Žu- Komisija je polegi hitrosti košnje potekal na relaciji GRC Novo mesto, Stopiče, žemberk (g. Franc Škufca, g. Jože ocenjevala tudi poravnavo redi, ena- Dolž, Gabrje do Brusnic. Članice A in članice B Šteingel, ga. Ida Kastelic, g. Koncilja kost rezi ter tudi čistost rezi poko- so dosegle dosegle 4. mesto, člani B 10. mesto in Anton, g. Papež Jože, g. Pečjak Jože) šene trave. Da je bila naloga še ma- veterani 13. mesto. ter dva predstavnika Kmetijsko-goz- lenkost težja, jo je tekmovalcem za- darskega zavoda Novo mesto (g. Ka- godel nevihtni oblak, ki je prinesel n Urednik stelic Andrej in ga. Cvetka Lavrič). nekaj dežnih kapljic. Brez strahu so se podali na svoje parcele in odlično V košnji trave se je pomerilo 28 opravili svoje delo. tekmovalcev, od tega kar 6 pred- stavnic ženskega spola. Da na- Najbolj spretno so vihtele koso: Nova pridobitev šmihelskih gasilcev loga ni bila preveč lahka, so bili ga. Angelca Bedene (od 20 – 40 let), stavitvijo sodobne tehnologije na Čebelarstvo Vidic, Gasilci PGD Šmihel pri Žužemberku lahko s ponosom predstavimo avtomatski eksterni defibrilator (AED), ki se od meseca tekmovalci razporejeni po spolu ga. Anica Blatnik (od 40 – 60 let), področju kmetijske mehanizacije. Šmihelski pritrkovalci, aprila letošnjega leta nahaja na stavbi gasilskega doma. v štiri starostne skupine, in sicer: ga. Ana Blatnik (nad 60 let). Ogledali smo si demonstracijo ko- Okrepčevalnica pri Medenu s.p. , do 20 let starosti, šnje na sodoben način. AED je izredno močan in velikokrat nepogre- ritma. Verjetnost preživetja se ob sami neupora- V bližnji prihodnosti se bodo izvajale predsta- od 20 do 40 let, Med moškimi so prekašali kon- Gostišče na Pajčni, Martin Murn s.p., šljiv člen v verigi preživetja. Je naprava, ki jo upo- bi avtomatskega eksternega defibrilatorja z vsako vitve uporabe AED-ja za vse člane PGD-ja ter lo- od 40 do 60 let, kurenco v svoji starostni skupini: Da je bilo naše druženje še bolj Ključavničarstvo, kotlarstvo, Anton rabljamo pri zastojnih motnjah srčnega ritma, ki minuto zmanjša za 10-12%. kalne prebivalce. Izkoristimo ta trenutek, da vas od 60 let naprej. g. Blaž Novak (do 20 let), pestro, so se tekmovalci in obisko- Zupančič s.p., vodijo v prenehanje delovanja srčne mišice. Če nagovorimo o izredno pomembni vsebini izo- g. David Avguštinčič (od 20 – 40 let), valci pomerili v vlečenju vrvi. Bilo je Slikanje na steklo, porcelan, rečemo, da je srce prenehalo delovati, se je s tem Predstavitvene video posnetke temeljnih po- braževanja in vas povabimo k aktivni udeležbi. Ročne spretnosti tekmovalcev je g. Anton Šeme (od 40 – 60 let), izredno zabavno. Utrinke dogodka keramiko, Ivan in Irena Jurjevič s.p prekinil krvni obtok in posledično je ustavljeno stopkov oživljanja in uporabe avtomatskega eks- Poznavanje delovanja avtomatskega eksternega budno spremljala in ocenjevala g. Brane Štefanič (nad 60 let). dovajanje kisika možganom. Z vsako nadaljnjo ternega defibrilatorja si lahko ogledate na nasle- defibrilatorja je življenjskega pomena za vsake- si lahko ogledate na www.facebook. GP Strnad d.o.o., tričlanska komisija: com/kd.smihelprizbk. minuto brez kisika se povečujejo nepopravljive dnjih povezavah: ga izmed nas. g. Franc Škufca (župan Občine Po končanem tekmovalnem delu Profiliranje lesa Franc Turk s.p., posledice v delovanju človekovega telesa in ne Defibrilator Lifeline (AED) je društvu poda- Žužemberk), nam je g. Matjaž Zaletelj (Posrednik Na koncu uspešno zaključenega TSK Franc Grajš s.p., nazadnje vodijo v smrt. Glede na to, da so najpo- - http://www.defibtech.com/intl/lifeline/howto/ rila Občina Žužemberk. Gasilci PGD Šmihel pri ga. Cvetka Lavrič (svetovalka za kmetijske mehanizacije VICON) dogodka se želimo zahvaliti spon- Posredovanje kmetijske mehanizacije gostejše motnje nenadnega srčnega zastoja prav overview Žužemberku se želimo iskreno zahvaliti donator- kmečko družino in dopolnilno ventrikularna fibrilacija ter ventrikularna tahi- ju. V upanju, da pomagamo – rešimo življenje. tradicionalno košnjo začinili s pred- zorjem. Ti so bili: Vicon, Matjaž Zaletelj s.p., - https://youtu.be/wFJAstA3kEo Občina Žužemberk kardija, je priporočljiva uporaba avtomatskega eksternega defibrilatorja. AED z dovodom elek- - http://www.szum.si/temeljni-postopki-ozivlja- Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! tričnega toka skozi srčno mišico vpliva na motnje nja-za-odrasle-in-uporaba-avtomatskega-defi- Zahvaljujemo se tudi članom oce- ritma in srcu omogoči vzpostavitev normalnega brilatorja.html. n Nevenka Urbančič njevalne komisije, članom kulturne- ga društva, gasilcem, prostovoljcem, predstavniku Vicon ter Turistične- mu društvu Zagradec za množično 6WUDæD UD]UH]SORäÿ udeležbo in konkurenco na doma- čem terenu.

UREOMHQMHLYHUDOD Ne smemo pa pozabiti na prav po- sebno zahvalo, ki gre gospodu Rafa- elu Vidmarju (članu KD Šmihel pri PL]DUVNRRNRYMH Žužemberku), ki je izdelal našo novo maskoto - neutrudljivega kosca na kolesu (gospoda Filipa), ki bo še na- YH]DQHSORäÿH prej krasil naše družabne dogodke.

Želimo izkoristiti priložnost in se ODPLQDWL vsem obiskovalcem zahvaliti za obisk ter vas povabiti k skupnemu druže- nju na prihajajočih dogodkih Kul-  SDUNHWL turnega društva Šmihel pri Žužem- berku. V vaši družbi nam je prijetno.

n Nevenka Urbančič 22 RUBRIKA 112 poletje 2016, poletje 2016, RUBRIKA 112 23 Ponosni na novo vozilo Ekipa pionirjev PGD Reber PGD Dvor, ki letos obeležuje 84 let delovanja, je v soboto, 30. aprila, slavnostno prevzelo novo gasilsko vozilo Iveco - na državnem kvizu gasilske mladine avtocisterno GVC 16/50, namenjeno za prevoz vode, gašenje požarov in intervencije. V soboto, 2. 4. 2016, je v Stični potekal 15. državni kviz gasilske mladine. Udeležilo se ga je 109 Nova avtocisterna s starejšim podvozjem znamke Iveco je vredna do- ekip, 39 ekip pionirjev, 39 ekip mladincev in 31 ekip gasilcev pripravnikov. brih sto tisočakov. Dobrih 20 odstotkov je krila Občina Žužemberk, ostala Dolenjsko regijo je v kategoriji pionirjev zastopala tudi ekipa iz PGD Reber. Pionirji Dominik Hro- sredstva pa so gasilci črpali iz odprodaje starega gasilskega vozila, ki so vat, Matej Glavan in Filip Mohorčič so pokazali odlično gasilsko znanje in spretnost ter dosegli velik ga imeli v uporabi dobrih deset let, lastnih sredstev, donacij podjetij in uspeh z osvojenim 8. mestom. občanov, računajo pa tudi na sredstva Ministrstva za obrambo. Na slove- n Tanja Hrovat snosti na igrišču ob gasilskem domu so za gasilce in kraj veliko pridobitev pozdravili predsednik GZ Novo mesto Fikret Fejzić, župan Občine Žu- žemberk Franc Škufca, poveljnik pobratenega gasilskega društva Andrej Kmetič, Ivan Zolar, direktor podjetja Svit Zolar, ki je izdelalo nadgradnjo, 4. tekma ognjenih risov prinesla izjemne rezultate! ter domači predsednik Tomaž Obštetar. »Vozilo je v prvi vrsti namenje- no za prevoz vode, posredovanju ob požarih in drugih intervencijah, ima Dolenjska na Fire Combat pošilja čedalje več ekip! opremo za tehnično reševanje, saj je tehnološko, predvsem pa operativno zmogljivejše od starega vozila Man 190,« je dejal predsednik PGD Dvor V soboto, 14. maja 2016, se je v Žužemberku odvila prva tekma držav- (dosegla 2. mesto v kategoriji Člani), med članicami pa naši ekipi Smrketi Tomaž Obštetar in se v nadaljevanju zahvalil vsem, ki so pripomogli k nega pokalnega tekmovanja gasilskih dvojic Fire Combat. Otvoritev tek- (dosegla 2. mesto v kategoriji Članice) in Fire Foxies (dosegla 6. mesto v uresničitvi dolgoletne želje. Z novim vozilom bodo dvorski gasilci lahko movanja je bila ob 9. uri, na njej pa so bili med gosti prisotni tudi poveljnik kategoriji Članice). hitreje in učinkoviteje posredovali v primeru večjih požarov ter v kraje belokranjske regije in član poveljstva GZS Anton Planinc, poveljnik dolenj- Tekmovanje se je zaključilo s slovesno podelitvijo pokalov in medalj, ki brez vodovoda pripeljali več vode v krajšem času. Z gasilskim ešalonom vsi zbrani govorci zaželel gasilcem čim manj intervencij. Prireditev so s ske regije in član poveljstva GZS Janez Bregant, nadzornik tekmovanja Fire so jih podelili predsednik Regijskega sveta dolenjske regije Marjan Šmalc, stotnije gasilcev celotnega občinskega poveljstva pod vodstvom podpo- kulturnim programom in vezno besedo Lilijane Hrovat obogatili mladi Combat v Žužemberku Franci Jesenovec (PGD Dolnji Logatec) in župan poveljnik Regijskega sveta dolenjske regije Janez Bregant, poveljnik Ob- veljnika Aleša Reparja, članov sosednjih in pobratenega društva PGD harmonikaši, pevci Društva vinogradnikov Suha krajina pod vodstvom Občine Žužemberk Franc Škufca. činskega gasilskega poveljstva Žužemberk Boris Sajevic in župan Občine Šentilj so novo pridobitev na slovesnosti s ponosom predstavili zbranim Alojza Kužnika ter pevci Mešanega pevskega zbora KD Dvor pod vod- Dežne kaplje, ki so občasno spremljale potek tekmovanja, niso zmotile Žužemberk Franc Škufca. občanom. Župan Franc Škufca je slovesno predal ključe novega vozila stvom Robija Kohka. Po podelitvi zahval najzaslužnejšim donatorjem je motiviranih tekmovalcev in tekmovalk, ki so se z zanosom podali na tek- Še posebej razveseljujoče je dejstvo, da zanimanje za tekmovanje Fire poveljniku Klemnu Kužniku, ki je ob zahvali ključe novega vozila predal sledila vrtna zabava z dobrodelno noto, na kateri sta se predstavila an- movalni poligon in dosegali odlične rezultate. Combat narašča tudi v Gasilski zveze Novo mesto; v letošnji sezoni se je vozniku skrbniku Aleksu Obštetarju. Novo pridobitev, skupaj z defibrila- sambel Boršt in ansambel Blaža Hutevca. Na tekmovanju je nastopilo kar 43 ekip; 33 ekip članov, 7 ekip članic in na prvo tekmo prijavilo kar 7 ekip iz naše GZ. torjem, je blagoslovil domači župnik in dekan Franc Vidmar in tako kot n Slavko Mirtič 3 mešane ekipe. Med ekipami članov je nastopila tudi naša ekipa Panter n Mateja Filipič

Kviz gasilske mladine vse bolj priljubljen Gasilska mladina iz OGP Žužemberk je na 13. Kvizu gasilske mladine GZ Novo mesto sodelovala s kar 11 ekipami.

Kviz gasilske mladine je ena od vse bolj priljubljenih gasilskih disciplin. Rezultati ekip na 13. Kvizu gasilske mladine GZ Novo mesto: Želja po novih gasilskih znanjih in izzivih je mladino in mentorje znotraj prostovoljnih gasilskih društev združila in povezala. PIONIRJI MLADINCI Aktivne priprave in neverjetna motivacija je 11 ekip iz petih prostovolj- PGD Reber, 2. mesto PGD Dvor, 6. mesto nih gasilskih društev znotraj OGP Žužemberk vodila na 13. Kviz gasilske PGD Križi, 3. mesto PGD Žužemberk, 10. mesto mladine GZ Novo mesto, ki je potekal v soboto, 5.3.2016, v OŠ Škocjan. PGD Dvor 3, 7. mesto Ekipe so bile razporejene glede na starost v kategorije pionirjev, mladin- PGD Žužemberk 1, 8. mesto PRIPRAVNIKI cev in pripravnikov. PGD Žužemberk 2, 10. mesto PGD Šmihel pri Žužemberku, 1. PGD Dvor 2, 24. mesto mesto PGD Dvor 1, 25. mesto PGD Žužemberk, 4. mesto Ekipama Panter in Smrketi čestitke izrekli tudi na skupščini

Mladi gasilci so se pomerili v teoretičnem znanju iz zgodovine gasil- GZ Novo mesto in GZ Trebnje stva, prve pomoči, požarne preventive in splošnih gasilskih znanj. Spre- bili (poleg predsednika, ki se je skupščine udele- janca Kužnik, Mateja Filipič), izrekel iskrene če- tnost pa so dokazovali pri izdelavi vozlov in z opravljenimi nalogami na žil kot delegat našega društva) vabljeni tudi tek- stitke ter jima podelil plaketo za 1. (Panter) in 2. tekmovalni progi. movalca in tekmovalki v ekipah Panter in Smr- (Smrketi) mesto v skupnem državnem seštevku. Neprecenljivo znanje in velika spretnost sta bila razloga za odlične rezul- keti, ki so v lanski sezoni dosegli viden uspeh v V soboto, 20. maja 2016, je v Trebnjem poteka- tate. V kategoriji pionirjev je letos sodelovalo rekordno število ekip, kar 28. državnem pokalnem tekmovanju Fire Combat. la skupščina GZ Trebnje, na katero so Trebanjci Ekipe, ki so osvojila prva tri mesta v kategoriji, so se takoj v naslednjem Član upravnega odbora Gasilske zveze Slove- povabili tudi ekipo Smrketi, saj je ena izmed tek- tednu, 12.3.2016, pomerile v Kvizu gasilske mladine Dolenjske regije, prav nije in predsednik regijskega sveta Dolenjske re- movalk, Marjanca Kužnik, članica PGD Dobrnič, tako v Škocjanu. Ekipa pionirjev PGD Reber je osvojila odlično 1. mesto, gije, g. Marjan Šmalc, je v imenu regijskega sveta ki spada pod okrilje GZ Trebnje. Na skupščini sta 5. mesto je zasedla ekipa iz PGD Križi. V kategoriji pripravnikov pa je mla- in poveljstva dolenjske regije na skupščini izpo- predsednik in poveljnik zveze, Anton Strah in Ja- dina iz PGD Šmihel pri Žužemberku osvojila 8. mesto. stavil, da so prav žužemberški gasilci tisti, ki so nez Uhan, dvojici čestitala za uspeh in v imenu Pionirji PGD Reber bodo svoja gasilska znanja in spretnost preizkušali V petek, 15. aprila 2016, je v prostorih Kmetij- pričeli orati ledino tekmovanja Fire Combat na zveze izročila nagrado za uspeh. na Državnem kvizu gasilske mladine, ki bo potekal 2.4.2016 v Stični. ske šole Grm v Novem mestu potekala 61. skup- Dolenjskem in ob tej priliki obema ekipama, Pan- n Mateja Filipič ter (Iztok Gliha, Andrej Molek) in Smrketi (Mar- Foto: Osebni arhiv n Tanja Hrovat ščina Gasilske zveze Novo mesto, na katero so 24 RUBRIKA 112 poletje 2016, poletje 2016, RUBRIKA 112 DRUŠTVA 25 Zahvala PGD Žužemberk: Ker vsaka vaša pomoč šteje! Celoten organizacijski odbor PGD Žužemberk, ki je 14. maja letos v Žužemberku organiziral dr- žavno tekmovanje Fire Combat, se iskreno zahva- ljuje za pomoč vsem, ki ste po svojih močeh pri- spevali k odlični izvedbi tekmovanja. Hvala sodnikom za odlično in pravično sojenje, tekmovalcem za sodelovanje na tekmovanju ter za dosledno upoštevanje pravil, Jamarskemu klubu Novo mesto za varstvo tekmovalcev na stolpu in ekipi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Novo mesto, ki je bila ves čas tekmovanja v pripravljenost za posredovanje v primeru, da bi kdorkoli od udeležencev tekmovanja potreboval nujno zdravstveno pomoč. Žužemberškim ekipam FC poplačan trud minulih sezon Posebna zahvala pa gre na koncu vsem našim Sezono 2015 so zaključili s prvakoma in podprvakinjama! članom in nečlanom, ki ste pomagali pri pripra- vi in pospravljanju tekmovalnega prizorišča ter V Žužemberku se je lani že tretje leto zapored ekipo Smrketi. Trud, ki so ga žužemberške ekipe lahko predstavlja prostovoljnemu operativnemu na dan tekmovanja pomagali na tekmovalnem v maju odvilo gasilsko tekmovanje Fire Combat. Fire Combat v vaje vlagale v zadnjih treh oz. dveh gasilcu. V naslednji sezoni si želim s sotekmoval- poligonu. Pokazali ste, da Suhokranjci zmore- zorjem in donatorjem, ki ste nam pomagali, da Na pomoč! Prav s tekmo Ognjenih risov v Žužemberku se je sezonah, je bil v lanski sezoni poplačan z nazivom ko izboljšati najin osebni rekord na poligonu, če mo izpeljati državno tekmovanje, in to z odliko! smo lažje prenesli finančno breme organizacije Organizacijski odbor PGD Žužemberk letos otvorila prva sezona tega atraktivnega tek- prvaka, ki sta ga Andrej in Iztok dosegla v katego- pa bova sezono zaradi tega zaključili na stopnič- Na koncu pa iskrena hvala tudi vsem spon- tekmovanja. Foto: Slavko Mirtič movanja pod okriljem Gasilske zveze Slovenije riji B ter z nazivom podprvakinj, ki sta ga v kate- ki višje, bo to le še dodatna potrditev, da se trud in žužemberški tekmovalci so že na tej tekmi na- goriji D dosegli Mateja in Marjanca. vedno poplača.« kazali, da se bodo skozi sezono borili za najvišja Za obe ekipi je bil lani v oktobru, v sklopu dne- Andrej Molek, gasilec prve stopnje: »V PGD Malo za šalo, nič zares! končna mesta. va odprtih vrat PGD Žužemberk, prirejen tudi delujem 19 let, vključil pa sem se, ker me je že Gasilsko društvo Žužemberk je bilo kar nekaj slovesni sprejem, ki sta se ga udeležila tudi po- od nekdaj navdušuje prostovoljno delo in pomoč PONUJENA POMOČ let zapored edino gasilsko društvo na Dolenj- veljnik OGP Boris Sajevic in župan Občine Žu- sočloveku. Posameznik znotraj takšne organiza- skem, katerega člani so se udeleževali tekem Fire žemberk Franc Škufca. cije pridobi tudi veščine, s katerimi lahko vsako- Vaški župnik pade v veliko gnojno jamo in se začne pogrezati. Vašča- župnik zavrne njihovo pomoč. »Meni bo že lju- Combata po Sloveniji in se trudili tekmovanje Marjanca Kužnik, višji gasilec: »V PGD de- dnevnem življenju pomaga tako sebi kot tudi so- ni to vidijo, hitro pokličejo gasilce in ti se odzovejo z bliskovito hitrostjo. bi Bog pomagal,« jim odvrne. Gasilci odidejo, popularizirati tudi na našem koncu Slovenije, saj lujem 17 let. Želja po vključitvi v gasilstvo se je človeku. Tekmovanje FC me je navdušilo zaradi Pridejo do župnika, mu želijo pomagati, a jih ta zavrne z besedami: »Meni župnik pa utone. so prepoznali dodano vrednost tekmovanja; tek- porajala ob opazovanju očeta, ko je poučeval svoje atraktivnosti, ob enem pa predstavlja dobro bo že ljubi Bog pomagal…« Gasilci odidejo. Ko pride župnik v nebesa pred vrata svetega movanje služi kot odlična vaja vsem operativnim mlade gasilce. Za tekmovanje FC sem se odlo- vajo za operativnega gasilca, ki mora svoje znanje Ker se župnik še kar naprej pogreza, vaščani ponovno pokličejo gasil- Petra, Petru očitajoče potarna: »Mislil sem, da članom prostovoljnih gasilskih društev, ki izva- čila po opravljeni specialnosti za IDA, saj sem redno obnavljati, da lahko na intervencijah po- ce. Gasilci ponovno pridejo na kraj nesreče, želijo pomagati tonečemu mi bo Bog pomagal…« Peter ga pogleda postra- žajo na intervencije, da vadijo dihalno in vrvno želela svoje znanje obnavljati in ga nadgrajeva- sreduje hitro in učinkovito. Za naslednjo sezono župniku, a jih ta ponovno zavrne. »Meni bo že ljubi Bog pomagal,« jim ni in mu jezno odvrne: »Saj ti je pomagal! Tri- tehniko. S tem ko je Fire Combat v minuli sezo- ti. V naslednji sezoni FC si želim, da se Smrketi tekmovanja FC si želim predvsem ponovno osvo- odvrne. Gasilci skomignejo z rameni in odidejo. krat ti je poslal gasilce, pa si jih zavrnil!« Stiska župnika je bila čedalje hujša, zato vaščani gasilce pokličejo še tre- ni 2015 uradno prišel pod okrilje Gasilske zveze povzpneva še eno mesto višje in tako postaneva jitev naslova državnega prvaka v kategoriji B.« Foto: http://www.teachersparadise.com/images/prods/Paint%20by%20Numbers%20Happy%20Fireman%20by%20Tea- Slovenije, so se zanj pričela zanimati tudi druga državni prvakinji.« Iztok Gliha, višji gasilec: »V PGD delujem 9 let, tjič. Gasilci, navajeni vsega hudega, se ponovno odzovejo. A tudi tokrat chersParadise.png (06. 06 2016) dolenjska gasilska društva, Žužemberčani pa so Mateja Filipič, nižji gasilski častnik: »V PGD za gasilstvo pa sem se navdušil sam. Tekmovanje jim z izkušnjami in nasveti z veseljem pomagali delujem 18 let, za gasilstvo pa me je navdušil oče. FC me je navdušilo zaradi izziva, ki ga predsta- pri pripravah na tekmovanje. Tudi jaz poskušam za gasilstvo navdušiti čim več vlja. V prihajajoči sezoni si želim ponoviti leto- Lansko sezono so žužemberško gasilsko društvo mladih, saj menim, da je gasilstvo ena izmed naj- šnji uspeh in ponovno osvojiti naslov državnega Blagoslov konj v Hinjah zastopali Andrej Molek, Iztok Gliha in Mateja Fi- boljših možnosti, kako lahko posameznik s pro- prvaka v kategoriji B, ob enem pa želim izboljša- V Hinjah se je v nedeljo, 8. maja, zbralo preko lipič; Andrej in Iztok sta tekmovala pod imenom stovoljnim delom soustvarja boljši jutri za našo ti čas izvedbe vaje ter tako poligon premagati v trideset konjenikov, ki so s konji in drugimi do- Panter, Mateja pa skupaj s članico sosednjega ga- družbo. Za tekmovanje FC pa sem se odločila manj kot dveh minutah.« mačimi živalmi prisostvovali tradicionalnemu n Mateja Filipič silskega društva PGD Dobrnič, Marjanco Kužnik, predvsem zaradi izziva, ki ga takšno tekmovanje blagoslovu konj v hinjski fari, ki bo živalim pri- nesel pričakovanega zdravja in moči. Hinjski žu- pnik Ciril Murn je po opravljeni sveti maši v cerkvi Marijinega oznanjenja najprej blagoslovil vodo, sol in kruh, nato pa je podelil blagoslov konjem in konjenikom, ki so se v mimohodu predstavili hinjskemu občinstvu. Po koncu blagoslova so se konjeniki zbrali na Domačiji Krnc, kjer so ob pri- jetnem druženju suhokranjski ljubitelji konj sno- vali nove ideje in načrte za prihodnje. Blagoslova so se udeležili tudi žužemberški župan Franc Šku- fca ter svetnika Dušan Papež in Jože Papež, zbrane je pred tradicionalno pogostitvijo pozdravil tudi gostitelj Dušan Papež. n S. Mirtič 26 DRUŠTVA poletje 2016, poletje 2016, DRUŠTVA 27 Blagoslov konj na Plešivici »Starejši za višjo kakovost življenja starejših doma« rom. Zbrane ljubitelje konj je pozdravil predsednik Poročilo o delu v projektu v letu 2015 društva Boštjan Bradač, molitve za zdravje živali in konjenikov pred boleznijo in nesrečo pa je ob Projekt za medsebojno pomoč dobrosrčna in se uspešno spopada s • izobraževanje v programu BO- prisotnosti dekana Franca Vidmarja opravil dia- starejših teče v Sloveniji že dvanaj- problemi, ki jih prinaša starost. Na- PRO, problematika na terenu in kon Roman Ivanetič iz semiške župnije, ki je na pa- sto leto. Starejših je vsako leto več. letimo pa tudi na osebe, ki so manj rezultati obiskov (udeležili sva se storalni praksi žužemberški župniji. Diakon je tudi Leta 2015 je bilo na območju PZDU odprte‘. Prostovoljci poskušamo z ga Anica Kmet in Zvonka Bradač). blagoslovil osem konj, ki so se udeležili žegnanja, Dolenjske in Bele krajine v ta pro- vsemi vzpostaviti dober stik, ne gle- Udeležili smo se tudi: in sol. Med obiskovalci tradicionalnega blagoslo- jekt vključenih že 10.049 oseb, sta- de na njihov položaj. Znati jih mo- rejših od 69 let. • srečanja prostovoljcev s prosto- va so bil tudi žužemberški župan Franc Škufca in ramo poslušati in spoštovati njih- V občini Žužemberk delamo v voljci s severne Primorske v Ka- člani prijateljskih, sosednjih konjerejskih društev ovo voljo ter ohraniti dostojanstvo tem projektu prostovoljci DU Dvor nalu (12 prostovoljcev), iz Gombišča in drugod. Konjeniki so nato nada- vsakega posebej. Če obisk odklonijo, skupaj z DU Žužemberk že deseto • strokovne ekskurzije skupaj s pro- ljevali s prijateljskim druženjem. to upoštevamo. leto. Sedem nas je za območje Žuže- stovoljci iz DU Straža in DU Do- n S. Mirtič Ob godu zavetnika sv. Jurija suhokranjski konje- mberka in dvanajst za območje DU Povzetek opravljenega dela lenjske Toplice v Grosuplje, tam rejci tradicionalno organizirajo vsako leto žegnanje Dvor. Leta 2015 smo imeli v projekt za leto 2015 smo si z vodičem ogledali Župa- konj in konjenikov. Muhasto aprilsko vreme jim vključenih 833 starejših oseb (33 več novo jamo, znamenite freske v letos ni bilo naklonjeno, kljub slabemu vreme- kot leta 2014). Te starejše osebe vse Prostovoljci smo se sestali cerkvi sv. Mihaela ter novo knji- nu pa so člani Društva konjerejcev Suha krajina leto redno obiskujemo, se družimo šestkrat. Obravnavali smo: žnico (12 prostovoljcev), v nedeljo, 1. maja, izpeljali že šestnajsto žegnanje z njimi, jim po potrebi prinašamo • novosti v programu‚ ‘Starejši‘‘ na • za Vzajemno smo zbirali letake in Zvonka Bradač konj na njihovem posestvu na Plešivici nad Dvo- iz trgovine, jih vozimo k zdravni- ravni PZDU in ZDUS, jih na ZDUS poslali 32. ku, če izrazijo željo, posredujemo za • novosti na socialnem področju jeni s prostovoljnim delom, delamo pomoč pri CSD, na ZPIZ, RK, KA- (pomoč na domu, enkratna de- Rezultati našega dela razumno, s srcem. Leta 2015 smo se RITAS, dobavi prehrambnih pake- narna pomoč za starejše, dodatek v letu 2015: ponovno izjemno izkazali, saj smo tov, skratka, pomagamo jim, kolikor za pomoč in postrežbo itn.), • vseh 19 prostovoljcev je skupaj opravili 175 odstotkov načrtovanih je v naši moči. Obenem se nenehno • novosti v programu BOPRO, opravilo 886 obiskov, od tega je obiskov. Zato je prav, da vse prosto- izobražujemo in obiskujemo stro- • probleme, s katerimi se prosto- bilo 853 ponovnih, voljce za njihovo uspešno in požrt- kovna predavanja z različnih pod- voljci srečujejo na terenu, • prvič smo obiskali 20 oseb, vovalno delo pohvalim, še posebno, ročij. Večkrat na leto se sestanemo, • tekočo problematiko, • po naših podatkih je 32 oseb umr- ker opravljamo to delo brezplačno. tako na ravni PZDU (koordinator- • ob koncu leta smo pregledali še lo, 7 jih je bilo premeščenih v dom Zelo lepo se jim zahvaljujem tudi ji) kot v društvu, kjer poročamo o rezultate našega dela. starejših občanov, v imenu vseh naših starejših obča- svojem delu. • pomagali smo 328 osebam, nov. Lepo se zahvaljujem tudi Ani- Starost je eno od obdobij človeške- Na področju izobraževanja • v okviru društva smo opravili 596 ci Kmet, ki poskrbi za pravočasne Prvomajsko kresovanje v Križih ga življenja, ko se lahko marsikaj smo prostovoljci poslušali pomoči, ankete in vnos vseh podatkov v ra- spremeni: življenjsko okolje, social- predavanja naslednjih vsebin: • v 38 primerih so občani dobili po- čunalnik. Vremenska napoved ni bila ravno obetavna, ko se nasitili in odžejali z dobrotami, ki so jih pri- na mreža, izguba partnerja, otroci se • varnost starejših in nasilje v dru- moč od drugih organizacij. Za uspešno sodelovanje z našo ob- KUD Žužemberk z smo se v Križih pripravljali na kresovanje. Hladno pravili člani PGD Križi, smo se izza miz preselili osamosvojijo in odidejo, spremeni žini – predavatelj policist Edvard čino se zahvaljujem tudi predstavni- in deževno, a tradicija je tradicija, kresovanja se bližje k toplemu ognju in se do sitega naklepetali novo predsednico se nam lahko finančno stanje, po- Kramar (18 prostovoljcev), Vrsta pomoči, kom občine Žužemberk, z željo, da bi ne more prestaviti, zato smo do zadnjega upali, da s sosedi in prijatelji. gosteje in večje imamo lahko tudi • samopodoba prostovoljca in vzpo- ki so jo prejeli naši občani: bilo tako tudi v prihodnje. Kulturno-umetniško društvo Žužemberk bomo imeli z vremenom vsaj nekaj sreče. Kljub slabemu vremenu je bil glavni namen težave z zdravjem. Nekateri menijo, stavitev kontakta s starejšimi – pre- • največ pomoči je bilo v obliki dru- deluje na področju kulturnih dejavnosti. Vsi In smo jo imeli- ne prav veliko, a vendarle. Ob kresovanja- druženje dosežen, manjšega plusa da je starost nekaj slabega. Vendar to davateljica Nada Povše, pokrajin- ženja (537), Statistika po starosti člani delajo z veliko mero entuziazma z željo, mraku je ogenj razsvetlil okolico in kresovanje je bila deležna tudi gasilska blagajna, zato lah- ne drži povsem. Odvisno je od nas, ska koordinatorica (12 prostovolj- • sledijo humanitarni paketi (18 + Že v uvodu sem omenila, da je da bi se kulturna raven v kraju dvignila. se je lahko pričelo. Po pričakovanjih obiskoval- ko rečemo, da je tudi letošnje kresovanje v Kri- kako gledamo na življenje. Sami smo cev), 35), prevozi (11), pomoč pri hiš- bilo leta 2015 na našem območju Od leta 2001 do 2016 je vodila KUD ga. cev res ni bilo prav veliko, a to na praznovanje ni žih uspelo. ustvarjalci svojega življenja. • nasilje v družini, skupaj s prosto- nih opravilih, dostava iz trgovi- 833 oseb, starejših od 69 let: n Tomaž Špelko Magda Kastelic Hočevar, učiteljica in kultur- kaj dosti vplivalo. V nadaljevanju večera, ko smo Ko se prostovoljci srečujemo s voljci iz DU Straža in DU Dolenj- ne, pomoč pri osnovnih osebnih • 76–80 let 64 žensk 32 moških na ustvarjalka. Maja letos je predsedovanje starejšimi, so nam eni všeč, drugi ske Toplice – predavatelj policist opravilih itn., • 81–85 let 77 žensk 40 moških prevzela ga. Klavdija Longar, vzgojiteljica v ne, večina jih je dobrovoljna, šaljiva, Jan Zavodnik (12 prostovoljcev), • posredovali smo na CSD za pri- • 86– 90 let 38 žensk 8 moških vrtcu Žužemberk, dosedanja predsednica pa dobitev denarne pomoči (6) – us- • 91–95 let 11 žensk 2 moška bo podpredsednica. Državno prvenstvo v muharjenju pešni smo bili v 4 primerih.Osem V okviru KUD-a bodo delovale sledeče oseb se je tej vrsti pomoči odpo- Skupaj je bilo 190 žensk in 82 mo- Šestnajst ekip iz celotne Slovenije s 73 tekmo- sekcije: dramska, literarna, likovna, recita- vedalo zaradi zahtev CSD (zaradi ških. 561 oseb je bilo starih od 69 do valci se je konec aprila v Šmihelu pri Žužemberku načina porabe sredstev, predlo- torska, pravljične urice za otroke, sekcija roč- 75 let (2/3) in 272 starih od 76 do pomerilo v muharjenju, ki šteje za državno prven- žitve dokazil itn.), nih del in bralni klub. Nekaj aktivnosti se bo 95 let (1/3). stvo. Tekmovalci so se pomerili v štirih rajonih, • uspešno smo posredovali na ZPIZ dogajalo že poleti, ostalo pa se bo začelo od- Najstarejša oseba je bila ženska, niz in gor vodno od šmihelskega mostu. Prvo za pridobitev dodatka za pomoč vijati v jeseni. stara 95 let, najstarejši moški pa je mesto in pokal je prejela ekipa Ribiške družine in postrežbo (1), KUD lahko kontaktirate na kud.zuzem- bil star 93 let. Bled, pred ribiško družino Medvode in RD Mo- • uspešno smo posredovali pri ad- [email protected], facebook strani Kulturno zirje. Med posamezniki je zmagal Rok Šparovec ministrativnih zadevah glede uki- umetniško društvo Žužemberk in na novi pred Juretom Osolinom Igorjem (oba RD Bled) in 17. mesto, medtem ko je ekipa RD Novo mesto v nitve raznih plačil (3). Zvonka Bradač, spletni strani Kulturno umetniško društvo n Jožetom Ilcem iz ribiške družine Mozirje. skupni razvrstitvi zasedla deveto mesto. koordinatorica za DU Dvor in DU Žužemberk. Najboljši ribič iz novomeške ribiške družine Se- n Slavko Mirtič Kot je razvidno iz vsega naštete- Žužemberk n Klavdija Longar nad Durmič je s sedmimi ujetimi ribami osvojil Foto: Zoran Leko ga, smo prostovoljci kar obremen- Foto: S. Mirtič 28 DRUŠTVA poletje 2016, poletje 2016, DRUŠTVA 29

Pred pričetkom občnega zbora smo imeli kratek kulturni program , ki Benjamin Jaklič, Dominik Hrovat, Domen Legan, Tomaž Pečjak in Luka Občni zbor DU Žužemberk so ga pripravile naše recitatorke i n pevke ter učenci OŠ Žužemberk pod Novak, trener ekipe je bil maksi ris Bojan Brulec. Leto je naokoli. Tako smo se tudi člani Društva upokojencev vodstvom Alenke Pavlin. Članek: http://www.odbojka.si/tekmovanja2015/2015_mini/2015_MI_dki/2015_mi_ Žužemberk v velikem številu udeležili občnega zbora, ki smo Na občnem zboru smo podali poročila o delu društva v preteklem letu. dki_finale ga imeli 6. 3. 2016. Iz poročil je razvidno, da je v preteklem letu zelo napredovala naša sekci- Letošnjo sezono so se državnega prvenstva udeležila tudi dekleta v MINI ja za šport pod vodstvom Miha Mohorčiča. Pohvaliti moramo tudi delo odbojki. Za prvo sezono v tej kategoriji so odigrale odlično in zasedle 17. našega novega vodje izletov Branka Štefaniča, ki nam je pripravil zanimi- mesto v konkurenci 47 ekip. Dvakrat na teden je treniralo več kot dvajset ve izlete, in sicer: Olimje z okolico in s kopanjem v Tuhinjskih Toplicah, deklet, ekipo je vodil Rok Pucelj. Poleg te kategorije v osnovni šoli trenira- ogled obronkov Pohorja (Zreče, Rogla), Slovenske Konjice in Žička kartu- jo tudi ostala dekleta. Treninge vodi Neva Čopi, tudi ta dekleta imajo tre- zija, zadnji izlet pa nas je popeljal na področje Cerkniškega jezera, Babno ning dvakrat na teden. polje in v Gorski Kotar. Aktivne so bile naše članice pri pripravi razstave ročnih del in recitator- Pri MALI odbojki (do 13 let) so Žužemberčani ravno tako odigrali tri ke. Organizirali smo tudi kostanjev piknik, martinovanje in silvestrovanje. turnirje. Prav na vseh turnirjih so bili prvi in tako prišli do polfinala brez Za letošnje leto načrtujemo enake dejavnosti (šport, srečanja), tudi izlete, poraza. Tudi na polfinalnem turnirju so odigrali brezhibno in na prvi tekmi ki se jih naši upokojenci radi udeležujejo. Za letošnje leto bomo uresničili: odpravili Braslovče z rezultatom 2:0, malo kasneje pa še Salonit, prav tako ogled Ljubljane in prevoz z ladjico, z 2:0. Tako so na finalni turnir odpotovali z zavedanjem, da je naslov dose- obisk Sladkega Vrha ob Muri, gljiv. Na finalnem turnirju so v prvi polfinalni tekmi gladko opravili z Ma- potep po Dravski dolini in Haloških hribih, riborom 2:0 (25:15, 25:11), v finalnem boju pa po dramatičnih končnicah nepričakovano izgubili z Mokronogom, ki smo ga eno tekmo prej gladko izlet po Zgornje-savinjski dolini. tudi Ljubljančane. KEKO Oprema Žužemberk : ACH Zmajčki I 2:0 (25:23, odpravili. Zakaj so igralci, ki so bili po kvaliteti veliko boljši od Mokro- Ob koncu pa smo podelili še plaketo za zlato poroko Jožetu in Mariji Mir- 25:19). Tu je imel trener Bojan Brulec še nekaj rezerve, saj je za morebitni noga, izgubili, ne znam razložiti. Končno 17. do 24. mesto ni realni odraz tič iz Žužemberka in jima zaželeli še mnogo zdravih skupnih let. tretji niz imel na razpolago vse štiri najboljše igralce, ki so bili v prvih dveh kvalitete igralcev. n Tajnica DU: Tinca Cajnko nizih enakomerno porazdeljeni z malce manj izkušenimi soigralci. Naslov državnih prvakov so osvojili naslednji junaki : kapetan ekipe Jure Legan, Sezono 2015/2016 so člani OK Žužemberk odigrali zelo dobro, če ne ki je bil izbran tudi za najboljšega igralca finalnega turnirja, Mohor Trav- celo odlično. Na koncu smo zasedli 7. mesto, kar pa bi lahko, če ne bi bilo nik, Gašper Longar, Nejc Suhadolnik, Urban Pečjak, Niko Longar, David poškodb in odsotnosti igralcev zaradi dela, tudi izboljšali. Ekipa je delo- Žužemberški odbojkarji uspešno zaključili sezono 2015/2016 Pajnkiher, Blaž Zupančič, Jernej Pucelj, Tomaž Novak, Matic Hočevar, Žiga vala homogeno, v tekme smo odšli odločeni, da zmagamo. Letos se nismo Hrovat, Jaka Juršič in Mark Gliha. ustrašili prav nobenega nasprotnika, v telovadnici OŠ Žužemberk pa so Letošnjega maja se je za odbojkarje OK Žužemberk končala četrta naju- Članska, druga državna odbojkarska liga (2. DOL) ima 12 ekip, kjer se Članek: http://www.odbojka.si/tekmovanja2015/2015_mala/2015_mala_dki/2015_ma_ gledalci lahko spremljali prave boje in borbo točko za točko. Nekaj tekem spešnejša sezona v zadnjih 23 letih. Vse ekipe, ki so v državnem prvenstvu ligaške tekme igrajo vsako soboto po dvokrožnem sistemu. Zmagovalna dki_F (Hoče, Logatec, Prvačina) je bilo pravih poslastic tudi za gledalce, ki so po nastopale pod imenom KEKO Oprema Žužemberk, so dosegle odlične re- ekipa napreduje v 1. DOL, medtem ko zadnji dve ekipi izpadeta v 3. DOL. dolgem času spet glasno spodbujali domače igralce. V ekipi in dvorani je zultate, naslova državnih prvakov pa smo se letos veselili dvakrat (MINI in V kategorijah do 15 let (osnovnošolci) smo glede na kakovost in število Dečki (letnik 2000 in mlajši) so bili v kvalifikacijah za »A« ligo zahod bilo pravo vzdušje in samo upamo lahko, da se bo takšna sezona ponovila MALA odbojka – DEČKI). Poleg fantov smo imeli letos v ognju tudi ekipo igralcev pričakovali, da se bomo lahko kosali za najvišja mesta, pa vendarle najuspešnejši in so v dvokrožnem ligaškem sistemu odpravili vse štiri na- tudi naslednje leto. Ekipa je bila sestavljena iz kadetov, mladincev in seve- deklet, in sicer v kategoriji MINI. Po kategorijah so se ekipe KEKO Opre- naslova državnih prvakov nismo pričakovali v nobeni kategoriji. Vztrajno sprotne ekipe. Nato so v »A« ligi zahod po večkratnih težavah z poškodba- da tudi članov. Starejši igralci so dobro izkoristili svoje izkušnje, mlajši pa me Žužemberk na državnem prvenstvu uvrstile na sledeča mesta: MINI – delo športnega pedagoga in učitelja telovadbe Bojana Brulca je tudi le- mi igralcev kljub vsemu zasedli drugo mesto za Logatcem, kar je pomenilo, dodali borbenost in elan. Po dolgem času je bilo opaziti, da prihajajo mla- DEČKI: 1. mesto, MINI – DEKLICE: 17. mesto, MALA – DEČKI: 1. mesto, tos nagrajeno z odličnimi rezultati, hkrati pa se v Žužemberku nadaljuje da so se uvrstili na finalni turnir DP. Na finalnem turnirju v Mariboru so v di, ki so v prejšnjih sezonah zaključili s kariero ali pa odšli v prvoligaške STAREJŠI DEČKI: 3. mesto, KADETI: 11. mesto, MLADINCI: 17. mesto tradicija osvajanja naslovov državnih prvakov. Tako smo od ponovne usta- prvi polfinalni tekmi izgubili s favoriziranim Mariborom, so pa zato kljub klube. Tudi letošnji pionirji bodo v prihodnji sezoni že pridno trenirali s in ČLANI: 7. mesto v 2. DOL. Sezona je bila zelo dolga, z ligaškimi tekmo- novitve Odbojkarskega kluba Žužemberk leta 1994 pa do danes osvojili že vsemu ostali v boju za medaljo. V tekmi za tretje mesto so proti Logatcu člani, čez leto ali dve pa že igrali tudi v prvem moštvu. V članski ekipi so vanji smo pričeli v začetku oktobra 2015, zaključili pa s finalnim turnirjem kar 50 medalj, od tega smo bili 23-krat državni prvaki, trikrat tudi z mla- gladko izgubili prvi niz in kazalo je že, da je vsega konec, saj so tudi dru- več ali manj igrali naslednji igralci: Rok Pucelj, Tom Smrke – kapetan, Žiga starejših dečkov 29. maja v Mariboru. dinci. Smo najtrofejnejši odbojkarski klub v mlajših kategorijah, z nami se gi niz začeli dokaj slabo. No, v drugem delu tega niza so se vendarle zbrali Vidmar, Anže Strnad, Aljaž Longar, Aleš Zupančič, Andraž Pečjak , Leon v tem lahko primerja le redkokateri klub v Sloveniji. Če povemo, da smo in ga z lepimi akcijami in borbeno igro na koncu dokaj prepričljivo dobili. Konte, Gregor Rifelj, Sašo Smrke, Urban Pucelj, Žan Papež, Urban Vidmar, Tekmovanje v mlajših kategorijah, vključno z mladinci, igrajo turnir- imeli lani dva Žužemberčana na članskem evropskem prvenstvu, kjer je bila Zadnji, skrajšani niz so odigrali poletno in zasluženo slavili zmago in bro- Domen Glavič, Matevž Longar. ski sistem, kjer je v skupini 4-6 ekip. Igrajo dvokrožno vsak z vsakim. Naj- Slovenija viceprvak Evrope, lahko cenimo naše delo še bolj. Naši igralci, nasto kolajno. Klub vsemu bi poudaril, da sta bila v prvi postavi dva šesto- boljši dve pa napredujeta v nadaljnjo, kvalitetnejšo skupino, kjer se sistem ne samo mlajši, uspešno nadaljujejo svojo igralsko pot tudi v prvoligaških šolca, ki sta bila kar tri leta mlajša od najstarejših vrstnikov v ekipi. KEKO Za odbojkarji Žužemberka je dolga in naporna sezona. Opravili smo čez igranja ponovi vse do finalnega turnirja, kjer se zmagovalne ekipe borijo klubih in celo v tujini. Naj jih naštejem nekaj: Danijel Koncilja, Miha Plot, Oprema Žužemberk : Logatec 2:1 (14:25, 25:18, 15:08). Na finalni tekmi so 1000 ur treningov in preko 150 uradnih tekem. Udeležili smo se tudi med- za naslov državnega prvaka. Jan Brulec, Mario Koncilja, Luka Brulec, Valentin Turk, Gregor Ožbalt, igralci SIP Šempetra gladko s 3:0 premagali Maribor in zasluženo osvojili narodnih turnirjev v Zagrebu, Bihaču, Novem Sadu in Šempetru. Tudi Primož Vidmar in še bi lahko našteval. Zlate generacije iz sedemdesetih naslov državnega prvaka. Za Žužemberk so igrali: Jernej Rojc, Štefan, Toni tukaj so mladi dosegli vidne uspehe, saj smo bili v Zagrebu in Šempetru in osemdesetih let niti ne naštevam, kjer so nekateri igrali celo v raznih se- in Mohor Travnik, Tim Legan, Jure Legan, Gašper Longar, Nejc Suhadol- prvi, v Bihaču 2., v Novem Sadu pa z mlajšimi mladinci osmi. Zasluge za lekcijah jugoslovanskih reprezentanc. nik, Urban Pečjak, Niko Longar. te uspehe gredo predvsem trenerjem in igralcem, ki se udeležujejo trenin- Članek: http://www.odbojka.si/tekmovanja2015/2015_DCI/2015_dki/2015_dki_finale gov in odrekajo lagodnemu življenju pred televizorjem in računalnikom, Pri MINI odbojki (do 11 let) so Žužemberčani odigrali tri turnirje z eki- kjer v igricah na mah potolčeš sto skobitov in pospraviš lonček čipsa. Se- pami zahodnega dela Slovenije. Na vseh treh turnirjih so bili uspešni in se Kadeti so v letošnji sezoni igrali z zelo mlado postavo, saj je bilo jedro veda telovadba ni vse, začuda pa tem, ki so fizično aktivni, ostane še veliko tako prebili v polfinale. Na polfinalnem turnirju so po hudi borbi zasedli ekipe iz treh srednješolcev in treh osnovnošolcev. Kljub vsemu smo v kva- energije za druge aktivnosti in praviloma tudi učenje, medtem ko tistim, ki drugo mesto za Kamnikom, vseeno pa je to pomenilo, da so se uvrstili v lifikacijah za »A« ligo zasedli drugo mesto in s tem zastavljeni cilj, uvrstitev potolčejo tisoče in tisoče skobitov, ne ostane nič več energije ne za učenje, zaključne boje za naslov državnega prvaka. Na finalnem turnirju so v pol- v »A« ligo zahod. V tej ligi smo igrali solidno, igralci so predvsem nabirali niti kakšno drugo delo. Zasluga gre tudi staršem, ki jim je mar, da so otroci finalu po hudem boju premagali Salonit iz Kanala 0:2 (25:27, 18:25), nato izkušnje za igranje v naslednji sezoni. Na turnirju za mesta so kadeti KEKO aktivni, in koristno preživijo svoj čas. Ne da samo jamramo, kako je težko pa v finalu še favorizirane Kamničane. Rezultat Calcit Volleyball : KEKO Opreme Žužemberk zasedli 11. mesto, saj smo nepričakovano premagali in nas vsi izkoriščajo. To naj bo vodilo tudi v naprej in vse naše igralce, pa Oprema Žužemberk 1:2 (25:07, 14:25, 25:27). Finalni boj je bil prava mala Braslovče. Hoče in Brezovica so bili za nas, ki smo na tem turnirju igrali tudi bodoče igralce pozivam, naj nadaljujejo po športni poti, če le imajo drama, ki pa so jo Žužemberčani dobili tudi z malce sreče, a zasluženo. Tako zdesetkani (manjkala večina birmancev), premočni. čas. Nazadnje bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, predvsem pa glavne- so se Kamničanom oddolžili za poraz v polfinalu in osvojili naslov državne- mu sponzorju firmi KEKO Oprema, ki nam zvesto stoji ob strani, njiho- ga prvaka, ki je bil po mnenju poznavalcev že pred turnirjem rezerviran za Z mladinci letos nismo dosegli zastavljenega cilja, saj smo ciljali na uvr- vim delavcem pa še veliko uspeha na poslovnem področju in v življenju! Kamničane. Mini riski KEKO Opreme Žužemberk so: Žiga Hrovat – naj- stitev med 10. in 14. mestom. Žal se nam je zalomilo že na prvem turnir- n Tom Pečar boljši igralec finala, David Pograjc, Jaka Piškur, Vid Urbančič, Anej Maver, ju, kjer smo na tekmi za drugo mesto na prvem kvalifikacijskem turnirju trener v OK Žužemberk 30 TRŠKI DNEVI poletje 2016, poletje 2016, TRŠKI DNEVI 31 Program Trških dni in praznik Občine Žužemberk 2016 Vabljeni na koncert Nine Pušlar, ki bo v nedeljo, 17. 7. 2016 ob 22. uri od 08. do 18. julija 2016 v gradu Žužemberk. 1. dan: petek, 8.7., prizorišče: Žužemberk 8. dan: sobota, 16.7., prizorišča: Žužemberk: lokalne ceste, trg, 19.30 koncert za orgle v farni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v lovska dvorana, grajsko dvorišče, kletna dvorana, stavba Grajski trg Žužemberku, nastopa prof. Milko Bizjak (organizator: Občina Žužemberk) 26, moderator: 09.00 6. Suhokranjski kolesarski maraton za rekreativce, pozdrav rekreativcem kolesarjem, nastop ljudskih godcev (organizator: Občina 2. dan: sobota, 9.7., prizorišče: Žužemberk, Srednji Lipovec Žužemberk, KK Adria Mobil, OGP Žužemberk, ….) 15.00 Otvoritev fotografske razstave 'Kaj je bilo z evropskimi sredstvi 09.10 Dan odprtih vrat Radio kluba Žužemberk v klubskih prostorih, narejeno zate, za tvoj kraj?', hala nekdanje Iskre GT 26, nagovor pozdrav predsednika, župana (organizator: RK Žužemberk ….) župana, kulturni program, 09.20 Preventivne zdravstvene meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi 16.00 Vseslovensko srečanje oglarjev in otvoritev kipa oglarja, in holesterola ter predstavitev uporabe defibrilatorja (organizator: predstavitev strojnega krožka, OO RK Novo mesto, ZD Novo mesto, ekipa PP Občine Žužemberk….) 17:30 Slavnostni prižig oglarske kope, ki pomeni začetek Trški dni: 09.40 Otvoritev razstave ročnih del, lovska dvorana, pozdravni nagovor kulturni program, nagovor župana, pripravljavcev oglarske kope in župana in gosta, nastop ženskega pevskega zbora DU Žužemberk in častnih gostov … oglarski piknik v dimu, (organizator: Lipovški oglarji, PGD gostov …. (organizator: DU Žužemberk, TD Suha krajina….) Ajdovec, DPM Suha krajina, TD Suha krajina, Občina Žužemberk) 11.00 Otvoritev občinske pridobitve, pozdravni nagovor župana in V soboto bo v gradu od 9.00 do 19.00 ure na ogled razstava likovnih del, 16.50 Viteške veščine slovaških vitezov skupina grajsko dvorišče častme gostje ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, kulturni razstava ročnih del v lovski dvorani, na trgu pred gradom tržnica suhokranj- Trnavska kampania program… (organizator: Občina Žužemberk) skih dobrot, zdravilnih zelišč, spominkov in turističnih društev, v gradu po- 17.15 Glumaška predstava Teater Cizamo in grajsko dvorišče 3. dan: nedelja, 10.7., prizorišče: Žužemberk 12.00 Podpis pogodbe o sofinanciranju kohezijskega projekta Oskrba izkušina vin Društva vinogradnikov Suha krajina, v avli OŠ Žužemberk bo Kozlovska sodba v Višnji gori 16.00 podelitev priznanj krvodajalcem, pozdravni nagovor župana, s pitno vodo Suhe krajine, ministrica za okolje in prostor Irena od 16.30 do 20.00 ure na ogled Muzej znanih Suhokranjcev in raziskovalnih 17.35 Predstavitev slovaške viteške skupine trg pred gradom predsednice OO RK Novo mesto in gosta, nastop pevske skupine Majcen, župani Janez Pavlin, Jože Muhič, dr. Vladimir Prebilič, Andrej nalog. V hali Grajski trg 26 bo na ogled fotografska razstava EU skladov …. Trnavska kampania Žitni klas, mlade harmonikarke Vesne Zarabec … (organizator: Občina Kastelic in Franc Škufca Vozil bo tudi turistični avtobus na relaciji trg - farna cerkev – s postan- 17.50 Srednjeveška in renesančna glasba grajsko dvorišče Žužemberk, OO RK Novo mesto) 13:00 Otroški tabor Dan na Krki, spoznavanje narave in veščin kom na Dvoru - Stavča vas – trg in …. skupina GITA (organizator: Občina Žužemberk, Aljaž Štrucelj) 18.20 Prikaz mečevanja …. grajski jarek 14.00 Predstavitev iskanja zlata skupin Zlatno runo Voluja in UG 18.30 Vsesplošno veselje, skupni plesni nastop trg pred gradom 4. dan: torek, 12.7., prizorišče: EKOPEK iz Srbije 9. dan: NEDELJA, 17.7., prizorišča: žužemberški grad, trg, farna plesnih skupin 19.00 Predavanje o pivu: Tečaj varjenja in varjenje Suhokranjskega 14.30 Otvoritev suhokranjske tržnice, s predstavitvijo dobrot društva cerkev v Žužemberku, moderator: Lojze Bojanc in glumaški nastop Teater Cizamo piva, ki ga bo predstavil Davor Mišmaš – Izkustveni laboratorij kmečkih žena in drugih (organizator: TD Suha krajina, DKŽ Suha krajina - 09.30 Otvoritev 18. srednjeveškega dne na grajsko dvorišče 19.00 Pozdrav večerji, nastop Veronike in skupina grajska kletna dvorana Žužemberk, ….) (organizator: TD Suha krajina) žužemberškem gradu GITA 15.00 S harmoniko je lepše, predstavitev mladih harmonikarjev 20.20 Zaključni nastop in prikaz veščin slovaške trg pred gradom in nastop Mirnopeških harmonikarjev in drugih glasbenikov 09.40 Odhod k sveti maši v farno cerkev sv. grajsko dvorišče, trg Mohorja in Fortunata skupine Trnavska kampania 5. sreda, 13.7., prizorišče: spomenik NOB na Cviblju, (organizator: TD Suha krajina, ….) 10.00 FARNO ŽEGNANJE sv. Mohor in Fortunat 21.00 SLOVESTNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU; SLAVNOSTNA 18.00 Slovesnost in položitev venca Zveze ZŠAM Slovenije ob prazniku 16.00 Predstavitev stojnic in Združenja zgodovinskih mest Slovenije PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ, pozdravni nagovor župana Franca 10.30 Predstavitev srednjeveških skupin Ug in grajski jarek šoferjev in avtomehanikov pri spomeniku NOB na Cviblju, (Koper in ostali), nagovori župana in gosta predsednika TZDBK Škufce, nagovor slavnostnega gosta, predsednika Državnega zbora Zlatno runo Voluja pozdravni nagovori, kulturni program (organizator: KO ZB NOB Žužemberk) Jožeta Barbe, (organizator: TD Suha krajina, .) Republike Slovenije dr. Milana Brgleza, Žužemberški rogisti, glasbene Podelitev priznanj in diplom vinogradnikom s 44. tedna cvička, 12.15 Glasbeni pozdrav kosilu, Veronika in grajska kletna dvorana točke, nagovori županov prijateljskih občin iz Hrvaške, Slovaške, (organizator: Društvo vinogradnikov Suha krajina….) skupina GITA Srbije in Slovenije…(organizator: Občina Žužemberk) 13.15 Lokostrelski turnir-kvalifikacije grajski jarek 6. dan: četrtek, 14.7., prizorišče: Šmihel pri Žužemberku 16.30 Predstavitev avtomobilov starodobnikov in krožna vožnja, 22.00 Koncert Nine PUŠLAR (organizator Občina Žužemberk) pozdravni nagovor župana in gosta (organizator: TD Suha krajina, .) 14.00 Skupni plesno-glasbeni nastop GITA in ploščad nad grajsko 19.00 Šmihelski dan: Vila rustika in Rimljani v Šmihelu: pozdrav 17.30 Tekmovanje v kuhanju ješprenja, tekmovanje trojk v kuhanju, Seisenbergensis Tumultus kletno dvorano župana, slavnostni gost arheolog Borut Križ … (organizator: KD Šmihel pri (organizator: TD Suha krajina, ….), in 14.15 Predstavitev in plesni nastop, Viteški red ploščad nad grajsko Žužemberku….) Od 9.00 do 19.00 bo v gradu na ogled razstava slik, Trubarjeva tiskarska 20.30 Domačija Meden, 5. obletnica delovanja …. Trške igre podeželske mladine (organizator DPM Suha kr.), razglasitev Gašperja Lambergarja kletno dvorano rezultatov in podelitev diplom 14.30 Predstavitev stojničarjev na srednjeveški trg pred gradom delavnica in razstava o Andreju Turjaškem. Potekala bo nagradna grajska 20.00 SUHOKRANJSKA NOČ - gasilska veselica z ansamblom CALYPSO tržnici in obhod dacarja učna pot, v lovski dvorani bo razstava ročnih del, v grajski vinoteki pa po- 7. dan: petek, 15.7., prizorišče: Žužemberk: grajska kletna dvorana (organizator: PGD Žužemberk) 15.00 Predstavitev viteških in dvornih redov z grajsko dvorišče in izkušina vin. Na trgu pred gradom bo konjeniško društvo poskrbelo za in grajsko dvorišče, moderatorki: KUD Žužemberk Med odmori bodo lokalni turistični vodniki predstavili zgodovino kraja. mimohodom sodelujočih viteških skupin, grajski jarek prevoze z vozovi. V objektu Grajski trg 26 bo na ogled fotografska razsta- 16.00 Otvoritev novih občinskih pridobitev, pozdravni nagovor župana, vitezov, grajske gospode ter gostov iz va EU skladi. nagovor ministrice pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo tujine Alenke Smerkolj, kulturni program (organizator: Občina Žužemberk, ….) 15.15 Predstavitev viteških veščin - Viteški red grajski jarek Vozil pa bo tudi turistični vlak na relaciji trg - farna cerkev – s postan- Gašperja Lambergarja 19.30 Žužemberški rogisti za uradno otvoritev trških dni; nagovor kom na Dvoru - Stavča vas – trg in … predsednika TD, župana, in častne gostje državne sekretarke na MK 15.30 Lokostrelski turnir štirih najboljših grajski jarek Damijane Pečnik, nastop ljudskih pevk, glasbenikov (organizator: TD Suha lokostrelcev 15.45 Predstavitev slovaških vitezov, skupina ploščad nad grajsko krajina, Občina Žužemberk, KUD Žužemberk, ….) 10. dan: ponedeljek, 18.7., prizorišče: žužemberški grad, moderator: Otvoritev razstave likovnih del slikarja Konstantina Viranta in Trnavska kampania kletno dvorano KUD Žužemberk Neve Vranešič Virant (organizator: TD Suha krajina, Občina Žužemberk, KUD 16.00 Predstavitev srednjeveške glasbe ploščad nad grajsko Žužemberk, ….) 16.15 GITA, predstavitev srednjeveških in kletno dvorano 20.00 spominska ura, posvečena Rozaliji Sršen – Zalli Zarana, nagovori, 20.30 Otvoritev spominske plošče za Narodno čitalnico v Žužemberku, renesančnih plesov (skupina Lonca, slavnostna gostja gledališka in filmska igralka Ljerka Belak, kulturni pred pošto, pozdravni nagovori, kulturni program (organizator: Občina Cesarsko kraljevi Ptuj, … program (organizator KUD Žužemberk) Žužemberk, TD Suha krajina, KUD Žužemberk, ….) 16.40 Predstavitev Ivanečkih vitezov, …. ploščad nad grajsko 21.00 Zabava s KOK band, (organizator: TD Suha krajina, ….) Bratstva svetog Mihovila, Ug in Zlatno runo kletno dvorano V gradu bo potekala poizkušina vin Društva vinogradnikov Suha krajina. itd…… ORGANIZATORJI SI PRIDRŽUJEJO PRAVICO DO SPREMEMB!!! 32 KULTURA PESNIŠKI KOTIČEK poletje 2016, poletje 2016, PESNIŠKI KOTIČEK KULTURA 33

Park znanih Suhokranjcev – projekt Dvajseta razstava Gregor Mali: Beli čeveljčki, novo literarno delo

zgodovinskega spomina in suhokranjske Razstava je prireditev, Kje si, moja pisateljice Ivanke Mestnik prireditev je razstava. domovina V maju 2016 je izšla nova, že 23. knjiga suhokranj- je dotaknila tudi druge, ne- identitete Dvajsetletno razstavljanje ske pisateljice Ivanke Mestnik. Med petnajstimi deli za slavne strani povojne obla- je dovolj velik razlog za posebno otroke so mladim bralcem najbolj priljubljena: Izlet na sti: prepoved vere in pra- Kje si, moja domovina, V 61. številki Suhokranjskih poti nez Kovač, Olga Drevenšek, Mal- proslavljanje. Modri planet, Medvedek na obisku, V dedovi grapi, znovanja cerkvenih prazni- ljubljena Slovenija? smo vas seznanili s potekom projek- či Klemen, FS d.o.o., družina Mr- Zgodba o Zari in Resnične o volku, medvedku in reki. kov, razlastitev, prisilnega Zdaj obdaja me tujina, ta »Znani Suhokranjci« v letu 2015, var, Univerza v Ljubljani, Andrej Drage kmečke žene, Roman Grenki kruh je dragocen prispevek k zgodovini vključevanja v zadruge,… navedli smo imena donatorjev, ki so Legan, Franc Škufca (Škofljica), zemlja tujega sveta. naše Suhe krajine. In od kod naslov Beli čeveljčki? spet ste se izkazale,za to razstavo se darovali za obeležje do 60. številke, Mira Kovač, Slavko Gliha, Juli- Roman Beli čeveljčki je izšel pri založbi Snovanja »No, zdaj pa le poglej, kaj ti pošilja tata,« je paket poti- razdale. ter predstavili načrt za l. 2016. jana Kristel, Viki Grošelj, Alojzija Venec ti pleto planine, Novo mesto v 300 izvodih, v izvedbi Opara tisk d. o. o., snila pred Tinko. »No, le dvigni pokrov,« jo je priganjala. V maju so bile odposlane prošn- Legan, IMP Promont, Petra Zadel Ta prostor je zasijal in zadišal. z nežno in sporočilno naslovnico akademske slikarke Tudi sama je bila vznemirjena in radovedna. Tinka reke slavo ti pojo, je za finančno pomoč pri postavitvi in Tanja Fabjančič. Same lepe reči vidijo naše oči. Ane H. Guštin. se je s široko odprtimi očmi zastrmela v notranjost. Dih tretjega obeležja. Naslovili smo jih HVALA. tvoja jezera, ravnine Zgodba je nastala na osnovi resnične življenjske uso- ji je zastal. na občane, Suhokranjce v Sloveni- Sporočamo še, da je OŠ Prevole Pregovor, da pot najde, kdor želi, plašč prekrasen tebi tko. de. Pripoveduje o težkih letih po 2. svetovni vojni na Pri- »Mama, mama, čeveljčki! Beli čeveljčki!« je komaj sli- ji in po svetu, na uspešne firme in 24. 6. 2016 odkrila spominsko ploš- za vas zelo drži. morskem. Iz ljubezni med Tonko in dalmatinskim ofi- šno ponavljala. obrtnike. čo znanemu Suhokranjcu Franku Ker imate pred seboj jasen cilj, Tvoja mesta in vasice, cirjem Mladenom se rodi Tinka. Po nepričakovani smrti Beli čeveljčki so bili prvo in zadnje darilo, ki ga je Tin- Hvaležno bomo sprejeli vsak, tudi Lauschetu/Lovšetu. Nova kulturna mlade mamice in očetovem odhodu v Dalmacijo ostane ki iz Dalmacije poslala očetova tretja žena. ste storile, kar ste se namenile. pestro cvetje tvojih trat najmanjši dar. dobrina bo obogatila naš suhokranj- deklica pri skrbnih starih starših. Doživlja stiske otroka ti vedre trpeče lice, Darovanje ni časovno omeje- ski prostor. brez staršev, išče očeta in lastno identiteto. Toda Tinka upanje bude v pomlad. no; prispevate lahko do kon- Podatki za donacijo: Pridne gospodinje, je pogumna, ve, kaj hoče doseči v življenju, zato uspe. V Vsi, ki bi želeli kupiti to doživeto napisano knjigo, ca leta 2016 TRR: SI56 0139 3010 0015 568 so zelo izvirne. tem je lahko zgled mnogim današnjim mladostnikom lahko pokličete ali pišete na naslov: Vstani, domovina moja, Do 24. 6. 2016 so darovali: Sklic: SI00 730100, z namenom Skoraj vsaka ima svoj recept v izobilju, ki ne vidijo smisla in življenjskih ciljev. Tudi ga. Ivanka Mestnik, Nad mlini 1, 8000 Novo mesto Franc Škufca, Jernej Bradač, Ja- »Za Park znanih Suhokranjcev«. in vredno si ga je za svoj‘ga vzet. sleci žalni pajčolan, stara starša z vnukinjo sta podoba mnogih družin, kjer tel.: 07-30-25-072; 031-636-587 Že izpolnjen plačilni nalog brez bliža se svobode doba, dedki in babice pomagajo ali celo sami skrbijo za vnuke. e-naslov:[email protected] znes­ka donacije, lahko dobite v spre­ Malo se okrog ozrimo; tvojega vstajenja dan. Pisateljica se je občutljivo vživela v junake zgodbe, po- jemni pisarni Občine Žužemberk. globila se je v čas in značilnosti Primorske. Kritično pa se n mag. Jelka Mrvar brez medu ne gre, to se ve. Lynn Marie je ena sama Vsi darovalci bodo ob zaključ- ku akcije trajno obeleženi v parku. Brez kmečkega orodja tudi ne. Pred bližajočimi prazniki smo v Žužemberku v nedeljo, 6. decembra, do- Hvala že v naprej za vašo naklonje- Kdor kmetuje, ga potrebuje. živeli čudovit Miklavžev koncert, napolnjen s pozitivno energijo glasbeni- nost suhokranjskemu projektu. Ptički trkajo Ptice upanja v Žužemberku ce Lynn Marie iz Nashvilla. Njena stara starša, Michael Hrovat in Johanna n mag. Jelka Mrvar Ker je norčavi Pust pred vrati, Vidic, sta se v Združene države Amerike odpravila v začetku prejšnjega Ptički so na okno Magda Kastelic Hočevar, upokojena učiteljica, pesnica in vsestranska kulturna delavka, se je v so na mizi tudi flancati in krofi nedeljo, 29. maja, vrnila na pesniško prizorišče z novo, že drugo zbirko z naslovom Ptice upanja. stoletja iz Zagradca in bližnje Drašče vasi. Odrasla je v slovenski skupnos- zlati. danes prileteli, ti v Clevelandu, njeno otroštvo pa je bilo prepleteno s slovensko glasbo in Prezgodnja Oko se lepote naužije, žalostno nam zgodbo Magda Kastelic Hočevar, upoko- kranjske mojstrice besede prebirala s tamburaško skupino iz Zagradca, kulturo. Njen oče je igral harmoniko in bil vodja ansambla, prav pri njem trgatev ob pogledu na vse te kalorije. so v pozdrav zapeli: jena učiteljica, pesnica in vsestran- igralka Zvezdana Mlakar. Vsebinsko Matej Kocjančič in Aleksander Bo- pa je dobila glasbeni navdih. Slovenijo in svoje sorodnike je obiskala že več ska kulturna delavka, se je v nedeljo, bogato pesniško popoldne so oboga- nifer. Za sladek konec so poskrbele kot desetkrat, vsakič pa nastopa in se predstavi tudi slovenskemu občin- Zroče leto smo imeli, 29. maja vrnila na pesniško prizori- tili z vezno besedo Lilijana Hrovat, članice Društva kmečkih žena Suha stvu. Tako je poleg Miklavževega koncerta nastopila tudi kot gost radia Ze- Kadar je z vezenim prtom »Kruta bela zima šče z novo, že drugo zbirko z naslo- s plesom Helena Barle, petjem Po- krajina in člani Društva suhokranj- leni val v Grosuplju in na koncertu Ota Pestnerja v Cankarjevemu domu. sončni žarki so prezgodaj nas ogreli. pogrnjena miza se je povrnila, vom Ptice upanja. lona Škoda, recitacijo Silva Mohor- skih vinogradnikov s rujno kapljico. Njen zanimiv in virtuozen nastop z diatonično harmoniko so spremljali Trte mladike so pognale in je zbrana vsa družina, v lakoto in bedo Novo knjižno delo suhokranjske čič in tudi številni glasbeniki: Nika tudi gostje večera, med drugim so nastopili Dejan Bojanec, Matej Kocjan- in drobno grozdje pokazale. nas je vse pahnila. pa če so zraven še domači piškoti, pesnice so predstavili v grajski kleti Škoda, Žiga Jernejčič, Robi Kohek n Slavko Mirtič čič, Kathy Zamejc Vogt, mladi harmonikaši glasbene šole Roka Legana in Vinogradnik se veseli, ga ni, ki se jih ne loti. žužemberškega gradu, ki so jo do- drugi, za „jezikovne pregrade“ pa je odlično poskrbela Klavdija Longar. Po ob enem ga pa le skrbi: Svoja dobra srca dobra napolnili ljubitelji poezije in koncertu je sledilo družabno srečanje in pogovor z glasbenico svetovnega »Še hladen zrak bo prišel, Hvala vsem za sodelovanje. nam, ljudje, odprite, njeni prijatelji. Zbirka prinaša 51 formata, ki se ponaša s prvo nominacijo glasbene nagrade Grammy za al- Koliko nam bo pa on vzel?« novih pesniških stvaritev, ki jih je bum »Best polka album«. Ni samoumevno, da vse to nastane. zrnca na okna Meteorologi so govorili: n S. Mirtič Potrebna je želja, volja, moč, vsak dan nam trosite! Magda prepletla in posvetila upa- »Hladen zrak bomo dobili.« prav pride tudi pomoč. nju, ljubezni, veri v dobro in ljudi, ne nazadnje tudi možu Slavku, s ka- Zvečer narava lepa bila, Ko pomlad odela zjutraj z belim prekrita vsa. terim prav te dni praznujeta biserno Naj omenim občino, šolo, vrtec, bo naravo v cvetje, poroko. Posebnost knjige je, da so Vroče poletje smo imeli, vinogradnike, rokodelce, čebelarje, vas bo radostilo nekatere pesmi prevedene v srbski, trgatev zgodaj doživeli. še posebno kmečke žene. tudi naše petje.« italijanski, ruski, nemški in angleški Ta, ki grozdje dobro pozna, Lepšate nam dni, tukaj pozabimo jezik, krasijo pa jo ilustracije slikar- zgodnja trgatev hvale ne da. celo na skrbi. Gregor Mali (1901, Znojile pri Ka- ke Irene Polanec. Z avtorico zbirke se Stari pregovor še vedno drži: Krajšate nam čas, imamo radi vas. mniku – 1983, Buenos Aires) – pe- je pogovarjala, odstirala plati njene- »Grozdje oktobra aromo dobi.« snik; kaplan v Žužemberku, župnik ga življenja in se sprehodila širše po v Ajdovcu (17 let) njeni ustvarjalni poti Andreja Može, n Albin Mrvar n Silva Mohorčič na izviren način pa je pesmi suho- 34 KULTURA poletje 2016, poletje 2016, KULTURA 35

obdane kaj pogosto z revnimi kolibami, v kate- Bolj kot iztrebljanje gozdov in divjih živali pa ali mleko živali, ki so rastline jedle, in iz teh živali rih najde zatočišče najrevnejši del prebivalstva. je za sodobno industrijo značilno močno one- dalje v druga bitja, ki so uživala njihovo meso ali V izkopaninah starih mest navadno občuduje- snaženje ozračja in naravnih voda, jezer, rek in mleko. Dandanes najdemo sledove tega sredstva mo sposobnosti starih graditeljev in hvalimo nji- potokov in ponekod tudi morja. Dokler ni bilo skoraj v vseh živalih sveta od severnega do južne- hov okus; pri tem pa ne smemo pozabiti, da so se toliko tovarn, se je zdelo, da silnih množin zraka ga tečaja, ker ga pač posebno v nekaterih državah skoraj vedno ohranile le posebno imenitne zgrad- in vode nikakor ni mogoče tako onesnažiti, da bi uporabljajo v velikih množinah, da bi obvarovali be, svetišča, velike palače in podobno. Prepričan to moglo močno škodovati okolici. Toda stalno posevke in nasade pred škodljivimi žuželkami in sem, da so velika mesta starega in srednjega veka širjenje tovarn in uporaba vedno novih škodlji- pred drugim mrčesom. Kar je najhuje: čim bolj V 62. številki Suhokranjskih poti nadaljujemo z objavo besedil, ki so jih ustvarili naši imela tudi revne četrti, ki bi mogle v zanemarje- vih snovi je privedla do tega, da se je spremeni- se oddaljujemo od rastlinojedih živali, tem več nosti uspešno tekmovati z najbolj zapuščenimi la npr. reka Ren, ki teče iz Švice čez Nemčijo in snovi ostane v telesu bitja, tako da se kmalu na- znani Suhokranjci ali pa so z njimi povezani. S tem želimo okrepiti suhokranjsko zavest Dr. Kuhelj ob akrobatskem dvokrilnem letalu Janez naselji v današnji dobi. Nizozemsko v Severno morje, v umazan kanal, bere v telesu bitja mesojedih živali toliko strupa, in širiti védenje o ljudeh, ki so se zapisali v zgodovino Slovenije, celo Evrope in sveta. (1935) Z naraščanjem števila prebivalcev se bodo mesta v katerem je celo kopanje nevarno. Na podobne da začne škodljivo vplivati na njihovo zdravje in še boj razširila in nedotaknjenih naravnih lepot bo razmere naletimo tudi drugod v industrijsko zelo delovanje. Opazovanja so že čisto določeno po- Tokrat bomo predstavili odlomek iz knjige Leto Junija 2004 je bil v muzeju znanih Suhokranj- v bližnji prihodnosti vedno manj. Kljub temu bo razvitih krajih Evrope in Severne Amerike, kjer kazala, da se zelo manjša število ptic roparic v po- 2000, ki jo je napisal akademik prof. dr. Anton cev odkrit bronasti relief dr. Antonu Kuhlju, tudi leta 2000 še vedno veliko krajev, kjer bo osta- mora včasih majhna rečica ali večji potok prevzeti krajinah, kjer je uporaba DDT zelo razširjena in Kuhelj, diplomirani inženir, vodilni slovenski delo akademske kiparke mag. Alenke Vidrgar. lo vse tako, kakor je bilo pred prihodom ljudi ali vse odpadne vode velikih tovarn. da se je npr. tudi število rakastih tvorb na miših strokovnjak za tehnično in teoretično mehaniko, Prireditve so se udeležili številni sorodniki z Vr- pa bo vsaj vpliv civilizacije že tako neznaten, da Kolikšno škodo utegne prinesti uporaba ne- povečalo štirikratno, če so s hrano sprejele vase aerodinamiko in praktično aviatiko. hovega, otroci in vnuk, ponosni, da je dr. Anton bo prišel ljubitelj narave še vedno na svoj račun. popolno raziskovanih novih snovi v industriji toliko te snovi, da jo je odpadlo povprečno več Njegov oče Anton, rojen na Vrhovem pri Žu- Kuhelj dobil obeležje tudi v Suhi krajini, od koder Sicer ogrožajo grabežljivci tudi sedaj gozdove in ali kmetijstvu, pokaže primer znanega sredstva kot 46 miligramov na vsak kilogram teže živali. žemberku, je šel za kruhom v Trst in si tam ustva- je njegov rod in kamor je rad prihajal. divje živali v nekaterih doslej nedotaknjenih po- za zatiranje rastlinskih škodljivcev, ki je znano v Skratka, zdi se, da DDT tudi pri ljudeh in pri to- ril družino. Najstarejši sin Anton, rojen 1902, je »Vsem, ki so imeli srečo, da jim je bil učitelj, da krajinah; toda spoznanje o vrednostih teh naravnih svetu pod imenom DDT (di-di-ti). To sredstvo, plokrvnih živalih že v majhnih množinah ško- že kot otrok kazal veliko zanimanje za letalstvo. so z njim delali ali ga samo poznali, pa bo ostal zakladov je že danes tako globoko prodrlo v zavest ki posebno pri prvi uporabi zelo uspešno uniču- dljivo vpliva na drobne fiziološke procese, tako Doktoriral je leta 1936 z disertacijo »o elastičnosti trajen in svetal spomin na dr. Antona Kuhlja kot vsakega človeka, da bo verjetno v kratkem vsaj po- je razne vrste mrčesa, se nabira v rastlinah, ki so da so ga v nekaterih državah prepovedali ali vsaj kovinskih plošč«. Bil je profesor, dekan tehniške človeka; na njegov blagi pogled, a kremenit in neu- polno uničenje naravnih lepot popolnoma zatrto. bile z njim škropljene, preide od tam v meso, kri njegovo uporabo omejili. fakultete, rektor univerze v Ljubljani in predse- pogljiv značaj, na njegovo jasno, tehtno, neizume- dnik SAZU. Njegovo znanstveno-raziskovalno tničeno besedo, pa na njegovo široko, toplo srce,« in pedagoško delo je zelo obsežno. Bil je vodil- je zapisano v raziskovalni nalogi. Prava misel za ni jugoslovanski strokovnjak za zrakoplovstvo. vzgled učencem, učiteljem – vsem nam. Matej napisal zmagovalno polko Skonstruiral je šest letal. Predaval je na različnih r mag. Jelka Mrvar Rokopis dr. A. Kuhlja tehničnih fakultetah in slovel kot odličen profe- Festival Slovenska polka in valček že 21 let or- stakord. Spremljevalni program festivala je bil sor neupogljivega značaja in širokega srca. Poleg ganizira Razvedrilni program Televizije Slovenija. posvečen 50-letnici delovanja ansambla Alpski znanstvenih člankov in razprav je napisal tudi tri Na 21. festivalu Slovenska polka in valček so čla- kvintet. Matej Kocjančič, še vedno pod vtisom poljudno-znanstvene knjige: Tehnika v vsakda- ni dvanajstih tekmovalnih ansamblov premierno petkovega festivala Slovenska polka in valček, saj njem življenju 1., 2. in leto 2000. predstavili šest novih polk in šest novih valčkov. je njihova polka zmagala, je dejal: » Ponosen sem, Umrl je leta 1980 v Ljubljani; pokopan je na Bralna značka za RTV Slovenija je na festivalski prireditvi po- da sem lahko prispeval svoj delež k zmagi!« in do- Žalah. delila tri nagrade, dve nagrajeni viži je izbralo ob- dal, da je besedilo za zmagovalno skladbo napisal V okviru projekta »Znani Suhokranjci« je v činstvo s telefonskim glasovanjem, eno pa stro- že lansko poletje. »Skladba naj bi bila lahkotna in odrasle kovna žirija. Gledalci in poslušalci festivala so za zabavna in naj bi skupaj z video spotom izšla že šolskem letu 2003/04 v OŠ Žužemberk nastala najboljšo polko leta 2016 izbrali vižo Pazi se na lani, vendar je ansambel zaradi zapletov skladbo raziskovalna naloga o dr. Antonu Kuhlju, ki so Bralce in uporabnike Knjižnice Dvor ob- jo izdelali učenci in mentorica ga. Anica Škoda. morju v izvedbi ansambla Veseli Dolenjci, avtor posnel šele jeseni, zato so se fantje odločili, da po- veščamo, da se je v Knjižnica Mirana Jarca in V njej so raziskali rodovnik družine Kuhelj z besedila je Matej Kocjančič, avtor glasbe in pri- čakajo do razpisa za festival Slovenska polka in vseh enotah pričela bralna značka za odrasle. Vrhovega, obiskali sorodnike, zbrali fotografsko redbe pa Marjan Turk. Skladba je prejela 1072 valček 2016. Bolj za šalo kot za res so se odločili Bralna značka je projekt spodbujanja bralne gradivo in natančno predstavili življenjsko ter glasov od skupaj 18817 prejetih klicev. in prijavili. Skladba je bila sprejeta in na koncu kulture za odrasle. znanstveno-raziskovalno pot akademika dr. An- Za najboljši valček leta 2016 pa je bila izbrana najbolj prepričala gledalce in postala slovenska Z Bralno značko za odrasle smo se priklju- tona Kuhlja. Proučili so njegove številne članke, pesem Če lahko bi me slišala ansambla Naveza, polka leta 2016,« je povedal najplodovitejši su- čili Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ki je pričela s publikacije, rokopise in s posebnim navdušenjem ki je prejela 9343 glasov od skupaj 18817 preje- hokranjski tekstopisec Matej Kocjančič. Avtorju projektom. Z bralno značko smo začeli v me- spoznali Kuhljeve dosežke na področju letalstva. tih klicev. Strokovna žirija v sestavi Smiljan Greif, zmagovalne polke Mateju Kocjančiču in ansam- secu marcu in bomo končali novembra. Obiskali so strojno fakulteto v Ljubljani, kjer je Irena Vrčkovnik, Slavko Avsenik, ml., Lado Šurla blu Veseli Dolenjci čestita tudi naše uredništvo. Udeleženci si lahko bralno zgibanko z navo- v avli tudi relief dr. Antona Kuhlja – med zaslu- in Janez Dolinar pa je izbrala najboljšo skladbo n Urednik žnimi profesorji. Odkritje bronastega reliefa dr. A. Kuhlju, junij 2004 dili in priporočilnim seznamom preberejo in festivala v celoti pesem V srcu si ansambla Sek- FOTO: Osebni arhiv V Rutarjevi ul. 8 v Ljubljani jih je sprejel nje- natisnejo z naše spletne strani ali jo dobijo na gov sin dr. Janez Kuhelj, priznan slovenski on- kateremkoli oddelku ali enoti naše knjižnice, kolog. Razkazal jim je očetovo bogato knjižnico, Dr. inž. Anton Kuhelj: kjer jo lahko tudi oddajo. številna priznanja in odlikovanja, originalne na- Leto 2000 – odlomek (Mohorjeva družba, 1971) Bralci lahko izbirajo s seznama kakovostnih črte letal in tehnične pripomočke. Spregovoril je in ne prezahtevnih literarnih, dokumentarnih o družini, očetovi natančnosti, odgovornem delu Človek in narava in potopisnih del ter pesniških zbirk sloven- in predanosti slovenstvu. Družina Kuhelj je mla- skih in tujih avtorjev. Svoje misli o prebra- dim raziskovalcem posodila številne dokumente, Ali bo človeštvo zaradi naraščanja prebivalstva in polja – na katerih se sicer že več ali manj po- nem in oceno knjige pa zapišejo na bralno za šolski muzej znanih Suhokranjcev pa podarila in zaradi brezobzirnega lova za dobičkom kma- zna vpliv človeške roke, ki pa vendar kljub temu znamenje. zvezek z rokopisnimi pripravami na predavanja, lu uničilo naravne lepote, kolikor jih je do danes še predstavljajo del narave – ostaja seveda vedno Zgibanka z navodili: nekaj geometrijskih orodij in pripomočkov za še ostalo? Hitro širjenje človeškega rodu pušča manj prostora. Vasi in manjši kraji tudi ne kazijo http://www.nm.sik.si/media/pdf/odrasli/Bralna_ risanje ter fotokopirane načrte za letala, ki jih je res že samo po sebi vedno manjše koščke zemlje pokrajine tako kakor velemesta, ki velike površi- znacka_odrasli_2016.pdf n Andreja Špelko skonstruiral dr. Anton Kuhelj. nedotaknjene; tudi za gozdove, parke, travnike ne spreminjajo v betonske ali kamnite puščave, 36 INTERVJU poletje 2016, poletje 2016, INTERVJU 37 (1 Kor 9,22) je rekel: » Ti, Boštjan, kaj bi rad?«. sem animator na oratorijih, vodil olje. To so vsa sveta olja, ki jih upo- Vsem sem postal vse Odgovoril sem mu, da bi rad postal sem duhovne vaje za birmance. rabljamo pri zakramentih (krstno duhovnik. Od takrat naprej spreje- Zelo lepe spomine imam na vsa olje, sveta krizma, bolniško olje). Intervju z diakonom in bodočim novomašnikom Boštjanom mam to odločitev za svojo življenj- župnijska romanja. Šli smo v Ma- Hvaležen Bogu in vsem, ki so me Goriškom iz župnije Ajdovec sko pot. Kdaj pa kdaj pridejo tudi kedonijo na posvetitev cerkve, ki jo spremljali na poti Gospodovega težki trenutki, vendar nikoli nisem je dal sezidati škof Gnidovec. Poro- klica, ter vsem, s katerimi sem se Česa se najbolj spominjaš iz Jožica. Zmeraj smo vse pojedli. Še podvomil v svojo odločitev. mali smo v Međugorje. Vsako leto srečal na tej poti, želim povabiti na zdaj imam zelo rad »pašto«. Prije- otroštva? smo se skupaj udeležili svete maše mašniško posvečenje, ki bo v sobo- Brezskrbne otroške igre. Vaški tno mi je pri srcu, ko pomislim na Kaj si pridobil v bogoslovju? ob obletnici smrti škofa Gnidovca to, 25. junija, ob 10. uri v stolnici v otroci smo se med seboj dobro po- eno izmed prireditev ob materin- Pred vstopom v bogoslovje sem in nedelje svetniških kandidatov. Novem mestu in na novo mašo, ki znali, se družili in skupaj igrali. Pri skem dnevu. Takrat sem mami punci povedal svojo odločitev. Re- Lepo mi je, ko obhajam bolnike jo bom daroval v nedeljo, 26. junija, vseh otroških dogodivščinah me je Anici prinesel trobentico, ki je bila kla mi je: »Pojdi tja, kjer je tvoje po domovih. V spominu mi ostaja ob 14. uri v župnijski cerkvi Svete spremljala moja starejša sestrica posajena v košarici iz jogurtovega srce.« Na gimnaziji v Postojni sem velika sobota. Bolniki se veselijo, Trojice v Ajdovcu. čas bi rad kazal na Jezusa, ki je imel Andreja. Zelo lepe spomine imam lončka, in ji zapel: »... sprejmi še še enkrat delal maturo in s tem iz- ko prinesem Jezusa in ga hvale- tako rad vse ljudi. Želim oznanjati, na dneve, ki sem jih preživel pri mene v šopek med cvetke«. Šo- polnil vse pogoje za nov začetek. žno sprejmejo. Prinesti Boga med Česa se najbolj veseliš pri opra- da Gospod sprašuje po ljubezni, in Mihačevi mami. Pogovarjala sva lanje sem nadaljeval na Osnovni Začel sem s študijem teologije in z ljudi je najlepše, kar lahko naredi vljanju duhovniške službe? želi, da bi bili z Njim med ljudmi. se o različnih stvareh, skupaj sva šoli Žužemberk. Tam nas je toplo brega znanja angleščine sem dobil Kdaj si začutil Božji klic, da se življenjem v bogoslovju. V semeni- duhovnik. Kot duhovnik želim biti priča Je- Rad bi, da bi bilo moje življenje z pogosto tudi molila. V cerkvi in pri sprejela Irena Pelc in nas imela v priložnost za potovanja. Šel sem podaš na duhovniško pot in šče me je pospremil domači župnik zusovega vstajenja. Rad bi bil z lju- Jezusom »evharistija«, s katero bi molitvi sem že od malega užival. svojem varstvu vsa 4 leta. Všeč mi na tri mednarodne izmenjave: na kako se je to zgodilo? Janez Zaletel in me nato spremljal Kje si letos na praksi? dmi. Vem, da nikoli ne bom vsem se hranili tisti, ki jih bom kot du- Takoj po prvem svetem obhajilu je bilo domače šolsko okolje. Od- Finsko, Poljsko in v Avstrijo. V Po- Vse se je začelo v Lurdu leta vseh šest let šolanja. Leta v bogo- Letošnjo pastoralno prakso postal vse, saj tudi Jezusu tega ni hovnik srečeval na poti. sem postal ministrant. ločil sem se, da se vpišem na Sre- stojni sva skupaj z Brunom začela 2009. V zadnjem letniku študija slovju so me oblikovala in pripra- opravljam v stolni župniji v Novem uspelo. Nekateri ljudje so ga celo n Tina Štupar dnjo gozdarsko in lesarsko šolo v pogosteje hoditi k maši, najprej sem dobil povabilo na romanje. vila na življenje duhovnika, študij mestu. Tam pomagam škofu tudi sovražili in na koncu umorili. Ves FOTO: Osebni arhiv Kako je potekalo tvoje dolgole- Postojni. Navduševalo me je delo enkrat na teden, potem dvakrat, Celotno pot so mi plačali. Z vese- teologije pa mi je dal znanje s po- kot tajnik. Veseli me, da je ta župni- tno šolanje? v naravi. Zame je biti gozdar še ve- trikrat. Zaradi tega so naju večkrat ljem sem se odzval povabilu. Pred dročja filozofije, teologije, Svetega ja pastoralno živa in ima ogromno V šoli sem že kar 22 let. Začel dno najlepši poklic, saj »se spreha- pocrkljale tudi kuharice. Za večer- votlino, na tem milostnem kraju, pisma in javnega nastopanja. Dobil skupin. Sam skrbim za pastoralo sem na podružnični šoli Ajdovec. jaš po naravi in zato dobiš plačo.« jo sva namesto krompirjevega go- kjer se je Marija prikazala Bernard- sem novo družbo in dobre prijate- mladih. V tem zelo uživam. Všeč To so bila najlepša leta mojega ži- J Gozdarski poklic je res čudovit, laža dobila »pohan« sir. J Svojo ki Lurški, sem se Mariji z otroško lje. Zelo lepa izkušnja iz tega časa mi je, da vsi na čelu z g. župnikom vljenja. Vzdušje na šoli je bilo prije- ker je tako pristen, ves čas si na gozdarsko pot sem nadaljeval na vero zahvalil za skorajšnji zaključek je obisk Svete dežele. Na pot sem Silvestrom delamo za isto stvar, tno in spoščeno. Že prvi šolski dan zraku, spremljaš lahko vse letne Biotehniški fakulteti v Ljubljani na študija, za punco, v upanju, da bo se odpravil s Štefanom Hosto. Tam za skupno dobro. Prijetno se po- smo naredili »lumparijo«. Skakali čase ... V Postojni sem stanoval Oddelku za gozdarstvo in obnovlji- bodoča žena, za obljubljeno službo sva po šest ur na dan skrbela za čutim, kadar v stolnici zagledam smo skozi okno. Kasneje nam je te v dijaškem domu. S cimrom Bru- ve gozdne vire. Med študijem sem revirnega gozdarja in se v molitvi invalide v hospicu v Jeruzalemu. S znane obraze. vragolije preprečevala ograja. Pou- nom sva postala zelo dobra prija- bival v katoliškem študentskem priporočil za naprej. Prosil sem za tem delom sva zaslužila za hrano čevali sta me dve učiteljici: Milena telja. Kako zares me ima rad, sem domu Vincencij. V teh letih sem se družino, dobro ženo, zdravje... Ko in prenočišče. V prostem času sva Kaj delaš ob prostem času? Legan in Marija Rozman. Z vese- občutil takrat, ko je zaradi mene tudi zaljubil. V Mojco. Vsa študent- sem odhajal od tam, me je srečal obiskovala svete kraje. Tam sem Prostega časa skoraj nimam. J ljem se ju spominjam, kljub temu, prestavil datum svoje poroke, saj ska leta sem preživel v družbi svo- duhovnik, ki je bil z nami na roma- vzljubil Sveto pismo. Ko najdem kakšno prosto minuto, da sem za prometne znake dobil nanjo sicer ne bi mogel priti. Na jega prijatelja Bruna. Po končanem nju, in me povabil na kavo. Med jo izkoristim za sprehod v naravo, Poletni pustolovci- poletna bralna značka svojo prvo dvojko. J Spomnim šoli je bilo malo dijakov, zato smo študiju sva si podala roke. Jaz sem pogovorom mi je dejal, da bi bil jaz Povej kaj o svoji »pevski kari- poslušanje glasbe ali risanje. Sam se, kakšno veselje je bilo na šoli, se med seboj dobro poznali, tudi z mu rekel, da grem v bogoslovje, on dober duhovnik. Sam pri sebi sem sem narisal svoj novomašni plašč. kadar smo imeli za malico maka- učitelji smo imeli tesnejše vezi. Ve- eri«. 13 TEDNOV PUSTOLOVŠČIN pa, da se bo poročil. razmišljal, če bi ti vedel, kaj sem Petje me je spremljalo od nek- Poletje najraje preživljam doma ali rone, ki jih je pripravila kuharica liko smo se pogovarjali. Zaradi do- prej prosil Marijo, mi tega zdaj ne daj. V Ajdovcu sem sodeloval pri na morju. Znam se vživeti v vlogo Zopet vas vabimo, da z nami preživite 13 tednov pustolovščin. bi rekel. Ko smo prišli domov, se mladinskem zboru in nekaj časa otroka in v njej neizmerno uživam. Kako postaneš pustolovec? je v meni začelo nekaj dogajati. Iz- vodil mešani pevski zbor, bil sem Prosti čas rad namenim svojemu Če si star med 7 in 15 let, obišči Oddelek za mladino Knjižnice Mi- gubil sem smisel. Biti celo življenje član mešanega in moškega pev- nečaku Maju. Najina igra je vedno rana Jarca ter enote krajevnih knjižnic in poišči »SKRINJO PUSTOLO- doma in hoditi po »hosti« mi ni bilo skega zbora v Žužemberku, član nekaj posebnega, polna smeha in VŠČIN«. Izberi tri knjige, ki so ti všeč in ustrezajo tvoji starosti. več dovolj. Takega vzdušja, ki me mešanega zbora v Vincenciju, pel otroških radosti. J Ob izposoji povej, da želiš sodelovati pri pustolovščini. Prejel boš je takrat prevevalo, ne privoščim sem tudi v zboru v semenišču. V obrazec, kamor boš napisal vtise o knjigi, narisal junaka ali prizor, strip, nikomur. Pomislil sem na besede bogoslovju sem začel hoditi na Kdaj bo tvoja nova maša? skratka vse, kar ti pade na pamet. duhovnika, vendar sem imel pre- solo petje in se tako še bolj izpo- Vesel sem, ker vedno znova več ovir (punco, poklicno maturo, polnil na glasbenem področju. Rad slišim, da se farani veselijo nove sram pred javnim nastopanjem), imam petje, zato bo celotna nova maše in se že pripravljajo nanjo. Pri Koliko knjig morate prebrati in do kdaj? da bi začel duhovniško pot. Jese- maša peta. Moja najbljubša cer- pripravah zelo pomagajo domači. • 3 knjige ni leta 2009 sem na akademiji ob kvena pesem je Lepa si Marija od Vsem se že vnaprej zahvaljujem za • od 01. 06. do 31. 08. 2016 dnevu svetniških kandidatov na Ta- Franza Schoepfa, posvetna pa Ne izkazano veselje in podporo. boru igral škofa Gnidovca. Tam je diraj moju ljubav od klape Šufit. Mojo novo mašo bo krasila olj- Kakšen je zaklad? bil tudi naš novomeški škof Andrej ka, ki je čudovito drevo in me spo- • Počitnice, preživete ob pustolovščinah Glavan. Kot škof Gnidovec sem raz- Kaj lahko poveš o domači župni- minja na morje. Še posebej sem jo • Zaključna prireditev 8. 9 . 2016 ob 17.00 s super gostom, striparjem lagal, česa duhovnik ne sme imeti ji Ajdovec? vzljubil takrat, ko sem bil tri dni na Cirilom Horjakom (greha, denarja, dolgov), ko umre. Zelo rad hodim peš k maši. Spre- duhovni obnovi v vrtu Getsemani • Priznanje in sladkanje s sladoledom S prstom sem takrat pokazal na hod skozi neokrnjeno naravo aj- v Jeruzalemu. Oljka je v Svetem • Nagradni žreb našega škofa. Naslednji dan me je dovške fare je zame nekaj najlep- pismu predstavljena kot simbol poklical škof Andrej in me povabil šega. Na poti sem srečeval dobre miru. Kadarkoli o njej govori Jezus, Če boš imel srečo pri nagradnem žrebu, lahko prejmeš knjižno na- na pogovor. Strah me je bilo, ker ljudi, se nadihal svežega zraka in to predstavlja nekaj lepega, dra- grado ali glavno nagrado TABLIČNI RAČUNALNIK. sem mislil, da me je poklical zara- se naužil lepot narave. Rad sem gocenega. Iz oljke pridobimo olje, n Andreja Špelko di tega. Ko sem prišel v pisarno, mi z otroki. Uživam med mladimi. Bil ki mu v liturgiji rečemo - izdatno 38 NAŠ PORTRET poletje 2016, poletje 2016, NAŠ PORTRET 39

Novomašnik Matej Gnidovec ko katere Bog ustvarja skupnost in edinost prek vseh celin, kultur in narodov. Pripadati tej veliki »Z usmiljenjem in izvolitvijo!« družini pa mora biti za mladega Matej Gnidovec je nasmejan suhokranjski fant, ki v prostem času rad bere, igra veselje, če želimo, da se čuti zares na orgle, se odpravi na sprehod po ulicah, v rodni vasi pa najraje gleda s poti za pripadnega njej.« vasjo na Žužemberk in dolino reke Krke ter posluša šumenje domačih gozdov, je Ko beseda nanese na vero in bil lani oktobra v novomeški stolnici posvečen v diakona, letos pa bo 25. junija v mlade v Suhi krajini, Matej izpo- novomeški stolnici posvečen v duhovnika. Novo mašo bo imel v žužemberški farni stavlja, da je potrebno razlikovati cerkvi 10. julija ob 10. uri. med versko prakso in notranjim odnosom vsakega posameznika Matej se je rodil v letu osamo- ‚pri Žgajnarjevih‘, od koder pri- vstopu v duhovniški poklic je in koristnega v župnijskem ob- do Boga in vere. »Suha krajina svajanja Slovenije in je odraščal v haja moja mati, je bila celotna najprej zaupal domačemu žup- čestvu,« pravi Matej, ob tem pa je ena izmed versko najmočnej- petčlanski družini v Stranski vasi družina močno povezana z gos- niku. »Mislim, da je bilo ravno priznava, da opaža, da dandanes ših pokrajin v novomeški škofiji, v Žužemberku pod cerkvijo Sv. podom župnikom in župnijo. Bili na dan Stične mladih in najbrž nima vsak najstnik take sreče, da kar je zelo pohvalno! A tako kot Roka. Družino Gnidovec sestavl- so mežnarji, krasilci, stari oče Fe- ni pričakoval, da se bom odpra- bi v svojem življenju odkril Boga povsod drugod tudi pri nas opa- jajo oče Ferdinand, mama Darja, liks je bil organist, žena in otro- vil v semenišče. Nato sem za svoj in začutil dar vere. »Danes je to- žamo, da mladih po birmi ni več Matej ter mlajši brat Nejc in mlaj- ci pa pevci ali ministranti. Tudi rojstni dan željo zaupal še mate- liko mladih razočaranih, ujetih v cerkev. Sprašujemo se, zakaj je ša sestra Petra. Vera je bila v živl- Prapreče, kjer živita starša mo- ri, počasi so to izvedeli še preostali v tesnobo brez ciljev in idealov,« temu tako? Je kriv župnik, osnov- jenju njegove družine vedno zelo jega očeta in kamor sem zahajal sorodniki. Mislim, da so prav vsi meni in dodaja, da ozračje, v ka- nošolska kateheza, starši, okoli- ca? A krivca ne moremo najti oz. pomembna vrednota. »Vedno, na počitnice, mi ostajajo v lepem mojo odločitev sprejeli z odobra- terem danes živijo mladi in ki ga krivde ne moremo zvaliti na en ko smo se kot družina zbrali pri spominu. To je hiša, kjer je bila in vanjem in veseljem. To so mi po- ustvarja določena plehka kultura, sam dejavnik. Ta pojav je danes obroku, smo skupaj zmolili in se še vedno je doma molitev. S staro kazali tudi skozi čas študija, ko so mladim preprečuje, da bi odkrili prisoten povsod, edini način, da zahvalili za darove, ki jih preje- mamo in (zdaj že pokojnim) sta- me podpirali tako s spodbudnimi svoje globine, si zastavili temelj- se mladi ne oddaljijo od Cerkve s petjem v cerkvenem pevskem v vsakdanjem življenju. Na koncu zaupanja v Boga se bo zrcalila mamo iz dneva v dan. Zvečer, ko rim očetom smo dostikrat molili besedami kot tudi finančno. Naj- na vprašanja o smislu življenja, o in da spoznajo Boga, pa je v tem, zboru in lepoto liturgičnih besedil bi rad izpostavil še župnijski polet- tudi v njegovem duhovniškem smo se odpravljali spat, smo sku- rožni venec. No, je pa res, da me bolj pa sem jim hvaležen za njih- pomenu svobode, o osebni odgo- da spoznajo, da za dosego sre- in petja nato odkrivajo tudi kot ni oratorij. Oratorij sicer poteka le poklicu. S koncem meseca junija paj zmolili molitev Svet angel ali je v otroški utrujenosti včasih hitro ovo molitveno podporo.« Besede vornosti. »Mladi, ki živijo v svetu če ni potrebno udobno življenje, starejši v mešanem zboru. Tudi enkrat letno in traja en teden, kar bo Matej postal duhovnik in kot O, Jezus blagoslovi me, po konča- ‚zmanjkalo‘,« je na koncu v smehu podpore in veselja je dobil tudi brez Boga in vere, so videti utruje- temveč zaljubljeno srce. Suho- petje je molitev k Bogu, sobotna je edina njegova slabost, saj bi si tak si želi biti na voljo vsem po- ni molitvi pa je mati pred span- pripomnil Matej. s strani sovrstnikov in sošolcev. ni in postarani. Svet je tisti, ki jih kranjci smo, tako kot številni dru- pevska srečanja pa so lepa popes- tako otroci kot tudi animatorke in moči potrebnim ljudem. »Otroke jem vsakega posebej pokrižala,« Že kot prvošolec je večkrat dejal, »Ko smo se z gimnazijskimi so- sili v gradnjo zemeljske blaginje in gi, glede vere najbrž nekoliko za- tritev koncev tednov. Druga ak- animatorji želeli še več podobnih želim preko veroučnih ur uvajati je povedal Matej. Molitev je bila da bo nekoč postal župnik, a ta- šolci vpisovali na fakultete, sem jim utemeljuje smrtnost človeka. držani, a smo veseli ljudje. Naša tivnost za mlade je ministriranje aktivnosti med letom. Tudi sam v katoliško veri, mladim pa pri- pri njih doma prisotna vsak dan, krat najbrž nihče ni niti malo slu- jim dejal, da se bom vpisal na te- A kristjani verujemo v večno ži- srca moramo na stežaj odpreti pri maši. Župnija ima okoli tride- sem bil tako animator kot tudi našati radost in veselje evangelij- še posebej pa ob večjih cerkve- til, da bo čez manj kot dve deset- ološko fakulteto, ne pa da bom šel vljenje in vemo, da človek ni do- Bogu in mu pustiti, da nas prese- set ministrantov različnih staros- organizator celotnega oratorija skega sporočila ter jim pokazati nih praznikih. »Za vse svete smo letji postal prav to. »Proti koncu za duhovnika. Dejal sem jim, da končno smrten. Tak zgled nam je neti!« V žužemberški fari se odvija ti, kar je pohvalno, a vseeno med in res sem bil vesel, ko sem videl, smisel vere v Jezusa.« Delati si želi molili rožni venec za naše pokoj- osnovne šole se je želja po duhov- bom študiral zakonske in družin- dal naš Gospod Jezus Kristus, ki kar nekaj aktivnosti, s katerimi želi ministranti pogrešam srednješol- s kakšno resnostjo, zavzetostjo in tudi z zakonci in družinami. »To so ne sorodnike, za božične praznike ništvu pomaknila v ozadje, zani- ske študije. Šele oktobra, ko sem je vstal od mrtvih.« fara mlade voditi k iskanju smisla ce in študente. Pomembno vlogo predanostjo mladi pristopijo k Cerkev v malem in s svojim zgle- smo pokadili in pokropili po naši mati me je pričela predvsem zgo- že vstopil v semenišče, so izvedeli. Matej meni, da je glavni vzrok življenja, k Bogu. Matej rad iz- pri razvoju mladih ima tudi mla- oratoriju.« dom so pomembno versko vodilo hiši in okolici… Med ‚sodobnimi‘ dovina, kasneje tudi umetnostna Takšne stvari se kar hitro razve- tega, da se mladi oddaljujejo od postavi pomen pevskih zborov, dinska skupina, kjer se mladi na Matejeva želja delati z ljudmi ostalim,« je prepričan. »Pomagati družinami te navade danes, žal, zgodovina,« se spominja Matej, jo (smeh). Bili so malo preseneče- Cerkve, v tem, da se ne najde- ministrantov, mladinske skupi- tedenskih srečanjih družijo, pogo- in jim pomagati pri premagovan- pa želim tudi bolnim in ostarelim. izginjajo.« »Ob pripravah na novo mašo ro- ni, a nihče me ni želel odvrniti od jo v njej. »Skozi delo z mladimi ne in oratorijev. »Mladi lahko že varjajo o aktualnih problemih od- ju vsakodnevnih življenjskih bre- Kristus se skriva v najbolj ubogih Za dar vere je najbolj hvaležen jaka Saša Kovača je ob besedah moje odločitve. Bili so veseli, ker sem opazil, da mladim manjka od zgodnjih otroških let pričnejo raščanja in iščejo božjo prisotnost men ter v njih prižigati plamen ljudeh in če želimo zares odkriti prav svoji družini. »Za to sem res pokojnega duhovnika Jožeta Mr- so vedeli in videli, da sem srečen pristen človeški stik. Zelo težko se Gospoda, moramo priti nasproti hvaležen mojim staršem in sta- varja o pomenu duhovnikov da- na poti, ki sem si jo izbral za ži- pogovarjajo z nekom iz oči v oči, tem ljudem, saj še kako zelo po- rim staršem tako po materini kot nes seme duhovniškega poklica v vljenje.« potrebujejo male elektronske na- trebujejo človeško bližino.« tudi očetovi strani. V Zagradcu meni vendarle vzklilo.« Željo po Matej priznava, da mu je vera, prave, da se zaprejo v virtualen Matej upa, da bo kot duhov- kot odraščajočemu najstniku, računalniški svet, s tem pa zaprejo nik lahko zaživel po načelih velikokrat predstavljala kamen vrata tistemu nekaj več, Presežne- svojih vzornikov. Teh je kar ne- preizkušnje. »Od Boga sem ved- mu.« Prepričan je, da lahko mla- kaj. »Moj nebeški zavetnik je sv. no pričakoval, da bo uslišal vse di Kristusa srečajo le tam, kjer Matej. Kot cestninar je pustil vse, moje prošnje, dokler nisem spo- je njihovo hrepenenje, njihova kar je imel in pričel slediti Kris- znal, da je pravzaprav Bog tisti, ljubezen – v šoli, na delu, med tusu. Postal je neomajen apos- ki kliče mene. Spoznal sem, da je ljubljenimi ljudmi. »Mladi mora- tol in evangelist. Upam, da bom Bog ljubil mene prej, preden sem jo spoznati, da se nebo in zemlja tudi sam nekoč postal tako goreč se sploh naučil moliti.« Kot najst- v resnici združujeta v njihovem oznanjevalec Kristusove vere.« nik se je aktivno pričel vključe- srcu v vsakdanjem življenju. Ko to Drugi Matejev vzornik je papež sv. vati v dejavnosti žužemberške spoznajo, potem spoznajo pomen Gregor Veliki, katerega življenje župnije in je deloval kot pevec vere v njihovem življenju, pomen je podrobneje spoznal pri pisanju v zboru, animator na oratorijih, prejemanja cerkvenih zakramen- svojega magistrskega dela. »Nav- organist, vodil je tudi starejši me- tov, predvsem presvete evharistije dihnil me je predvsem s svojim ču- šani pevski zbor. »Te aktivnosti in svete spovedi. Spoznajo, da je tom za pastirsko službo in čutom so mi dale občutek dobrodošlega Cerkev velika Božja družina, pre- za Cerkev.« Poseben navdih je 40 NAŠ PORTRET KULTURA poletje 2016, poletje 2016, KULTURA 41

Matej našel tudi pri sv. Jožefmariju Escrivaju, ki ga uči, kako preoblikovati vse trenutke in okoliščine svojega življenja v priložnosti, da ljubimo Boga in z veseljem ter preprostostjo služimo Cerkvi. Kot pravi sam, pa ima zago- tovo najboljše zveze v nebesih preko svojega daljnega sorodnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca. »Vem, da grem po duhovniški poti tudi zaradi njegove priprošnje.«

Matej bo z novo mašo 10. julija vstopil v duhovniški poklic. Njegovo novomašno geslo je »Z usmiljenjem in izvolitvijo!« ki je vzeto iz pridige sv. Bede Častitljivega, ki je v komentarju Pri pripravi kope sodeluje okoli 13 srčnih prostovoljcev S slavnostnim prižigom kope se začenjajo Trški dnevi k evangelijskem odlomku, ko Jezus pokliče Mateja, zapisal: »Jezus je videl cestninarja, z očetom. Oče Franci, ali kot mu pravijo Martin- kov, domačini, pa tudi tisti, ki so se preselili dru- živ žav. Po svoje se je to spremenilo, včasih si bil ga pogledal z usmiljenjem in ga izbral ter re- kov ata, je bil izučen kovač in je obrt iz Ajdovca gam, a se v Srednji Lipovec zmeraj radi vračajo in sam s kopo in z ognjem. Kopa se čuva 24 ur na kel: ‚Hodi za menoj.‘« Matej želi ta usmiljeni Vabljeni k praznovanju slovesnosti nove maše! prinesel v Srednji Lipovec, kjer je kovaštva naučil pomagajo pri pripravi in kuhanju kope. Okoli 13 dan in ves čas. Seveda je ob kopi sedaj bolj živah- Kristusov pogled prinašati vsem ljudem, ki so tudi Branka. Sčasoma je kovaštvo postajalo vse je stalnih oglarjev, ki skrbijo za kopo. no, skuha se polenta in črna kava, pa krompir se pripravljeni hoditi za Njim. »Bog ima načrte z sreda, 6. julij - petek, 8. julij: tridnevna pobožnost z molitveno uro ob 18.00 ter sveto mašo trši kruh, ljudje so vse manj potrebovali motike, S kuhanjem kope se ohranja zgodovina. Mla- peče v žerjavici, celo kakšen pujsek. vsakim izmed nas. Kot krščeni smo poklicani, ob 19.00 (maševali bodo duhovniki domačini) kljukce in ostalo orodje, tudi konjev je bilo vse dim rodovom se pokaže, da je dejansko življenje Veseli ju tudi to, da danes mladi znajo pripraviti da odgovarjamo na Božji klic vedno znova – iz sobota, 9. julij: ob 19.00 sprejem novomašnika v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata manj za podkovanje, tako da se je Branko zapo- drugačno od tistega na malih zaslonih in svetov- kopo in skuhati oglje, z nasveti pa bi jim zmeraj dneva v dan,« je še prepričan Matej. nedelja, 10. julij: ob 10.00 NOVA MAŠA v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, ob 18.00 slil v Novolesu in je malo pred pokojnino dočakal nem spletu. Za preživetje je bilo potrebno trdo pomagala, tako kot so njima pomagali starejši. litanije srca Jezusovega v podružnični cerkvi sv. Roka v Stranski vasi žalostni konec te pomembne lesno-predelovalne delo, saj kmetije niso zagotavljale preživetja in Tudi danes se Franci in Branko ob kuhanju kope n Mateja Filipič ponedeljek, 11. julij: ob 19.00 zahvalna sveta maša v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata industrije na Dolenjskem. Oba sta na svoji poklic- oglarstvo je nekoč nudilo dodatni in nujno po- vsako jutro in zvečer posvetujeta in razmišljata, Foto: Osebni arhiv ni poti ponosna in jima ni nič žal. treben zaslužek. Oglje je uporabno ne samo v ko- izmenjujeta opazovanja in razpravljata o rešitvah, Kako se je ponovno začelo? Brankov oče France vaštvu ali pri žaru, uporablja se tudi v slikarstvu saj kopa ne sme zagoreti. Potem bi bil ves trud, je v letu tam 2003 ponovno potreboval oglje in je in medicini. Žal se je na oglarstvo v določenem les in vse delo zaman. predlagal, da bi naredili manjšo kopo. Včasih so obdobju čisto pozabilo. Oba sta zelo vesela, da se Ob vsem tem se iskreno zahvaljujeta vsem, ki Pripovedujeta oglarja Franc Vidmar in Branko Skube kuhali kopo Gašperjev, pa Flisarjev, sedaj pa se je je ponovno začelo z oživljanjem oglarstva, pa ne so zmeraj zraven, lastnikom zemljišča, Gozdne- bilo potrebno obrniti na mlajše rodove. Tako sta samo v naši občini, dejansko se to dogaja po vsej mu gospodarstvu, Zavodu za gozdove, vsem do- Franc Vidmar in Branko Skube, oba iz Srednje- liko bolj pomemben, saj bo v Srednjem Lipovcu leta 1955 in tudi on je od malega opazoval očeta Branko in France ter sosedje in vaščani začeli s Sloveniji, čeprav se ekonomsko ne izide. Z resnim natorjem, vsem prejšnjim oglarjem, vsem dru- ga Lipovca, sta moralna in dejanska vodja sedaj že srečanje vseh oglarjev Slovenije, ki v okviru Klu- kovača, ki je pri delu potreboval oglje. Kopo so pripravljanjem kope, ob tem pa so pomislili tudi delom in mogoče več kuhanimi kopami, ustrezno žinam, predsedniku Kluba oglarjev, vsem, ki so tradicionalnega slavnostnega prižiga kope v Sre- ba oglarjev Slovenije, ki mu predseduje neumor- navadno kuhali na 8 let ali pa po potrebi, odvisno na občinski praznik in začutil potrebo, da se ob prodajo, saj je tako kuhano oglje zelo kvalitetno, jim svetovali in tudi jih podučili in tudi županu, dnjem Lipovcu. Od skromnih začetkov kuhanja ni Jože Prah, postaja vse bolj pomembno v širšem od dela v kovačnici. prazniku občine nekaj dogaja tudi na ajdovškem bi bilo preživetje od tradicionalnega oglarstva še podžupanu in občini, ki podpirajo ohranjanje te kope, ko se je kopa kuhala predvsem za potrebe slovenskem prostoru, s seboj pa nosi izjemno po- Oba sta zelo povezana z gozdom. France je že koncu. Da bi bila kopa vse večja in da bi bilo ku- mogoče. V Srednjem Lipovcu pa oglarja Fran- dragocene zapuščine naših dedov. kovaštva pri Skubetovih, po domače Martinkovih, slanstvo, ohranja nesnovno 'živo' dediščino naših kot otrok, hodil z očetom, ki je bil gozdar, kuhat hanje pravilno, sta se udeležila tečajev, ki jih je v ce in Branko gledata to drugače. V slogi je moč, Vse občane in občanke ter vse od blizu in daleč sta France in Branko uspela skupaj z Zupančiče- dedov, pradedov… kopo. Užival je v naravi, v gozdu, poslušal živa- okviru programa LEADER organizirala Občina pravita. Ko je skupna akcija, sodelujejo vsi, je iz- vabijo na letošnji prižig kope v Srednjem Lipov- vimi, po domače Goršetovimi, lastniki zemljišča, Franc Vidmar se je rodil doma septembra leta li in se radostil ptičjega petja. Tako je tudi njega Dolenjske Toplice. Tečaj je na Jasi pri Dolenjskih jemno prijetno druženje in ko tako delaš skupaj cu, ki bo v soboto, 9.7.2016, z začetkom ob 16.00 kjer se kuha kopa, pripraviti vse večje in večje 1948 in že od malega se spominja očeta, ki je ho- poklicna pot zapeljala po očetovih stopinjah in je Toplicah vodil Ivan Plut. Ob projektu je bila izda- s sosedi in prijatelji, z ljudmi dobre volje, so vsi uri, saj bo letošnji prižig kope tudi srečanje vseh kope. S slovesnim prižigom se dejansko začenja- dili kuhat kope predvsem pri Brezovi Rebri in s tudi sam postal gozdar, opravil je tečaj za minerja na brošura, ki je za oba izjemno pomembna, saj veseli in zadovoljni. Ljudje se zopet družijo in niso oglarjev Slovenije in lepo ter vredno se je srečati jo prireditve ob prazniku Občine Žužemberk in s tem omogočal preživetje svoji družini. in je vse do zaslužene pokojnine ostal v tem le- jima daje navdih in veliko veselje za kuhanje kop. za televizorji ali osebnimi računalniki, saj je vsak z ljudmi, ki ohranjajo živo dediščino. tem tudi Trški dnevi. Letos bo prižig kope še to- Branko Skube se je tudi rodil doma septembra pem poklicu. Branko je bil in je še zelo povezan Kaj je pomembno za dobro oglje? Da dobimo večer ob kuhanju kope okoli 50 ljudi in je pravi n Vlado Kostevc dobro oglje, je seveda najprej najpomembnejši les, nato dobro pripravljen prostor, natančno zložen les, saj mora biti čim manj praznega prostora, da bo kasneje čim manj zraka ter na koncu moraš vse to dobro pokriti. Največ se seveda naučiš na na- pakah, Srednjelipovški oglarji so do sedaj zmeraj skuhali odlično oglje, manjše napake pa so v na- slednji kopi odpravili in tako iz leta v leto napre- dujejo. Prostor pri Goršetovih je zelo primeren, saj omogoča dostop za prevoz drv, ima primerno senco v zavetju dreves, postavljeno manjše oglar- sko zavetišče, z oglarji pa sodeluje in je aktivna cela družina. Tako kot pri vseh ostalih oglarjih, ki sodelujejo s Francem in Brankom. Za les so zelo hvaležni Gozdnemu gospodarstvu iz Nove- ga mesta, ki jim donira les, ki ostane od čiščenja in redčenja gozda. Za gozd je to dobro, saj se ne morejo razmnoževati podlubniki. Že pri prevozu Branko Skube in Franc Vidmar odlično sodelujeta Kuhanje kope si ogleda vsak dan tudi nekaj turistov in množica domačinov lesa iz Lipence sodeluje veliko število pomočni- Svojo kopo so pripravili tudi mladi oglarji 42 ŠOLSTVO poletje 2016, poletje 2016, ŠOLSTVO 43 Popoldne z Jurijem Tepešem Podelitev bralnih priznanj za učence od 5. do 9. razreda

V petek, 20. 5., je na igrišču pred OŠ v Žužemberku potekala prireditev, ka- Podelitev bralnih priznanj za učence od 5. do 9. tere osrednji gost je bil znan in uspešen smučarski skakalec Jurij Tepeš. Vrtec razreda je potekala v petek, 10. 6., na Trubarjevi Žužemberk se je letos namreč pridružil vseslovenskemu projektu Šport in špas domačiji. Učenci so bili za njihov trud preko ce- – druženje in gibanje vseh generacij. V vrtcu dajejo velik poudarek gibanju lega leta nagrajeni z izletom. Že zjutraj smo se od- in zdravi prehrani. Popoldne je minilo v aktivnem, zdravem in zanimivem pravili z avtobusom na Rašico. Najprej smo imeli vzdušju. Popoldne smo začeli s klepetom z Juriejm Tepešem, v katerem je kratek kulturni program, podelili smo bralna pri- spregovoril o svojem poteku dneva, o tem, kaj rad je in česa ne, kaj počne, ka- znanja in knjižne nagrade za naj bralce v razredu. dar nima treningov … Nato nam je vaje prikazal predstavnik Šole zdravja, ki tlaka in sladkorja. Gregor Ban, reševalec, je prikazoval postopek oživljanja Nato so si učenci v dveh skupinah vodeno ogle- v Dolenjskih Toplicah vsakodnevno in rabo defibliratorja. Seveda smo poskrbeli tudi za rekreacijo. Najmlajši so dali Trubarjevo domačijo. Bilo je zelo poučno in organizira jutranjo vadbo za upoko- odšli na pohod do Loke, starejši otroci pa do Zafare, v spremstvu vzgojiteljic, zanimivo. Dan je hitro minil in tudi slabo vreme Grajski teden jence. Vsi skupaj smo se preizkusili in staršev in starih staršev. Na koncu so podelili kolajne Miška Eli. Da je minilo ni preprečilo prijetnega vzdušja. Želim in upam, ugotovili, da niso preveč lahke. Pred- popoldne v prijetnem vzdušju, je poskrbel ansambel Zweigelt, vzgojiteljice da bodo učenci radi brali še naprej ter ostali zve- v vrtcu stavnica ZD Novo mesto je spregovo- in pomočnice vzgojiteljic pa so s pripravljenimi zdravimi namazi poskrbele, sti prijatelji knjige. Vsem iskreno čestitamo ob rila o pomenu zdrave prehrane, ves da nismo bili lačni. Želimo si še več takih dogodkov. prejemu bralnega priznanja. Nov teden smo pričeli z graj- dan pa so potekale meritve krvnega n Tinka Fric Kočjaž n Tinka Fric Kočjaž skimi dogodivščinami na našem čudovitem žužemberskem gradu, ki smo ga do sedaj več ali manj Podelitev bralnih priznanj na razredni stopnji ka se je udeležilo kar 43 učencev. Poseben večer vljice Hansa Christiana Andersena in Pavčkove opazovali le od zunaj na naših Večer v knjižnici smo izvedli 15. 4., ko smo se z učenci ob 17. uri pesmi. Za konec nam je pravljico prebrala tudi sprehodih. Pri velikih grajskih Učenci so tudi letos osvajali bralna priznanja v okviru zbrali v naši knjižnici. Učenci so najprej prosto učiteljica ga. Petra Avguštin. Učenci so se udob- vratih nas je pričakala grajska go- Bralne značke. Na razredni stopnji je bralno priznanje brali – prebirali so stripe, mladinske knjige, po- no namestili in nekateri med poslušanjem pravljic spa, ga. Jernejčič, ki nas je pope- osvojilo kar 173 učencev. Za to so morali prebrati 4 knji- ezijo, poučne knjige … Našli so udoben kotiček tudi zaspali. Ob 21. uri smo z našim druženjem ljala po notranjosti gradu in sko- ge, povedati obnovo učiteljici ter se naučiti 3 pesmice. in se prepustili branju. Ob 18.30 uri smo vsi od- zaključili. Polni dobrih vtisov smo odšli domov. zi zgodovino njegovega življenja. šli v jedilnico in začeli s pripravo večerje. Nekaj Menim, da so učenci v tem večeru stkali posebne Najbolj smo si zapomnili zgodbo Vsako leto učence za njihov trud nagradimo. Letos učencev je pomagalo pri pripravi, ostali pa so se vezi, doživeli posebno dogodivščino ter da bodo o grajski medvedki, ki je napadla smo se odločili, da jih bomo peljali na nagradni izlet. šli družabne igre, ki so jih vodile učenke knjižni- še naprej pridno obiskovali knjižnico. Seveda smo svojo gospodarico in ječo temni- V torek, 17. 5. 2016, smo odšli na Mirno na Ranč Ala- čarskega krožka. Okoli 19.30 ure smo končno do- se dogovorili, da dogodek zagotovo ponovimo v co. Nekateri so se celo opogumili din. Tam so si učenci vodeno ogledali eksotične živali čakali večerjo – pico. Čeprav je eno izmed osnov- naslednjem šolskem letu. Prav posebno pohvalo vtakniti glavo v sramotilni steber. (kamela, lama, ježevec) in se igrali na igralih. Seveda nih pravil v knjižnici, da se v njej ne je, smo ga to- si zaslužijo učenke knjižničarskega krožka, ki so Žužemberško okolico smo opa- smo prej pripravili še kulturni program, v katerem so krat izjemoma prekršili in večerjali kar v knjižnici. pomagale pri izvedbi dogodka. Seveda pa se za zovali prav z vrha grajskega stol- se predstavile podružnične šole. Letos smo prvič nagra- Preživeli smo lep dan in upam, da bodo učenci še Letos smo tudi na naši šoli izvedli večer v knji- Z velikim užitkom je vsak zagrizel v svoj kos. Ko pomoč zahvaljujem tudi ge. Nini Kocjančič in ge. pa in naše grajsko druženje zao- dili s knjižno nagrado naj bralce. V vsakem oddelku je naprej tako pridno brali. Vsem bralcem na razredni žnici, obeležili spomin na Hansa Christiana An- smo se okrepčali, smo skupaj pospravili knjižni- Petri Avguštin, saj brez njune pomoči dogodka v krožili z grajsko malico ob svečah naziv »naj bralec« in knjižno nagrado prejel učenec, ki stopnji čestitamo! dersena ter spodbudili mlade bralce k branju in co in se pripravili na zaključni del. Učenke, ki so taki obliki ne bi mogli izvesti. Hvala vsem skupaj! in glasbi, ki so jo nekoč poslušali je največkrat obiskal šolsko knjižnico. n Tinka Fric Kočjaž obiskovanju knjižnice. Srečanje smo organizirali pri knjižničarskem krožku, Viktorija Jaklič, Lexi graščaki. Za popotnico smo dobi- za učence 4. in 5. razreda centralne šole. Dogod- Cundrič in Aiša Šribar, so na glas prebrale pra- n Tinka Fric Kočjaž li še pobarvanke z grajskimi mo- tivi, ki jih z veseljem barvamo še Šola v naravi-Cerkno cel teden in se spominjamo graj- skega ponedeljka. narava se je že začela spreminjati v najlepše rumeno Osmošolci v šoli v naravi v Libeličah Grad in grajsko življenje so rjave odtenke, ko smo se tretješolci z Dvora, Šmihela in spoznavali tudi v vseh ostalih Žužemberka odpeljali v CŠOD Cerkno. Naš glavni cilj V začetku februarja sta dva oddelka osmega razreda in tri spremljeval- starejših skupinah v Žužember- je bil plavalni tečaj. Ob prihodu v dom so nas lepo spre- ke odpotovali v Libeliče, kjer je COŠD. Štiri dni smo bivali v domu Ajda, ku in na Dvoru, pravljično graj- jeli. Namestili smo se v lepe, nove sobe. Takoj po oku- ki leži na 617 m nadmorske višine v objemu koroških gozdov na Libeliški sko vzdušje pa so doživeli tudi snem kosilu smo začeli s plavalnim tečajem. Razdelili gori. Vse dni smo izvajali dejavnosti po programu, ki je bil dogovorjen že nekateri najmlajši. smo se v skupine po predznanju. Cel teden smo vadili pred pričetkom šole. Prvi dan so se učenci seznanili s pravili, ki veljajo v Klavdija Longar domu in izven njega, ter nato nadaljevali s spoznavnimi igrami na prostem, n prsno plavanje, kravl, potapljanje, skoke na noge in gla- poškodbami kosti in sklepov ter športnim plezanjem. Naslednji dan smo vo. Zadnji dan smo naše znanje preverili in ugotovili, da se zbudili v zasneženih Libeličah. V dopoldanskem času smo se vsi sku- smo vsi dosegli cilj 3. razreda, to je preplavati 35 metrov. paj odpravili na pohod v vas Libeliče. Tam smo si ogledali kmečki muzej, Poleg plavanja pa nas je čakalo še veliko zanimivih malo pa zato, ker smo se odpeljali pogledat BOLNICO kostnico in župnišče, kjer se nahaja šolski muzej in razstava o plebiscitu dejavnosti. Raziskovali in spoznavali smo Cerkno, reše- FRANJO. Prevzela nas je narava, skrivna globel ob po- l. 1920. V popoldanskem času smo se razdelili v dve skupini; ena je ime- vali naloge orientacije, tekmovali v foto lovu, delali poiz- toku in kar predstavljali smo si, kako so po njem nosili la predavanje ” Krvavitve in rane”, druga pa “Začutimo gozd”. Po večerji je kuse z vodo, širili svoje znanje o ekologiji, se preizkusili ranjence in s tem zakrili sledi. Barake so na nas naredile sledila delavnica “Vrvi in vozli” in športne igre. v gledališču, si ogledali zelo zanimiv muzej o pustnih prav poseben vtis, predvsem pa še predmeti, ki so v njih Z jutranjo telovadbo smo začeli četrtkov dan. V sončnih žarkih smo stre- maskah in bolnici Franji,…. razstavljeni. Po ogledu smo se utrujeni a polni vtisov ljali z loki, kurili ogenj, transportirali ponesrečence iz gozda in si za večerjo Svoje vtise smo vsak dan pridno beležili v dnevni- odpeljali v Žužemberk. Tu so nas že čakali starši in kar privoščili pico. Dan smo zaključili s plesom. ke. Seveda nismo pozabili na starše in smo jim napi- nismo mogli ugotoviti, kdo je koga bolj pogrešal. ŠVN V zadnjem dopoldnevu so učenci opravili še dve delavnici: tehniko oži- sali razglednice. pa nam bo ostala v res lepem spominu. vljanja in opazovanje ptic. Po kosilu smo se poslovili od delavcev doma in Z veseljem smo pričakovali zadnji dan našega bivan- se odpeljali proti domu. ŠVN nam bo ostala v lepem spominu. n Alenka Pavlin, OŠ Žužemberk ja. Malo zato, ker nas je že močno dajalo domotožje, n Helena Smrke 44 ŠOLSTVO poletje 2016, poletje 2016, ŠOLSTVO 45 Posebna ura Mladi v parlamentu o pasteh mladostništva Otroški parlament je javna debata otrok na v četrtek, 10. marca 2016, kjer smo se srečali iz- Delegati smo vstali, ko sta se nam v klopeh pravljičnega krožka temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem brani predstavniki dolenjskih šol in debatirali na pridružila predsednik državnega zbora Milan otroškem parlamentu. Za otroke pomeni tudi aktualno temo »Pasti mladostništva«. Na podlagi Brglez in predsednik države Borut Pahor, ki sta V petek, 8. 4., je bila za prvošolce prav posebna ura pravljičnega krož- obliko sodelovanja v socialnem dogajanju, pri- povedanega so nas ocenjevali voditelji regijskega nas nagovorila in sodelovala z nami v poznejšem ka. Namesto knjižničarke je uro pravljic tokrat izvedel učenec 9. razre- dobivanje znanja na področju človekovih pravic parlamenta, končni glas za izvolitev predstavni- pogovoru, tako kot tudi drugi sodelujoči politiki. da Peter Iskra. Peter je učencem najprej prebral pravljico z naslovom in osveščanje o problemih, ki pestijo svet in na ta kov na nacionalni ravni pa so imeli ostali soude- Več kot peturno zasedanje je bilo naporno, a Mamica, rad te imam. Po pravljici se je z učenci pogovoril o vsebini, način mladostnike spodbuja k ustvarjanju lastnih leženci, ki so izbrali 7 parlamentarcev (med dru- nas je pokonci dvignilo odlično kosilo v zname- sledilo je ustvarjanje po pravljici (učenci so barvali pobarvanke) in dru- mnenj ter podpira demokracijo. gimi tudi mene). niti parlamentarni jedilnici. žabna igra. Na koncu ure je učence nagradil s piškotom. Prvošolci so Otroški parlament se med letom izvaja na vseh Tako smo 11. aprila 2016 z DPM Mojca Do- Izkušnja je bila enkratna - pogovor z glavni- bili nad uro navdušeni. Petru se zahvaljujemo in upamo, da bo še kdaj šolah po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na lenjci odšli v veliko dvorano Državnega zbora v mi slovenskimi politiki, spoznavanje različnih prebral kakšno pravljico. občinski in regionalni ravni ter se zaključijo na Ljubljano, kjer je bilo rezerviranih 100 foteljev mnenj, debate, iskanje rešitev, deljenje izkušenj – n Tinka Fric Kočjaž Predstava Tri muce nacionalnem otroškem parlamentu. za predstavnike iz vseh slovenskih regij. Prvo vse to se je zaključilo v čudovit, nepozaben dan, Parlamenta na regionalni ravni v Novem me- vrsto smo zasedli »najbolj glasni« Dolenjci. A preživet v Državnem zboru Republike Slovenije. Vzgojiteljice v Vrtcu Žužemberk in Dvor vsako leto pripravijo pred- stu sem se kot predstavnica OŠ Prevole udeležila šalo na stran. n Anja Grden, 9.r. OŠ Prevole stavo, namenjeno otrokom. Letos so vzgojiteljice iz Vrtca Žužemberk, enota na Jurčičevi ulici: Lilijana Hrovat, Mateja Kuhelj, Mojca Obrstar in Tanja Bergant, zaigrale predstavo Tri muce. Igra temelji na pravljici, ki jo je napisal Janez Bitenc, njeno sporočilo pa je, da moramo ubogati mamico. Izdelale so tudi odlično sceno. Igro je popestril zborček, ki ga je vodila Klavdija Longar. S predstavo so zbirale prostovoljne prispev- ke za nakup didaktičnih igrač. Z igro so navdušile otroke in odrasle. Zbrale so okoli 400 € prostovoljnih prispevkov. Vzgojiteljicam čestita- mo za uspešno izpeljano igro, otroci pa zagotovo že uživajo ob novih didaktičnih igračah. n Tinka Fric Kočjaž

Likovna kolonija Gradež

V četrtek, 26.5., smo se z osmimi učenkami 8. in 7. razreda (Mojca Ko- cjančič, Tjaša Pestotnik, Nika Muhič, Zala Novak, Maša Praznik, Ana Slak, Špela Longar in Urša Zupančič) udeležili 2. Izletniške likovne kolonije osnovnih šol Bele krajine in Dolenjske. Z dvema avtobusoma smo se od- peljali v Gradež (Italija), kjer smo si ogledali mesto, izbrali likovne motive in se lotili likovnega ustvarjanja. Predvsem smo risali s svinčniki, barvica- mi. Nastalo je kar nekaj slik. Predstavniki učencev cele Slovenije v parlamentu, tudi naša učenka Anja Grden Gradež je simpatično obmorsko mestece s kamnitimi hiškami,urejenimi uličicami, trgi in cerkvami. Naši motivi so bili po večini arhitektura, ki nas je obdajala. Po ustvarjanju smo šli na sladoled, tudi pico smo si privoščili UČENCI OŠ PREVOLE in odšli na doooolgo peščeno plažo, kjer smo namočili noge v ne preveč toplo morje. Najpogumnejši so celo zaplavali ali se do vratu zakopali v pe- Tek podnebne solidarnosti (Karitas) sek. Domov smo prišli pozno, utrujeni, a polni lepih vtisov. n Maja Mlakar V petek, 1. aprila 2016, smo na OŠ Prevole izvedli »Tek podnebne soli- vode ali hrane; darnosti« pod okriljem slovenske Karitas. Glavni namen akcije je, da te- - do tistih, ki prehodijo kilometre daleč, da oskrbijo svoje družine z vodo; čemo v solidarnosti do ljudi v Afriki, ki jih posledice globalnih podneb- - do vseh, ki so jih prizadele podnebne spremembe; Nastop učencev v Domu starejših občanov Grosuplje nih sprememb najbolj prizadenejo, čeprav so s svojim načinom življenja - do tisti, ki so jih prizadele naravne katastrofe; najmanj krivi za nastale razmere. S pretečenimi kilometri gradimo kroge - do tistih, ki zaradi posledic podnebnih sprememb na morejo hoditi v šolo; V petek, 15. 4. 2016, so se učenci dramskega krožka v Domu starejši ob- solidarnosti okoli planeta Zemlja (dolžina ekvatorja je 40.075 km). Do - do dečka Nangira, da bi lahko preživel svoje koze … čanov Grosuplje predstavili z igro Poroka nekoč. Z nastopom so navdušili sedaj je pretečenih že 206.766 km. Krog solidarnosti okoli planeta Ze- vse oskrbovance. Podarili so jim tudi nageljne iz krep papirja, ki so jih na- mlje je tako s pretečenimi kilometri sklenjen že petič (5 obsegi ekva- Pred aktivnostjo smo izvedli pogovorno delavnico o problematiki pod- redili učenci naše šole pod budnih očesom ge. Mihele in ge. Tinke. Hvala torja merijo 200.375 km). nebnih sprememb v povezavi z revščino v Afriki. Ogledali smo si film, vsem za vložen trud. Na šoli so se teka udeležili učenci od 1. do 9. razreda (55 sodelujočih), PowerPoint predstavitev, prebrali Zgodbo o dečku Nangiru in dramsko Ob koncu je tudi naše učence čakalo presenečenje: obilna malica in da- ki so si pred tem izbrali listič, na katerem je zapisan namen teka, in si ga zgodbo Popotovanje Štrka Simona. Učenci so se zelo čustveno odzvali in rilo (knjižna kazalka). med tekom obesili okoli vratu. pokazali veliko pripravljenost za pomoč tem ljudem. Odločili so se, da Učenci, ki so nastopili: Gabrijela Pajnkiher, Neja Potočnik, Lucija Lon- bodo s tekom nadaljevali tudi v okviru podaljšanega bivanja. Ta dan so gar, Matic Lavrič, Jaka Juršič, Tilen Gidovec, Blaž Zupančič, Gašper Koler, Učenci so tekli v znamenje solidarnosti: učenci pretekli 153,4 km, za kar jim seveda čestitamo. Toni Travnik, Peter Iskra. - do tistih, ki zaradi posledic podnebnih sprememb nimajo dovolj pitne n Jerneja Lovšin Dodič, mentorica projekta n Jana Mrvar 46 ŠOLSTVO poletje 2016, poletje 2016, KMETIJSKI KOTIČEK 47 Soja Pridelava metuljnic predstavlja številne pred- in zmanjšamo vlago v tleh, drugič pa 5-6 dni pred nosti za pridelovalce, saj njihova pridelava ugo- setvijo, da zmanjšamo konkurenčnost plevelov, le dno vpliva na tla in ostale rastline, ki jim sledijo v do najmanjše možne globine (2 cm). Obenem s to kolobarju. Predvsem zrnate stročnice imajo velik obdelavo lahko izvedemo aplikacijo herbicidov in pomen, ker vsebujejo velik delež beljakovin (soja, gnojenje z mineralnimi gnojili. grah, fižol, lupina, ki jih zato imenujemo tudi be- Sojo sejemo v podobnem roku kot koruzo. V ljakovinske rastline) in so zato pomembne tako času setve naj bo temperatura setvenega sloja 10- v prehrani živali, kot tudi v prehrani ljudi. Pove- 12oC. Čas setve je odvisen od ranosti kultivarjev. čevanje deleža beljakovinskih rastlin predstavlja Zelo zgodne sorte lahko sejemo tudi nekoliko po- zmanjševanje odvisnosti države in posredno EU od uvoza beljakovinskih zneje v maju. Vznikla soja prenese kratkotrajne nizke temperature (do -4oC). rastlin iz tretjih držav. V novem programskem obdobju tako država name- Optimalna globina setve je 3-5 cm, razdalja v vrsti pa 45-50 cm. Sojo se- nja podpore pridelavi metuljnic v okviru neposrednih plačil, kjer kmetje jemo s sejalnicami za koruzo, priporoča se pnevmatska sejalnica. Ob uva- lahko pridobijo podporo za beljakovinske rastline (predvidena vrednost janju soje v naše rastne pogoje pa so se dokaj dobro obnesle setve z žitno pomoči v letu 2015 znaša do 419 €/ha), metuljnice pa so pomembne tudi sejalnico, s standardno medvrstno razdaljo 12,5 cm. Ob taki gostoti posevka pri izpolnjevanju zahtev zelene komponente. se bistveno zmanjša pritisk plevelov. Razdalja v vrsti je odvisna od medvr- stne razdalje, zato je potrebno pred setvijo opraviti setveni preizkus sejal- Soja je pomembna v prehrani ljudi in živali nice. Po setvi je posevek priporočljivo povaljati. Pred setvijo je potrebno Poleg ostalih zrnatih stročnic v zadnjem času postaja vedno bolj zanimi- poskrbeti za razpleveljenje zemljišča (s slepo setvijo in/ali rabo herbicida). va soja. Kljub temu, da se v svetu prideluje v velikem obsegu, se v Sloveniji Pomembno je, da seme posadimo čim bolj enakomerno globoko, da je ena- prideluje le na nekaj 100 hektarih. V zadnjih letih se je tudi Slovenija pri- komeren vznik in kasneje tudi enakomerno dozorevanje. Pregosti posevki družila skupini podonavskih držav, ki si prizadevajo za povečanje pridelave so bolj izpostavljeni boleznim, preredki pa plevelom, pa tudi izgubam pri gensko nespremenjene soje v okviru projekta »podonavske soje«. Seme soje žetvi, saj se najnižji stroki oblikujejo zelo nizko. Zgodnejše sorte sejemo vsebuje od 24 do 55 % beljakovin in od 17 do 24 % olja, zato je pomembna nekoliko gosteje. Prav tako sejemo gosteje, če pridelujemo sojo za zeleno beljakovinska rastlina, pa tudi oljnica. V prehrani živali uporabljamo sojine krmo. Sorte soje se razlikujejo po dolžini rastne dobe, ki je lahko pri zelo pogače, ki nastanejo po stiskanju olja, pa tudi moka in zdrob iz praženih zgodnjih sortah 90 dni (000), pa do 150 dni pri zelo poznih sortah (II). Pri Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice semen sta pogosta sestavina beljakovinskih krmnih mešanic. Kakovostno nas priporočamo setev sort iz vegetacijskih skupin 000, 00 za osrednjo Slo- voluminozno krmo dobimo tudi iz celih rastlin, ki jih najpogosteje siliramo venijo in 0 za Primorsko???. To so zgodne sorte. Sorta 0 po mojih podatkih V letošnjem letu smo na šoli ponovno sodelovali v mednarodnem pro- Jernejčič se zahvaljujemo za vodenje, Magdi Kastelic Hočevar za njen obisk skupaj s koruzo. V prehrani ljudi uporabljamo seme, moko, sojino mleko, ne sodi med zgodnje sorte, ampak pozne (vir saatbaulinz) V Vipavski doli- jektu Branje ne pozna meja. Tudi letos smo sodelovali z OŠ Marije Jurić ter Heleni Smrke za pomoč pri poteku celotnega dneva in prevajanju iz hr- sir in maslo. Soja je pomembna kot prehrambeni dodatek v živilski indu- ni in v Slovenski Istri je možna pridelava sort iz skupine I ter naknadna ali Zagorke iz Zagreba (Hrvaška). vaškega v slovenski jezik. striji. Beljakovine soje so vir esencialnih aminokilsin, soja pa vsebuje tudi strniščna setev po spravilu ječmena sort skupine 000 in 00. Sortiment, ki Pri projektu so brali učenci 8. a razreda z učiteljico Andrejo Šercer Ro- n Vodja projekta: Tinka Fric Kočjaž precej vitaminov, železa, kalcija, kalija. Je pomemben vir fitoestrogena in iz- je na voljo pri naših trgovcih, se precej hitro spreminja, zato je najbolje, da bič in knjižničarko Tinko Fric Kočjaž, ki so sodelovali že prejšnje šolsko oflavona. Beljakovine v soji imajo veliko biološko vrednost, vendar so slabo se o sortah, ki so na razpolago, pozanimate pri njih in preverite, kako so se leto. Letos so se nam pridružili še učenci 5. a in 5. b razreda z učiteljicama prebavljive zaradi prisotnosti tripsinskega inhibitorja (hemaglutinina), ki izkazale v uradnih poskusih pri nas. Blanko Perpar in Jano Mrvar. Glavni cilji projekta so razvijanje bralnega lahko ob prekomernem uživanju pri neprežvekovalcih povzroči prebavne Optimalna gostota setve pri različnih vegetacijskih skupinah soje je od razumevanja, spodbujanje branja pri učencih, promocija šolske knjižnice, Preživeli smo dopoldne s motnje. Za uporabo pri neprežvekovalcih je zato nujna termična obdelava 600.000 rastlin/ha, pri sortah iz najzgodnejše vegetacijske skupine (000) do soje. Na trgu je vedno več sort, ki vsebujejo nizek delež zaviralnih substanc. 450.000 rastlin/ha za sorte iz vegetacijske skupine I. spoznavanje slovenske in hrvaške mladinske književnosti, medkulturno Za prežvekovalce je aktualna praksa z uporabo manjših količin toplotno Za več informacij o nadaljnjih agrotehničnih ukrepih se obrnite na kme- sodelovanje ter druženje med vrstniki. slepimi in slabovidnimi neobdelanega zrnja, ki se sproti melje govedu in drugim prežvekovalcem. tijsko svetovalno službo, ki deluje pri vaših lokalnih kmetijsko gozdarskih Naši in hrvaški učenci so skozi celo šolsko leto pri pouku slovenščine in V torek, 31. 5. 2016, nas je v park pred občino Žužemberk povabilo zavodih. v knjižnici brali knjigo – slovenski učenci delo hrvaškega avtorja v sloven- Vključitev soje v kolobar Tončka Jesenko, KGZS Društvo slepih in slabovidnih Novo mesto. Pripravili so nam predsta- ščini, hrvaški učenci pa delo slovenskega avtorja v hrvaščini. Učenci v 8. Soja najbolje uspeva na rodovitnih, rahlih in zmerno vlažnih tleh z nev- Mateja Strgulec, KGZS-Zavod NM a razredu so tako brali Nikomur ne povej (Maja Brajko – Livakovič), v 5. vitev članov društva in njihove hobije ter pripomočke za lažje funkci- tralno reakcijo. Ustrezajo ji zračna, dobro odcedna tla z zadosti humusa, Anka Poženel, KGZS-Zavod Nova Gorica a in 5. b pa Dogodivščine vajenca Hlapiča (Ivana Brlić). Na hrvaški OŠ so oniranje. Članom društva se iz srca zahvaljujemo za to doživetje in se ki ugodno vpliva na strukturo in kapaciteto za zadrževanje vode. Najbolje učenci v 4. r. brali Kebarie (Janja Vidmar), v 7. r pa Hči Lune (Desa Muck). jih priporočamo, da nas še kdaj obiščejo! uspeva v predelih, ki ustrezajo tudi koruzi. Soja ima precej velike potrebe n Vzgojiteljica Klavdija Longar V četrtek, 19. 5. 2016, smo izvedli srečanje s hrvaškimi učenci. Letos so po vodi. Za svojo rast in razvoj potrebuje toploto. Mlade rastlinice soje pre- Izpostava Trebnje oni obiskali nas. Sprejeli smo jih s kulturnim programom, v katerem se nesejo temperaturo do -2,5oC, pri temperaturah nad 33oC in pomanjkanju Temeniška pot 1, 8210 Trebnje je predstavil MPZ OŠ Žužemberk, učenka Pia Repar je zaigrala na klavir, vlage v času cvetenja odpade večina cvetov. Soja zahteva dobro osončena Tel.: (07) 34 60 673, 051 692 401 učenka Rebeka Breznikar pa je predstavila naš kraj in šolo. Prav tako so se zemljišča, na izrabo svetlobe vplivata gostota posevka in čas setve. E-pošta: [email protected] Splet: www.kmetijskizavod-nm.si nam predstavili hrvaški gostje – zapeli so njihovo šolsko himno in predsta- Kot metuljnica je soja pomemben kolobarni člen. Ne pridelujemo je v mo- vili njihovo šolo. Po končanem uvodnem delu je sledilo delo po učilnicah nokulturi. Na isto površino jo sadimo šele po štirih do petih letih. Soja velja – učenci so predstavili prebrane knjige, nato pa v skupinah reševali naloge, za enega najboljših predposevkov za večino poljščin zaradi bakterij, ki vežejo povezane s knjigami in z bralnim razumevanjem. Sledil je še ogled gradu, dušik iz zraka v tla. Tla zapušča obogatena z dušikom in globoko obogatena SPOŠTOVANI! z organsko snovjo. Kot predposevek so najbolj ustrezna strna žita, koruza in po katerem nas je popeljala turistična vodička Milka Jernejčič. Na gradu nas druge okopavine ter zelenjadnice. Soje ne sadimo v kolobarju s sončnicami Zbiranje podpisov za PETICIJO ZA ZMANJŠANJE ŠKOD PO DIV- je pozdravil tudi direktor občinske uprave Jacques Gros. Ponosni pa smo, in oljno ogrščico. Prav tako so neustrezni predposevki druge metuljnice. JADI IN ZVEREH poteka v pisarni Izpostave Trebnje v času uradnih da smo lahko gostom predstavili našo rojakinjo – pesnico, Magdo Kastelic Temeljno oranje opravimo jeseni ali pozimi. Za sojo je zaradi spravila ur, in sicer v ponedeljek in petek od 8:00 – 12:00 ure ter v sredo od Hočevar. Predstavili smo njeno delo, učenka Rebeka Breznikar pa je reciti- zelo pomembno, da je njiva čim bolj ravna, zato po potrebi po oranju opra- 8:00 – 15:00 ure, v dežurni pisarni v Žužemberku pa ob sredah od rala njeno pesem Žužemberk – moj dragi kraj v slovenščini in v hrvaščini. vimo še grobo ravnanje njive. Pred oranjem raztrosimo tudi tri četrtine po- 8:00 – 12:00 ure. Svoj podpis lahko oddate tudi v katerikoli drugi pi- Preživeli smo lep dan, dobili veliko novih izkušenj, navezali nova po- trebnih fosfornih in kalijevih gnojil ter pri zaoravanju organske mase 20-40 sarni Izpostav KGZS Zavoda Novo mesto. Zbiranje podpisov poteka do znanstva. Dan smo zaključili z dogovorom, da s projektom nadaljujemo kg dušika za potrebe mineralizacije rastlinskih ostankov. Spomladi, ko se konca meseca julija 2016. tudi v naslednjem šolskem letu. tla primerno osušijo, opravimo še predsetveno pripravo tal, tako da njivo Vljudno vabljeni! Ob tem se zahvaljujemo DZS-ju, Krki d. d., Avto Slaku, Občini Žužem- zravnamo in ustvarimo enakomerno globok setveni sloj. Priporoča se dva- n Polonca Seničar, kmetijska svetovalka berk, Magdi Kastelic Hočevar in SVIZ-u za darovana darila za goste. Milki kratna predsetvena obdelava. Prvič bolj zgodaj, da izenačimo setveni sloj 48 ZDRAVSTVENI KOTIČEK poletje 2016, poletje 2016, ZDRAVSTVENI KOTIČEK ZANIMIVOSTI 49 Možganska kap Krvodajalska akcija v Žužemberku zaradi možgansko-žilnih bolezni trpi danes Kratica G-R-O-M nam pomaga, da si lažje za- V Osnovni šoli Žužemberk je v četrtek, 9. junija, potekala že tradicio- v svetu 15 milijonov ljudi, od tega 4 milijoni pomnimo, na kaj moramo biti pozorni pri ose- nalna krvodajalska akcija, ki jo vsako leto organizirata OZRK Novo mesto samo v Evropi. Vsako leto na novo zboli milijon bi, za katero sumimo, da jo je prizadela mož- in Zavod RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane. dvesto tisoč ljudi, v svetovnem merilu pa jih pet ganska kap. Prišlo je 44 krvodajalcev, dobili smo 4 nove darovalce krvi. Na krvoda- milijonov zaradi posledic ostane dolgotrajno jalski akciji pridružili zaposleni na občini, ki jih je tokrat župan še posebej telesno prizadetih. Enako število jih vsako leto GOVOR - Bolniku rečemo preprost stavek, npr. povabil. Pri pogostitvi so nam prijazno priskočile na pomoč prostovoljke tudi umre. »Danes je lep dan,« in ga prosimo, naj ga ponovi. KORK Dvor in kuharice na šoli. V Sloveniji se zaradi možganske kapi zdravi Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, medtem ko Prihaja čas dopustov, zato pozivamo krvodajalce, da prihajajo na akcije okoli 4.400 prebivalcev letno. Splošno prepri- si ga bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo in se odzivajo na prejeta vabila, ker so poleti zaloge krvi manjše. čanje, da je možganska kap posledica staranja zapomnil, še težje pa ga bo ponovil, oziroma ga Vsem krvodajalcem hvala, lepe počitnice in vljudno vabljeni na naše prebivalstva in da sta za njo neizogibni posledi- sploh ne bo mogel pravilno ponoviti. naslednje akcije! ci smrt ali huda invalidnost, je že zdavnaj preži- n Barbara Ozimek veto. Bolezen je danes mogoče preprečiti in tudi ROKE - Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki ozdraviti, če je ukrepanje dovolj hitro. Vse več je v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v namreč dokazov o učinkoviti preventivi, pa tudi tem položaju tudi dlje časa, med tem ko bolniku z o učinkovitem zdravljenju ishemične možganske akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne. Andrej Boh 100-krat daroval kri kapi, če je le-to opravljeno v prvih treh urah po nastopu znakov bolezni. OBRAZ - Bolnika prosimo, naj se nam na ši- Danes je Andrej Boh iz Žužemberka na Centru za transfuzijsko dejav- Možganska kap je bolezen, ki jo povzroči roka nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice si- nost Novo mesto že stotič daroval kri. Prvič jo je v vojski in spomni se, da nenadna resna okvara v delovanju možganov metrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa je zaradi tega, ker jo je med služenjem vojaškega roka daroval kar trikrat, ali propad oziroma uničenje njihovega prede- ima eno stran povešeno. pripomoremo k preprečevanju možganske kapi, dobil šest dni nagradnega dopusta. V otroštvu jo je tudi sam potreboval. la. Okvara možganov nastane v glavnem zaradi če se vsaj pol ure na dan ukvarjamo s telesno V družini sta žena in hči zdravstveni delavki, zato je njegova človekoljub- okvare ožilja. 15 odstotkov okvar povzroči kr- MINUTA - Če opazite te znake pri svojcu ali vadbo, jemo veliko sadja in zelenjave, vzdržuje- nost povezana s celo družino. Tudi njegov delodajalec podpira krvodajal- vavitev v možganih, ki jo povzroči razpoka žile. kom drugem, ne oklevajte, ampak TAKOJ pokli- mo normalno telesno težo, v prehrani omejimo stvo. Ob jubilejnem darovanju krvi so mu čestitali predstavnik transfuzi- Najpogostejši vzrok za to je neurejen krvni tlak, čite 112 in povejte, da predvidevate, da imate ob sol, maščobe in sladkor, prenehamo s kajenjem, je mag. Mihael Tonejc, dr. med., sekretarka OZRK Novo mesto Barbara ki poškoduje žilno steno. sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. se izogibajmo čezmernemu uživanju alkohola, si Ozimek in predstavnica KORK Dvor Marija Legan. Iskrene čestitke in še V ostalih 85 odstotkih pa je vzrok okvare mož- redno merimo krvni tlak in kontroliramo krvne veliko zdravja Andreju in mnogo uspešnih darovanj življenjske tekočine. n Barbara Ozimek ganov zaradi ishemične možganskih kapi. To po- Dejavniki tveganja in preventiva maščobe ter krvni sladkor. meni, da je prišlo do zamašitve ene od možgan- Lahko rečemo, da so možgansko-žilne bolezni Ker možganska kap lahko nastopi hitro in ne- skih žil s strdkom, ki se lahko naredi v sami žili davek na razvade in nezdrav način življenja. pričakovano, je ob 10. maju, svetovnem dnevu te ali pa pripotuje po žilah iz srca. Lahko pa je mož- Poleg pravočasnega odkrivanja bolezni, zgodnjim bolezni, dobro razmisliti o našem življenjskem Razstava Četrt stoletja Policijske ganska kap tudi posledica zmanjšanega krvnega začetkom zdravljenja in nadaljnjim skrbnim slogu in si zapomniti bolezenske znake. Tudi zato, Suhokranjka prejela zlato priznanje obtoka zaradi hude zožitve velike možganske žile. zdravljenjem lahko vsak preventivno deluje proti ker lahko možganska kap že jutri prizadene ne- uprave Novo mesto: povišanemu krvnemu tlaku, zvišanim vrednostim koga v vaši bližini. Zveze Klubov tajnic Slovenije utrinki iz zgodovine policije na Znaki in simptomi možganske kapi Petra Žagar, dipl. med. sestra maščob v krvi in urejenosti sladkorne bolezni, ki ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO Da so v Suhi krajini pridni in sposobni ljudje, je že znano. Izvzeta ni niti članica Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju Pojavijo se v nekaj minutah ali urah. Kažejo se predstavljajo visoke dejavnike tveganja za nasta- ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER Kluba Jadranka Meglen z Dvora. Je Suhokranjka, ki je 19. 5. 2016, v Portorožu, Literatura: V Dolenjskem muzeju Novo mesto bo do 10. ok- v motnjah delovanja možganov, ki naj bi jih urav- nek možganske kapi. Nekaj pa je seveda tudi takih Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Kaj je možganska kap? na Kongresu ADMA, prejela zlato priznanje Zveze Klubov tajnic Slovenije. naval okvarjeni predel. Čas za zdravljenje z zdra- dejavnikov, na katere ne moremo vplivati. To so Dostopno 10.5.2016 na naslovu: tobra 2016 na ogled razstava Četrt stoletja Policijske http://mozganska-kap.info/mozganska_kap/kaj_je_mozganska_kap/ uprave Novo mesto: utrinki iz zgodovine policije vili, ki strdek lahko raztopijo, je omejen na prve tri na primer starost, spol (moški so bolj nagnjeni k Žvan B, Zaletel M, eds. Akutna možganska kap VIII. Ljubljana: Društvo za Jadranka je članica aktivne delovne skupine ure po začetku nastanka simptomov možganske razvoju možganske kapi kot ženske) in družinska preprečevanje možganskih in žilnih bolezni; 2013. pp. 324. Kluba tajnic in poslovnih sekretarjev Dolenj- na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, ki smo jo Žvan B. Možganska kap. eSinapsa. Spletna revija za znanstvenike, strokovn- pripravili ob 25-letnici Policijske uprave Novo me- kapi, zato je zelo pomembno, da znake kapi pra- genetska obremenjenost. jake in nevroznanstvene navdušence. Letnik 2014, št. 7. ske in Bele krajine in pomemben člen tima v Dostopno 10.5.2016 na naslovu: http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevil- sto in 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije. vočasno prepoznamo in se nanje takoj odzovemo. S svojim življenjskim slogom lahko bistveno ke/20147/99/Mo%C5%BEganska%20kap odnosih z javnostmi. V medije pošilja novice Razstava preko predmetov, fotografij, video in avdio in sporočila o najodmevnejših dogodkih Klu- vsebin predstavlja zgodovino policije na območju ba. S tem skrbi za promocijo in prepoznav- današnje Policijske uprave Novo mesto od 1850 do nost Kluba v regiji in širše. S svojim delom in danes. Ob razstavi je izšla tudi publikacija. Pri pro- Suhokranjka Polonca Župevec naj zobozdravnica prizadevnostjo v Klubu skrbi, da je uspešen jektu smo sodelovali s Policijsko upravo Novo mesto, in dejaven Klub prepoznaven med Klubi tudi Na dan svetovnega dneva zdravja, 7. aprila, se je v Cankarjevem domu v organizaciji revije Viva s slavnostno podelitvijo Muzejem slovenske policije, PVD Sever Dolenjska na državnem nivoju. Jadranka Meglen in Suzi Asfour, predsednica Zveze priznanj iztekla jubilejna, že 20. akcija Moj zdravnik. in Bela krajina ter PVD Sever Posavje in z drugimi Je tudi klubski fotograf. Tako imajo bogato klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije institucijami ter številnimi posamezniki, ki hranijo Na dan svetovnega dneva zdravja, 7. aprila, se zobozdravnikom in vsem drugim specialistom zakladnico foto albumov na Klubski spletni V letu 2013 je svojo strokovnost poslovne predmete na temo orožništva, milice in policije in so je v Cankarjevem domu v organizaciji revije Viva na sekundarni in terciarni ravni za to, da pri strani. Mnoge odlične fotografije predstavljajo sekretarke s testiranjem in znanjem dokaza- nam jih prijazno posodili za razstavo. Ker menimo, s slavnostno podelitvijo priznanj iztekla jubilej- svojem delu poleg strokovnosti izkazujejo tudi neprecenljivo zakladnico spominov na nepo- la in pridobila certifikat preizkušena tajnica. da so ti predmeti, kljub posebnemu položaju polici- na, že 20. akcija Moj zdravnik. V njej so bralke in predanost, pristen stik, iskrenost in toplino. V zabna klubska srečanja. Jadranka je nepogrešljiv člen dolenjsko-be- je, kulturna dediščina, ki smo jo dolžni ohraniti na- bralci izglasovali najbolj cenjene zdravnike leta. kategoriji Moja zobozdravnica je največ glasov Skrbi tudi za klubske donacije. Je odlična lokranjskega kluba vse od njene vključitve v šim potomcem, bomo tovrstno gradivo in predmete Največ glasov in s tem naziv Moj zdravnik 2016 prejela Suhokranjka Polonca Župevec, dr. den- organizatorica dogodkov, saj zna pritegniti in Klub leta 2007. je prejel družinski zdravnik Marjan Berginc, ki na našem območju še naprej evidentirali in zbirali. talne medicine iz ZD Trebnje. Iskrene čestitke vključiti tudi ljudi iz širšega okolja, kjer živi in Članice Kluba so upravičeno ponosne na dela v zasebni ordinaciji v Slovenskih Konjicah. Prijazno vabljeni na razstavo. Priporočamo se dr. Polonci Župevec! dela. Pobliže jim je predstavila Suho krajino, svojo Suhokranjko - zlato Jadranko! Pacienti so se s svojim glasom zahvalili družin- n Uredništvo tudi za informacije v povezavi z gradivom na temo nepozabna je ostala izkušnja v lokostrelstvu n Klub tajnic in poslovnih sekretarjev skim zdravnikom, pediatrom, ginekologom, Vir: Viva orožnikov, miličnikov in policistov. ter večkratna prednovoletna klubska druženja. Dolenjske in Bele Krajine 50 ZANIMIVOSTI poletje 2016, poletje 2016, ZANIMIVOSTI 51 Jubilanti - 80 let Jubilanti - 90 let Gričar Leon – 80 let Ana Marija Mrvar je slavila 90 let V A B I L O Spoštovani! G. Gričar Leon je dne 10.4.2016 praznoval svoj zgradila hišo v Iskrinem naselju. V zakonu sta se 17. maja, pred devetdesetimi leti, se je na Jami je z možem postavila novo hišo poleg stare, mlaj- visoki življenjski jubilej – 80 let. mu rodili dve hčerki: Tatjana in Nevenka, ki sta rodila ga. Ana Marija. V družini Judničevih je ša Katja pa je odšla v Veliki Lipovec. Čeprav pot Vljudno Vas vabimo na srečanje Oglarjev Rojen je bil 10.4. 1936 v Straži pri Šentruper- si ustvarili svoji družini: Tatjana v Ivančni Gori- bilo pet otrok. Marija se je rodila kot četrta. Leta vedno ne pelje v pravo smer, je slavljenka vese- Slovenije in slovesni prižig oglarske kope v tu v kmečki družini s 6 otroki. Osnovno šolo je ci, Nevenka pa v Žužemberku. Ima 4 vnukinje in 1962 se je poročila z mlinarjem Albinom Mrvar- la in bistrega duha, za kar je zaslužen tudi mož Srednjem Lipovcu, ki pomeni tudi uradno obiskoval v Šentrupertu, šolanje pa nadaljeval v dva pravnuka. V veliko veselju mu je tudi delo v jem, ki je najprej delal v Petrunatovem mlinu., V Albin. Ponosna je, da ima kar šest vnukov in že otvoritev prireditev ob prazniku Občine Kamniku in pozneje v Ljubljani, kjer je končal domačem vinogradu, še posebno pa se razveseli pokoj pa je odšel kot delavec v ribogojnici. Sla- tri pravnukinji. Žužemberk in Trških dni. tehniško šolo. obiskov svojih domačih: vnukov in pravnukov, vljenka je bila na domu in skrbela za moža in Ob jubileju smo jo obiskali na domu na Jami, Slovesni prižig kope bo v Njegova prva zaposlitev je bila v ISKRI Lju- saj mu s svojimi obiski polepšajo dneve. hčerki. Obe hčerki sta se poročili. Starejša Irma kjer v prijetni hišici živita z možem. Obisk so sobota, 9. 7. 2016, ob 18. uri, bljana-Pržanj, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Naj pridamo še to, da se je pri upokojencih sestavljali: delegacija občine Žužemberk na čelu v Srednjem Lipovcu Cvetko in se z njo poročil 1960. leta. Zaradi ne- vključil v šahovsko sekcijo. Člani te sekcije so z županom g. Francom Škufco, člani krajevne v Občini Žužemberk rešenega stanovanjskega vprašanja v Ljubljani zelo aktivni, pridno trenirajo in se udeležujejo organizacije Rdečega križa Dvor in člani dru- se je leta 196l zaposlil v Iskri Žužemberk, kjer je šahovskih tekmovanj. zdravja in sodelovanja v našem društvu ter ga štva upokojencev Dvor. Poklonili smo ji šopke Ob tem Vas Vljudno vabimo, da se spre- dobil stanovanje in delal kot tehnolog vse do svo- Ob njegovem visokem jubileju smo ga obi- skromno obdarili. in skromna darila ter ji voščili za lep jubilej. mljajočih prireditev udeležite že ob 16. je upokojitve leta 1985. V tem času sta si z ženo skali člani DU Žužemberk, mu zaželeli še veliko n Tajnica DU: Tinca Cajnko Hčerki sta nas povabili k obloženi mizi, kjer ni uri. Ob slovesnem prižigu bo potekal kulturni manjkalo prav nič. Spili smo kozarček domače- program, pozdravni nagovori, po prižigu ga, zapeli in nazdravili. V veselem vzdušju smo pa bo poskrbljeno tudi za oglarski piknik z zelo rad dela, zato sta z ženo ob upokojitvi kupila Koma- s slavljenko pokramljali in obudili spomine. ansamblom UROK. Franc Hočevar – 80 let novo domačijo v Hinjah. Francovo življenje je močno za- Ob slovesu smo se zahvalili za gostoljubje znamovalo tudi gasilstvo. Letos je minilo že 60 let, odkar in ji zaželeli, da ostane še naprej zdrava in na- Vljudno vabljeni ! 3. marca je svoj okrogli jubilej, 80 let, praznoval g. Franc je postal gasilec. V gasilske vrste je leta 1956 stopil v Am- smejana. Hočevar, po domače Komanov iz Hinj. Rodil se je leta Srednje lipovški oglarji Občina Žužemberk brusu, nato je bil prostovoljni gasilec v Litostroju, danes župan 1963 v Brezovem Dolu pri Hočevarjevih. V družini je bilo pa je še vedno aktiven pri PGD Hinje. Sodeloval je že pri n Dušan Mikec Franc Škufca osem otrok, zato so morali že zelo kmalu poprijeti za vsa- gradnji gasilskega doma v Hinjah, PGD Hinje pa je za- kršno delo, saj je bilo veliko dela doma, prav pa je prišel znamoval tudi kot prvi mentor, ki je začel pripravljati de- tudi vsak zaslužek. setine na tekmovanja. Ves čas je zelo skrben pri urejanju Spoznal je svojo življenjsko sopotnico, Birtovo Julko iz okolice gasilskega doma in ker mu zdravje še dobro služi, Ratja in leta 1964 sta se poročila. Dom sta si ustvarila v še vedno zelo rad pomaga po svojih močeh. Ljubljani, kjer sta bila oba tudi zaposlena. V zakonu se jima Ob osebnem prazniku so ga obiskali predstavniki občine je rodila hčerka, danes pa ju razveseljujejo tudi trije vnuki. in gasilcev ter mu zaželeli še veliko zdravih in uspešnih let. Franc je bil zaposlen v Litostroju, kjer je delal 28 let kot varilec. Imel je željo, da bi imel hišo in nekaj zemlje, saj n Mojca Obrstar

www.fs-prevozi.si

OSNOVNO PRANJE, VOSKANJE, PRANJE PODVOZJA

PRANJE OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN AVTOBUSOV 52 ZANIMIVOSTI poletje 2016, poletje 2016, OGLASI IN MEMORIAM 53 Spomini ostajajo

Hinje so danes poznane kot manjša, idilična vasica. Pred drugo svetovno vojno je bila to velika in razvita vas. Tu je bila občina, velika in lepa šola, leta 1922 so ustanovili gasilsko društvo, imeli so prosvetni dom, v katerem so se odvijale različne igre in srečanja, pošto, starejši pa pripovedujejo tudi o številnih gostilnah. Marija Kranjc jih je naštela pet: Pečjakova, France- tova, Krnča, Šporarjeva in Martinčeva, nekateri pa pripovedujejo, da naj bi bili že pred tem vsaj še dve. Pri Pečjakovih in Šporarjevih so imeli tudi Marija Novak s.p. trgovino, pri Martinčevih pa so prodajali kruh. V vasi so ljudje opravlja- li različne obrti, ponos Hinj pa sta bila tudi mlin in žaga. K napredku in Reber 2a razvitosti kraja je zelo veliko prispeval takratni župnik g. Anton Porenta. 8360 Žužemberk Z učiteljem g. Pavlom Japljem je sodeloval pri ustanovitvi gasilstva in po- Tel: 07/ 38 88 100 šte, bil pa je tudi ustanovitelj prosvetnega doma. G. Porenta je poskrbel za izgradnjo cestne povezave med Hinjami in Smuko, naredil pa je tudi žago GSM: 031/ 876 276 in mlin, ki sta bila kasneje naprodaj. Na Verdu pri Vrhniki je živel Andrej Kranjc, izučen kolar, ki je v času prve Nudimo Vam kompletne storitve na enem svetovne vojne živel v Ameriki. Bil je delaven človek, ki je imel tudi svojo mestu in smo Vam na voljo 24 ur na dan. Naš žago. V časopisu je zasledil, da se v Hinjah prodajata mlin in žaga, in ker je namen je prevzeti vso skrb in odgovornost v imel v svoji okolici precej konkurence, se je hitro dogovoril za ogled. Na pot najtežjih trenutkih, ob izgubi vaših najdražjih. sta se odpravila z ženo Marijo. Ponju so šli s konjsko vprego na »štacjon« v Dobrepolje in od tam so se peljali proti Hinjam. Oba sta ob poti navduše- KONCESIONAR Čeprav tvoj glas se več ne sliši, no opazovala rumena žitna polja, ki jih takrat ni bilo malo. Bolj so se bli- beseda tvoja v nas živi. žali Hinjam, bolj sta bila navdušena in prepričana, da bo tu dovolj dela in V OBČINI ŽUŽEMBERK Ker so vojni časi uničili vse, kar se je uničiti dalo, mlina in žage nista ime- Pustil vidne si sledi, da se bo nakup mlina izplačal. Res sta leta 1929 kupila mlin, se z družino la več, zgradila pa sta močno vez zaupanja in ljubezni, ki je kljub mnogim preselila v Hinje in začela z delom. V mlin in na žago so vozili domačini in smo s tabo, ti med nami si. preizkušnjam z leti le še rasla in se krepila. Ostalo je tudi hišno ime »pri Kočevarji – prebivalci Starega in Malega Loga, Belega in Rdečega Kamna, Malenskih«, ki še vedno spominja na čase, ko je bilo v Hinjah moč slišati Pugleda in drugih kočevarskih vasi. mlinske kamne. Kočevarji so bili bogati, imeli so veliko lesa, tako da so opravljeno delo n Mojca Obrstar Srce je omagalo, na žagi in mlinu takoj plačali. Nekateri domačini pa so bili revnejši in so težko takoj poravnali, a Kranjčevi jih niso želeli terjati. »Ne bi jih rad ter- tvoj dih je zastal, jal,« naj bi rekel oče. Mama pa mu je odgovorila: »Kar malo počakajmo, saj Dejan Maver s. p. a nate spomin V SPOMIN IN ZAHVALO bodo prodali kakšno žival ali pa kako drugače zaslužili, pa bodo plačali.« bo večno ostal. In res so prišli poravnat dolgove, takoj ko so mogli. Dvor 12 b, ANTON BRULC Mlin in žago je najprej poganjal parni stroj. Pri hiši so imeli dve veliki 8361 DVOR roj. 1. 4. 1940 »štirni«, če ni bilo dovolj dežja, pa so vodo dobivali iz bližnjega studenč- Dragi oči, ata, pogrešamo te. Vedno bomo občutili praznino, ker te ka, od koder so imeli speljane cevi. Oče Andrej je bil zelo delaven, napre- ni več med nami. Toliko ti imamo še povedati, žal to ni več mogoče. den in ambiciozen. Kmalu je odšel na Dunaj, kjer je kupil novo »mašino«, s katero je nadomestil parni stroj. »To je bila mašina na plin. Kurilo se je Bil si nekaj posebnega. Tvoja nesebična ljubezen do nas treh nas bo vedno spremljala. Naučil si nas, da moramo biti vedno močni na drva, notri pa se je naredil plin, ki je poganjal mlin in žago. Mama je ZAHVALA FOTO V 88. letu starosti se je od nas poslovil in povezani. Tudi sedaj, ko smo odrasli in imamo svoje obvezno- vstajala že zelo zgodaj zjutraj in kurila. Imela pa je tudi veliko dela s ku- naš dragi mož, oče, dedek in pradedek sti in družine. hanjem, saj je bilo na žagi in v mlinu tudi do sedem delavcev. Starejši brat Naše odločitve o izbiri življenjske poti so bile, po tvojih besedah, Andrej je bil mašinist, jaz pa sem delal na žagi,« se tistih časov spominja & JOŽE GREGORIČ, vedno prave. Veselil si se naših uspehov in uspehov svojih vnukinj Ivan, ki danes šteje 92 let. po domače »Blatnikov Jože« iz Drašče vasi. in vnuka, bil si ponosen na vse nas in vsakega posebej. Vsak naš Uspešno življenje pri Malenskih in celega kraja je prekinilo takrat burno uspeh je bil na tvojem obrazu še večji. politično dogajanje. Leta 1944 je bila vas bombardirana, kasneje pa še pož- VIDEO STORITVE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, molilni skupini iz Drašče vasi, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, Rastli smo s tvojo modrostjo in nasveti. Vedno si bil pripravljen gana. Mlin in žaga sta bila v vojni uničena, oče Andrej pa je bil med bom- pomagati, tvoje znanje ostaja naš navdih. Tvoj optimizem, smisel za bandiranjem močno ranjen in je teden po napadu umrl. Sinova Andrej in darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem PRODAJA: IZDELAVA: številu pospremili na njegovi zadnji poti. humor in iskrice v očeh bodo ostali vedno z nami in v naših srcih. Ivan sta bila odpeljana v Italijo, v ujetništvu sta bila ločena in nikoli več se • fotoalbumi • plakati Ko smo te pospremili še zadnjič, nihče od nas ni mogel zbrati in nista videla. Ivanu se je po štirih letih, kot 21-letnemu fantu, uspelo vrniti. Posebna zahvala osebju ZD Žužemberk, osebju SB Novo mesto - infekcijski oddelek, gospodu župniku Urošu Švarcu in somaševalcu izreči pravih besed, ki bi lahko povedale, koliko nam pomeniš. Se- Še danes je iz njegovih besed čutiti bolečino in krivico, ki jo je doživel ob • okvirji • vizitke patru Ivanu Hočevarju za lepo opravljen mašni obred, g. Tonetu daj vemo, bil si oči, ata, dedi, mož in prijatelj. vrnitvi. Vse je bilo uničeno, tudi ostanke mlina in žage so pobrali, še več, • baterije ... • vabila ... Mavru za ganljive besede slovesa, gasilcem GD Šmihel in sosednjih Mami, hvala tudi tebi za vse dneve, tedne in leta, ki si jih namenila vzeli so jim celo zemljo. Ivan se je s prijateljevo pomočjo na občini in so- gasilskih društev, moškemu pevskemu zboru iz Ambrusa, troben- za njegovo skrb zaradi bolezni. Bil je hvaležen in cenil je tvoj trud. dišču boril, da so jim vrnili vsaj zemljo. Z žalostjo, bolečino in cmokom v FOTOKOPIRANJE UOKVIRJANJE SLIK, GUBELINOV taču in pogrebni službi Novak iz Žužemberka. Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo grlu se spominja: »Vse so mi vzeli, očeta, brata in vse ostalo.« Dragoceni so spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj. Našemu opravljen obred, Turističnemu društvu Žužemberk, Društvu upo- Življenjsko zgodbo sta pripovedovala zakonca Kranjc, po domače Ma- atu smo hvaležni za vse lepo in dobro, kar smo prejeli in se naučili kojencev Dvor in vsem za izrečena sožalja in sveče. lenska Micka in Ivan iz Hinj, ki sta se poročila leta 1954 in si skupaj uredila www.fotomaver.si od njega. Naj počiva v miru. dom. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi, ki sta jim omogočila šolanje 051/233-669 Hvala ti za vse, pogrešamo te: tvoji žena Melita ter Tjaša, in jih osamosvojila. Ivan je delal kot zavarovalničar, kasneje še kot šofer [email protected] Žalujoči vsi njegovi Tone in Zdenka z družinami. šolskega kombija, žena pa je skrbela za kmetijo in otroke. facebook/fotomaver.si 07/30-88-322 54 NAGRADNI KOTIČEK poletje 2016, poletje 2016, NAGRADNI KOTIČEK 55 Odkrivamo stare fotografije Nagradna križanka Osebe na fotografiji ob prevzemu ga- silske črpalke Sora v Hinjah v prejšnji ENAKA DEL ATOM- SESTAVILA SAMOSTOJNI PRIPADNIK LIK IZ SERIJE SAMO- SKEGA PETRA številki so prepoznali trije bralci in PODJETNIK DRUŠTVA ‘ALLO ALLO’ bralke. Na porumeneli fotografiji GLASNIKA JEDRA KASTELIC so predsednik GZ NM Janežič, stroj- KODA ŠPANSKO NORVEŠKE nik Salmič ter člani društva PGD Hinje: po- ZLATO KRONE veljnik Ciril Papež, Janez Skebe, Jože Per- ko, Jože Mirtič, Franc Perko, Franc Blatnik, Alojz Papež, Stane Štih, Jože Blatnik, Andrej Hočevar in Franc Skebe. Nagrado našega sponzorja bosta izžrebana nagrajenca Marija Papež in Angel Breceljnik iz Hinj prejela po pošiti. USTVARJA- LEC Tokrat objavljamo fotografijo iz novejše zgodovine. Če UMET. DELA Za križanko iz 61. številke Suho- se ali prepoznate mladeniče in mladenke na fotografiji, kranjskih poti smo dobili 39 re- nam podatke pošljite do 5. septembra 2016 na naslov: STANISLAV VESELO MIHA BLAŽIČ šitev. Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk ZORE s pripisom »Odkrivamo stare fotografije «. Tokrat so bili izžrebani naslednji SRBSKI ZRAK PO ROBERT DATOTEČNI reševalci: Mateja Novak, Gradenc n Uredništvo SUKANEC POLITIK, LATINSKO FROST SISTEM STANOJE-VIĆ 12 ,8360 Žužemberk;Jožica Kaste- NORVEŠKO lic, Dešeča vas 16, Žužemberk; V prejšnji številki smo objavili fotogra- IME DEL ROKE Zinka Pograjc, Baragova, 8360 Žu- Ste bili tudi vi na dogodku? fijo marljivih kmečkih žena na tečaju REKLAME NA PAPIRJU žemberk; Nika Keber, Na Zavrteh peke kruha. Tokrat prejme nagrado 3,1230 Domžale; Franc Pogačar, našega sponzorja Francka Ožbolt,Vrti PROSTOR ZA Teslova 8, 2000 Maribor in Marjan- 9, 8360 Žužemberk. Francka na tečaju HRANJENJE ca Šuklje, Mačkovec 1, 8361 Dvor. peke kruha pri Zalki Papež na Cviblju ANGLEŠKA DOGOVOR- MAČKA Čestitamo nagrajencem, nagra- ni bila, je pa edina bralka, ki je poslala JENE GL. MESTO odgovor in celo napisala vse članice na KOLIČINE ETIOPIJE, … de naših sponzorjev prejmete po ABEBA omenjeni fotografiji. Na tokratni foto- pošti. INŠTITUT ZVOK URE, OLGA SHERWOOD grafiji objavljamo fotografijo veselega JOŽEF TIK … JENIČ ANDERSON Rešitve križanke iz 62. številke po- dogodka ob otvoritvi šole. Letos pra- ŠTEFAN (KR.) šljite na naslov Suhokranjske poti, znuje stavba in z njo (zaposleni in šo- VODITELJ ANŽEJ SREDIŠČE Grajski trg 33, 8360 Žužemberk do larji)posebno obletnico. Če dogodek UPORA DEŽAN VRTENJA SUŽNJEV, NIKOLA 5. septembra 2016 s pripisom: prepoznate, nam pišite in odgovor TURNER UROŠ ROJKO TESLA križanka. pošljite na naš naslov: Suhokranjske HČI SINA poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk ALI HČERE do 5. septembra 2016 s pripisom Rešitev križanke vodoravno: SOČNO, »Ste bili tudi vi na dogodku?« Na- GLAGOLSKA POLETNO, AVTOR, SZ, N’TOKO, AER, OBLIKA ZA RF, DLAN, OLAF, JEDILNICA, ENOTE, grade vas čakajo. DOVRŠENO CAT, IJS, TAK, NAT, AD, OS, VNUKINJA, n Uredništvo DEJANJE AORIST

Poznate vaš kraj? V prejšnji številki smo vas spraševali po izviru. Stude- SPONZOR nec nad vasjo Gradenc so prepoznali in prejmejo nagra- KRIŽANKE do našega sponzorja : Gracar Jože, Andreja Vidmar in Jože Vidmar, vsi iz vasi Gradenc. Nagrade bodo prejeli po pošti. Tudi tokrat objavljamo fotografijo znamenja pred njegovo obnovo v devetdesetih letih. Če zname- nje prepoznate, nam odgovor pošljite najkasneje do 5. septembra2016, na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom »Poznate vaš kraj«. ( Z malo sreče boste za pravilen odgovor tudi nagrajeni. 07/ 30 87 290 n Uredništvo GOSTILNAZUPANČIČ, Gostgrad d.o.o. Grajski trg 4, Žužemberk, e-mail: [email protected]

Prispevke za 63. številko Suhokranjskih poti je Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: [email protected]. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba potrebno oddati do 5. septembra 2016. 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič. Uredniški odbor: Vlado Kostevc, Tinka Fric Kočjaž, Mateja Filipič in Mojca Obrstar. Zunanji sodelavci: Irena Blatnik, Karmen Koncilja, Petra Kastelic, Tanja Hrovat,Tomaž Špelko, Tjaša Primc in Nevenka Urbančič. Lektorica: mag. Jelka Mrvar. Oblikovanje, grafična priprava, filmi in tisk: Grafika Pavlič Jože, s. p. Naklada: 1900 izvodov. Uredništvo Suhokranjskih poti si v skladu z uredniško politiko, zasnovo časopisa in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave n Uredništvo ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. 56 IZ NAŠE OBČINE poletje 2016,