Tema številka 18/19 Avtorici naslovne fotografije sta Maša Zia Lenárdič in AnjaW utej, ki sta Pomoč Pogovorna skupina za Klubi in bari Kultura oktober 2011 mavrično ključavnico obesili na nov Mesarski most v Ljubljani. Njun LEGEBITRINA SVETOVALNICA – poteka starše gejev in lezbijk Café Open – gej frendli lokal, Hrenova ulica 19, Ljubljanski festival gejevskega in lezbičnega AIDS – aktivistični projekt ima naslov »Združene v različnosti« in verjamemo, filma - najstarejši tovrstni festival v Evropi. v obliki osebnega svetovanja, podpore Ljubljana [www.open.si] da je všeč tudi Zokiju. Društvo za integracijo homoseksualnosti Poteka vsako leto konec novembra / začetek Tiffany – LGBTQ klub v okviru ŠKUC – Kulturni in pomoči. Vsak torek in četrtek med (DIH) pogovorno skupino za starše decembra.[www.ljudmila.org/siqrd/fglf/] 16. in 18. uro na Trubarjevi 76/a ali center Q, Masarykova 24, stavba Lovci, pritličje trideset let organizira enkrat mesečno v Ljubljani desno (Metelkova mesto, bivša vojašnica). po telefonu 01 430 51 44. Zbirka Lambda, zbirka literarnih in teoretskih Homo zakonodaja (Slomškova 11). Za program in vsebino Zabave potekajo vsak petek in občasno ob del s področja homoseksualnosti. [www.drustvo-legebitra.si] Narobe. Revija, kjer je vse prav. glej: www.dih.si sobotah. http://www.ljudmila.org/siqrd/ [www.ljudmila.org/siqrd/lambda.php] Intervju tiffany in http://www.kulturnicenterq.org/ in Letnik V, številka 18/19 Od Poncija MAVRIČNA SVETOVALNICA – telefonsko, Informacijski centri in knjižnice klub Tiffany na Facebooku. Zbirka Vizibilija, lezbična knjižna zbirka. Zadnje (in še tiste od malo prej) … Oktober 2011 e-mail in osebno svetovanje za pomoč v stiski. [www.ljudmila.org/lesbo/vizibilija.htm] Ola Salo Info točka Legebitre, Monokel – lezbični klub v okviru sekcije ŠKUC – Vsak ponedeljek, sredo in petek med Trubarjeva 76/a, 1000 Ljubljana. Odprto LL, Masarykova 24, stavba Lovci, pritličje desno ŠKUC - Kulturni center Q (klub Tiffany) – literar- Ameriški predsednik Barack Obama je le dan po dokončni od- ISSN 1854-8474 18. in 20. uro. Telefon: 031 258 685, (Metelkova mesto, bivša vojašnica). [www. Robert Oravecz do Pilata vsak delovni dan med 12. in 16. uro. ni večeri, bralni krožek Anonymous readers, pravi zakona »Don't ask, don't tell« na letnem zasedanju Gene- e-mail: [email protected] klubmonokel.com] performansi, koncerti, razstave, filmski večeri, E-mail: [email protected]. Graham Barnes ralne skupščine Organizacije združenih narodov v svojem go- Urednik: Roman Kuhar Klub K4 – nedeljski gejevski in lezbični disko, delavnice idr. voru povedal: »Nobena država ljudem ne bi smela odrekati nji- [[email protected]] SKUPINA ZA SAMOPOMOČ Telefon: 01 430 51 44. občasno tudi ob sobotah. www.kulturnicenterq.org/. [www.drustvo-legebitra.si] hovih pravic, svobode govora in svobode verovanja, vendar OKUŽENIH GEJEV – v Sloveniji deluje Kersnikova 4, Ljubljana. [www.klubk4.org] Zavod Pink Klip – razstavni in drugi projekti. Sodelovali so: Aleš Zobec, Anamarija Šporčič – nobena država ne bi smela ljudem odrekati pravic tudi glede na internetna mreža HIV-pozitivnih gejev in Lezbična knjižnica, Metelkova 6, Gymnasivm – klub in savna: »moški za moške«, [email protected]. to, koga ljubijo, zato si moramo povsod prizadevati za pravice Janis, Andrej Zavrl, Brane Mozetič, Helena skupina za samopomoč: člani se dobivajo 1000 Ljubljana (1. nadstropje, prostori Ulica pohorskega bataljona 34, Ljubljana. gejev in lezbijk.« Yes, we can! Janečić, Irena Woelle, Jadran Jeličić, Jasna enkrat na dva tedna. Če bi se jim rad Škuc-LL). Telefon: 01 432 73 06. Telefon: 01 5342 485. Odprto: Nedelja, ponede- Magić, Jure Aleksejev, Katarina Majerhold, pridružil, vprašaj svojega zdravnika ljek, torek, sreda, četrtek med. 15. in 22. uro, + Izposoja: četrtek in petek od 15. do 19. ure petek in sobota med 15. in 23. uro. [www.klub- Turizem Lothar Orel, Luka Pieri, Maja Pan, Mihael na Infekcijski kliniki za kontakt. [www.ljudmila.org/lesbo/knjiznica.htm] Topolovec, Mitja Blažič, Polona Černič, libero.si] V Italiji so javno razkrili (prvih) 10 homofobičnih homoseksu- Anonimni e-mail: [email protected] Slovenia For Gay Travelers – koristne informaci- Scott Crossland, Suzana Tratnik, Tatjana Greif, Galerija Media Nox (Kotiček za istospolno alnih politikov. Na spletnem portalu listaouting.wordpress.com je za homo turiste Tina Kogovšek, Zala Hriberšek Projekt Everywhere usmerjene mlade) in Homodok Maribor [www.sloveniaforgaytravelers.com] jih je razkrila organizacija »Equality Italia«. Za javno razkritje Certifika družbene odgovornosti za (Arhiv za gejevske in lezbične študije), Internet Menjava GLBT-stanovanj so se odločili neposredno po padcu zakona proti homofobiji v Lektorica: Zala Hriberšek Židovska 12, 2000 Maribor. ozaveščena in varna mesta za moške, Slovenski seznam virov za geje in lezbijke [www.surfingsofa.de] parlamentu, da bi homofobične homoseksualne politike, ki so ki imajo spolne odnose z moškimi. SIQRD [www.ljudmila.org/siqrd] Urednica fotografije: Nada Žgank prispevali k padcu zakona, pritisnili ob steno. Glej: www.everywhereproject.eu Revije ter radijske oddaje Blog Glavca [http://glavca.blog.siol.net/] + Fotografija na naslovnici: Prijava homofobičnega nasilja Maša Zia Lenárdič in Anja Wutej Narobe [www.narobe.si] Povej naprej! [DIC Legebitra] V berlinskem glbt-klubu Sonntags je maja potekal večer, name- Gejevske in lezbične Lezbomanija na Radiu Študent (vsako Mejling liste Oblikovanje: Irena Woelle Prijava: [email protected] njen predstavitvi slovenske glbt-skupnosti. Predstavila sta jo pogovorne skupine prvo soboto v mesecu ob 13. uri) [www. Mreža – poštni seznam (mailing lista), ali po telefonu 01 / 430 51 44 (Jasna) Mihael Topolovec in Brane Mozetič. Skupina mladih gejev, ki radiostudent.si (kultura – lezbomanija)] ki je namenjen diskusijam o queer Izdaja: Društvo informacijski DIC Legebitra organizira skupino, ki je namenje- Roza alarm [Škuc-LL] so se tisti večer družili ob peki na žaru, je tako dobila informa- Transintegral na Radiu Marš (gejevskih, lezbičnih, biseksualnih, center Legebitra na mlajšim gejem in lezbijkam do 30. leta Prijava: www.ljudmila.org/lesbo/alarm cije o našem začetnem festivalu Magnus, današnjem gejevskem starosti. Za več informacij pokliči 01 430 51 44 (vsak zadnji četrtek v mesecu ob 13. uri) transvestitskih in traseksualnih) temah in Trubarjeva 76/a, 1000 Ljubljana in lezbičnem filmskem festivalu, o Opnu, Tiffanyju in o Mono- ali piši na naslov: [email protected] [www.radiomars.si] obvestilih o queer dogodkih v Sloveniji. klu, Paradi ponosa ter Družinskem zakoniku, poleg tega pa so Vodja projekta: Simon Maljevac DIC Legebitra organizira tudi »Iskrene pogovo- [www.ljudmila.org/siqrd/mreza] slišali Mozetičevo literaturo v nemškem jeziku. re« za razpravo o tistem, kar želiš in te muči. Za Glbt-frendli usluge Tisk: Tiskarna Pleško GLBT organizacije + več informacij pokliči 01 430 51 44 ali piši na Zdrav splet naslov: [email protected] DIC Legebitra [www.drustvo-legebitra.si] Forumi Analno zdravje, testiranje, kirurgija, estetika Naklada: 800 izvodov V začetku avgusta se je v Berlinu odvil prvi Pohod vlačug (Slut Društvo za integracijo homoseksualnosti (DIH) Gejevska sekcija Škuc Magnus Legebitrin forum za mlade Cesta v Mestni log 55, Ljubljana Walk). Berlinski protest je bil pravzaprav eden od mnogih sate- pogovorne skupine organizira izmenjaje vsak [www.ljudmila.org/siqrd/magnus] [www.lgbt-mladi.si] Telefon: 040 431 070 Revija je izšla ob finančni pomoči ŠOU petek ob 19.30 uri v Ljubljani (Slomškova 11) in Lackova cesta 54, Maribor litskih Pohodov vlačug, ki so se to poletje odvili povsod po (Študentska organizacija Univerze v Ljubljani), Lezbična sekcija Škuc LL Mavrični forum Telefon: 02 614 44 77 Kopru (klub MKC, Gregorčičeva 4, Koper). [www.mavricni-forum.net] svetu. Prvega so organizirali aprila v Torontu, pohod pa je bil Urada RS za mladino in Urada za mladino MOL. [www.ljudmila.org/lesbo] Za program in vsebino pogovornih skupin glej: Open Cafe forum Zobozdravnica Mojca Koželj, dr. dent. med. neposredni odziv na predavanje policijskega uradnika Michaela www.dih-drustvo.si Društvo za integracijo homoseksualnosti [http://forum.open.si] Zdravstveni dom Ljubljana Sanguinettija, ki je na univerzi York dejal, da bi se ženske mora- DIH [www.dih.si] Enota Polje (Vevče) le zaščititi in se prenehati oblačiti kot vlačuge. Pohod vlačug je V ŠKUC – Kulturnem centru Q (klub Tiffany) po Drugačen [http://www.drugacen.org/smf/ foto: JamesReaFotos predhodni napovedi potekajo pogovorno- Cesta 30. avgusta 2, Ljubljana protest proti pojasnjevanju (in opravičevanju) posilstev s tem, Društvo Parada ponosa index.php] tel: 01/5864-951 [priznanje avtorstva + nekomercialno]. filmski večeri, delavnice in bralni krožek [www.ljubljanapride.org] Yingyang club [http://yingyangclub. kako je ženska oblečena oziroma kako je videti. Anonymous readers. Za Narobe ni treba plačati. Heterhomo naveza mojforum.si/] + Za program in vsebino glej: www.kulturnicen- Rozalija (za roza mame in očete) terq.org/ in klub Tiffany na Facebooku. [www.facebook.com/group. narobe . [http://rozalija.editboard.com/] In še V Liechensteinu so imeli referendum o tem, ali bi homoseksual- Naročite si Narobe na dom po pošti V ŠKUC – Kulturnem centru Q (klub Tiffany) php?gid=17007673197] Škratova čitalnica – radikalna revija, cem dovolili sklenitev partnerskih zvez ali ne. Kljub temu, da www.narobe.si poteka dvakrat na mesec Lezbično-feministična Društvo Out in Slovenija gej frendli infoteka, gre za večinsko katoliško državo, je skoraj 70% volivcev podpr- univerza, kjer potekajo predavanja, pogovorni [www.outinslovenija.com] Kulturni center Metelkova 4, 1000 Ljubljana [rubrika: naročanje] večeri in kulturni dogodki na temo lezbičnega (Metelkova mesto) kjer je lo zakon, ki bo homoseksualnim parom omogočil registracijo. Kulturni center Q feminizma. Telefon: 01 4340 345 LGBTIQ umetnost, kultura in alternativa (Slovenija, od kod lepote tvoje press.) Narobe na Za program in vsebino glej: lezbicnofeministic- Gverila Izposoja: od ponedeljka do četrtka [www.kulturnicenterq.org] vse prav. + www.facebook.com nauniverza.wordpress.com/ in http://twitter. Orto lezbijka od 17. do 21. ure [www.ljudmila.org/anarhiv/] Za Narobe ni treba plačati. [išči: Revija Narobe] com/lezfemuniverza in LFU na Facebooku. Rekrutacija na: [email protected] u v o d n i k

Elda Zagotovo obstaja vrsta dobrih prav- vernikov.) Nato ga je našla še v Ja- nih razlogov, zakaj bi Ustavno sodi- nezu. Ponovno je stopila na oder. Kazalo šče moralo prepovedati referendum Posrečen duet s hčerko Čez sedem rek o Družinskem zakoniku. Zame ob- bi bil lahko enkraten povratek, če se 2 Novice od tu staja le en: Elda Viler. ne bi Elda še naprej cankarjansko 3 Novice od tam razdajala po odrih, vse prepogosto 5 Slovarček Bržkone ste videli njen neslaven pela na pasjih procesijah … in na Intervju nastop v TV Dnevniku na dan, ko koncu še za Janeza. Njeni gejevski 6 Ola Salo: Najpomembnejše je, da naša glasba ljudi osrečuje so Primčevi rumenčki, hvaležni za feni so si zatiskali oči, se oklepali 9 Zgodilo se je pred … očeta in mater in spodbujeni s cer- njenih odličnih starih posnetkov, z Tema kvenih prižnic, začeli zbirati podpi- versko blaznostjo šepetali z njo 10 Aids – 30 let se proti človekovim pravicam gejev 'nora je misel, da grem ljubezen se z Komentar in lezbijk ter njihovih otrok. Vsaj na njim, a mislim pri tem, da ljubim se 15 Jure Aleksejev: Skrivna homofobična plat naroda Facebooku in Twitterju se desetine s teboj' … dokler Elda v TV Dnev- Kolumna razočaranih Eldinih gejevskih fenov niku tej »nori misli« ni naredila 16 Mitja Blažič: Čas je za »outing« izjavi ni moglo izogniti: »To ne konca in ubila Drugega, s katerim se 17 Suzana Tratnik: Men' je ta maškarada čist' navadna more bit', zato ker to ni normalno je ljubila, ko se je ljubila z Njim. Tisti časi za mene. Vsepovsod se sliši marsi- 18 Gejevska poroka na Lovčenu v sedemdesetih kaj, jaz ne vem, ker ga nisem pre- Kaj je pevkam, da se spravijo v go- Komentar brala [Družinskega zakonika, op. njo proti homoseksualcem? V ZDA 21 Aleš Zobec: »Naj bo mucek al' pa pesek, sámo da je mesek!« a.], ampak sliši se marsikaj.« je to v sedemdesetih počela Anita Intervju Bryant … dokler nekemu geju ni 22 Dr. Robert Oravecz: Neznosna čustvena stiska je gorivo za samomor RKC-jevski PR, ki je v ozadju te »dojadilo« in ji je na tiskovni konfe- 25 Slovnica organizirane akcije sovraštva, se je renci v obraz zalučal smetanovo Parada moral tisto noč križati od groze. torto. Anita si jo je obrisala z oči … 26 Splitska fronta Njihov veliki adut, slavna Elda Viler, in takoj zatem zmolila molitev za je nehote povedala resnico: sanja se zgubljenega homoseksualca. (Bog, 28 Budimpešta: Ritmi upora ji ne, kaj je podpisala, a »govori se odpusti mu …) 30 Kaj obleči za praški prajd? marsikaj«. Morda je dih zastal tudi 32 Ljubljana je (seveda) najlepše mesto na svetu dr. Strehovcu, tajniku komisije Pra- Kaj je gejem, da se spravljajo v ta 35 Zdravko Cimbaljević: »Oče se me je odrekel« vičnost in mir pri Slovenski škofo- nemogoča razmerja s pevkami? Imi- Berlin vski konferenci, a se je naslednji tirajo in obožujejo Heleno Blagne, 38 Drugi obrazi Berlina trenutek zdrznil, češ: »Nobene ško- ta pa medijem razlaga, kako je ho- Knjiga de, saj naših podanikov resnica ne moseksualnost prirojena napaka. 42 William Cliff: Država Cliff zanima! Moralna panika o ogrože- Tudi Gloria Gaynor, ravno tako 45 Teater nosti družine in o tem, da bodo še-enkrat-rojena-katoličanka in iz- Film homoseksualci posvajali naše otroke, vajalka neuradne gejevske himne »I 46 Wir Sind Die Nacht bo zdržala ravno še toliko, da zbere- Will Survive«, v intervjuju za BBC Plošča mo podpise za referendum in s širje- pojasnjuje, da svoje gejevske fene 48 Kombinat: Svet je mogoče narediti znosnejši in lepši njem laži na koncu tudi zmagamo.« želi povesti k Jezusu ... Intervju Mirno se je pomolil k svojemu bogu 50 Graham Barnes: Levica brez idej omogoča razmah neofašizmov in odšel spat. Tako kot tudi Elda, ki Tisti nesrečni večer je bila pri Jane- 53 Pet dobrih: Mury Krasnik je zaspala v upanju na boljši jutri – zu doma televizija sicer prižgana, a Portret za svoje otroke. Zaradi tega se je njegove misli so bile drugod – pri 54 k. d. lang: Potiho poje naglas namreč, kot sama pravi, pred časom Črtotu. Na eno uho je vendarle ujel 56 Elisabeth Taylor: Nesmrtna aids-aktivistka pridružila stranki SDS. Eldino pripoved in čez glavo mu je Šport švignila misel: »Kaj jo je prignalo, 58 Blede Eurogames 2011 A kdo bi jo krivil? Nova država ji je odkod je le prišla …« Historija po krivem vzela status umetnice. 60 Lezbična ljubezen v renesansi in razsvetljenstvu Zaprla se je vase, ni več dajala inter- Čez sedem rek … se fant domov je vrnil brez 61 Adventures of Horny Dyke vjujev, ni več nastopala … in odre- zlata. 62 Napovedujemo: 27. festival gejevskega in lezbičnega filma šenika je našla v Jezusu. (Slaba soci- 63 Koncert: George Michael alna politika – več še-enkrat-rojenih Roman Kuhar, urednik

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 1 n o v i c e Napadalci na Cafe Open o d

t u

Napadalcem na Open bljanski policisti so na Okrožno ljubljanskem Kliničnem centru. pnosti diskriminacija na osnovi tožilstvo v Ljubljani podali kazen- Na ustnici je imel šest šivov, z spolne usmerjenosti, kar pa prepo- znižali kazen sko ovadbo zoper dva Ljubljanča- zdravljenjem pa je moral nadalje- veduje že Ustava. Homofobi so Marca lani je ljubljansko okrožno na, osumljena storitve kaznivih vati tudi v Italiji. Zaradi hudih seveda šli »u luft«, otroci v isto- tožilstvo tri napadalce na Cafe dejanj nasilništva in javnega spod- poškodb okrog ust je moral na spolnih družinah pa bodo vendar- Open (napad se je zgodil leta bujanja sovraštva, nasilja ali nestr- operacijo. le tudi na papirju dobili drugega 2009) obsodilo na leto in pol za- pnosti. Policisti so z zbiranjem Parisi se je na napad odzval tako, starša. Odlično. pora. Obtoženi – Marko Kous, obvestil in ostalimi postopki ugo- da je nastopil na ljubljanski paradi + Jan Stenovec in Jernej Šercer – so tovili, da sta dva mladeniča 9. ju- ponosa in napadalcem sporočil, da se na obsodbo pritožili, višje sodi- nija v jutranjih urah v gostinskem »nasilje nikoli ne more zmagati«. Nov Zakon o tujcih tudi šče pa je nato avgusta ohranilo lokalu na Tomšičevi ulici v Lju- + obsodilno sodbo, čeprav je vsem bljani verbalno napadla in žalila o registriranih parih trem znižalo prvotno izrečeno tri državljane Velike Britanije, do- Posvojitve tudi brez foto: feastoffun.com kazen. Kousa in Stenovca je sodi- mnevno zaradi njihove spolne šče druge stopnje po novem obso- usmerjenosti. Nato so se omenjeni Družinskega zakonika? dilo na sedem mesecev zapora, trije Britanci napotili do bližnjega Šercerja pa na pet. Kousu tako ne lokala s hitro prehrano, kjer sta do foto: parrish bo več treba za zapahe, saj je ka- njih pristopila ovadena ter še dva zen že odslužil v priporu, medtem sostorilca, ki jih policija do sedaj ko sta preostala dva v priporu pre- še ni prijela. Britance so fizično živela slabih pet mesecev. Sodišče napadli, zaradi česar so vsi trije na je kot olajševalno (!) okoliščino kraju obležali, storilci pa so zbe- med drugim upoštevalo, da obto- žali neznano kam. Za kaznivo ženci izhajajo iz »urejenih dru- dejanje nasilništva je zagrožena Sprejet je bil nov Zakon o tujcih, ki žin« in so se v zadnjem času zapo- zaporna kazen do treh let, za jav- bo v veljavo stopil 27. oktobra. Po slili oziroma vpisali na fakulteto. no spodbujanje sovraštva, nasilja 47. členu tega zakona med družin- Omenjena obsodba je, ne glede ali nestrpnosti pa zapor do dveh Pred časom so socialne matere iz ske člane državljana tretje države, na zmanjšanje kazni, izredno po- let, navajajo na Policijski upravi štirih lezbičnih družin na Centrih ki želi uveljavljati združevanje membna, saj gre za precedenčni Ljubljana. Policisti nadaljujejo z za socialno delo vložile vlogo za družine, spadajo tudi registrirani primer obsodbe javnega spodbuja- zbiranjem obvestil in ukrepi za posvojitev biološkega otroka svoje in zunajzakonski partnerji. Tako nja sovraštva, nasilja ali nestrpno- izsleditev še dveh storilcev. partnerke. To so storile na osnovi bodo lahko vsi tujci (državljani sti na osnovi spolne usmerjenosti Antonio Parisi pravnih razlag, po katerih že ob- tretjih držav), ki imajo registrira- v Sloveniji. stoječi Zakon o zakonski zvezi in dru- nega partnerja ali partnerico, uve- + žinskih razmerjih v 135. členu omo- ljavljali pravico do združevanja goča tovrstno posvojitev. Ministr- družine, kar do sedaj ni bilo mo- Homofobični napadi stvo za delo, družino in socialne goče. V praksi to pomeni, da se zadeve je Centrom za socialno bodo lahko registrirani partnerji se nadaljujejo delo podalo razlago, da partnerica preselili v Slovenijo, če bodo iz- v istospolni skupnosti lahko po- polnjevali pogoje (potni list, zdra- svoji otroka svoje partnerice. Pri vstveno zavarovanje, sredstva za Že maja pa je italijanska glbt-or- tej odločitvi naj bi se opirali na preživljanje). Stvari so manj jasne ganizacija Arcigay poročala, da je konvencijo o otrokovih pravicah, glede zunajzakonskih partnerjev– bil v Ljubljani napaden italijanski ki določa enako obveznost obeh če bo Družinski zakonik stopil v gejevski aktivist Antonio Parisi, staršev (torej tako biološkega kot veljavo, potem bodo tudi zunajza- sicer umetniški vodja zavoda Jo- socialnega) do otrok in na odloči- konski istospolni partnerji prizna- Poleti nas je tassassina. Parisi je bil sprva napa- tev upravnih sodišč izpred nekaj ni in bodo lahko uveljavljali zdru- o hudem den verbalno, nato pa še fizično. let, ko so partnerju v heteroseksu- ževanje družine, sicer pa bo zakon napadu v Napadla sta ga dva mladeniča, ko alni zunajzakonski zvezi priznali veljal le za registrirane. Enako središču Ljubljane obvestil britan- je na železniški postaji v Ljubljani pravico do posvojitve otroka svoje velja za državljane EU in državlja- ski turist in policist Oliver Mc- pred odhodom domov kupil ham- partnerice. Po analogiji bi bila ne Slovenije, ki imajo registrirane- Nally, ki so ga skupaj s prijatelji burger. Pri tem je utrpel hude po- zavrnitev tovrstne posvojitve v ga partnerja ali partnerico. Novi brutalno napadli neznanci. Lju- škodbe, ki so jih najprej oskrbeli v primeru istospolne partnerske sku- zakon o tujcih namreč priznava

2 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 n o v i c e n o v i c e

o d o d

t u t a m

David Norris registriranega partnerja (ne pa Končno tudi New York tudi zunajzakonskega partnerja) foto: asterix611 kot ožjega družinskega člana, ki lahko uveljavlja združevanje dru- žine. + Društvo psihologov

Slovenije žicah, na kateri so mladci razobe- foto: joseanavas V razpravo o novem Družinskem sili plakat »Za družino. Stop gay zakoniku se je po poročanju sple- paradi«. Prav tako so izobesili tnega portala 24ur vendarle ogla- mavrično zastavo z znakom stop, silo tudi Društvo psihologov Slovenije. ki so jo med prireditvijo tudi zaž- V svoji izjavi so zapisali, da znan- gali, zaradi česar so intervenirali stvene raziskave kažejo, da se gasilci. otroci iz istospolnih družin pri Osem nevladnih organizacij se je razvoju v ključnih vidikih ne razli- odzvalo na dogodek in v prote- kujejo od preostalih otrok. V Dru- stnem pismu Nogometnemu klubu »Celebrate good times, come on!« Irska ob gejevskega štvu poudarjajo, da se otroci iz Olimpija in Nogometni zvezi Slo- Tako je v newyorškem lgbt-baru istospolnih družin v primerjavi z venije pozvalo k obsodbi spodbu- Stonewall Inn odmevala znameni- predsednika drugimi otroki ne razlikujejo gle- janja sovraštva, nasilja in nestr- ta uspešnica zasedbe Cool and David Norris, najvidnejši razkriti de na anksioznost, depresivnost, pnosti. Na njihov poziv se je od- The Gang ob navdušenih vzkli- gej v irski politiki, je predčasno samopodobo, socialno prilagoje- zval NK Olimpija in v odprtem kih, objemih in sem in tja kakšni zaključil s kampanjo za predsedni- nost in podobno, hkrati pa ti otro- pismu poudaril, da se zavzema za solzi vseh, ki so praznovali zgodo- ka države zaradi škandala iz leta ci tudi nimajo nobenih razvojnih »medsebojno spoštovanje« in »so- vinsko odločitev newyorškega 1997. Senator Norris je takrat po- primanjkljajev. Otroci iz istospol- žitje med ljudmi vseh ver, ras, na- senata, ki je konec junija s 33-imi skušal doseči pomilostitev za bi- nih družin so praviloma le bolj cionalnosti in spolnih usmeritev.« glasovi za in 29-imi proti potrdil všega partnerja, ki je bil v Izraelu tolerantni do drugačnosti. V dru- Prizadetim so se opravičili za zakon, ki istospolnim parom omo- obtožen posilstva petnajstletnika. štvu sicer pravijo, da na otroke omenjeni transparent in dodali, da goča poroke z istimi pravicami in Politik je dejal, da ne obžaluje, da bolj kot struktura družine vpliva bodo v prihodnje tudi skozi dia- obveznostmi kot veljajo za hete- je poskušal pomagati prijatelju, žal kakovost starševstva, odnos star- log z navijaško skupino Green roseksualne pare. Senat je o takem pa mu je, če je s tem dajal vtis, da šev do otroka, medsebojna nave- Dragons naredili vse, da prepreči- predlogu odločal že trikrat – in ga njegovo dejanje (posilstvo) kakor- zanost in okolje. Prav zato, pou- jo ponovitev podobnih dejanj. Na trikrat zavrnil. V četrto je bil za- koli podpira ali zagovarja. Norris darjajo, sprejeti Družinski zakonik protestno pismo so se odzvali tudi kon potrjen in to navkljub temu, je sicer veljal za glavnega favorita prinaša izziv naši družbi, v društvu pri Nogometni zvezi Slovenije in da imajo republikanci večino v na novembrskih volitvah in sodeč pa se hkrati distancirajo od ideo- jedrnato zapisali tole: »Za tran- senatu. Pomembno vlogo pri tem po raziskavi radijske postaje New- loškega presojanja Družinskega sparent do danes nismo vedeli, je odigral sprejeti amandma, ki stalk, bi ga, če ne bi od kandidatu- zakonika, saj njihova stališča izha- bomo pa seveda nemudoma po- verskim organizacijam omogoča, re odstopil, kljub škandalu še ve- jajo zgolj iz znanstvenih spoznanj. zvali vse klube 1. SNL, naj svoje da ne sklepajo cerkvenih istospol- dno podprlo 53% volivcev. Norris Bolje pozno, kot nikoli. navijače opozorijo, naj prenehajo nih porok. bi tako postal prvi odkriti gej na + z vzbujanjem kakršnegakoli sovra- New York je postal šesta ameriška predsedniškem položaju kjerkoli štva, razdora ali nestrpnosti ter jih zvezna država, kjer so dovoljene na svetu, njegova popularnost na Homofobija in nogomet hkrati opozorijo na posledice to- istospolne poroke. Župan New konservativnem Irskem pa je še vrstnega ravnanja.« Yorka Michael R. Bloomberg je toliko bolj presenetljiva, ker je Policija je v začetku septembra + odločitev senata označil za »zgo- protestant angleškega porekla, podala kazensko ovadbo zoper dovinsko zmago enakopravnosti radikalen liberalec, zagovornik pet fantov, starih od 19 do 23 let, in svobode.« legalizacije mehkih drog in velik zaradi suma storitve kaznivega + kritik papeža. dejanja javnega spodbujanja so- + vraštva ali nestrpnosti na tekmi med Olimpijo in Triglavom v Sto-

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 3 n o v i c e Rudolf Brazda foto: Natverket Ofog

o d

t a m

Posredovanje policistov zameno za molk o njihovih virtu- alnih in tudi dejanskih spolnih ob papeževem obisku aktivnostih. Moška sta trenutno v hišnem priporu, policisti pa so pri preiskavi njunega doma našli kon- taktne podatke številnih duhovni- wereit, ki je tudi sam gej, je izrazil stopku. Med njimi so tudi takšni kov, kot tudi video posnetke spol- obžalovanje ob njegovi smrti in kot Otto Odonga (na sliki), ki je nih odnosov in druge zgovorne spomnil na pomembnost ohranja- znan po izjavi, da bi ubil svojega dokumente o dogajanju med du- nja spomina na vse žrtve nacizma. sina, če bi bil ta gej. hovniki in osumljencema. Po nju- + + nih besedah so se ponudbe za seks kar vsipale in kmalu sta bila prisi- Na jugu nič novega Tri vojaške Do papeža so bili kritični tudi ljena »delati selekcijo«, pri čemer španski davkoplačevalci, saj jih je naj bi marsikateri sveti mož v za- Ameriški predsednik Obama je njegov obisk avgusta letos stal več meno za intimne trenutke na la- tudi uradno potrdil, da je ameriška kot 50 milijonov evrov, zaradi stno pobudo plačeval alkohol, vojska pripravljena na odpravo česar so mnogi protestirali na uli- marihuano in kondome. Eden iz- zloglasne doktrine Don’t ask, don’t cah. Protestnikom so se z akcijo med njih naj bi nepridipravoma tell, zaradi katere razkriti geji, lez- poljubljanja želeli pridružiti tudi izročil kar 7000 evrov v cerkvi bijke in tudi biseksualci niso smeli istospolno usmerjeni, kot so to že zbranega denarja. Tudi sicer naj bi služiti v vojski. Iz Pentagona so storili pred letom dni v Barceloni v Italiji obstajala internetna zdru- OdongaOtto sporočili, da so v pričakovanju v znak protesta proti katoliškemu ženja, preko katerih duhovniki V afriških državah se diskrimina- sprememb na kratko izobraževa- nasprotovanju pravicam homose- iščejo posvetne užitke z moškimi. cija, kriminalizacija in preganjanje nje (s predstavitvijo v programu ksualcev. Tokrat jim je načrte pre- Katoliška cerkev je torej daleč od homoseksualnosti nadaljujejo. V Powerpoint in obravnavo odzivov križala policija, ki jih je ustavila tega, da bi bila brez greha, kamne Kamerunu naj bi oblasti redno na hipotetične situacije!) poslali uro pred načrtovanim dogodkom pa, glej jih no, vseeno mečejo. zapirale geje z različnimi utemelji- skoraj 2 milijona pripadnikov voj- in jim preprečila dostop do Calle + tvami, od prostitucije do spolnih ske. »Od 20. septembra naprej se Serrano, po kateri se je nato pri- odnosov na javnem mestu ali no- našim vojakom ne bo več treba peljal papež v svojem papamobilu. Umrl zadnji šenja ženskih oblačil. Zaporniki skrivati, da bi služili domovini,« je Papež tokrat (morda tudi na svojo nimajo dostopa niti do osnovnih izjavil Obama. Pentagon bo po žalost, kdo bi vedel) torej ni videl rožnati trikotnik medicinskih storitev in zdravil, poročanju medijev v naslednjih gejevskih in lezbičnih parov med V Berlinu je avgusta umrl (po zna- njihove družine pa se jim večino- mesecih tudi poskušal »zaobiti« poljubljanjem, so jih pa zato imeli nih podatkih) zadnji preživeli ta- ma odrečejo in z njimi ne želijo nekatere zakone, ki prepovedujejo priložnost opazovati policisti, saj boriščnik, ki so ga nacisti zaprli imeti opravka. Eden izmed zapor- dodelitev določenih pravic (npr. v so aktivisti svojo akcijo nato izve- zaradi homoseksualnosti. Rudolf nikov je bil na primer obsojen na zvezi z zdravstvenim zavarova- dli kar pred njimi. Kaj vse bi lahko Brazda je dočakal častitljivih 98 36 mesecev na podlagi sporočila njem, dedovanjem in prebivali- Španija s tem zneskom naredila je let, med avgustom 1942 in ameri- sms, s katerim je nekemu moške- ščem) istospolnim parom v ameri- zdaj zgolj hipotetično vprašanje, ško osvoboditvijo leta 1945 pa je mu izpovedal svojo ljubezen. ški vojski. vsekakor pa bi bilo denar bolj smi- bil interniran v koncentracijskem Amnesty International se ukvarja Med tistimi, ki gejem in lezbijkam selno porabiti v kakšne bolj »kr- taborišču Buchenwald. Nacisti so z individualnimi primeri in z med- v vojski nasprotujejo, pa niso le ščanske« namene, kot pa je obisk homoseksualnost obravnavali kot narodnimi kampanjami zahteva tisti s politične desnice. Marsiko- verskega poglavarja. grožnjo nemškemu narodu, zato izpustitev moških, ki so zaradi mu se zdi že sama ideja vojske in + so kot kriminalce obsodili okrog svoje spolne usmerjenosti prisilje- vojn dovolj grozljiva, da ne vidi 50.000 homoseksualcev, med ka- ni živeti v nehumanih pogojih. nobene potrebe po tem, da bi v Duhovniška afera terimi jih je bilo med 10.000 in Medtem se v Ugandi nadaljuje pobijanju in zavojevanju tujih dr- 15.000 poslanih v koncentracijska sprejemanje zakona, ki kot kazen žav sodelovali tudi geji in lezbijke. Dva moška z juga Italije sta preko taborišča. Le malo jih je preživelo. za homoseksualnost predvideva Takšnega mnenja so bili tudi člani spletnih omrežij spoznavala in Brazda je imel že pred vojno teža- smrtno kazen. Zakon zaradi teh- mirovniške organizacije Ofog, ki izsiljevala gejevske duhovnike. ve z oblastjo zaradi svoje spolne ničnih razlogov ni bil sprejet v so »napadli« vojake in vojakinje, Takšnih dušnih pastirjev naj bi usmerjenosti, letos pa so ga poča- prejšnjem sklicu parlamenta, to- sodelujoče na stockholmski paradi bilo kar sto, od nekaterih pa sta stili z redom viteza nemške legije krat pa so poslanci očitno odloče- ponosa. Antimilitaristi so hodili za zahtevala tudi do 10.000 evrov v časti. Berlinski župan Klaus Wo- ni, da ga sprejmejo po hitrem po- vojaki in nad njimi držali plakate z

4 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 Foto: dutchgay s l o v a r č e k

Anamarija Šporčič – JANIS napisi, kot na primer »Moja služ- ne morejo posvojiti otrok, po ope- ba ubija«, »Pri ubijanju ljudi sem racijski spremembi spola pa mora- prav tako dober ko heteroseksual- jo obvezno na sterilizacijo, zato ni vojaki« in »Tukaj branim lastne otrok sami ne morejo imeti. Po Varda the človekove pravice, moja služba pa besedah organizatorjev je prišel je njihovo kršenje«. Ofog so na čas, da transseksualci stopijo iz omi-polone …1 (1. del) svoji spletni strani zapisali, da so ozadja, saj tisti T ni le za okras, želeli izraziti nestrinjanje s priso- temveč gre za enakovredne pripa- Polari (tudi palare, palyaree ali palary) so v preteklem stoletju go- tnostjo pripadnikov oboroženih dnike gibanja LGBT, ki si prav vorili geji (manj pogosto lezbijke) delavskega razreda na obmo- sil na paradi, saj vojne še poveču- tako zaslužijo enakopravnost. Bea- jejo trpljenje LGBT in drugih tijev govor si lahko ogledate na čju Velike Britanije, predvsem v Londonu. Nekateri govorci so z manjšin. Vojaki nad dogodkom Youtubu (ključne besede: Thomas vsakodnevno uporabo polari razvili do točke, ko že skoraj lahko niso bili navdušeni in razmišljajo o Beatie Stockholm Pride 2011). govorimo o samostojnem jeziku, in ne zgolj o besedišču. tožbi. + Zato pa so se bolje imeli vojaki v Izvor polarija ni znan in lingvisti imajo o tem deljena mnenja, Amsterdamu, ki so se kar devet Madžari aretirali Avstrijce nedvomno pa ima ta način komuniciranja del korenin v italijan- dni trajajočih paradnih aktivnosti ščini. Nekateri jezikoslovci menijo, da so polari na Britansko prvič udeležili uradno in v unifor- mah. Tokrat je imelo namreč med otočje zanesli mediteranski mornarji in trgovci, nato pa se je 80 čolni, ki so med parado pluli razširil med zabaviščniki. Spet drugi trdijo, da je polari prišel z po amsterdamskih kanalih, svoje- italijanskimi potujočimi gledališči in je torej že v osnovi cirkuški, ga tudi obrambno ministrstvo. zabaviščni jezik. Z gotovostjo lahko trdimo, da gre za zmes naj- + različnejših jezikov in vplivov. Lahko prepoznavne so besede romanskega izvora, med drugimi vplivi pa najdemo tudi t. i. Coc- Transseksualci kney rhyming slang, značilen za londonski East End (npr. plates po- Policija je po letošnji paradi pono- meni stopala (feet), ker se prvotna fraza plates of meat rima z besedo tokrat v središču sa v Budimpešti za dve uri pridrža- la okrog 50 sodelujočih Avstrijcev, feet), različne romske jezike, ki so jih prispevali homoseksualni dva pa sta bila aretirana in pridr- cirkusanti in drugi zabavljači, občasno naletimo tudi na kakšno žana čez noč. Ko so se udeleženci francosko ali nemško besedo in tudi na (kar je morda presenetlji- parade vračali proti avtobusu, jih vo) judovski jezik jidiš (polari tako uporablja npr. besedi schwar- je fizično napadlo okrog 15 ljudi, tzer – črnec in schnozzle – nos). Polari se prav tako poslužuje t. i. po pričevanjih verjetno neonaci- ritenskega slenga, obračanja besed v nasprotno smer (hair – riah, face Thomas Beatie Thomas stov. Napadeni so zbežali v avto- – ecaf). Med drugo svetovno vojno se tem izrazom pridružijo še Američan Thomas Beatie, ki je bus, napadalci pa so policistom, ki ameriški, saj so se homoseksualni ameriški vojaki (predvsem ma- bolje poznan kot »noseči moški«, naj bi bili ves čas prisotni, poveda- je imel otvoritveni govor na leto- li, da naj bi jih pravzaprav napadli rinci) v tem obdobju družili s tistimi v Angliji. V šestdesetih le- šnji paradi ponosa v Stockholmu. Avstrijci. Policisti so nato zvlekli tih polari sprejme tudi nekatere izraze z narkomanske scene Beatie je na Švedskem govoril o vseh 50 iz avtobusa, jim pobrali (npr. doobs – droge) in tako dobimo nadvse kompleksen skupek svoji izkušnji transseksualca, ki je potne liste in jih postrojili pred besed, ki se ves čas spreminja in je povsem odvisen od govorca. pred zakonom obravnavan kot neonaciste, ki so nato »identifici- Za nas je gotovo zanimiv podatek, da se beseda »nič« v polariju moški, vendar je donosil in rodil rali napadalce«, v resnici pa naj bi glasi »nishta«, kar kaže tudi na vzhodnoevropske vplive. Tudi v tri otroke. Po operaciji, s katero je izbrali dva naključna fanta, ki ju je petdesetih in šestdesetih letih, ko je bila uporaba polarija izje- leta 2002 zamenjal spol, je namreč policija tudi aretirala. Vsi pridrža- ohranil ženske reproduktivne or- ni so se nato varno vrnili na Du- mno popularna, je osnovno besedišče tvorilo zgolj med 20 in 50 gane, saj je bila njegova žena naj, pri Homosexuelle Initiative besed, vse ostalo pa se je spreminjalo in dopolnjevalo sproti. Nancy neplodna. Organizatorji so Wien pa so nad ravnanjem polici- + Beatieja povabili v upanju, da jim stov ogorčeni in pričakujejo, da 1 Poglej tega homoseksualca. bo pomagal osredotočiti pozor- bodo incidentu sledili diplomatski nost na pomembna vprašanja pra- protesti. + vic transseksualcev. Transseksualci in njihovi partnerji na Švedskem Novice od tu in tam pripravlja Anamarija Šporčič – Janis.

narobe revija, kjer je vse prav. 17 marec 2011 5 i n t e r v j u

Foto: Anamarija Šporčič

6 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 i n t e r v j u

Anamarija Šporčič bistveno mirneje kot marsikatera druga država. Glasbena zgodovina je sicer res polna lažnih spolnih Nismo sodelovali v vojnah, nismo bili del veli- usmerjenosti zavoljo promocije, morda jim tega niti ne kih političnih blokov in veliko večino prete- gre zameriti … Ola Salo, pevec klih sto let smo imeli socialdemokratsko vlado, ki je razmišljala precej vizionarsko in je uspe- Mnogo ljudi je takrat menilo, da gre zgolj za šno usmerjala razvoj industrije, hkrati pa se je pozo. Po pravici povedano nisem svoje bise- Najpomembneje preudarno lotila tudi socialnih vprašanj. Seve- ksualnosti nikoli skrival prav zato, ker sem da imamo tudi težave, kot vse države, osebno vedel, da je stvar včasih še vedno problematič- me moti predvsem dvojna morala, do katere na in ustvarja zmedo. Kar pa lahko odpravimo je, da naša pogosto pripelje pretirana politična korek- le tako, da se ne skrivamo. Včasih me je ta tnost. Ljudje v javnosti govorijo eno, v resnici odnos sicer res malce spravljal ob živce, am- pa ne mislijo tako. Se pa Švedska morda prav pak konec koncev nisem nikoli imel velikih glasba ljudi zato navzven zelo uspešno kaže kot demokra- težav zaradi tega. Mislim, da sem se razkril v tična država – Švedi vedno vemo, kaj je času, ko je bil odnos do homoseksualnosti in »prav« reči v javnosti (smeh). Trenutno država biseksualnosti že precej sproščen. osrečuje pravzaprav doživlja nekakšen šok, saj je na zadnjih volitvah pred letom dni v parlament Pred slabimi desetimi leti ste z The Ark v podporo geje- Živahni švedski odštekanci The Ark po dvajsetih letih konču- prišla skrajno desna stranka, kar je marsikoga vskim posvojitvam izdali pesem Father of a Son, ki pa je jejo svojo plodovito in v bleščavo perje ovito kariero. Nase so zelo presenetilo. bila tudi za Švedsko verjetno precej kontroverzna, mar prvič opozorili leta 2000 z zdaj že skorajda legendarnim ne? komadom It Takes a Fool to Remain Sane in se tako za nasle- Švedska velja tudi za državo, ki je prijazna do gejev in Ne, prav nič ni bila kontroverzna (smeh). Niti dnje desetletje izstrelili med največje skandinavske zvezdni- lezbijk. Je kljub temu tudi na Švedskem moč zaznati slučajno pa ni bila tako kontroverzna, kot sem ke, občasno pa s kakšnim hitom pokukali tudi izven mrzlih negativen odnos do biseksualnosti? Saj veš, tiste si želel, da bi bila (smeh). Tole se bo slišalo severnih dežel. Tako na primer leta 2007, ko so svojo državo s klasične o našem (ne)obstoju, pa da smo le prikriti povsem noro, ampak dejansko se je tako zgo- poskočno The Worrying Kind zastopali na evrovizijskem odru. geji in lezbijke … dilo. Do poletja 2002 homoseksualni pari niso Idejni vodja te glam rock karavane, biseksualni Ola Salo, si je Res je, gejevska in lezbična skupnost je na smeli posvajati otrok in jeseni tega leta so se The Ark zamislil kot Noetovo barko za vse »drugačne« in Švedskem v dobrem položaju, spolna usmerje- obetale volitve, na katerih naj bi bile gejevske postal njihov živopisani mesija. Ko jim je kariera v ZDA spla- nost ni prav pogosto problematizirana. Bise- posvojitve po vseh pričakovanjih zelo vroča vala po vodi zaradi neposrečene šale o 11. septembru, si je ksualna skupnost, če lahko o njej sploh govori- tema. Napisal sem torej komad, ki naj bi izšel Ola hitro opomogel in zablestel kot božji sin v švedski različici mo … Morda je problem prav v tem, da bise- tik pred volitvami, in si mislil, da bomo s tem mjuzikla Jesus Christ Superstar. Septembra bo v Stockholmu ksualna skupnost kot taka pravzaprav ne ob- pa res naredili »štalo«. Pa so se poleti tega leta zadnjič stopil na oder kot pevec skupine, s katero je prvič staja. Biseksualci običajno »pademo med dva kar na lepem odločili, da geji in lezbijke od nastopil pri štirinajstih letih (oblečen v obleščičen in operjen stola«, kot rečemo v švedščini, izgubimo se takrat naprej lahko posvajajo otroke (smeh). smučarski kombinezon, jasno). nekje vmes. Ne bi si sicer upal trditi, da je od- Ko je komad končno izšel nekaj mesecev po- nos negativen. Prej bi rekel, da so ljudje … zneje, je bil v tem smislu že zastarel. In seveda Maj 2011. Ola Salo privoli v intervju. Tri zlomljene kosti, šest zmedeni. Res je tudi, da te pogosto obravnava- je veliko ljudi že pred tem menilo, da bi morali ur na urgenci, en histerični napad, nekaj moledujočih tele- jo kot napol razkritega geja ali pa nekoga, ki posvojitve dovoliti, zato kakšnih velikih pole- fonskih klicev in pet ur vožnje kasneje končno prispem v se gre t. i. »gej šik« in se pretvarja, da ga pri- mik pesem ni izzvala. Se mi pa še vedno zdi Milano. Z Olo se srečava na predvečer evrovizijskega prediz- vlačijo moški. zelo pomembno, da smo jo izdali, saj odloči- bora. »Kako vam kaj kaže letos?« me pobara. »Kar dobro,« tev v parlamentu nima ravno takojšnjega vpli- Ti zdaj, ko si poročen z žensko, to pogosteje očitajo? va na mentaliteto ljudi. Prav tako so na pode- odgovorim. »Letos imamo res dobro pevko, ne tako kot lani.« Pravzaprav ne, nisem slišal prav veliko komen- želju in v drugih državah, kjer smo nastopali, »Kaj pa je bilo lani?« »Nič, nič, pozabi,« se izognem razlagi o tarjev na to temo. Morda me takšne govorice te stvari bistveno bolj kontroverzne in skozi narodnozabavnem fiasku. Po obveznem šnelkursu o Sloveniji zgolj ne dosežejo. (Na tem mestu se moram zadrža- glasbo sem želel doseči ljudi, ki običajno o se posvetiva deželi Vikingov in blondink. ti, da ga ne usmerim na številne internetne strani in foru- tem niti ne bi razmišljali, ali pa imajo negati- Švedsko nam vedno postavljajo kot vzor spoštovanja me, na katerih se ljudje vestno ubadajo prav s tem. Op. ven odnos. In če takšne ljudi pripraviš do tega, človekovih pravic, socialno in vsem prijazno državo … Janis) Zdi se mi, da je bilo takšnih komentarjev da s teboj pojejo refren tega komada, je to tudi So stvari res tako rožnate? več na začetku moje kariere. Presenetilo me je, nekakšna zmaga, ki nima nobene zveze z za- da največ pripomb ni prišlo od konservativnih konodajo. Dejstvo je, da so homoseksualne Ja, sliši se kot simpatična država (nasmeh). In ljudi, niti iz LGBT-skupnosti, temveč od ljudi, posvojitve v praksi še vedno težavne, saj se v mnogih pogledih tudi je. Morda smo imeli le ki veljajo za relativno odprte, liberalne. Tak gejevski pari, ki se za tak korak odločijo, sre- srečo, saj je Švedska prejšnje stoletje preživela primer so, recimo, glasbeni novinarji. čujejo z veliko negativnosti. V zadnjem raz-

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 7 i n t e r v j u Foto: Anamarija Šporčič merju pred pisanjem te pesmi sem bil z mo- škim in vedel sem, da si v prihodnosti želim ustvariti družino, ne glede na spol partnerja. In če bi si družino ustvaril z moškim, bi si vseka- kor želel enake pravice, kot jih imajo hetero- seksualni pari. Father of a Son je bila zato zame pomembna pesem tudi iz povsem osebnih ra- zlogov.

Znano je, da je tvoj oče duhovnik. Številni rock glasbeniki med odraščanjem zavrnejo svojo versko vzgojo (in o njej še 20 let tarnajo v svojih pesmih), pri tebi pa je bilo ravno nasprotno. Velik del projekta The Ark je bilo zame iska- nje nekakšne tretje poti med hojo po stopinjah staršev in popolno zavrnitvijo njihovih vre- dnot. Verjamem, da so naše korenine in naše odraščanje zelo pomemben del naše identitete, če nam je to všeč ali ne. Človek je lahko svo- boden šele, ko se uspešno sooči s temi elemen- ti in jih vključi v svojo identiteto. Pri vprašanju vere je to še posebej težavno, ker je težko ob- držati samo tisto dobro, in pozabiti na vse sla- bo. Tudi če ne želiš biti kristjan na enak način kot tvoji starši, morda še vedno želiš slediti določenim naukom, morda ti je všeč filozofski vendar na Švedskem ni veliko ljudi, kot je ona. vidik vere … Znebiti pa se hočeš na primer Je edinstvena pojava, verjame vase in ima zelo sramu, krivde in spolne represije, ali pa občut- močno prezenco. Švedi smo včasih zelo dol- ka, da nisi sam odgovoren za dogajanje v svo- gočasni, ker smo preveč opravičujoči. Carola jem življenju. Mislim, da sem se sam lotil tega me je vedno fascinirala in zato sem tudi želel vprašanja s spoštovanjem do vere, vedno me je odpeti ta duet z njo. zanimala in sem jo tudi sprejemal, vendar sem nato iz vsega skupaj sestavil življenjsko filozo- The Ark ste znani tudi po tem, da se vaša besedila ukvar- fijo, ki je povsem moja in skozi katero lahko jajo s precej resnimi temami, od LGBT-pravic do samomo- črpam moč iz svojih korenin, hkrati pa se mi ra, spremljajo pa jih odštekane oprave in glam rock ali ni treba ukvarjati s stvarmi, ki me pri tem žalo- pop glasba, ki se z njimi nekako ne ujemajo. Se ne bojite, da bi s teatralnostjo zasenčili sporočilo? stijo. Ola in Anamarija, foto: Anja Johansson To tveganje vedno obstaja, vendar se ga zave- In ko sva že ravno pri veri … Kako to, da si lani nastopil v damo in smo se vanj zavestno podali. Želeli in mi vrača vero v življenje. Pogosto se dogaja, duetu s Carolo? (Evrovizijsko navdahnjeni bralci se boste smo biti bend, ki bi lahko v besedilih filozofi- da naši oboževalci sicer poslušajo bolj melan- Carole morda spomnili po treh nastopih in zmagi na ral in hkrati imel vizualno spektakularne in holično glasbo. Tudi v naših pesmih je veliko Evroviziji, sicer pa je gospodična znana po gorečem ver- razkošne nastope. Priznam, da je včasih težko melanholije, le da je nekoliko skrita. Logično skem udejstvovanju in izjavah o nenaravnosti homose- loviti ravnotežje med enimi in drugimi ele- je, da nas imajo ljudje za neke prešerne muzi- ksualnosti, ki pa se jo po njenem da zdraviti z molitvijo. menti in čeprav se ti morda na prvi pogled ne kante, saj je prvi vtis seveda rezultat veselih Op. Janis) zdi tako, je potrebnega kar precej dela, da melodij, teatralnosti in pozitivne energije. In No, Carola je izjemna umetnica. In seveda je neko precej kompleksno stvar poveš na eno- tako je tudi mišljeno. Sicer vedno znova be- popolnoma nora (smeh). Enostavno je zelo staven in prijeten način. Naši najboljši komadi rem kritike, da smo zgolj še en »party band«, zanimiva oseba, nekakšna enigma. Ima fanta- nastanejo, kadar nam uspe oboje združiti in vendar sem se že davno tega odločil, da me to stičen glas in neverjetno močno energijo na uravnotežiti. ne bo motilo. Najpomembneje je, da naša odru. Ko je zmagala na Evroviziji, in je tekla glasba ljudi osrečuje in da je svet zaradi nje navzdol po tistih stopnicah in se drla na ves Ko sem pred desetimi leti prvič slišala vašo glasbo, sem morda za koga kanček lepši. Pozoren posluša- glas … (Ola na tem mestu opisano demonstrira.) Ta- se spraševala, zakaj hudiča mora biti vse tako veselo. lec bo sicer hitro odkril, da je energija v glasbi krat jo je v živo gledalo na milijone ljudi. Potem sem vas poslušala večkrat in mi je postalo jasno, pravzaprav tista, ki daje vtis veselja, medtem Kako si lahko tako prepričan vase, da to izve- kaj poskušate doseči … ko se besedila ukvarjajo s težavnimi vidiki ži- deš? Že hoja po stopnicah je težka, ko te sne- Že vse življenje sem po naravi bolj depresiven, vljenja. Vedno poizkušam o življenju govoriti majo kamere, ona pa teče in se dere (smeh). zato je moja celotna življenjska filozofija neka- kot o nizu bojev s potencialnim srečnim kon- Name je naredila vtis kot umetnica in tudi kot kšen program proti depresiji. Veš, pisanje ža- cem, hkrati pa priznavam, da je do njega vča- oseba je zelo zanimiva. Dobro, malo se je tudi lostnih komadov ni prav nič težko. Jaz pa po- sih težko priti. bojim (smeh), ampak tudi zato je zanimiva. trebujem glasbo, da me izvleče iz tega depre- Res so njena stališča včasih malo … čudna, sivnega stanja, da mi daje moč, me razveseljuje

8 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 Foto: Anamarija Šporčič i n t e r v j u dno zelo močni. Seveda sem opazil, da so za- ložbe zmanjšale število zaposlenih, da so ve- čerje s producenti manj razkošne (smeh) in da Zgodilo se je pred ... so videospoti postali cenejši, ali pa si jih založ- be preprosto ne morejo več privoščiti. Zaradi 5 . leti spremenjenih razmer je postalo tudi težko igrati v novih državah in zato smo v zadnjem času večinoma igrali tam, kjer smo že imeli občinstvo. To je zame osebno morda najbolj žalostna stvar glede tega, kar se je zgodilo z glasbeno industrijo. Hkrati pa je očitno, da je vse skupaj del evolucije, ki prinaša tudi ogro- Junija 2006 sta Kadri Shala in Demir Krujezi, gejevski mno pozitivnih stvari, možnost širjenja in pro- par s Kosova, zaprosila za azil v Sloveniji na podlagi daje glasbe preko interneta ... Nikakor ni vse spolne usmerjenosti. Njuna prošnja še do danes ni le slabo. bila razrešena. Pri Škuc LL, ki se ukvarja s tem prime- Kariero torej zaključujete v zanimivem obdobju, vaš rov, so letos poleti zapisali, da je tovrstno neukrepa- zadnji komad, s katerim se poslavljate od oboževalcev, nje in zavlačevanje uradnih postopkov nedopustno, pa je The Apocalypse Is Over. S tem nekako sporočate, da nehumano in protizakonito. tudi The Ark (barka) niste več potrebni. Se vam ne zdi, da se apokalipsa šele začenja? 10 . leti Bo kar držalo. Pesem se sicer bolj navezuje na naše začetke, ko smo naši glasbi rekli »apoka- liptični rock«. Kot najstniki smo dejansko ver- jeli, da bo sveta kmalu konec in sam sem takrat Kako to, da ste se odločili nastopiti na Evroviziji? Za veči- veliko navdiha in snovi našel v svetopisem- no rock bendov bi bila to gotova smrt. skem Razodetju. Apokalipsa je nato ostala z Junija 2001 varnostnik pred lokalom Cafe Galerija v Da, v tem smislu smo precej drugačen rock nami kot simbol za živeti na vso moč v tem Ljubljani ni dovolil vstopa v lokal Branetu Mozetiču bend. Kultura rokenrola je le ena od nog, na trenutku, saj se jutri morda ne bo nikoli zgo- in kanadskemu pesniku Jeanu Paulu Daoustu, češ da katerih stojimo. Drugo nogo predstavlja kultu- dil. Ko zdaj gledam nazaj, ugotavljam, da je »ta lokal ni za take ljudi«. »Zaplet« je najprej sprožil ra šova: Evrosong, operete, mjuzikli … Moja bila apokalipsa vsaj simbolično velik del naše akcijo protestnega počasnega pitja radenske v lokalu ljubezen do vseh teh zvrsti je eden mojih glav- mladosti, ko se nam je zdelo najbolj pomemb- Cafe Galerija, nato pa še organizacijo prve parade nih prispevkov k bendu. No, poleg glasbe in no, da se nam in okrog nas ves čas dogaja ne- ponosa v Sloveniji »Obvoznica mimo nestrpnosti« besedil (smeh). kaj izjemnega in nam je bilo vseeno, kaj bo naslednji dan. Zdaj imamo vsi otroke in tisti (6. julij 2001) Se ti ne zdi, da je to zaznamovalo tudi vašo kariero in jutri je kar naenkrat precej pridobil na pomenu leti morda tudi omejilo uspeh? V mnogih pogledih ste na- (smeh). Romantična ideja o apokaliptičnem 15 . mreč preveč židane volje za alternativo, hkrati pa ste življenjskem slogu je zdaj nekako izginila. Avgusta 1996 je v preveč kontroverzni za mainstream. Vem sicer, da ljudje naše pesmi in pozitivno Ljubljani potekala 10. regionalna konferen- Mislim, da je to kar dober povzetek tega, kar glasbo verjetno res potrebujejo bolj kot kdaj- ca ILGE za vzhodno, počnemo. Morda je sicer res otežilo stvari v koli ... In prav rad bi videl kakšno novo, per- jugovzhodno in sre- smislu trženja, vendar je bila prav to moja vizi- spektivno mlado »barko«, ki bi opravljala po- dnjo Evropo. Udeležilo ja. Ponosen sem, ko slišim, da sem z The Ark dobno poslanstvo. se jo je okrog sto aktivistov in aktivistk, trem pa je očitno dosegel točno to, kar sem si zadal. Bili Kaj nameravaš početi zdaj, ko The Ark končujete kariero? udeležbo preprečila slovenska obmejna policija na so seveda trenutki, ko smo imeli priložnost Se boš povsem upokojil? meji z Madžarsko. Niso jih spustili v Slovenijo, češ da težke in komplicirane tematike, značilne za niso imeli s seboj dovolj sredstev za preživljanje. alternativne bende, posredovati širšemu občin- Upokojil od ritmov in melodij? Ni šans! Pisal stvu. Vendar pa smo bili večino časa verjetno bom glasbo za druge. Prej ali slej bom verjetno leti tudi ugotovil, kakšno glasbo si želim v priho- 20 . res preveč čudni za ene in preveč veseli za Septembra je Roza dnje delati sam. Do takrat pa se bom pojavljal druge. klub v Ankaranu kot gost pri različnih projektih in nastopal z organiziral prvi Vi ste uspeli še »po starem«, kar deset let trdega dela ste različnimi zasedbami. Pink tabor, ki ga že imeli za seboj, ko ste podpisali pogodbo z založbo. lahko štejemo za Glasbena industrija se je od vaših začetkov pred dvajseti- Na hitro se posloviva, Ola se mi podpiše na mavec, si elegan- prehodnika dana- mi leti bistveno spremenila. Kako je to vplivalo na The tno zavihti mojo torbico na ramo in mi gentlemansko poma- šnjih Legebitrinih Ark? ga po stopnicah. Čez dobro uro že stoji na odru, v ekstrava- in Dihovih zimskih in letnih glbt-taborov. Na taboru gantni beli opravi, naličen in energičen. »Come stai, Milano?« so razpravljali o identiteti in asimilaciji homoseksu- Vsekakor so finančna vlaganja manjša in kon- se zadere. O zadržanem in malce otožnem Švedu izza zaodrja alne populacije. certi postajajo vedno pomembnejši vir zasluž- ni več niti sledu. ka. To nas niti ne moti, ker smo bili v živo ve- +

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 9 t e m a

Prvo poročilo o aidsu v tedenskem glasilu Ameriškega centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni (5. junij 1981).

Mitja Blažič varovanje zdravja (IVZ) z virusom letih (2006 – 2010) odkrijemo v Preostalih HIV pozitivnih ali ne HIV okužilo nekaj manj kot 490 povprečju po 40 novih primerov moremo uvrstiti v nobeno ranljivo ljudi, skoraj 90 jih je zaradi aidsa okužb letno. In ker smo letos do skupino ali gre za prenos s hetero- AIDS – umrlo. V lanskem letnem poročilu septembra diagnosticirali skoraj seksualnimi spolnimi odnosi. Pri so zapisali: »V Sloveniji je s HIV 40 novih primerov, strokovnjaki slednjih gre največkrat za spolne okužena manj kot ena oseba na sklepajo, da bo število ob koncu odnose z osebo z znano diagnozo 1.000 prebivalcev«, kar nas uvršča leta najverjetneje zelo blizu 60. HIV oziroma za spolne odnose z 30 let med države z nizkim deležem osebami iz držav z visokim dele- 30. obletnica prvih primerov ene najbolj okuženih. To je tudi sicer značilno žem okuženega prebivalstva. Za- smrtonosnih epidemij sodobnega časa in 25. za države srednje in jugovzhodne Glavnina epidemije dnjo diagnozo okužbe s HIV med letnica prvih primerov pri nas je slovensko Evrope, kot so denimo Češka, injicirajočimi uživalci prepoveda- javnost obšla razmeroma neopažena. Z izje- Slovaška, Madžarska, Hrvaška, poteka med MSM nih drog so postavili leta 2001, mo nekaj krajših tekstov, ki so večinoma Bosna in Hercegovina, Srbija, »Moški, ki imajo spolne odnose z zadnjo diagnoza pri otroku, roje- povzemali tuje tiskovne agencije in ažurirali Črna Gora, Makedonija, Bolgarija moškimi (MSM, op. a.), so najbolj nem HIV pozitivni materi, pa leta domače statistike, širšega javnega razmisle- in Turčija, vendar pri IVZ opozar- prizadeta skupina, vendar delež 2004. ka o uspehih in izzivih boja proti HIV/aidsu v jajo: »Število okuženih narašča.« okuženih s HIV (v tej ranljivi sku- Sloveniji ni bilo. Res je sicer, da smo pri nas v pini, op. a.) ni presegel petih od- zadnjih letih že povsem sprijaznjeni, da je In res se je število novo odkritih stotkov. Delež okuženih je visok Narašča število poznih diagnoz aids vreden pozornosti skoraj izključno v okužb v zadnjem obdobju močno tudi med bolniki s spolno prenese- Letno poročilo IVZ 2010: »Med dneh okrog 1. decembra in lahko zato kritič- povečalo. Če je bilo za prvo dese- nimi okužbami, med katerimi je osebami s prepoznano okužbo s no javno razpravo še pričakujemo. A izkušnje tletje epidemije (1986 – 1995) visok delež moških, ki imajo spol- HIV v letu 2010 bi zaradi hude z odnosom do te bolezni, ki smo ga v Slove- značilno, da so v Sloveniji na leto ne odnose z moškimi,« poroča prizadetosti imunskega sistema niji izoblikovali v zadnjem desetletju, ne odkrili v povprečju 11 novih IVZ. Konkretneje: od 315 okuže- moral že vsak drugi prejemati pro- dopuščajo prav veliko upanja za optimistična okužb, se je v drugem (1996 – nih v zadnjih desetih letih (2001 tiretrovirusna zdravila. [...] Breme pričakovanja. 2005) številka povzpela na pov- – 2010), jih je bilo 219 (70 %) prepoznih diagnoz je predvsem prečno 18 primerov letno. Leta med geji, biseksualnimi moškimi posledica številnih prepoznih dia- Število okuženih narašča 2004 smo zabeležili skrb zbujajoč in ostalimi MSM. Največ (40 %) gnoz med moškimi, ki imajo spol- V Sloveniji se je od prvih prija- poskok, 2005 pa je bilo prelomno, jih je ob odkritju okužbe starih od ne odnose z moškimi. Zato zamu- vljenih primerov leta 1986 po ku- saj se je številka prvič povzpela na 30 do 39 let. Najbolj izpostavljena jamo številne priložnosti za uspe- mulativnih podatkih Inštituta za skoraj 40 (38). V zadnjih petih je ljubljanska zdravstvena regija. šnejše zgodnje zdravljenje in pre-

10 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 t e m a

prečevanje novih okužb.« Vse več 36 % vprašanih odgovorilo, da se HIV okužena manj kot ena oseba niji, najbrž ni treba posebej spra- je torej oseb, ki na testiranje pri- je v preteklem letu testiralo na na 1000 prebivalcev, skupaj pred- ševati. »Relativno nizka obolev- dejo zelo pozno, nekateri tudi HIV. Vendar zaradi majhnosti in vidoma manj kot 1000 ljudi, kar je nost za aidsom med okuženimi s tako pozno, da jim ob pozitivnem specifičnosti vzorca rezultatov ni relativno malo v primerjavi z veči- pravočasno prepoznano okužbo je HIV testu diagnosticirajo aids. Ob mogoče posplošiti na celotno po- no držav Evropske Unije« ob predvidoma posledica dobre do- vedenju, da zgodnja diagnoza pulacijo MSM. trendih na področju HIV/aids pre- stopnosti do zelo kakovostnega HIV-a pomeni bistveno več mo- ventive v zadnjem letu, prej nav- zdravljenja okužbe s HIV, vključ- žnosti za uspešno in učinkovito dajajo s skrbjo, kot pomirjajo. Ka- no z visoko aktivnim protiretrovi- zdravljenje, hkrati pa to močno Sifilisa med HIV kšno je torej 30 let po prvih pri- rusnim zdravljenjem,« pravi lan- zniža verjetnost prenosa virusa na merih HIV/aidsa in 25 let po pr- skoletno poročilo IVZ. Tudi HIV neokužene osebe, nas mora poda- pozitivnimi vse več vih diagnozah v Sloveniji stanje pozitivni poročajo, da so z zdra- tek o poznih diagnozah posebej In še nekaj bode v oči iz letnega na področju HIV/aids kurative in vljenjem pri nas zadovoljni, aktivi- skrbeti. poročila IVZ o HIV/aidsu 2010: preventive? sti na področju HIV/aids preventi- »Zelo zaskrbljujoči so tudi podat- ve pa o tem, da je sodelovanje ki epidemiološkega spremljanja med medicinsko stroko in nevla- Pretestiranost na HIV je nizka sifilisa, ki kažejo na izrazit porast Zdravljenje HIV/aidsa dnim sektorjem zgledno. »V Sloveniji je v primerjavi s šte- zgodnjega sifilisa med moškimi, ki vilnimi drugimi evropskimi drža- imajo spolne odnose z moškimi in zgledno urejeno vami obseg diagnostičnega testira- so znano okuženi s HIV.« Kaj to Strokovnjaki s Klinike za infekcij- Kaj pa preventiva? nja relativno majhen, vendar se je pomeni? Ker vemo, da se sifilis ske bolezni in vročinska stanja Ministrstvo za zdravje je leta 2005 v obdobju zadnjih deset let pove- prenaša skoraj izključno spolno, zagotavljajo, da so HIV pozitivni ob povečanju novih diagnoz rea- čal,« poroča IVZ, in sicer, z manj tj. z nezaščitenimi oralnimi, anal- pri nas deležni zdravljenja s so- giralo z javnim razpisom, na kate- kot enega testa na 100 prebivalcev nimi in vaginalnimi spolnimi od- dobnimi terapijami, ki skoraj v rem je nevladnim organizacijam leta 2001 na 1,8 testa leta 2010. V nosi, kaže porast zgodnjega sifilisa ničemer ne zaostajajo za najso- namenilo sredstva za izvajanje sosednji Avstriji, ki je po podatkih med HIV pozitivnimi MSM na dobnejšimi pristopi v svetovnem preventivnih programov v najbolj poročila HIV/AIDS Surveillance in resno verjetnost opuščanja upora- merilu. Podatki o obolevnosti in ranljivi skupini. Odtlej trem dru- Europe iz leta 2007 na vrhu Evrop- be kondoma pri HIV pozitivnih umrljivosti zaradi aidsa tem na- štvom, ki se v Sloveniji ukvarjajo s ske unije po stopnji testiranja pre- osebah na zdravljenju. Tudi sicer vedbam pritrjujejo. V zadnjih de- HIV/aids preventivo za geje, bise- bivalstva na HIV, se na 100 prebi- je breme okužbe s sifilisom med setih letih (2001 – 2010) se je po ksualne moške in ostale MSM valcev testira 9 ljudi. Manj testov MSM nesorazmerno visoko, saj je podatkih IVZ s HIV-om okužilo (DIH, Legebitra in Škuc Magnus) kot pri nas pa naredijo samo v bilo leta 2010 od 40 diagnoz zgo- 315 ljudi, za aidsom jih je zbolelo prek javnih razpisov redno skupaj Romuniji, na Madžarskem, Polj- dnjega sifilisa kar 17 odkritih prav 84, 25 pa jih je umrlo. Pri tem je namenja po nekaj 10.000 evrov skem in v Grčiji. med MSM. Za 7 med njimi je bilo pomembno poudariti, da umirajo letno. Sredstev kljub gospodarski pred okužbo s sifilisom znano, da v zadnjih letih predvsem pacienti, krizi, ki je pogosto izgovor za IVZ v zadnjih letih v okviru testa so HIV pozitivni. ki so po zdravniško pomoč prišli reze na zdravstvenem in social- sline v K4, kjer na majhnem speci- prepozno, ali pa zdravniki, kljub nem področju, posebej ko gre za fičnem priložnostnem vzorcu epi- Statistični podatki epidemiološke- temu da so pacienta imeli na preventivo, niso zmanjševali, rav- demiološko spremljajo tvegana ga spremljanja nam torej kažejo obravnavi, predolgo niso posumi- no nasprotno, postopoma jih po- vedenja najbolj ranljive skupine, dokaj jasno sliko razvoja epidemi- li, da bi oseba lahko bila iz ranlji- večujejo. Vlada je, potem ko v zanima tudi delež letno testiranih je HIV/aidsa pri nas. In stanje je iz ve skupine za HIV. Zakaj se paci- Sloveniji devet let, od leta 2000 na okužbo s HIV. V obdobju od leta v leto slabše. Zato nas ocene enti zdravniku niso razkrili sami, do 2009, nismo imeli osrednje leta 2005 do 2010 je v povprečju strokovnjakov, da je »v Sloveniji s se, ob stopnji homofobije v Slove- nacionalne strategije boja proti

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 11 t e m a

HIV/aidsu, oktobra 2009 sprejela je bila med drugim osnova za vr- druženja MSM, društvih, mladin- ru katerega izvajajo testiranja na Strategijo preprečevanja in obvla- sto preventivnih dejavnosti, ki skih centrih, študentskih organi- roza večerih v Klubu K4 in na dovanja okužbe s HIV za obdobje smo jim bili priča leta 2010. Med zacijah in klubih, šolah, zdra- Društvu informacijski center Le- 2010 – 2015. Dokument je nastal najbolj opaznimi je bila nacional- vstvenih domovih, zavodih za gebitra v Ljubljani. Gre za po- na Komisiji za aids na Ministrstvu na kampanja HIV/aids preventive zdravstveno varstvo itd. Posluže- memben preboj na področju pro- za zdravje kot plod sodelovanja Prenašaj sporočilo, ne virusa! Šlo je za vala pa se je tudi novih medijev: mocije testiranja v ranljivi skupini med politiko, stroko in civilno enoletno nizkoproračunsko pre- spleta, youtuba in Facebooka in kot izjemno učinkovitega preven- družbo. V komisiji so pri nastanku ventivno kampanjo za mlade in inovativnih pristopov (flashmo- tivnega sredstva. Še do nedavnega strategije aktivno sodelovali tudi MSM, pri nastanku in realizaciji bov, FB nagradnih natečajev ...). je namreč veljalo, da je testiranje člani vseh treh omenjenih društev. katere so prvič združeno delovali Julija lani so jo, združeni, teden zunaj medicinskih institucij neiz- Komisija za aids se je prav zaradi predstavniki in predstavnice Mini- dni predstavljali tudi na Global vedljivo. Povečevanje dostopnosti nastajanja nacionalne strategije strstva za zdravje, medicinske villageu Mednarodne aids konfe- do anonimnega brezplačnega te- začela pogosteje sestajati in se po stroke, nevladnega sektorja, aka- rence na Dunaju. Med vidnejšimi stiranja za MSM je toliko po- letih nedelovanja približala cilju, demske sfere in študentov. Kam- posledicami sprejetja nacionalne membnejše, ker pripadniki ranljive ki si ga je sama zastavila: srečanja panja je mlade in MSM nagovarja- strategije velja omeniti tudi pro- skupine pogosto poročajo, da jim vsaj dvakrat letno. Novembra la s plakati, nalepkami, vizitkami, jekt terenskega testiranja na HIV je ob testiranju v medicinskih 2009 sprejeta nacionalna strategija ki so jih razdeljevali po mestih in hepatitis Nevidni trikotnik, v okvi- ustanovah, kot je organizirano pri

Miran Šolinc, Škuc Magnus pričanju, tudi s HIV-om. ja in strah otežujejo zdravljenje in diskriminaci- Odziv na življenje okuženih ter vplivajo na Po mnenju Mirana Šolinca, ŠKUC ja in hetero- prve prime- njihovo duševno zdravje ter nega- Magnus, je največji napredek na normativnost re je bil v tivno vplivajo tudi na odločitve področju HIV/aids preventive in politike ter Sloveniji MSM, na primer na odločitev za kurative v zadnjih 25. letih dejstvo, mačehovski hiter, tako s testiranje.« Razlogi za skrb pa so, da imamo zagotovljene minimalne odnos drža- strani stro- tako Konc, tudi nezadostno pozna- standarde, ki so postali samoumev- ve: »Skrbi me nesorazmeren razvoj kovnjakov in institucij kot tudi ne- vanje homoseksualnosti, homofobija ni, na primer: »nevladne organizaci- nevladnega sektorja v primerjavi z vladne gejevske organizacije ŠKUC in sovražni govor. je (NVO) s svojimi programi za vse zdravstvenim in v primerjavi s po- Magnus. Postavili so temelje, na ranljive skupine, prostovoljno sveto- dobnimi državami v EU. Skrbi me, katerih so nastali in se vse do danes vanje in testiranje, kakovosten labo- da društev še nismo dovolj okrepili, razvijali različni programi. Izboljšal Dr. Janez Tomažič ratorij, protiretrovirusno zdravljenje da bi lahko učinkoviteje opravljala se je tudi odnos do okuženih, ven- in spremljanje epidemije. Imamo svoje dejavnosti.« dar na tem področju napredek ni Dr. Janez Tomažič z Infekcijske kompetentne strokovnjake na vseh tako velik, kot bi si želel. Na podro- klinike meni, da je med največjimi področjih in dobro nacionalno stra- čju preventive so se z razvojem no- dosežki v četrtstoletnem spopadanju tegijo.« Šolinca najbolj skrbi vse več Iztok Konc, DIH vih tehnologij razvili in uveljavili s HIV/aidsom v Sloveniji ustanovi- okuženih med MSM, v skupini, kjer novi pristopi, ki so pripomogli k tev ambulante za testiranje in sveto- je pri nas epidemija skoncentrirana. Iztok Konc, koordinator projekta boljši in širši obveščenosti in osve- vanje na njihovi kliniki, kjer se lah- »Skrbi me sprenevedanje stroke in »Pamet v roke, kondom na glavo!« ščenosti.« Tudi Konca najbolj skrbi ko ljudje anonimno in brezplačno politike, saj to področje nikoli ni pri DIH-u pravi, da je največji na- naraščajoče število novo odkritih oz. zaupno testirajo na HIV. »Na med prioritetami javnega zdravstva, predek na področju HIV/aidsa v okužb: »Skrbi me, da moški v neka- začetku epidemije se je dobro vple- pričakuje pa se, da bodo NVO vse zadnjih 25. letih na medicinskem terih situacijah opuščajo uporabo tla tudi država, imeli smo uspešno postorile s prostovoljstvom.« Ra- področju: »Skozi leta se je izboljša- kondoma in druge oblike varne zdravstveno vzgojo, tudi javnost je zlog za skrb so, po Šolinčevem pre- lo poznavanje in zdravljenje okužbe spolnosti. Tudi stigma, diskriminaci- bila dobro informirana. Posebej to

12 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 t e m a

nas, nelagodno zaradi strahu pred med katerimi so tudi strokovnjaki ki ga lahko, pomanjkljivo obleče- Vsem tem inovativnim pristopom razkritjem in jih to pogosto od- za HIV/aids preventivo, z učinko- nega in dobro založenega s pre- nevladnih organizacij je treba pri- vrača od rednega periodičnega vito kombinacijo potopisov, re- ventivnimi gradivi, pogosto sreča- šteti še klasične, splošne preven- testiranja. Terensko testiranje ob ceptov, kratkih erotičnih zgodb, te na mestih druženja MSM, npr. tivne dejavnosti, kot so: distribu- podpori Infekcijske klinike in In- poezije, literarnih besedil, anoni- na roza večerih v Klubu K4 ali na cija zloženk s kondomom in lubri- štituta za mikrobiologijo in imu- miziranih osebnih dnevnikov, raz- Paradi ponosa. Nezanemarljiva sta kantom ter letakov z mesti testira- nologijo ter vseh treh navladnih mišljanj, vesti o aktualnem dogaja- tudi zbirka erotičnih tesktov Dihti- nja na mestih druženja MSM, sve- organizacij, ki imajo preventivne nju na sceni, erotizirajočih foto- vo*, kjer so se preventive lotili po tovalna telefona DIH-a in Legebi- programe za MSM, izvaja Društvo grafij in videov ... ter poljudnih literarni poti, ter distribucija kon- tre, skupino za moške, ki živijo s informacijski center Legebitra. tekstov o varni spolnosti doseglo, domov in lubrikantov neposredno HIV/aidsom pri Škuc Magnusu, da se je HIV/aids preventiva zne- na »štrik placih« v Ljubljani. V svetovalca Zdravka na GayRomeu V zadnjih petih letih so lgbt-ne- bila nadležne etikete »pedagoške zadnjih letih je pozornost zbudil ter vrsto raziskav, predavanj, tabo- vladne organizacije, tako kot v dolgočasnosti«. Tako so zajeli tudi projekt spodbujanja družbene rov, posvetov in drugih izobraže- zlatih časih HIV/aids preventive širok krog bralcev med geji, bise- odgovornosti in zavezanosti pod- valnih dejavnosti. Seveda pa na ob izbruhu epidemije do sredine ksualnimi moškimi in ostalimi jetij HIV preventivi Everywhere, ki področju HIV/aidsa v Sloveniji še devetdesetih, ko je bil z novimi MSM. V štirih letih delovanja so ga v Sloveniji izvajajo pri Škuc zdaleč ni vse rožnato! pristopi na tem področju vodilen na blogu Glavca objavili 1.400 Magnusu. Tako so štirim lgbt-lo- Škuc Magnus, pokazale veliko prispevkov, zabeležili več kot kalom pri nas (Tiffany, K4, Savna inovativnosti in iznajdljivosti. Pri 18.000 komentarjev in našteli več Gymnasivm in Cafe Open) pode- AIDS ostaja marginalna tema DIH – Društvu za integracijo ho- kot milijon in pol klikov. Povpreč- lili znak, ki obiskovalcem zagota- moseksualnosti so denimo v okvi- no jih vsak dan spremlja 350 ljudi. vlja, da so v njihovih prostorih na javnega zdravstva ru programa Pamet v roke, kon- Da bi uporabo kondoma, lubri- voljo kondomi, lubrikanti, infor- Kljub temu, da se pri nas v zadnjih dom na glavo! vzpostavili blog kanta in testiranje na HIV še bolj macije o testiranju in zdravljenju letih soočamo z vse več primeri Glavca (glavca.blog.siol.net). Na popularizirali, so pri DIH-u uvedli ter splošne informacije o spolnem pozitivnih diagnoz, HIV/aids ni njem je 33 raznolikih avtorjev, promotorja HIV/aids preventive, zdravju. tema, ki bi bila vredna večje po-

velja za sku- bolj prijazni, vse manj je neželenih ključna uved- število vseh okužb v letu 2010. pino intrave- učinkov, vsa zdravila pa krije zdra- ba testov. »Skrb zbuja tudi dejstvo, da je med noznih uži- vstveno zavarovanje.« Med poseb- »Slovenija je njimi veliko takih, ki imajo znake valcev pre- nimi dosežki zadnjega obobja izpo- bila pri uved- akutnega HIV-a, to pomeni, da so se provedanih stavlja testiranje zunaj bolnišničnih bi testiranja okužili v zadnjem mesecu. Epidemi- drog (IUD), zidov. Sicer pa dr. Tomažiča najbolj ena prvih v ja je torej v razmahu. Zelo veliko pa kjer smo si- skrbi nezadržno širjenje virusa med Evropi, saj je takih, za katere lahko zanesljivo cer imeli tudi nekaj sreče, saj v tej MSM, predvsem med mladimi: smo v našem laboratoriju prve teste trdimo, da so se okužili pred več kot skupini ni bilo veliko okuženih, »Mladi so osveščeni in pridejo hitro za HIV uvedli že septembra 1985. desetletjem. Bolniki s pozno dia- pozeneje pa so bile uspešne preven- na testiranje, pri starejših ni tako. Prvi korak pri preprečavanju preno- gnozo so pri nas edini, pri katerih s tivne dejavnosti.« Pomemben dose- Pri njih navadno ugotovimo bole- sa HIV-a je bil vzpostavitev nadzora še tako učinkovitimi zdravili ne mo- žek, pravi dr. Tomažič, je vsakoletno zen že v poznih, včasih celo termi- nad kvaliteto darovane krvi. V Slo- remo z gotovostjo preprečiti smrti.« anonimno nevezano testiranje, ki ga nalnih štadijih, pogosto v obdobju venij smo redno testiranje krvoda- Dr. Poljak še opozarja, da je v Slo- izvaja IVZ »Ta ukrep preprečuje, da aidsa.« Dr. Tomažič je prepričan, da jalcev uvedli že leta 1986. Bili smo veniji velik problem tudi stigma: bi nas epidemija v kateri od ranljivih je pri nas nekaj 100 MSM, ki se ne ena prvih držav, ki je ustanovila »HIV pozitivni bolniki imajo pro- skupin presenetila.« Zdravljenje želijo testirati, ker ne želijo vedeti, multidisciplinarno komisijo za aids. bleme z medicinskim sistemom in HIV/aidsa je pri nas med najsodob- kakšen je njihov HIV status, »saj se Ta je, vsaj v zgodnjih letih, ko je niso deležni enake medicinske oskr- nejšimi. »Že leta 1987 smo imeli bojijo posledične odgovornosti, raje delovala dobro, pomembno prispe- be kot HIV negativni. Velik pro- prvo zdravilo, a do leta 1995 nismo imajo seksualno svobodo.« vala k omejitvi širjenja HIV-a.« Dr. blem pa je tudi splošno nesprejema- bili uspešni. Danes je zdravljenje Poljak posebej izpostavlja, da imajo nje okuženih v družbi.« uspešno, tako da je življenjska doba Dr. Mario Poljak v Sloveniji bolniki vse teste in zdra- + HIV pozitivnih na terapiji podobna vila na voljo v okviru zdravstvenega pričakovani življenjski dobi neoku- Dr. Mario Poljak, vodja referenčne- zavarovanja. Kot vodjo rereferenč- ženih. Seveda morajo priti dovolj ga laboratorija za HIV, pravi, da je nega laboratorija pa ga skrbi, da zgodaj. Režimi zdravljenja so vse za vsako nalezljivo bolezen vedno smo letos smo že septembra presegli

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 13 t e m a

razpravi kot v medijih in ga kljub večkratnim opozorilom, da je sti- gmatiziranje nedopustno, do kon- ca niso opustili. Komisija za aids, ki je v novi nacionalni strategiji med cilje zapisala tudi omejevanje diskriminacije in stigmatizacije ter vključevanje okuženih v družbo, zornosti. In namesto, da bi relativ- bi preplavil šolski in zdravstveni to 480.000 evrov na leto, pri če- se kljub prijavi novih diskurzov no nizko število okužb izkoristili sistem, s posveti, okroglimi miza- mer je zdravljenje HIV pozitivnih stigme v razpravi o Družinskem za krepitev preventivnih progra- mi, predavanji, izobraževalnimi dosmrtno. Področje HIV/aidsa, zakoniku ni odzvala. Tudi sicer mov, ki bi ugodno stanje ohranja- akcijami. Takšne, ki bi zajela vse zlasti v ranljivih skupinah, je pri smo se v 25-ih letih HIV-a v Slo- li, strokovnjaki opozarjajo, da v nove medije, ki bi bila inovativna nas podraziskano, če pa s pomo- veniji srečevali s številnimi prime- Sloveniji vztrajno spimo na lovo- in bi sprožila široko javno razpra- čjo evropskih projektov katera od ri, ko so bili HIV pozitivni zaradi rikah druge polovice osemdesetih vo, vladnemu in nevladnemu sek- organizacij vendarle izvede ka- razkritja statusa ob službe, ko so in prve polovice devetdesetih, ki so torju pa dala zagon za delo in kšno raziskavo, je diseminacija jih sosedje preganjali iz lastnih bili preventivnim programom in nove akcije. Lanska kampanja Pre- rezultatov, na katere bi lahko na- stanovanj in so se bili primorani kampanjam, zaradi hudega strahu našaj sporočilo, ne virusa! je bila zara- slonili nove preventivne progra- izseliti ali ko jim je medicinsko pred novo boleznijo, veliko bolj di nizkoproračunskosti le bleda me, pomanjkljiva. Tudi sodelova- osebje odklonilo zdravstvene sto- naklonjeni. Paradoksalno je, da gre senca kampanj iz preteklosti in je nje med nevladnimi organizacija- ritve. Raziskava med zobozdravni- nizko število okužb najbrž pripisati mediji skorajda niso zaznali. Spol- mi ni na ravni, ki bi obetala vse ki, ki so jo oktobra 2005 izvedli tudi intenzivni zgodnji preventivi, na vzgoja v šolah je prepuščena boljšo preventivo, saj se pogosto pri Škucu, je pokazala, da 94 zo- ko so z ustreznimi programi, na iznajdljivosti učiteljev in učiteljic. zdi, da se je v boju za tistih nekaj bozdravnikov od 426, kolikor so primer pri Projektu Robert, prepre- Namesto da bi ministrstvo za šol- 10.000 evrov javnega sofinancira- jih vključili v raziskavo, HIV po- čili, da bi se HIV razširil med intra- stvo in šport vzgojo za zdravo, nja težko usesti za skupno mizo in zitivne osebe ne bi sprejelo na venozne uživalce drog, od koder varno in odgovorno spolnost ure- uskladiti programe, da bi bili zares zdravljenje, ker bodisi nimajo po- hitro najde pot med večinsko hete- dilo na sistemski ravni, je lani po- komplementarni. gojev za HIV pozitivne, jih je roseksualno populacijo. Ali, ko so nudilo izključujoč letak Ponosen na strah okužbe oziroma so jim od- pri Škucu s takojšnjim odzivom na svoj (s)pol! Dijakinje in dijake silijo govorili »Naj raje gre kam dru- HIV v svetu že aprila 1985, leto v podpisovanje izjave »Spolnost Stigma ne popušča gam!« Primeri, ko so se HIV pozi- pred prvimi primeri HIV-a v Slove- je velika odgovornost dveh par- Eden glavnih problemov, s kate- tivni v človekoljubnem prepriča- niji, izdali publikacijo o aidsu, v tnerjev drug do drugega, zato iz- rim se soočamo na področju HIV/ nju, da bodo prispevali v boju kateri so pozivali k varni spolnosti, javljam, da sem seznanjen(a) z aidsa, pa je še vedno stigma. Naj- proti stigmi, razkrili pred javno- temu pa je sledilo vsaj desetletje vsem, kar prinaša«, ne da bi jim bolj simptomatsko je v zadnjih stjo, pa so se, pravijo poznavalci, intenzivne preventive. Ali ko so na pred tem nudili ustrezno izobra- dveh letih stopila v ospredje v zelo slabo končali. Kakšne so re- Inštitutu za varovanje zdravja izva- ževanje o spolnosti. Področje pre- razgretih razpravah o Družinskem snične razsežnosti stigme in kako jali odmevne akcije za splošno po- ventive za MSM, ranljivo skupino zakoniku. Za to so poskrbeli na- ta skupaj s homofobijo vpliva na pulacijo. znotraj katere poteka epidemija, sprotniki zakonika, ko so v članku epidemijo HIV/aidsa pri nas, pa je je izrazito podfinancirano. Mini- »Otrok ima v istospolni skupnosti potrebno še raziskati. Dokazov za to, da HIV ni tema strstvo za zdravje namenja nevla- 435-krat večjo verjetnost, da se bo slovenskega javnega zdravstva, ni dnim organizacijam s preventivni- srečal z osebo, okuženo s HIV- HIV/aids je tudi po 30-ih letih od treba iskati z lupo, saj so v nebo mi programi za MSM skupaj letno om« pod krinko skrbi, da bi bili odkritja in 25-ih letih, odkar se z vpijoči. Devet let smo bili brez v povprečju po nekaj 10.000 otroci v gejevskih družinah izpo- njim soočamo v Sloveniji, polje, ki nacionalne strategije preprečeva- evrov. S takšnim denarjem pa je stavljeni večji verjetnosti, da bi nudi vrsto izzivov za prihodnja nja in obvladovanja okužbe, te- nemogoče izvesti kakršen koli izgubili enega od posvojiteljev, leta intenzivnega dela, vendar meljnega državnega dokumenta, resen program HIV/aids preventi- homoseksualno spolnost prikazali ostaja žal tudi tema, ki je vse pre- ki nalaga smernice in standarde ve na nacionalni ravni. Vlada je kot perverzno, dekadentno in na- pogosto potisnjena na obrobje. preventive in kurative. Že leta gluha celo za finančne argumente, gnusno, HIV pozitivne pa kot Dokler ... smo brez zares medijsko odmevne ki pravijo, da zdravljenje vsake nevarnost za otroke. Diskurz so + nacionalne kampanje, takšne z nove okužbe stane zdravstveno potem pripadniki t. i. civilne inici- jumbo plakati, oglasi v tisku, na blagajno približno 1.000 evrov ative in desnih političnih strank radiih in televizijah, z materiali, ki mesečno. Pri 40 okužbah letno je reproducirali tako v parlamentarni

14 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 k o m e n t a r

Jure Aleksejev, dijak leta Prve gimnazije Maribor in avtor novega predloga slovenske ustave, ki je izšel v zbirki esejev Za pest esejev.

Jure Aleksejev političnega aktivizma. Ljudi, ki bi bili pripravljeni tvegati razbito Skrivna glavo za to, kar je prav, je pri nas vedno bilo kronično premalo. Ne- homofobična kaj časa se je zdelo, da nam bodo morda pomagali tujci. Slovenci ne plat naroda počnemo ničesar rajši kot to, da se udeleženci razvpitega shoda Ci- je zapisal stvari, ki jih danes spre- pokoravamo ukazom iz tujine. Ko Ko sva z Marcelom Štefančičem vilne iniciative za družino in pra- tno obračajo v zagovor jedrne se je v Španiji, Veliki Britaniji in še na Studiu City govorila o pravicah vice otrok (A ni to super naziv? družine z mogočnim in vsenadzo- kje drugje nedavno sprostil uradni homoseksualcev, me je nekaj ljudi Danes že kaka polovica slovenskih rujočim očetom (kot to zahteva odnos do pravic homoseksualcev, opozorilo, da bom utegnil imeti otrok in družin ne ustreza njihovi katekizem) in seveda označbo sem vsaj jaz osebno pričakoval težave zaradi tega, ker sem v svoji definiciji.) so lahko dva dneva homoseksualnosti kot bolezni. prihod evropske direktive, ki bo knjigi predlagal, da bi v slovenski uživali v nekaj fotografijah in ne- Homofobično delovanje nam lah- Slovencem brez priziva ukazala, ustavi pisalo, da se lahko zakonska kajsekundnih posnetkih, potem pa ko pomaga celo pri spoznavanju naj še sami storijo enako. Toda EU zveza sklene tudi med istospolni- so vsi znova izginili s prizorišča, manj znanih delov naše zakono- ni pokazala interesa za kaj takega mi pari. Te težave se niso nikoli pojavile pa so se kritike njihove daje. Na spletni strani www.24kul. in v prihodnosti ga bo verjetno še pojavile, sem pa dobil nekaj če- drže in »posvečenih« naukov. Pra- si recimo beremo: »Homoseksualni manj, saj so sedanji politiki EU stitk. Očitno Slovenci (oziroma ve težave se bodo začele, ko bo življenjski slog je z zdravstvenega vidika ujeti v tekmi z vedno glasnejšo vsaj tisti del, ki gleda Studio City) kontrola popustila. Slovenci svojo ocenjen kot tvegan, zato evropska in slo- skrajno desnico in zato posnemajo nimajo tako močnih homofobič- pravo stran pokažemo v anoni- venska zakonodaja prepoveduje homose- njene kseno- in homofobne vzor- nih teženj, kot se pogosto bojimo. mnosti (recimo v glasovalni kabi- ksualno usmerjenim moškim darovanje ce politične propagande. ni), in če ima naš narod res skriv- krvi.« Kot vidimo, ima pisec teža- Seveda pa je to mogoče zgolj prvi no homofobično plat, potem bi se ve s slovnico (pisati bi moralo Kaj nam torej še ostane? Večina vtis. Slovenci smo narod brez hrb- lahko napovedani referendum o »prepovedujeta« in ne »prepove- odkritega protihomoseksualnega tenice, zato zelo radi govorimo in Družinskem zakoniku kaj slabo duje«), ima pa prav, kar se tiče delovanja je danes vsaj prikrito delamo to, kar drugi hočejo od iztekel. zakonske prepovedi, ki je vsaj zu- mačističnega in ni usmerjeno nas. V javnosti torej ne govorimo naj gejevske in lezbične scene samo v nadaljevanje diskriminacije tega, kar mislimo, temveč to, za Ampak če ne drugega, si lahko ob popolnoma neznana, saj pri vseh homoseksualcev, ampak prikrito kar menimo, da želi javnost slišati, predlogih o ponovni izročitvi dru- krvodajalskih akcija vneto poudar- postavlja v podrejeni položaj tudi in odkrito izražanje sovraštva do žine v katoliško naročje vsaj malo jajo, da lahko kri darujejo VSI. ženske. To sicer ni nikjer eksplici- homoseksualcev danes ni posebej razmigamo možgane. Kampanja Toda opazna je nenavadna po- tno zapisano, je pa pri poudarja- sprejemljivo. Marsikateri homose- za ohranitev zakonske zveze in drobnost. Prepoved se nanaša nju, da je zakonska zveza sku- ksualec se morda ne bo strinjal, saj družine je natlačena z raznimi samo na geje (oz. moške, ki imajo pnost moža in žene, da otrok nuj- smo še pred nekaj dnevi (pišem paradoksi. Recimo tale: zakonska spolne odnose z moškimi, če upo- no potrebuje očeta in mater, ve- 19. 8.) s prižnic po celi Sloveniji zveza mora biti skupnost moža in rabimo dejanske besede predpisa), dno poskrbljeno, da so moški poslušali škofe in druge katoliške žene, katere namen je oblikovanje avtor pa začne govoriti o »homo- omenjeni na prvem mestu; Biblija pastirje, ki so glasno propagirali družine. Taka trditev avtomatično seksualnem življenjskem slogu«, in že omenjene interpretacije Fre- »nedotakljivo družino«, ki mora vleče za sabo nagajivo vprašanje, ki ga verjetno živijo tudi lezbijke. uda (oboje je med temi ljudmi biti oblikovno enaka tisti iz evan- kaj naj naredijo pari, ki zaradi me- Imamo morda opravka s splošnim zelo priljubljeno branje) pa ženske gelijev in temeljiti na trajni, mo- nopavze ali bolezni ne morejo neupoštevanjem žensk, ali pa mor- večinoma obravnavajo s prezirom nogamni in seveda heteroseksual- imeti otrok? Bo morda nadškof da z namernim ustvarjanjem na- in jim dodeljujejo položaj malo- ni zvezi. Točno kako so ti pridev- Stres zavrnil poroko dveh upoko- pačnega vtisa? Ravno povsod pri- pomembnih članic družbe. Morda niki uglašeni z evangelijskim nau- jencev, ker v zakonski zvezi ne sotno ukrivljanje dejstev je jasen sem pretirano optimističen, ampak kom, da v sveti družini otrokov bosta osnovala družine? Močno znak šibkosti, saj se lahko neu- dvomim, da bodo Slovenke to oče ni materin mož in niti ni tu- dvomim. Zelo zanimivo je tudi, da branljivo brani le na tak način. sprejele. Ob tem mi pride na misel zemsko bitje, seveda nismo slišali, so verneži za boj proti vsemu »ne- Kaj pa lahko reši te probleme? Na verz iz odlične in vse premalo a to ni ravno naša stvar. Kakorkoli naravnemu«, kot temu pravijo, na slovenski narod se ne gre pretira- poznane pesmi Bread and Roses: že, stvari še niso tako hude, kot bi svojo stran vpoklicali tudi Si- no zanašati, saj je njegov pravi »The rising of the women means lahko bile in kot bodo morda po- gmunda Freuda. Čeprav jim je kot odnos do homoseksualne proble- the rising of the race.« Srčno stale. Prej omenjeni škofje so do- Žid po izvoru in ateist po prepri- matike lepo skrit, prav tako pa upam, da res. bili nekaj medijske pokritosti, tudi čanju desetletja šel rahlo na živce, Slovenci nimamo velike tradicije +

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 15 k o l u m n a Foto: Nada Žgank/Memento

Mitja Blažič stva za obrambo pred žalitvami in nje Rener so njihova prizadevanja vsakodnevnimi napadi hinavskega prerasla v poskus »simbolne domi- Čas je za in hudobnega političnega razreda,« nacije«. Gre za zatrtje vsakršnega, so zapisali anonimni strokovnjaki na tudi kompromisnega, poskusa prav- »outing«! področju internetnih tehnologij, ki nega urejanja enakopravnosti za so Mancusu akcijo predlagali in jo istospolno usmerjene. Natanko Potem ko je avstrijski kardinal in bodo v kratkem tudi izvedli. (Več tako, kot v dokumentu Premislek o dunajski nadškof Hans Hermann nam do zaključka redakcije ni uspe- predlogih za pravno priznanje zvez Wilhelm Groër v pastoralnem pismu lo izvedeti.) med istospolnimi osebam (2003) ostro obsodil homoseksualnost, je hovniki poročajo, in s spoštovanjem Nekaj podobnega je julija lani nare- predlaga prefekt Kongregacije za 27. marca 1995 37-letni Joseph enakopravnosti žensk, da lahko po- dil Carmelo Abbate, novinar tedni- verski nauk (ex Congregatio Roma- Hartmann javnosti razkril, da je stanejo duhovnice. V razočaranju je ka Panorama. 20 dni je s skrito ka- nae et universalis Inquisitionis) kar- imel z Groërjem, še kot 17-letni v preteklih mesecih katoliško cerkev mero in »prikupno vabo« preživel dinal Joseph Ratzinger, sedanji pa- dijak ene od katoliških šol, štiriletno zapustilo 35.000 ljudi,« je avgusta med nočnimi homoseksualnimi pež Benedikt XVI. Laži, namerne intimno razmerje: »Bil sem popol- 1995 poročal spletni New York Ti- avanturami duhovnikov v svetem napačne interpretacije, demonizaci- noma odvisen od njega. Bil je moj mes. Pokojni deželni glavar Jörg mestu. Abbante je v izjemni repor- ja homoseksualnosti, ustvarjanje oče, moja mama, moj spovednik in Haider, ki ga je leta 2000 razkril taži skozi zgodbe treh fantov (Pau- moralne panike s kataklizmičnimi moj ljubimec.« Kmalu so Hartman- nemški novinar v berlinski izdaji la, Carla in Luke) razkril življenje scenariji, širjenje strahu, občutka nove navedbe potrdili še številni časnika Tageszeitung, se je prav duhovnikov, potem ko v omaro po- ogroženosti in žrtve. Neprekinjeno drugi kardinalovi »varovanci«. Av- zaradi strahu pred t. i. Hartmanno- spravijo svoje talarje. »Udeležujejo produciranje in neskončno reprodu- strijski preiskovalni novinar Huber- vim efektom vzdržal homofobičnih se nočnih zabav s prostituti, imajo ciranje tovrstnih diskurzov. Ali, kot tus Czernin v svoji knjigi Das Buch in populističnih izpadov. (Leta 1996 spolne odnose z naključnimi moški- je na eni od maratonskih obravnav Groër (1998) trdi, da je bilo žrtev je kot član nacionalnega parlamenta mi, najdete jih na spletnih klepetal- Družinskega zakonika, ob n-ti po- Groërjevih spolnih zlorab več kot kljub temu glasoval proti odpravi nicah in na mestih druženja isto- novitvi »argumentov« nasprotnikov dva tisoč. In zakaj je Hartmann jav- dveh protigejevskih členov v kazen- spolno usmerjenih.« Z besedo, sliko zakonika cinično pripomnila Majda no razkril Groërja? Za »outing« se skem zakoniku. Ni pa bil v naspro- in videom oriše detajle »pogumnih Potrata: »Repetitio est mater studio- je odločil zaradi kardinalove ostre tovanju enakopravnosti gejev in noči« rimskih duhovnikov. Podob- rum.« To so temeljna orodja novega obsodbe homoseksualnosti v pasto- lezbijk glasen, kot je bil, ko je govo- nih zgodb smo vajeni iz ZDA, kjer lova na čarovnice, ki so ga naspro- ralnem pismu, je pojasnil. Marca ril o tujcih.) so najbolj glasne republikanske na- tniki Družinskega zakonika sprožili 2009 je v intervjuju za Narobe eden Aurelio Mancuso, predsednik orga- sprotnike človekovih pravic LGBT v naši državi. vodilnih avstrijskih gejevskih aktivi- nizacije »Equality Italia«, je po po- že ničkolikokrat zalotili s prsti v Čas je torej za outing. Za javno raz- stov Kurt Krickler (HOSI) povedal: ročanju dnevnika La Repubblica marmeladi na javnih straniščih in kritje imen homoseksualnih oseb, ki »Hartmann zgodbi o zlorabi nikoli prav v teh dneh napovedal prvi parkiriščih. so si v vrhu katoliške cerkve in kon- ni želel delati pretirane publicitete, množični »outing proti hipokriziji« Outing, javno razkritje homofobič- servativne desnice za življenjski cilj vendar ko je Groër v pridigi javno v Italiji. Na jesensko enakonočje, nih, a prikrito homoseksualnih oseb, zadali onemogočiti temeljne člove- obsodil homoseksualnost, je Hart- 23. septembra ob 10. uri, bodo na je eno od ultimativnih sredstev za- kove pravice sodržavljankam in sodr- mann prekinil molk, saj ni več mo- spletnem portalu listaouting.word- ščite pred fundamentalistično histe- žavljanom. Čas je, da objavimo ime- gel prenašati Groërjeve neverjetne press.com objavili prvih 10 imen rijo katoliških konservativcev, ki so na ljudi, ki so v prizadevanju, da bi hipokrizije.« Krickler je poleti 1995 zaklozetiranih homofobičnih politi- v zadnjih dveh letih dokazali, da za prikrili lastno homoseksualnost, vodil skupino Opus Lei, ki je na kov. Celoten seznam obsega, tako zatrtje napredka na področju odpra- brezčutno poteptali zadnjo mejo tiskovni konferenci javnosti razkrila trdijo, že več kot 100 imen. Med vljanja sistemske diskriminacije isto- sočutja, ki nas je do zdaj zadrževala, imena štirih avstrijskih homoseksu- njimi so tudi ministri na oblasti, spolno usmerjenih v Sloveniji niso da o njih nismo govorili javno. Če alnih nadškofov in zatrdila, da lahko kardinali in duhovniki. Mancuso pripravljeni izbirati sredstev. Z ob- imamo zdaj polne roke dela z refe- navedbe potrdijo s pričami. Napo- pojasnjuje, da so se za javno razkri- sežno, sistematično, dobro organizi- rendumsko kampanjo, je »outing« vedali so tudi »outing« nekaterih tje odločili neposredno po padcu rano in financirano kampanjo (po nuja! Če nočemo v Sloveniji čez ne- politikov desnice, zlasti konservativ- zakona proti homofobiji v parla- zgledu mormonske leta 2008 v Kali- kaj let imeti polne roke dela s kam- ne ljudske stranke, ki je bila takrat mentu, da bi homofobične homose- foniji) je katoliška cerkev, skupaj z panjo It gets better! Živeti v Sloveniji del vladajoče koalicije. »Pol milijo- ksualne politike, ki so prispevali k njenimi političnimi partnerji in ci- kot gej ali lezbijka, bi- ali transoseba na Avstrijcev je pretekli mesec pod- padcu zakona, pritisnili ob steno. vilno-družbenimi derivati (nekatere postaja namreč neznosno. pisalo peticijo, s katero so zahtevali »Iniciativa se je rodila, da bi prinesla je prav za to ustanovila sama), raz- + radikalno reformo cerkve, vključno nekaj pravice v državo, kjer nekateri vnela pravi boj za ideološko nadvla- z uvedbo pravice, da se lahko du- nimajo nobenega učinkovitega sred- do. Po besedah sociologinje dr. Ta-

16 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 Foto: Nada Žgank/Memento k o l u m n a

verjame v »nekaj«, ker pa je bila tekal na igrišču za golf, zabava pa večina krščena takoj po rojstvu, se je nadaljevala v hotelski taverni. avtomatično sodi v to občestvo. A Ker je bilo hotelsko osebje ves čas Suzana Tratnik vsaj brez tistih, ki smo se iz te zelo korektno, prijazno in dobro- cerkvene organizacije izpisali, voljno, smo se svatje počutili čisto Men' je ta čeprav je po njihovem mnenju običajno. Vse skupaj je bilo »čist krst »neizbrisno znamenje«. A navadn«, kot bi rekli v najnovej- maškarada zame je predvsem neprostovoljno šem žargonu. Navzoči so bili tudi in zelo ideološko dejanje, izvršeno starši enega od mladoporočencev, čist' navadna na majhnem otroku. iskreno navdušeni nad sinovo po- Okus po porazni splitski paradi je roko, no, v resnici je šlo za regi- Letos sem prvič namočila noge v popravila zagrebška parada, tokrat stracijo skupnosti, ki je sama po slani vodi neke sobote v začetku normalnost zagnusi za vse večne zelo množična, saj so se je mnogi sebi zelo nesvečana. Pravzaprav junija in tako otvorila začetek čase. »purgerji« udeležili tudi v znak sta mladoregistriranca svojo sku- svojega poletja. Ravno tiste sobo- Ravno ko se je zaključeval hetero- protesta nad homofobijo splitskih pnost že potrdila v državi enega te in ravno na tisti slovenski plaži poročni obred na plaži, so po sms- »blitvarjev«. Ljubljanska parada je od njiju, vendar tako sklenjena je potekala poročna slovesnost. ih začela kapljati obvestila, da je bila ... no, je bila, kar je že velik zveza ni veljavna v Sloveniji, zato Pa ne zdaj, sem besno pomislila, splitska parada že prekinjena, ker uspeh spričo sovražnega govora v sta se morala ponovno registrirati hočem imeti mir vsaj na plaži, le policija ni več zmogla zagotovljati parlamentu, na forumih in tudi v skladu s tukajšnjimi predpisi – zakaj se morata tadva mladoporo- varnosti udeleženk in udeležen- dejanj nekaterih skrajnežev. O kar pa je bil pravcati birokratski čenca tako razkazovati in na vsej cev. Še huje pa je bilo, da so ude- paradah smo govorili na dveh oreh. Toliko o nezdružljivosti ne- plaži propagirati heteroseksual- leženci, med njimi tudi nekaj de- okroglih mizah v Cafeju Open, ki katerih zakonov, ki jih priporoča nost, tudi s posledičnimi pogovo- klet z naše lezbične scene, ostali se jih, kako značilno, ni udeležil Evropska unija, njihovo sprejema- ri kopalcev, ki so se ljubeče ali ujeti v mirujoči povorki, obdani z nobeden od tistih, ki so imeli, nje in obliko pa prepušča posame- rahlo zdolgočaseno ozirali na nasilnimi nestrpneži, in da je kar predvsem po kuloarjih, veliko po- znim državam. obred, ženske pa so takoj opra- dolgo trajalo, preden jih je polici- vedati o tem, da je ljubljanska pa- Doslej sem bila na poroki enkrat vljale, kako grdo in nespodobno ja razvozila na varne prostore. rada dolgočasna, preveč politično samo, tako da niti ne vem, koliko je, ker je nevesta v beli obleki s Nihče me ne bo prepričal z abo- obarvana in negativno nastrojena se je ta gejevska »poroka« sploh kratkimi rokavi. Čeprav se je bila tnim mnenjem, češ da tako skrajne do večine, spet drugi so menili, da razlikovala od raznospolne. Ali je vsa plaža prisiljena ukvarjati se s situacije izzovejo ali celo izzivajo je treba parado preimenovati v bilo to, kar smo se šli, samo sim- poročnim obredom, nikomur ni sami homoseksualci s paradami. V nekaj tretjega. Seveda so bili tudi bolni približek oziroma posnema- prišlo na misel, da bi zahteval mir resnici te situacije šele pokažejo, taki (pa niti ne kakšni desničar- nje uradno priznane heterozdruži- in tišino med počitkom na jav- kako globoko je v resnici sovra- ji!!!), ki so trdili, da je to ena brez- tve ali pa smo bili morda priča nem prostoru (kar sicer zelo radi štvo (pa seveda tudi neznanje in vezna maškarada (a tudi letos smo samosvojemu obredu, ki bo z uza- počnemo). Povsem drugače pa je strah) do homoseksualcev in ka- pogrešali moške v tangicah!), zato konitvijo sčasoma predrugačil tudi bilo ob istem času te iste sobote kor koli drugačnih ljudi po spolu je le treba podeliti poročne in po- patriarhalne vzorce, kakor zatrju- na paradi ponosa v Splitu, ki je ali spolni usmerjenosti. Tako kot svojitvene pravice tudi lezbijkam jejo nekateri? Morda bo slika ja- potekala v grozljivo sovražnem in se je to pokazalo tudi ob predlogu in gejem, da bodo končno nehali snejša potem, ko bomo doživeli še skrajno primitivnem ozračju. Na družinskega zakonika, zlasti seve- paradirati. Zakaj potem lgbt-po- več gejevskih in lezbičnih porok. splitski rivi zbrani nasprotniki so da skozi dogajanja v organizaciji pulacija ne neha paradirati v skan- A na parado ponosa vseeno grem. namreč zmerjali udeležence in raznih zaščitnikov ene same prave dinavskih državah, v New Yorku Morda pa le enkrat doživim pravo udeleženke parade, češ, zakaj se, jedrne družine. Tudi tu ne gre za ali na Islandiji? Najbrž ne zato, maškarado, ne tisto predvidljivo bolniki, tako brezsramno razka- skrb za družino, sestavljeno iz ker ne bi imeli pametnjakovičev, pustno. zujejo, vanje so metali razne ateka, mamike in deteta, še manj ki trdijo, da je treba parade pono- + predmete in prakticirali vsakovr- za kakšno posebno nežno sočutje sa pospraviti na smetišče zgodovi- stni sovražni govor, menda vse za do ubogih otrok, pač pa enostav- ne. ohranitev normalnosti, hetero- no in predvsem za masovno izra- Poletje sem zaključila z namaka- vrednot, nedotakljivosti svete žanje odpora do državljanov in njem v Moravskih Toplicah, kjer družine ... Ko človek vidi posnet- državljank z drugačno spolno sem kot otrok preživela veliko ke nasilnih, nekultiviranih in zve- usmerjenostjo. Pod krinko ljube- poletij, in nikoli si ne bi bila misli- čine že zavoženih bedakov, beda- zni in normalnosti. Pri čemer zelo la, da se bom kdaj vrnila na vikend kinj in celo otrok, ki tako zelo dejavno sodeluje tudi RKC, slo- paket zato, ker bom povabljena na orgazmirajo v izlivih skupinskega venska verska organizacija z naj- gejevsko poroko dveh prijateljev. sovraštva – in kaj šele če to doži- več »članstva«, ki sicer v celoti ne Poroka je bila seveda mišljena vi na lastni koži –, se mu tovrstna podpira svoje Cerkve oziroma simbolično, poročni obred je po-

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 17 t i s t i č a s i Novoletna zabava, pozna sedemdeseta Na morju

Roman Kuhar

Intervju z Rafaelom Lapajnetom

spolu. Vsaka »ona« je postajala »on«, vsak Zaradi okolja, kjer še sodelujem. hodom zavil v kapelico pri Zmaj- Gejevska »njej« »njemu«. Pesmi so prvič zaživele Vendar v tem okolju ne želim ži- skem mostu. tako, kot so bile zamišljene. veti. Prodajam hišo in takoj ko se bom odselil, se bom oddaljil tudi Kapelico? poroka na Na Škučevem večeru si prvič bral svoje od pisateljske druščine. Želel bi iti To je bil javni WC. Temu smo pesmi tako, kot so zapisane v tvoji glavi nekam blizu mesta, kjer bi lahko rekli kapelica. Tam je bil nek sta- – torej v moški slovnični obliki. Kaj bi se v svobodno zadihal. rejši možakar s trdo batino … in Lovčenu v tvojem okolju zgodilo, če pesmi ne bi pisal mi ga je vzel v usta. In tako se je Njej? Nekoč si že živel blizu Ljubljane … začelo. WC je bil odprt, tako da sedemdesetih Oh, o tem raje ne razmišljam. Da, in s sedemnajstimi leti sem bi naju tista ženska na blagajni Raje ne. Ne vem, kako bi ljudje v ugotovil, kaj sem. Zaradi tega sem lahko videla ... No, s tistim tipom Sedel sem v drugi vrsti priložnostnega literarnem društvu, kjer delujem, iskal tako druščino in jo dobil v sva se potem dobila še enkrat – v majhnega avditorija v Galeriji Škuc v Lju- to sprejeli. Večina bi verjetno re- Ljubljani. To je bilo leta 1966. kapelici pri kopališču Ilirija. Prav- Jeseni tega leta sem šel k vojakom. zaprav na zelenem pasu med Iliri- bljani, kjer je sedemnajstega aprila letos kla: ‘Ja, v redu’. Drugi pa bi se mi potekal 6. večer lgbt proze in poezije. S Ko sem se vrnil po letu in pol, jo in železniško progo. Tam je bila verjetno na skrivaj posmihali. seboj sem pripeljal Ajšo, psičko, čeprav mi druščine ni bilo več – vsak je šel nekoč stara kapelica. Vendar so je bilo že po prvem pesniškem nastopu žal, Ko pišeš, ali napišeš dve različici pesmi ali na svoj konec. To pa zato, ker so tam naokrog včasih hodili polica- da sem – tako kot že tolikokrat – popustil pa eno napišeš, druga pa je v tvoji glavi? našo druščino začeli napadati ge- ji, tako da si moral paziti, ker se moledujočim pasjim očem in mrcino vzel s lipterji, pretepači. Tudi mene so nisi mogel nikamor umakniti. S Napišem samo eno različico. Njej. seboj. Ajša je namreč z nepostriženimi enkrat napadli za bencinsko črpal- tetami, ki so na straniščih skrbele Toliko, da tisti v literarnem dru- nohti po Galeriji, kjer vse odmeva, ustvar- ko. Delal sem se, kot da grem iz za red in čistočo, pa sicer v glav- jala zvok težkih kapelj na oknih, za povrh štvu razumejo. V mislih pa so vse Bežigrada proti železniški postaji. nem nismo imeli problemov. Če je pa je še vztrajno lajala med vsakim aplav- te pesmi za Njega. Tiste pesmi, ki Kar naenkrat zagledam tam dva, kdo kaj sitnaril, smo se napotili k zom. »Seveda, boji se,« mi je rekel Brane sem jih pisal kot mladenič – pisati pa tam dva … nisem imel kam drugi kapelici. Če sva oba pokazala Mozetič. »A ne veš, da pes zvok sliši deset- sem začel okrog leta 1970, ko sem zbežati. »Kaj delaš,« je rekel eden interes, smo se običajno odpravili krat glasneje?« bil učitelj v šoli –, tiste pa sem od njih. »Grem na postajo. Kaj na kakšno mirnejše mesto, na pri- objavljal pod psevdonimom v di- hočeš?« »Prekleti peder hudičev,« mer v kakšno grmovje ali v Tivoli. Tisti večer sem se težko koncentriral na jaškem glasilu, a so vseeno nago- je rekel in me udaril s palico po poezijo in prozo. Ves čas sem bil na preži, varjale »njo«. grlu, tako da sem bil tri tedne brez Kaj se je zgodilo, če so te dobili policaji? kdaj bo šla kaplja čez rob in jo bova s psom glasu. Od takrat ne dosežem več Popisali so te in te vprašali, kaj lepo popokala iz Galerije. Medtem se je k So pesmi napisane imaginarnemu Njemu tenorja, ki sem ga prej pel. Jaz počneš. Preprosto si rekel, da si Suzani Tratnik, ki je vodila letošnji Večer ali resničnemu Njemu? sem po udarcu začel bežati in vpi- šel na WC. literature, sklonil starejši moški in očitno jo Nekaj imaginarnega, nekaj pa ti … no, oni so se pa tudi razbeža- je prosil, če lahko nastopi tudi on. Ko je prav konkretnega. Saj se že v sa- li. Si kdaj slišal, da so koga zaradi tega zaprli nato stopil na oder in začel pripovedovati mih pesmih vidi, kje je v ozadju in da so na policiji delali seznam homose- svojo zgodbo, je vsem po malem vzelo resnični On, kje pa je samo hrepe- Kaj je leta 1966 v Ljubljani sploh obstajalo ksualcev? sapo. Še meni je kar naenkrat postalo nenje po njem. za geje? Kako si sploh spoznal druščino in Ne, nikogar niso zaprli. Seznam vseeno, kaj počne mrcina. Šestinšestdese- kje ste se dobivali? so pa verjetno imeli, ker … no, tletni Rafael Lapajne sicer ni prvič v življe- Po eni strani tvoje pesmi nagovarjajo Vedel sem, kdo sem in kaj mi tako: jaz sem potem prek vsega nju na literarnem večeru bral svoje poezije, žensko, po drugi strani pa sem iz najine paše. Ko sem bil v Ljubljani na tega spoznal določen krog ljudi. jo je pa prvič bral brez laži. »Vse moje kratke korespondence, ko sva se dogovar- učiteljišču – to je bila šola na Re- Recimo Janija s televizije. Ta me je pesmi so napisane Njej, ker tam, kjer živim jala za intervju, razbral, da ti je dovolj sljevi ulici – sem bil seveda vozač peljal v Pigal. Tako smo rekli Kna- in delam, drugače ne bi razumeli. V resnici skrivanja, da hočeš biti v intervjuju pred- in pouk je bil deljen. Včasih je fljevemu prehodu, kjer je bilo naše pa so vse moje pesmi namenjene Njemu.« stavljen z imenom in s priimkom … Zakaj bilo vmes dovolj časa in sem hodil zbirališče. Večinoma smo se zbira- In je začel. Na pamet je povedal vse svoje tudi pesmi ne začneš pisati tako, kot so na sprehode. In tako sem nekoč v li ob petkih in sobotah proti veče- pesmi, nikoli se ni zmotil v slovničnem mišljene? drugem, tretjem letniku med spre- ru … sedeli smo v parku na klopi,

18 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 Dušan in Rafael t i s t i č a s i

Je temu potem sledila kakšna kazen? Kdo je tja zahajal – mladi in stari? Ne. Policaji so me popisali dva- Da, vsi. »Naši ljudje« so se tam krat, trikrat, ampak potem nikoli zelo odprto pogovarjali. Tudi tisti, ni bilo nič. ki so bili za blagajno – včasih je bila to ženska, včasih moški – niso Kaj pa starejši od vas? So vam kdaj govori- reagirali na to. Pa takšni separeji li o kakšnih policijskih racijah in podobno? so bili, ločeni s stenami ali z oma- Saj homoseksualnost je bila takrat ven- rami – tako da si šel lahko tja no- darle še kriminalizirana – predvidena je ter. V savni sta bila sicer dva ba- bila zaporna kazen do enega leta. Ste to zenčka, topel in hladen, na levi je sploh vedeli? bila parna savna, na desni pa suha. Ne. Jaz ne. Tudi starejši nam o Tam se je dogajalo marsikaj! tem niso nič govorili. Kaj se je zgodilo, če je bil tam kak hetero- A se potem sploh spomniš leta 1976, ko je moški? bila homoseksualnost črtana iz Kazenske- Pa kaj? Fučkalo se jim je … Sicer ga zakonika? pa so bila poleg savne, kapelic in Ne. Ne spomnim se, da bi se kdaj Pigala zbirališča tudi v zasebnih pogovarjali, da je to kaznivo deja- stanovanjih. »Mati« vseh nas je nje. To je bilo takrat predvsem bila Andrejka. To je bil že pokojni sramotno dejanje. Na zunaj smo gospod Ivan Andrejc, ki je imel v vsi hoteli biti »pravi moški«. Med Šiški majhno stanovanje. Pri njem nami pa smo bili tisto, kar smo je bil vsak dobrodošel, da se le ni pač bili. Nekateri so, recimo, v naši družbi govorili tudi na žen- »držal nazaj« (smeh). Tam se je sko. Ampak to samo tisti, ki so bili seksalo. bolj feminilni. se smejali, zafrkavali….bili smo zraven je bil Rio, kamor smo šli Kaj pa kavarna Union? A ni bilo tam tudi MI. kaj pojest … in nihče nam ni niče- Kako pa ste se imenovali? Besede gej zbirališče za geje? sar hotel. Saj so ljudje hodili takrat še ni bilo. To je bilo čisto na začetku. Takrat, Ste bili ista generacija? mimo, ampak jim nismo bili za Nič. Samo »A ti si tudi to? A ti si ko smo bili še srednješolci, smo tja Večinoma, ja. Stari smo bili od mar. tudi naš?« Kot žaljivka je obstajala hodili na kavo, ko smo čakali na dvajset do petintrideset let. Spo- beseda peder, ampak te besede pouk. Že čez dan se je kdaj zgodi- Saj verjetno niso vedeli … mnim se, da je šel enkrat mimo nihče ni hotel slišati, niti je nismo lo, da si koga srečal v stranišču ali tudi moj poznejši prijatelj. Spo- No, včasih smo se tudi objemali. uporabljali. pa si opazil kakšen tak pogled … mnim se, ker je imel tak vpadljiv In poljubljali. Bili smo na gornjem Takoj si vedel, v očeh se je izrazi- jopič: velik belo-črn karo. On se delu parka. Na drugi strani parka Še eno zbirališče je bilo savna na Mikloši- lo hotenje. Sicer pa je bilo že v je znal tako oblačiti. Sicer pa so pa so stanovalci imeli drvarnice. čevi, kajne? šestdesetih eno od poletnih zbira- tja prihajali različni ljudje, na pri- In tja se je hodilo seksat. Tam so Da. Tja me je tako rekoč poslal lišč tudi za Savo nad Črnučami, mer Mandi, ki je delal v Šentja- se ves čas sprehajali tudi kakšni moj zdravnik. Pri sedemnajstih vendar jaz nisem bil nikoli tam. kobskem gledališču, Vid, ki je de- starejši moški in čakali … njim sem namreč imel strašno vnetje Ostala poletna zbirališča so bili lal v Lesnini – nazadnje sem ga smo rekli »drvarnice«. Enkrat, ko sinusov. Zdravnik je rekel, da ne nudistični kampi v Istri: Rovinj, videl pred par leti popolnoma sem bil tam z nekim tipom, me je bo pomagalo, če bi naredili opera- Crveni otok, pozneje tudi Kane- zgubljenega … Pa imeli smo svojo ob drvarnici ujel policaj. Tam jih cijo. Svetoval mi je, naj se poleti gra. Zelo popularen in sorazmer- kraljico! To je bila ženska, ki se je sicer ponavadi ni bilo, ampak ta- na morju potapljam in grgram no poceni je bil tudi dopust na izdajala za heteroseksualko – ne krat je bila ura dve, tri zjutraj … slano vodo, pozimi pa naj hodim Rabu. Tamkajšnja nudistična plaža vem, ali je bila res hetero ali je In je rekel: »Kaj zdaj?« Jaz pa: v savno. Savna je bila na Miklo- je imela za zaledje precej obse- bila bi – je bila pa naša prijateljica »Drkala sva, pa kaj? A je prepove- ščevi 24 in ko sem prišel tja, sem žno in popularno grmovje s spre- in je bila vedno z nami. Izbrala si dano?« In on: »Pa ne na javnem takoj videl, kako se moški med hajališči. Tam se je pretočilo veli- je tudi svoji dve oprodi, po nje- mestu!« »Kakšno javno mesto,« seboj dotikajo, kako se pogovarja- ko sperme! (smeh) V vseh letnih nem mišljenju najbolj luštna fanta. sem rekel, »ob tejle temi in ob jo … Savna je namreč imela dolo- časih, za vikende, še posebej pa Tam smo se torej srečevali, zaba- tejle uri zjutraj?« Morala sva mu čene dneve samo za moške in do- za večdnevne praznike, pa je bila vali, praznovali rojstne dneve … pokazati osebno in naju je popisal. ločene samo za ženske. za seksualne stike popularna Reka

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 19 t i s t i č a s i Dušan in Rafael

Raziskavi

Društvo informacijski center Legebitra v okviru svojih projektov opravlja raziskave, s katerimi želi izboljšati svoje na Hrvaškem. »Naš« hotel je bil programe. Vljudno vas vabimo hotel Bonavia, ki je v samem cen- tru, s svojo depandanso na samem k sodelovanju v raziskavah. korzu. Na korzu smo se sprehajali in »fačkali« – to pomeni, da smo z očmi lovili potencialne seksualne partnerje. Ob korzu je bil majhen park s straniščem v popolni temi med grmovjem. Druga kapelica je bila na začetku korza pri avtobu- Kako je reagiral na to? gova družina me je sprejela tako, sni postaji poleg stopnišča, zadnji Rekel je: »Tovariš, hvala bogu je kot me nikoli ni moja. In potem dve pa ena ob železniški postaji in vse skupaj minilo brez hujših po- sem vsa poletja preživel tam. Nji- druga na železniškem peronu. sledic. Dal vam bom tablete, ki hov sosed pa je – tega dolgo ni- vas bodo samo pomirile, vaša reši- sem vedel – gledal za mano. No, Je bila homoseksualnost takrat omejena tev pa je v vas samih. Ne se zapi- leta pozneje sva se potem slučajno Učitelji in predvsem na seksualne stike, kot jih opi- rati vase, ampak pojdite ven med srečala in takrat je priznal, da je učiteljice! suješ, ali so v vaši družbi nastajala tudi ‘vaše ljudi’.« Tako mi je svetoval on tudi »takšen«. Prav on naju je partnerska razmerja, so se ljudje selili v leta 1965. potem »poročil« na Lovčenu. V okviru mednarodnega projekta skupna stanovanja in podobno … ali pa Breaking the Walls of Silence, ki ga Kje pa si spoznal svojega partnerja? se je glavnina potem vendarle poročila? Uh, boljšega nasveta verjetno ne bi mogli podpira Evropska komisija, Legebitra Seveda so obstajali tudi pari. Gle- dobiti … Na stari avtobusni postaji v Ko- izvaja anonimno raziskavo o homofobiji de družbenega pritiska in poroke Ja, imel sem srečo, da sem naletel pru. 3. maja 1976. V stranišču. v srednjih šolah. pa … Moj pokojni oče je na stara na tako naprednega psihiatra. Ko Pogledala sva se, ugotovila, da sva leta zbolel za shizofrenijo in tudi sem potem prišel domov, sem si všeč, odšla ven, se dogovorila in Vse srednješolske učiteljice in učitelje sam sem pri dvajsetih letih imel mami rekel: »Glej, kam so me pri- nato me je odpeljal k sebi domov. vljudno naprošamo, da izpolnijo spletni težave s psiho. Takrat sem sklenil, peljali tvoji dobri nasveti – doma In sva klepetala do šestih zjutraj. vprašalnik: http://www.1ka.si/a/7217. da ne bom imel svojih otrok, ker bodi, pa pridem bodi, pa deloven Samo za roke sva se prijela, ni bilo ne želim, da moji otroci trpijo bodi … A me vidiš, kje sem zdaj?« seksa. Čez štirinajst dni sem imel zaradi mene. To sem tudi doma Potem mi je v soboto dala 100 din namreč zdravniški pregled za od- povedal. Zato sem potem iskal in rekla, naj grem v Ljubljano med hod na ladjo (takrat sem končeval Geji, biseksualci, žensko, ki bi že imela otroke. Ne- ljudi. svoj študij za pomorskega oficirja) koč sem jo našel, a ko sem prišel in strah me je bilo, da bi pri MSM! na drugi zmenek, so bila njena Mama je torej vedela? zdravniku lahko kakorkoli ugoto- vrata zaprta, znotraj pa se je sliša- Ne, sumila je. No, čeprav je po- vili, da sem seksal z moškim. Ni- V okviru HIV/AIDS preventive Legebitra lo hahljanje. Takrat sem si rekel: zneje spoznala Dušana, mojega sem se hotel izdati. Nato sva se izvaja anketo o seksualnih navadah »Fant, tu ni kruha zate, živi po prijatelja, in sta se dobro razume- dobivala na Tartinijevem trgu. Du- moških, ki imajo spolne odnose z svoje.« Tako se nikoli nisem poro- la, tako da je morala vedeti. Pa šan je bil starejši od mene – jaz moškimi. čil. tudi Dušanovi so me poznali. sem bil takrat star 31, on pa 42. Samo … nikoli ni bilo izrečene Leta pozneje mi je rekel, da si je Rezultati raziskave bodo v izjemno In nate tvoja družina ni pritiskala? nobene besede. Je bil pa mir. za vedno zapolnil tistih mojih pomoč pri oblikovanju programov Je, dokler sem bil zdrav. Psihično štirinajst dni do zdravniškega pre- HIV/aids preventive, saj je prav v tej sem zbolel v svoji prvi službi, kjer Sta tudi skupaj živela? gleda. Rekel je, da če bi mu tisti ranljivi skupini prišlo do okrepitve sem kot začetnik brez pomoči Da. Poročena sva bila. večer, ko sem mu rekel: »Nocoj epidemije HIV/aidsa. moral poučevati in obvladovati tri sem pa čisto tvoj,« spet rekel: razrede. Takrat se mi je čisto zme- Kako to misliš? »Ne,« bi me pustil (smeh) ... In Geji, biseksualce in MSM vljudno šalo – zaradi službe in zaradi svo- Poročila sva se na Lovčenu v Črni potem sva bila skupaj 28 let. Do vabimo, da izpolnijo spletni vprašalnik: jega življenja, ki sem ga moral gori. Imela sva črnogorskega njegove smrti. http://www.1ka.si/a/7942 tlačiti in skrivati … in potem sem kuma, tudi on je bil seveda »naš«, + tam kar taval po hribih. Zaradi in izmenjala sva si poročne prsta- tega sem šel nato k psihiatru v ne. Na eni od brigad sem namreč Hvala za vaše sodelovanje. Ljubljani in mu vse povedal, tudi spoznal Radeta, Črnogorca, in to, da sem gej. postala sva dobra prijatelja. Nje-

20 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 k o m e n t a r

Aleš Zobec razviti evrop- znana sociologinja, ‘le da mora ski državi«, biti odraz globljih medčloveških »Naj bo mucek kakšne grozo- odnosov.’« Akutno populariziranje te se dogajajo tovrstnih stališč, ki so zelo blizu al’ pa pesek, šele »kje v moralistično katoliškemu videnju Aziji«. bibličnega približevanja, lahko na sámo da je V, recimo pedrski sceni zasledujemo od temu, razvitih osemdesetih naprej, torej od poja- mesek!« »Mir, ljubezen in sonček.« Ko evropskih državah je pa prav zares va aidsa. Zadnje čase je v Sloveniji smo že pri veganstvu, je ravno v lepo! Še oblast ni prav nič več ta diskurz še posebej prisoten: Vse naokoli se dogaja toliko reči, času nastajanja tega komentarja v zlobna in brutalno represivna. debata okrog Družinskega zakoni- o katerih je vredno vsaj razmišlja- medijih potekala divja polemika Nasprotno, prav prijazna je! Go- ka se neprestano vrti okrog prav ti, če ne tudi kaj napisati ali celo zaradi smrti 10-mesečnega otroka, tovo ste opazili inflacijo najrazlič- stresno monogamnih, večno traja- storiti, da je pred mnogimi lahko češ da so krivi starši, ker so otroka nejših (političnih) mehanizmov, ki jočih in reproduktivnih razmerij velika dilema, v katero družbeno prehranjevali vegansko. Ljudje so nam bodo pomagali živeti dolgo lezbijk in gejev. Jajca, jajca, jajca trohnobo podrezati. Marsikdo pa se množično moralno zgražali, in zdravo življenje. Pa davkov na govorêmo! Zdi se, da se danes se seveda s tem izhodiščem ne bi hitro pa je piskrček pristavila tudi (pre)slane in (pre)sladke jedi in poleg papeža za vrednoto družine strinjal: neke zlate maturantke, vrhovna avtoriteta – medicina, ki pijače ter nepretrgano višanje tro- najbolj bori prav lgbt-populacija. domnevno cvet naše bodoče inte- zasleduje mnenje nekega znanega šarin na tobačne izdelke, vzpore- Če bi poslušali ameriško konzervo lektualne srenje, vse po vrsti pa slovenskega teologa in misijonar- dno s sistematično stigmatizacijo Sullivana, bo tako ali tako z ena- bodoče (zobo)zdravnice, so pred ja, ki pravi: »Naj bo mucek al’ pa kadilcev in kadilk. Dodajmo še kostjo na družinskem področju časom v televizijsko kamero s sra- pesek, sámo da je mesek!« zakonsko prepoved kajenja na konec vsakršne diskriminacije, mežljivim glaskom zapele, da lah- V osrednje informativne oddaje se javnih prostorih, namenjeno ubo- Narobe bo nehal izhajati, Legebitra ko dobi delo vsak, ki delati tudi sicer le redko prikrade kakšna gim nekadilcem – še zlasti noseč- pa bo lahko zaprla štacuno. Zato zares želi. K temu napevu je svojo tema, ki bi očrtala etična vprašanja nicam in malim otrokom, naši bo- prav nič ne zamerim Tomažu Ma- kitico dodal še zlat maturant ne- v zvezi s pravicami živali, čeprav dočnosti –, ki jih kadilci smrdljivci stnaku, ki je bil nekdaj po politič- koliko »alternativnega« videza, je prav v tem trenutku na svetu vse nemočne zastrupljamo na vsa- nem prepričanju homoseksualec, bodoči študent Filozofske fakulte- strahovito pobitih in mučenih na kem koraku. Foucaultov koncept danes pa mu to prepričanje ni več te, češ da njega zanima le lastna milijone živali! Ne, pred časom so biopolitike in njenih tehnik se zdi blizu. Čeprav je to verjetno kar eksistenca – in če tej nič ne manj- nam mediji raje metali pesek v oči za razumevanje aktualnih (zdra- redukcionističen pogled na giba- ka, je svet lep. z nekimi britanski znanstveniki, ki vstvenih in drugih) diskurzov ter nje, lahko lgbt-politike, ki si želijo Ja, lepo je tistim, ki ne vidijo iz- so ustvarili človeško-živalski zaro- politik nadvse uporaben. Kot da enakopravnega, odprtega vstopa v vorno povsem sistemske krutosti, dek, ki pa to sploh ni. To, da v bi se zadnje čase pritisk na pov- vojsko, torej enakopravno soude- ki nekaterim pač ne prizanaša. Na imenu polnih trebuhov, novih sem intimne izbire posameznika ležbo pri zasužnjevanju in pobija- primer veliki slovenski čisto nič znanstvenih odkritij in napredka ali posameznice vse bolj stopnje- nju, tudi mene odpišejo! »Tukaj je zagrenjeni popotnik Zvone Šeru- človek manipulira z živimi živalmi val – pod prijaznim diktatom Slovenija!«, kjer se tudi pedri želi- ga, ki tamkaj po Afriki, človeško- (!), torej čutečimi bitji, da ne bosta »zdravega« življenja. jo počutiti domače! živalskem vrtu, vodi turiste in tu- na primer kakšna gospa ali kakšen Čas je, da postanete nekadilci in Če kdaj, potem je danes potrebno ristke. Vmes nažge še kakšno gospod dobila izpuščajev po ma- nekadilke politični kadilci in ka- zaključiti komentarje, ki se dotika- Avsenikovo Golico, ki jo srečni, ziljenem »mladostnem« obrazu dilke! Za »ženske kadilke« sicer jo gejevskih in lezbičnih ter vseh zadovoljni in preprosti afriški lju- pri 67-ih, medijev ponavadi ne velja, če citiram neki zdravniške- drugih tako sterilnih političnih dje naravnost obožujejo. To je moti. A bojmo se nočne more, ki mu osebju namenjen priročnik, da angažmajev, s klicem po radikal- smeha in veselja na takem potova- lahko postane resničnost – tokrat so »psihično labilne, nestanovitne nosti, ki na obči ravni zavrača nju! Vojni dobičkar, ni kaj, če se bo Ojdipova sfinga zares oživela, v čustvih, odvisne, oblastne, trma- (politično) kompromisarstvo, pridružim mnenju Toma Križnar- saj so vendar v igri človeški mate- ste, živčne, samozadostne in nedi- kupčkanje in dobrikanje, ki radi- ja, ki je oddajo na nacionalni tele- riali! Žival je pa pač samo drhal, sciplinirane«. kalno zavrača odgovor, da »več viziji predčasno zapustil, rekoč: kajne? In skoraj-drhal je poseljena Ampak oblastne tehnike se ne pač ni mogoče«. Na nivoju oseb- »Ma, jajca govorêmo!« tudi po celotnem azijskem konti- končajo pri čem tako »banalnem«, nih izbir pa nam ne preostane dru- Ni dovolj, kot je rekel Gary Yo- nentu, če nadaljujem rasistično kot je hrana in kajenje. Šanson gega, kot da smo vsaj politično urofsky, veganski aktivist, nositi naracijo oddaje nacionalne televi- Dixie sociologije Svetlane Makarovič navadne zakajene … kurbe! zapestnice z napisom »Kaj bi Je- zije uglednega termina: ko se kaj se začne takole: »’Ničesar nimam + zus storil?« ali majice z napisom takega dogaja v, »recimo temu, proti seksu,’ je ondan rekla neka

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 21 i n t e r v j u

foto: Nada Žgank/Memento

22 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 i n t e r v j u

Jasna Magić ta se je v državah, ki so se v devetdesetih ali Uporabniki psihiatrije, socialnih storitev, dis- pozneje pridružile EU ali NATU sčasoma ob- funkcionalne skupine mladostnikov, uživalci čutno zmanjšal. To neposredno kaže, kako po- ilegalnih drog, odvisniki od alkohola. To so Pogovor membni so kolektivni občutki naroda. Razmi- skupine, v katerih je nenehno prisotna socialna šljanja o optimistični, svetli prihodnosti vseka- stiska. Ti posamezniki imajo zelo slabo razvite s psihiatrom kor vplivajo na premike v narodovi zavesti. mehanizme, ki omogočajo spopadanje s pro- Fraze kot so: »od sedaj naprej nam bo lepo«, »vedno blemi in hkrati tudi zelo malo varovalnih de- dr. Robertom boljše nam bo šlo«, »smo enakopravni« in podobno javnikov. Zaradi tega je ta diskurz tu veliko so občutki, ki so strašno pomembni za to, kako bolj prisoten, ti posamezniki pa tudi veliko Oraveczom človek dojema sebe in svojo vlogo na svetu in s bolj slišijo ta sporočila, medtem ko gredo dru- koliko optimizma pristopi k življenju. gi preprosto mimo teh sporočil.

Neznosna Menim, da je samomorilnosti v slovenskem Pa vendar: zakaj je ravno Slovenija na četrtem mestu po kontekstu bolj značilna za subkulturne popula- številu samomorov na svetu? čustvena cije. Prav dejstvo, da je v nekaterih regijah Visoka stopnja samomorilnosti je značilna za bolj značilen trend samomorilnosti, govori o tiste države, ki so bile izpostavljene podreje- tem, da se je v teh okoljih razvila kultura, ki nosti, zatiranju, okupaciji in podobno. V teh stiska je bolj sprejema samomor. Vzemimo, na primer, okoljih veliko težje slišimo klic na pomoč, saj naključno gostilniško okolje v neki vaški sku- je prostor preplavljen s tem diskurzom. Spo- pnosti, kjer gostilna nima več vloge socializa- mnimo se samo šal o samomorilcih, pa gostil- gorivo za cije, ampak tja zahajajo ljudje, ki živijo na so- niških izjav o »pravih dedcih«, kar enačimo s cialnem robu. V takem okolju samomor in pravo moškostjo, če pa nisem pravi moški, druge oblike socialnega obnašanja dobivajo potem pa je bolje, da svoje življenje kar kon- samomor drugačen predznak. Po eni strani povzemajo čam itd. To so tiste vsebine, ki odločajo o tem, zgodbe, saj so gostilne zelo narativno usmerje- koliko je samomor predstavljen kot realna ali Kljub mnogim družbenim spremembam v zadnjih dveh na okolja, in če nekdo v vasi naredi samomor, pa celo pozitivno ovrednotena možnost. desetletjih umrljivost zaradi samomora v Sloveniji ostaja še potem je to zgodba, o kateri se govori. Pri naprej sorazmerno visoka. Po podatkih Statističnega urada si vsakem samomoru pa oblikuje še postmortem V enem od predavanj ste omenili, da je zelo značilno za je v letu 2010 življenje vzelo 448 oseb. Značilno za Slovenijo zgodba, saj je samomor tako čudno, nerazu- samomorilce, da dejanje prikažejo kot nesrečo, izginotje mljivo in skrivnostno dejanje, za katerega je je, da se število samomorov s starostjo povečuje, da so samo- in podobno. Je torej možno, da je število samomorov še težko najti racionalen odgovor. Skozi te zgod- mori pogostejši pri moških in da v Slovenji narašča število celo večje od uradnih statistik? be skušajo ljudje poiskati razumen razlog za samomorov med mladimi, starimi od 14 do 19. let. Za poja- Zaradi odškodninskega interesa je veliko samo- samomor, obenem pa se identificirajo s samo- snitev teh podatkov smo prosili dr. Roberta Oravecza iz Psihi- morov ki so maskirani v nesreče. To so samo- morilcem. Včasih se zgodi, da nekdo naredi atrične bolnišnice Ormož, ki se v okviru Inštituta za socialno mori, za katerimi ne ostane poslovilno pismo samomor popolnoma nepričakovano, in meto- psihiatrijo in psihotravmatologijo posveča raziskovanju sa- ali drugi zapis. Hkrati ljudje jemljejo vse več da, ki jo izbere, je tako nenavadna, da že iz momorilnosti in posledic psihološke travme. psihotropnih snovi in praksa je takšna, da se vse tega lahko razberemo, da je šlo za posnema- smrti, ki jih povzroči prekomerni odmerek dro- nje. Samomorilec je poslušal zgodbo o tem, Samomor najpogosteje razumemo kot odločitev posa- ge, klasificirajo kot naravna smrt. V teh prime- meznika, da si vzame življenje, v vaših razpravah pa kako je nekdo naredil samomor, in to informa- cijo je v svoj spomin shranil kot neki izhod v rih oseba verjetno res ni imela namena dokon- lahko beremo, da razmišljanja in dogajanja v posamezni- čati svojega življenja, vendar pa je latentni sa- ku pred samomorom vključujejo tudi socio-kulturno sili. Samomor je namreč odvisen od samomo- rilnega diskurza, v katerega je človek poto- momorilni namen vedno prisoten. Pri številu okolje, ki ga obkroža. Kaj nam ta podatek pove o sloven- pljen. To pomeni, da diskurz lahko vpliva na samomorov zagotovo obstaja »siva cona« in jih skem kulturnem okolju? to, koliko je samomor sprejemljivo dejanje in v je zagotovo več, kot kaže statistika. Vedeti moramo, da je vsak od nas rojen v neko kakšnih primerih je sprejemljivo dejanje. Tako Katoliška cerkev samomor obsoja in ga kaznuje z zavra- določeno socio-kulturno ozadje. Dediščina, ki kot se je ta diskurz skozi stoletja oblikoval, na čanjem katoliškega pokopa, vendar pa je med verniki soustvarja zavest naroda, je skrita v znakih, v primer, na Japonskem, se na enak način iz te- stopnja samomorilnosti visoka. Kako to? jezikovnih simbolih, v umetniških delih, v dna v teden oblikuje v specifičnih mikrooko- predmetih in podobno. Pred časom sem sode- ljih v Sloveniji. Katoliška vera zagotovo prispeva k samomoril- loval pri neki raziskavi, kjer smo preverjali nosti, saj onostranstvo predstavi kot spreje- vpliv socio-kulturnega prostora v srednjee- Katera pa so najbolj rizična okolja, kjer se ta diskurz mljivo alternativo tukajšnjemu trpljenju. Tisti vropskih državah na indeks samomorilnosti in najbolj ohranja? posamezniki, ki v svoji kulturi nosijo elemente

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 23 i n t e r v j u katoliške vere, se lažje odločajo za samomor, strašnega, kar močno prizadene človekove ku prav tako dolgotrajno sporoča, da ni dovolj dober, da ker se jim ni potrebno soočati s praznino, z predstave o sebi in o svetu, ki ga obkroža. Še ni vreden, da nima pravic, kar pri istospolno usmerjenih ničem, saj za njih obstaja neka sprejemljiva posebej je potrebno biti pazljiv, če gre za trav- povzroča duševne stiske? alternativa. Po drugi strani pa lahko govorimo matično doživetje nekega potlačenega dogod- tudi o občutku krščanske krivde, ki je pred- ka iz preteklosti. To se namreč zelo rado razvi- Da, to lahko apliciramo tudi na žrtve homofo- vsem zelo izrazita v poslovilnih pismih. Ne je v krizno situacijo, v kateri se zelo pogosto bičnega nasilja. Glavno sporočilo tega poniža- glede na obsojanje vernikov ter groženj, da ne pojavljajo samomorilne ideje. Če najdeš reši- nja je, da tvoja beseda ne velja, da nisi niti vre- bodo pokopani v sveti zemlji, krivda ne pred- tev, se lahko samomorilnost potuhne in iz kri- den pozornosti. Globoke duševne stiske, o stavlja ovire za tiste, ki se odločijo končati ze lahko prideš slabši, kot si bil, enak ali pa katerih sprašujete, so predvsem značilne za svoje življenje. boljši. S krizo lahko pridobiš pozitivne izku- krizo identitete v mladostniških letih, ko se šnje o sebi, o svojih odnosih, o drugih ljudeh, mladostniki soočajo za lastno spolno usmerje- Ena od stereotipnih predstav o samomoru je, da je to v večini primerov pa ne gre za ponovno vzpo- nostjo in to je še dandanes vir strašanske sti- impulzivno dejanje, vi pa poudarjate, da samomorilni stavitev enakega delovanja »jaza«, pač pa se ske. Lahko bi govorili o tem, da gre za masiv- proces lahko traja tudi celo desetletje. vzpostavi neko nadomestno ravnovesje, ki pa no krizno stanje, v katerem prav to spoznanje Zelo udobno je o samomoru razmišljati kot o nima več enake moči. generira tisti občutek, da njegova duševnost impulzivnem dejanju, ker vse tiste, ki so ka- ne funkcionira v skladu s pričakovanjem ali pa korkoli vpleteni v samomorilni proces, osvo- Vsako poniževanje ogrozi občutek kompeten- da svet ne uboga več njegove predstave. bodi odgovornosti. Če je samomor nekaj ne- ce. Če koga ponižaš, mu odvzameš občutek, predvidljivega, nerazumljivega in impulzivne- da je sposoben skrbeti zase, sposoben voditi ga, kdo potem nosi odgovornost za to dejanje? svoje življenje, izpolniti svoje poslanstvo. In Kakšne so vaše izkušnje z istospolno usmerjenimi upo- Pomembno se je zavedati, da človek, ki je v potem samo še životari. Životarjenje je prav- rabniki in uporabnicami vaših terapevtskih storitev? globoki stiski in je tik pred samomorom, funk- zaprav odličen opis vmesnega prostora, ko se Statistični podatki na globalnem nivoju kaže- cionira drugače. V takem stanju nima objektiv- človek znajde med samomorom in med brez- jo, da je istospolna usmerjenost pri mlajših nega uvida v svojo življenjsko zgodovino, v skrbnim normalnim življenjem. Dokler je člo- samomorilcih zelo pomemben dejavnik, pred- prihodnost, v pozitivne dejavnike, ki ga ob- vek ambivalenten, ne bo končal svojega življe- vsem pri fantih. Osebno imam kar nekaj isto- krožajo, v morebitne rešitve njegovega proble- nja. Ambivalenca človeka rešuje, ko pa nekdo spolno usmerjenih pacientov, vendar njihova ma, ampak se vrti v začaranem krogu. izreče stavek »mene nikoli nihče ni imel rad«, pa je spolna usmerjenost ne igra pomembnejše vlo- stvar zaključena. Vse ambivalence so razreše- ge v njihovi psihiatrični obravnavi, saj so obi- Posameznik lahko večkrat pride v tako situaci- ne, te osebe nič ne drži pri življenju in zdaj je čajno že integrirani v gejevsko in lezbično jo. Vsi smo že kdaj razmišljali o samomoru, o samo še vprašanje, kako samomor izpeljati. skupnost in to ni razlog, zaradi katerega priha- smiselnosti življenja … potem pa se nam zgo- jajo na terapije. Imam pa kar nekaj pacientov, di nekaj dobrega in začnemo na stvari gledati Tisti, ki razmišlja o samomoru, se mu verjetno zdi, da ima ki so v otroštvu doživeli homoseksualno zlora- drugače. Ko je posameznik v diskurzu, ki pelje za to dovolj razlogov, okolici in bližnjim pa je to razmi- bo. Njim pa opredelitev lastne spolne identite- proti samomoru, je njegovo gorivo neka ne- šljanje težko razumeti. Zakaj se posameznik odloči sam te res predstavlja problem, saj si tisti mlado- znosna čustvena stiska, neznosna psihična bo- sebi vzeti življenje? Je samomor prostovoljno, svobodno stniki, ki so bili žrtev zlorabe v mladosti, kot lečina, ki pa ni toliko odvisna od zunanjih de- dejanje posameznika? odrasli niso na jasnem s spolno usmerjenostjo. javnikov, ampak se vžiga z notranjimi dejavni- Lahko bi govorili o svobodni izbiri, če ta izbi- Te osebe namreč prehodijo čisto drugačno pot ki, ponavadi z dogodki, ki so se zgodili v prete- ra ne bi bila podprta s hudimi čustvi in če bi do spoznanja, da so morebiti istospolno klosti. Če tak posameznik nima integrirane posameznik v tem procesu lahko racionalno usmerjeni, ki je obratna od tiste, ki jo prehodi- predstave o lastni realnosti, o sebi, o svojem razmišljal in spremljal situacijo. Vendar pa je jo njihovi vrstniki, ki identiteto gradijo leta in mestu na svetu, potem je toliko večja verje- posameznik v tem procesu prisiljen v nezno- leta in ki najprej pridejo do spoznanja in šele tnost, da bo prišlo da čustvenih odzivov, do sno duševno bolečino. Nihče samomora ne potem do uresničevanja te identitete. Pri žr- zelo negativnih predstav o sebi, kot so: »nisem stori takrat, ko je srečen in zadovoljen. tvah zlorab je ogromno dejavnikov, ki lahko vreden«, »ne zaslužim«, »sem grd in umazan kulminirajo v samomorilnih mislih, poskusu človek«. Pojavili se bodo občutki krivde, občut- Lahko rečemo, da je oseba v samomorilnem procesu samomora ali psihozi. ki sramu, kar se seveda lahko vleče leta in leta. prisebna? Ne, ne moremo. Celoten proces vodi k poseb- Pred časom smo v Narobe pisali o fenomenu najstniških Kako lahko čisto laično prepoznamo, da je nekdo v globo- nemu spremenjenemu duševnemu stanju, kjer samomorov v Združenih državah, ko se je nekaj najstni- ki duševni stiski in kaj je najbolje storiti, ko zaznamo je doživljanje realnosti zagotovo izmaličeno. kov zaradi homofobičnega nadlegovanja odločilo končati tako stisko? Ampak to ne pomeni, da posameznik stori svoje življenje. Ste seznanjeni s to zgodbo? Eden od možnih načinov je, da znamo prepo- samomor v nekem trenutku blaznosti. Samo- Zgodbo poznam, vendar tu ne moremo govo- znati situacijo, ko depresivnost vznikne z da- mor je rezultat procesa, v katerem človek real- riti o suicidalnosti kot o posledici nezmožnosti nes na jutri. Po nekem sprožilnem dogodku ne cilje svojega življenja nadomesti s smrtjo soočanja s homoseksualno identiteto. Gre za postane posameznik depresiven, brezvoljen, kot sprejemljivim ciljem. naslednji korak, ko posameznik že poskuša čustveno neodziven, razdražljiv, verbalizira sebe uveljaviti v homoseksualni identiteti. Tu samomorilne vsebine, razmišlja o negativnih V članku »Nasilje, sram in ponižanost« na primeru žrtev govorimo o socialnem udejstvovanju in samo- stvareh iz preteklosti in to se lahko ponavlja iz vojnih zločinov, ki so izpostavljene dolgotrajnim grozo- moru kot posledici tega. Samomor se redko leta v leto, brez terapije pa se stvari samo slab- tam, razpravljate o povezavi med nasiljem in poniževa- pojavi neposredno zaradi spolne usmerjenosti, šajo. Temu bi lahko rekli “depresivna pot” v njem človeškega dostojanstva. Bi to lahko aplicirali tudi ampak prej kot problematika drugih nefunkci- samomor. Druga situacija je, ko se zgodi nekaj na žrtve homofobičnega nasilja, kjer družba posamezni- onalnih življenjskih vzorcev, ki so lahko posle-

24 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 i n t e r v j u s l o v n i c a dica nezmožnosti soočanja s homoseksualno ne v njem za vselej. Zato je še toliko bolj po- identiteto. Ko mladostnik pri 14-ih, 15-ih le- membno, da varno okolje gradijo ključni lju- tih ugotovi, da razmišlja in čuti drugače od dje, tisti, ki so relevantni: družina, učitelji, pri- vrstnikov, s čimer se težko spopade in sooči, se jatelji. lahko razvije odklonsko obnašanje v smislu jemanja drog, zlorabe alkohola … ali pa se Kako bi ocenili slovenski sistem preventive, podpore in popolnoma izolira iz družbe. V takih situaci- pomoči za tiste, ki se znajdejo v težkih situacijah in du- jah namesto, da bi ugotavljali vzroke za tovr- ševnih stiskah? Zala Hriberšek stno disfunkcionalno obnašanje, največkrat Za preprečevanje samomora je potrebno delo- gledamo samo posledice. vati na treh nivojih. Potrebna je splošna senzi- bilizacija ljudi o problematiki. Nuditi bi morali o tem in onem Menite, da je nezmožnost soočanja s homoseksualno ustreznejši način reševanja problemov, delova- identiteto posledica predvsem družbenih norm, ki homo- ti pozitivnejše, ozavestiti svetovalne delavce v seksualnost razglašajo za deviantno, nenormalno ali celo šolah ter nadgraditi znanje socialnih delavcev Zadnjič sem na radiu poslušala o številčnih in bolezensko stanje? in delavk. Nasploh bi se morali bolj truditi, da nuklearnih družinah – družine, mavrične ali Če govoriva o družbeni preferenci oziroma ljudje dobivamo bolj pozitivna sporočila o nemavrične, jedrne ali razširjene, so velike ali družbeni predeterminiranosti, potem se lahko tem, kako reševati in se spopasti s problemi. majhne; morda so številne družine srečne, za- do neke mere strinjava. Seveda je to proble- Drugi nivo delovanja je delo s tistimi, ki so gotovo pa niso številčne. Beseda številčen se matika mej – tako družbenih kot osebnih. potencialno ogroženi. To, na primer, vključuje nanaša na številke ali števila, beseda številen Predvsem pa gre za problematiko še nedefini- problematiko družinskega nasilja, odvisnosti, pa izraža veliko število oseb (ali česa drugega). rane seksualne usmerjenosti, gre za nezmo- disfunkcionalnih mladinskih skupin ... Potreb- Prav tako je bolje uporabiti zvezo jedrna druži- žnost soočanja z nekim dejanjem, ob katerim ne so konkretnejše dolgoročne strategije, kot na kot pa nuklearna. se počutiš ponižanega. To s seboj prinese ob- je Zakon o družinskem nasilju ter ničelna tole- čutke krivde, ker je dejanje v nasprotju z neki- ranca do nasilja na nacionalni ravni. Tudi sank- Pogosto preberemo ali zapišemo, da je nekdo mi moralnimi načeli, ki jih ima oseba za lastne. cioniranje sovražnega govora in politik, ki to outiran-a ali da je naredil/naredila coming out, Vse to je zelo pomemben dejavnik v razvoju dopuščajo, je zelo pomemben element, ki vodi pojavljajo pa se tudi zapisi avtiran, avtirana. samomorilnosti. Gre za vprašanje, kakšen člo- v humanizacijo družbe, v razumevanje naših Odsvetujem zapis narediti coming out. Morda je vek sem, če sem si nekaj dovolil, če sem v tem notranjih gibal, k pridobivanju večje čustvene avtiran ali avtirana videti še nekoliko nenava- sodeloval ali si to celo želel. In ravno za oseb- inteligence. Tretji nivo pa je konkretno delo s no okoliščino spolne usmerjenosti se mi zdi, tisto skupino, ki kaže kakršnokoli samouniče- dno, vendar, zakaj pa ne! da je danes kar veliko stvari lažjih in bolj do- valno, samopoškodovalno ali samomorilno stopnih. Veliko manj je dvomov glede spolne vedenje. Problem v Sloveniji je predvsem v Pogosto opažam besedno zvezo zgledati bolje/ identitete, obstajajo podporni sistemi, spletne tem, da psihoterapija še vedno velja za stori- slabše ipd.; pravilnejši zapis te besede je »izgle- strani, gejevske kavarne, spletni forumi, v ne- tev, ki pripada eliti in ki si jo lahko privošči dati«. Jezikovni priročniki pa nam celo kažejo, katerih okoljih je tudi že stekel močan proces samo elita. Vendar vsak posameznik, ki nima da je namesto »izgledati«/»zgledati« bolje detabuizacije spolnosti. ustreznega podpornega sistema, s katerim bi se uporabiti druge besedne zveze, in sicer: znašel v življenju in reševal svoje težave, po- »ustvarjati videz«, »je videti«, »se zdi«, na pri- To je sicer res, vendar na splošno velja, da imajo istospol- trebuje pravico, da stopi do nekoga, ki je po- mer: zgleda/izgleda bolje  je videti bolje. no usmerjeni mladi na razpolago manj zaščitnih dejavni- klicno zavezan k etičnim načelom in mu bo kov, kot so podpora v družini ali varni prostori v šolah. znal pomagati. Povsod v Evropi, kjer se je raz- Tudi z obrazili je križ. Predvidevamo, da je be- Kako pomembno je stabilno okolje za osebo, ki se znajde bohotil diskurz duševnega zdravja, se znižuje sedna zveza »z diskriminatornimi izjavami« v globoki duševni stiski in kakšno funkcijo ima? stopnja samomorilnosti, pri nas pa se psihote- pravilna, a Slovenski pravopis in Slovar sloven- Za slovenskega mladostnika je trenutno najbrž rapija in psihotravmatologija razvija šele v skega knjižnega jezika nam namigneta, da naj najslabše to, da stopi pred razred in vsem zadnjih letih. V Sloveniji smo sistem šele za- uporabimo obliko »z diskriminacijskimi izjava- pove, da je istospolno usmerjen. Po drugi stra- čeli vzpostavljati. mi …« ni pa iz osebne izkušnje s pacienti lahko zatr- + dim, da sta podpora in razumevanje najbližjih Kljub temu da sem v tej rubriki že pisala o he- v tem procesu ključni. Predvsem so pri mlado- gemoniji moškega slovničnega spola, ne bo stnikih pomembne izkušnje in ne toliko sporo- odveč, če ponovim, da je raba ženskih slovnič- čila, ki jih prejemajo. Čisto drugače je, če nih oblik sporadična; v nekaterih krajih pa, kot eden od staršev reče: »Fuj, fuj pedri«, kot pa da je ne poznajo: na mednarodni dan pismeno- če reče »Fuj, ti, peder«. V tem primeru namreč ne gre za splošne izraze, ki predstavljajo neko sti sem se udeležila posveta Bralnega društva in mnenje, ampak gre za konkretno usmerjeno v rabi ženskega spola se je izkazala precejšnja poniževanje, o katerem sva govorila že prej. nepismenost. Profesorice in doktorice so na- Posameznik seveda vedno lahko zamahne z mreč še vedno profesorji in doktorji, tudi dok- roko in ne upošteva tvojega poniževanja, a če TEST HIV torico Grosman še vedno naslavljajo »doktor te besede prihajajo s pozicije avtoritete, te to Vsak prvi mesec na DIC Legebitra (Trubarjeva 76a) Grosmanova«. samodejno poniža, izgubiš veljavnost svojega in vsako roza soboto v K4 zaupno in brezplačno + jaza. Ponižanost se ugnezdi v človeku in osta- testiranje na HIV in hepatitis B!

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 25 p a r a d a

Jadran Jeličić Splitska fronta Deset let po prvi Paradi ponosa na Hrvaškem, ki se je odvila v Zagre- bu, je nastala potreba, da se nekaj podobnega organizira tudi v še bolj homofobični Dalmaciji. Split, največje mesto na hrvaški obali, je bil določen kot mesto, kje se bo začelo širjenje vidnosti LGBT- oseb in boj za njihove pravice. Že od začetka se je vedelo, da bo to dogodek z visokim tveganjem, kjer bo na preizkušnji »tempera- kakšno uro pred začetkom začeli po drugi uri popoldne so udele- traj množice negativno nastroje- mentnost« lokalnega prebivalstva. zbrati v parku Đardin. Množica je ženci začeli dvigati zastave in nih opazovalcev, je bilo moč opa- Organizatorji so s pripravami pa- najprej štela okrog 200 ljudi, zra- transparente in parada se je začela ziti tudi nekaj tistih, najverjetneje rade zato začeli zelo zgodaj, saj so ven nje pa je bilo še enkrat toliko premikati proti Rivi, kjer je bil turistov, ki so s ploskanjem in na želeli zagotoviti njen mirni potek. policajev. Ti so že na začetku po- predviden zabavno-angažirani druge načine izražali podporo Dogodke in doživetja s splitske vedali, da bodo tolerirali protipro- program. paradi. parade povzemam po pripovedo- test, če bo ta nenasilen. vanju tovarišice s fronte. Da, fron- Na poti proti Rivi so udeleženke Parada se je tik pred vstopom na te. Namenoma sem izbral ta izraz, Zbiranje je potekalo v prijetem in udeleženci parade doživljali Rivo ustavila, saj se je nekaj me- ker se je v Splitu dejansko dogodi- ozračju in upanju, da bo parada mešane odzive ljudi, ki so parado trov pred njo znašla nekaj tisoč- la mala vojna. vesela in brez večjih težav. Park opazovali. Večinoma so bili odzivi glava agresivna homofobična Đardin je bil ves čas pod strogim negativni in polni sovraštva, am- množica. Slišali so se glasni poki, Parada ponosa v Splitu z geslom policijskim nadzorom, kar je ne- pak to ni zmotilo udeležencev protestniki so začeli metati kame- »Različne družine, enake pravice« katerim, ki tja niso prišli organizi- parade. Ti so zelo glasno in jasno nje in skandirati »ubij, ubij pede- se je odvila 11. junija letos. Ude- rano ali so zamudili začetek, pre- zahtevali enakopravnost. Na drugi ra«, »cigani« in podobno. Nekaj leženke in udeleženci parade so se prečilo udeležbo na paradi. Malo strani policijskega kordona, zno- pogumnejših se je kljub vsemu

Roman Kuhar Od Poncija do Pilata: Zgodovina sprejemanja zakonodaje o istospolnih partnerskih zvezah in družinah 5. november 1989 Zgodovina sprejemanja zakonodaje na po- 9. januar 1989 Na 13. kongresu ZSMS v Portorožu je kasnejša dročju istospolnih partnerstev in družin je Organizaciji Magnus in Škuc LL Zvezi socialistič- LDS v svoj volilni program med drugim vključila dolga in zapletena. Nemogoče je zabeležiti ne mladine Slovenije (ZSMS) pošljeta zahtevo zahtevo Škuc LL in Magnus po spremembi zako- vsega: okrogle mize, članke in knjige, izjave po spremembi zakonodaje, ki bi omogočala nodaje, ki bi omogočala sklenitev zakonske 15. marec 1993 za medije, odprta pisma, pobude, sestanke, enakopravno obravnavo homoseksualcev in zveze tudi istospolnim parom. Aleksander Perdih in Silvo Zupanc (na sliki) iz manifeste, neformalne pogovore ter imena heteroseksualcev v zakonih o družinskih raz- združenja istospolnih partnerjev Yoldashimm in priimke množice ljudi, ki so se v zadnjih merjih. na Ustavno sodišče vložita zahtevo po presoji dvajsetih letih in več zavzemali za zakonoda- ustavnosti Zakona o zakonski zvezi in družinskih jo na tem področju. Tu predstavljamo le nekaj razmerjih (ZZZDR), ki sklenitev zakonske zveze bolj ali manj formalnih mejnikov na tej poti s omogoča zgolj partnerjema nasprotnega spola. posebnim poudarkom na pripravi in spreje- Sodišče na osnovi mnenja vlade pobudo zavrne. manju Družinskega zakonika.

26 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p a r a d a

ni tudi na paradi želeli jasno izra- ljo, od koder niso več mogli meta- ziti svojo hetero usmerjenost. ti predmetov. Na odru se je zvrsti- Kljub vsemu ostaja upanje, da se lo par krajših govorov in ena pe- bo situacija izboljšala naslednja sem, udeleženci in udeleženke pa leta, še posebej zato, ker je za- so nato v spremstvu policije odšli grebška Parada ponosa, ki je pote- na varne lokacije. Statistika na kala teden dni pozneje, letos ime- koncu dneva: 6 poškodovanih in la rekordno število udeleženk in 300 prijetih. V naslednjih dneh je udeležencev. Tudi zaradi tega, kar policija aretirala in zaradi spodbu- se je zgodilo v Splitu. odločilo, da bodo nadaljevali pot čimi steklenicami in petardami janja sovraštva prijela še nekaj + skozi ozek prehod na Rivi. Takrat »ubij, ubij pedera« pogumno spre- ljudi. pa je nekdo vrgel solzivec in ne- menila v »ljubi, ljubi pedera«. strpneži so poleg kamnov začeli Splitska Parada ponosa je pomeni- metati še steklenice, petarde, celo Ker so bili udeleženci parade ob la prelomen trenutek, še posebej rože – vse, kar jim je prišlo pod odru stisnjeni v kot, so se organi- za dalmatinsko LGBT-populacijo, roke. Povorka je nato kljub vsemu zatorji odločili, da zaradi varnosti pa tudi za vse svobodomislene prispela do odra, kamor se je med prekinejo parado in evakuirajo ljudi. Udeleženci parade so bilo drugim povzpela Mirjana Kučer iz ljudi. Policija je nato začela umi- namreč večinoma strejtovski pod- organizacije Domine in med lete- kati množico ljudi na varno razda- porniki, med katerimi pa so števil-

18. november 1997 Na pobudo Magnusa in Škuc-LL sta Tatjana 25. november 1994 Greif (na sliki) in Tone Bricman imenovana v Februar 1998 Marec 1998 Urad za žensko politiko na osnovi predlogov, ki delovno skupino na MDDSZ, ki pripravlja novo Delovna skupina na MDDSZ, v kateri v podporo V vrsti medijskih nastopov se v podporo ZRSIP jih pripravi neformalna skupina (Aleksander zakonodajo s področja družinskih in partnerskih glbt-skupnosti sodeluje tudi Metka Mencin (na izpostavita gejevski par Tone Bricman in Steffen Perdih, Mateja Končina, Bogdan Lešnik (na razmerij. sliki), pripravlja predlog Zakona o registraciji Leskovar (na sliki). sliki) in Metka Mencin) in ki določajo, da v skupnosti istospolnih partnerjev (ZRSIP) in zakonsko zvezo lahko vstopita dve odrasli osebi zaradi konservativnih sil v skupini konča pri ne glede na spol, na Ministrstvo za delo, druži- predlogu, ki ureja le registracijo in premožen- no in socialne zadeve (MDDSZ) naslovi pobudo skopravne zadeve. za spremembo ZZZDR. Ministrstvo pobudo zavrne in meni, da je treba vprašanja istospol- nih partnerjev obravnavati v posebnem zakonu.

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 27 p a r a d a

Maja Pan Budimpešta: ritmi upora Letošnja šestnajsta budimpeštan- ska Parada ponosa, v preteklosti imenovana tudi Gay dignity processi- on – Meleg Méltóság Menet (z ma- džarsko izgovorjavo nam utegne v bližnji prihodnosti postreči Meta Erženičnik), je bila po izrazito nasilni epizodi, ki se je še spomi- njamo izpred dveh let, pravo olaj- šanje, in v nekaterih ozirih tudi uspeh.

Sama parada je potekala od 11. do 19. julija v okviru festivalskega tedna s pestrim filmskim in kultur- nim programom; organizirala jo je Ustanova mavrično poslanstvo (Rainbow mission foundation), ki je tudi od vročine razgrete budimpe- Policija je v svojih sporočilih pred ROMA –L – G – B – T, ter WE’RE združba treh interesnih organiza- štanske ulice 18. junija popoldne v parado udeležence pozivala k mo- HERE – WE’RE QUEER – WE’RE cij: Labrisza, lezbične organizaci- številnem policijskem in varno- ralno spodobnemu vedenju. Na FABULOUS –DON’T MESS je, Háttérja, podpornega društva stnem spremstvu ponesle povorko tovrstne pozive so se organizatorji WITH US, itd. za geje in lezbijke, in Lambde, ki kakšnih 1.000 do 2.000 udeležen- ostro odzvali. Vendar budimpe- pa ne obstaja več. Z ozirom na cev (ocene se pri različnih virih štanski povorki dobrega vzdušja Ob razhajanju z zadnjega prizori- mednarodno zelo zaskrbljene od- razlikujejo). Trasa povorke je zara- niti najmanj ni manjkalo. Mene so šča, na katerem je potekal krajši zive na skrajno sporne aprilske di varnostnih taktik veljala za taj- najbolj navdušili Rhythms of resistan- program, je prišlo do nasilnega ustavne spremembe Orbanove no, s čimer je policiji uspelo obdr- ce Budapest, skupina politično deja- incidenta. Dve dekleti sta z raz- vlade, je bila prireditev deležna žati kakšnih 250 razgretih desni- vnih mednarodnih študentov, ka- pršilom napadli dva udeleženca, precejšnje mednarodne pozorno- čarskih skrajnežev karseda stran terih ubrano in bodrilno bobnanje aktivista z Dunaja, čemur so sledi- sti, podpore in udeležbe. Tako so od povorke. spremljajo slogani: SOLIDARITY le besedne in neverbalne grožnje s

4. december 1998 December 1999 21. maj 2001 Roza klub v Ljubljani organizira prvo okroglo Državna sekretarka na MDDSZ Helena Kamnar Škuc LL na MDDSZ naslovi pobudo za dopolni- 17. junij 2001 mizo, posvečeno izključno istospolnim poro- (na sliki) ZRSIP vloži v medresorsko usklajeva- tev predloga zakona iz leta 1998. Ministrstvo Na naknadnem referendumu o Zakonu o zdra- kam. Posvet o istospolnih porokah odpre Štefka nje, a ta nikoli ne doživi obravnave v parlamen- pobudi ugodi in konec leta oblikuje ekspertno vljenju neplodnosti in postopkih oploditve z Kučan (na sliki). tu. delovno skupino (Tatjana Greif, Roman Kuhar, biomedicinsko pomočjo je 72 % sodelujočih Miha Lobnik, Metka Mencin Čeplak, Suzana zavrnilo pravico samskih žensk, vključujoč Tratnik), ki pripravlja zakon, po katerem bodo lezbijke, do umetne oploditve. Na referendumu istospolna partnerstva imela enake pravice kot sodeluje slabih 36 % volilnega telesa. raznospolna razen pravice do posvojitve. Držav- na sekretarka Alenka Kovšca (na sliki) meni, da izključitev posvojitev pomeni boljše možnosti za sprejem zakona.

28 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p a r a d a vrične in nacionalne barve kot emblema Parade, nato promo- videa Hungarikus ter rasističnega incidenta med eno od gejevskih zabav, ko lastnik pro- stora trem romskim transvestitom ni do- volil vstopa. Debata, ki je sicer nastopila naknadno, se je ven- darle odvila v druga- čni smeri od polemik, ki jih glede komercia- lizacije in umanjkanja političnih sporočil parad neredko spremljamo v ostalih prestolnicah.

Uradni gostje in go- vorci na paradi so bili Ustanova Harveyja Milka, ki jo je zasto- pal njegov nečak Stu- art Milk, Kinga smrtjo ter nacistična salutiranja v šanje. Tudi sicer je Jobbikova zna- reapropriaciji nacionalne pripad- Göncz, predstavnica socialistov v času trajanja parade. Ob policij- čilnost, da za svojo legalno politi- nosti in oblikovanju zdrave dru- Evropskem parlamentu in nekdan- skem posredovanju sta bila aktivi- čno strategijo sistematično upora- žbe, kar je botrovalo odločitvi, da ja ministrica za enake možnosti, sta postavljena v vlogo napadalcev blja taktiko sprevrnjene krivde. letošnjo parado obarvajo izrazito Minister za zunanje zadeve, ter ter odvedena na postajo, kjer sta nacionalno, s čimer so ravno pri Nicolas Beger, direktor Evropske ju že čakala predstavnik skrajne V vsakem pogledu problematična, številnih mednarodnih udeležen- pisarne Amnesty International. desničarske stranke Jobbik ter nji- skrajno desničarska trenutna ob- cih sprožili kritična mnenja. Pole- + hov odvetnik. Proti njima je bila last je pri nekaterih organizatorjih mike so se dotikale uporabe ko- podana obtožba za nasilno obna- vzpodbudila idejo o potrebi po karde, v kateri se prepletajo ma-

25. januar 2005 Skupina poslancev s prvopodpisano Majdo Širca 12. julij 2004 Božič 2004 (LDS, na sliki) v parlamentarno proceduro vloži V parlamentu poteka prvo branje Zakona o Na MDDSZ čez »božične praznike« brez dialoga nekoliko prenovljen predlog ZPS – Zakona o partnerski skupnosti (ZPS), ki bi ga morali z lgbt-organizacijami pripravijo predlog Zakona istospolni partnerski zvezi (ZIPZ), predtem je 12. december 2002 obravnavati že na januarski seji, vendar obrav- o registraciji istospolne partnerske skupnosti, bila jeseni 2004 Janševa vlada izključila ZPS iz Tatjana Greif (na sliki) na Ustavno sodišče vloži navo takrat prepreči Slovenska ljudska stranka, kljub temu da je minister Janez Drobnič nadaljnjega postopka. zahtevo za presojo ustavnosti 3. in 16. člena ki je del koalicije in se z zakonom ne strinja. (na sliki) pred tem zatrdil, da se njegovo mini- ZZZDR, ki sklenitev zakonske zveze omogočata Zakon je na prvem branju potrjen, drugega pa strstvo ne bo ukvarjalo s homoseksualnostjo, le osebama nasprotnega spola. Ustavno sodišče ne doživi, ker jeseni 2004 na volitvah zmaga ker to vprašanje po njegovem spada na Ministr- z odločanjem zavlačuje do leta 2005, o pobudi Janez Janša (na sliki). Njegova vlada zakon stvo za zdravje. pa na koncu ne odloča, saj je v tem času sprejet izključi iz nadaljnjega parlamentarnega po- Zakon o registraciji istospolne partnerske sku- stopka. pnosti.

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 29 p a r a d a

Scott Crossland Kaj obleči za praški prajd? Ko sem se v soboto, 13. avgusta odpravljal v smeri Náměstí Repu- bliky, se mi je po glavi podilo kup stvari. Bal sem se, da ne bi prve praške parade napadli ekstremisti, kot je bilo napovedano, po drugi strani pa sem se dogodka neizmer- no veselil. Praška parada ponosa 2011 zame ni bila posebna le zato, ker je bila čisto prva v mestu, ki ima sicer dobro razvito gejevsko sceno, temveč tudi zato, ker je bil to moj prvi prajd nasploh. Nisem bil povsem prepričan, kaj naj pričakujem in kako se bodo stvari iztekle. Organizatorji so napove- dali udeležbo okrog tisoč ljudi, že bežen pogled ob približevanju trgu pa je razkril, da so se v svoji seksističnim in rasističnim podpore paradi, kar je povzročilo ostanek programa. Upam, da sta oceni krepko ušteli. Ljudje so opazkam Petra Hajeka. Če ne ve- pravi medijski bum in nenadoma gospoda Klaus in Hajek uživala prihajali iz vseh smeri, in ko se je ste, kdo to je, vas bo morda prese- so vsi nekaj povedali na temo pa- ob mavričnem pogledu skozi okno naše število iz minute v minuto netil podatek, da gre za namestni- rade. Tisti znotraj naše skupnosti, predsedniškega kabineta nad reko! večalo, sem začutil, da se bo v ka vodje kabineta češkega pred- ki se jim je parada do nedavnega Na enem delu otoka smo se udele- Pragi zgodilo nekaj res izjemnega. sednika. Ta je homoseksualne zaradi spoštljivega odnosa vlade ženci lahko zabavali v klubu na Takrat so vsi moji strahovi izginili. državljane svoje države pred kra- zdela nepotrebna, so si hitro pre- prostem, na drugem delu pa je bil Na poročilih smo kasneje slišali, tkim izvolil zmerjati z »devianti«, mislili. postavljen oder za nastopajoče. da se je parade udeležilo kar 5000 češki predsednik Vaclav Klaus pa Sam pohod je bil dolg dva kilo- Ves dan so nas zabavali različni ljudi. se nato ni želel distancirati od metra in je potekal od Náměstí Re- češki pevci in glasbeniki, glavni Mnogi so veliko zanimanje za njegovih izjav. Poleg tega je še publiky do otoka na sredini reke gostje pa so bili ukrajinski plesalci parado pripisali homofobičnim, kritiziral praškega župana zaradi Vltave, kjer se je nato odvijal pre- Kazaky, ki so bili res paša za oči.

11. maj 2005 25. februar 2005 9. marec 2005 5. april 2005 Komisija za peticije ter za človekove pravice in Predlog ZIPZ obravnava Komisija državnega Odbor za delo, družino, socialne zadeve in MDDSZ povabi predstavnike glbt-nevladnih enake možnosti obravnava predlog ZRIPS. zbora za peticije ter za človekove pravice in invalide obravnava predlog ZIPZ. Na seji sodelu- organizacij na sestanek in jih prosi za komen- Predsednica komisije Majda Potrata (na sliki) na enake možnosti. Na seji sodelujejo tudi Nataša jeta tudi Mitja Blažič in Nataša Sukič (na sliki). tarje na predlog Zakon o registraciji istospolnih sejo povabi tudi predstavnike Škuc LL, Legebitre Sukič (Škuc-LL), Mitja Blažič (DIH) in Jasna Komisija z osmimi glasovi proti štirim predlog partnerskih skupnosti (ZRIPS). Državni sekretar in Diha, vendar LL sejo bojkotira, ker jih niso Magič (Legebitra, na sliki). Komisija se na koncu zakona opredeli kot neprimeren za nadaljnjo Jožef Tivadar že na sestanku pove, da predlogov povabili tudi k pripravi zakona. Komisija zavrne ne more uskladiti in ne sprejme nobenega obravnavo. ne bodo nujno upoštevali. Na koncu ne upošte- vse amandmaje levih političnih strank in s mnenja o predlaganem zakonu. vajo nobenega od podanih predlogov glbt-or- štirimi glasovi proti trem sprejme sklep, da je 22. marec 2005 ganizacij. zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Državni zbor je s 44-imi glasovi proti in 27-imi za dokončno zavrnil predlog ZIPZ. To je bil še zadnji poskus rešitve zakona, ki je nastajal od leta 2001 naprej.

30 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p a r a d a

sijaju. Parada ponosa v Pragi je pripomogla, da smo nastopili sku- paj in složno, hkrati pa pokazali, kakšno mavrico pravzaprav tvori- mo. Kot paradni devičnik sem res do- živel dan, ki se ga bom dolgo spo- minjal. Češka scena je bila vedno zelo razdrobljena in tokrat sem veliko mojih prijateljev sodelovalo prvič začutil, da smo nekaj naredi- pri organizaciji tega nepozabnega li skupaj in tako pustili pečat. dogodka in tako sem lahko na Hvaležen sem, da je parada pote- lastne oči videl, koliko znoja in kala mirno in se črni scenariji, po- solza je preteklo, preden smo lah- znani iz drugih bivših komunisti- ko od besed prešli k dejanjem. čnih držav, niso uresničili. Vsi Organizatorji parade so za LGBT- skupaj smo postavili nov mejnik v skupnost naredili več, ko si lahko zgodovini češkega LGBT-gibanja kdorkoli predstavlja. Biti ponosen in zastavili jasno pot za naprej. na to, da si gej, je že lepo in prav, Odprto ostaja le še eno, zelo po- še lepše pa je, ko si lahko ponosen membno vprašanje: Kaj hudiča naj na svojo skupnost in njene dose- oblečem na prajd prihodnje leto?! žke. To, da smo vsi LGBT-ji, nas + povezuje kot skupino, vendar je Ne bo vam žal, če upoštevate moj Odkar sem se leta 2006 preselil v vsak izmed nas edinstven in v sebi namig in si na internetu ogledate Prago, je bila praška parada pono- skriva še vse kaj drugega kot svojo njihov spot za pesem In the Mid- sa pogosto predmet razprav, ven- spolno usmerjenost, in ta skupek dle. dar se je o njej do letošnjega leta različnih, dobrih in slabih lastno- le govorilo. Imel sem srečo, da je sti, se je v soboto pokazal v vsem

2. junij 2005 3. oktober 2006 Odboru za delo, družino, socialne zadeve in 17. junij 2005 Mitja Blažič in Viki Kern (na sliki) kot drugi 13. november 2006 invalide sprejema amandmaje k predlogu Državni zbor opravi drugo branje predloga istospolni par v Sloveniji registrirata svojo Mitja Blažič in Viki Kern na Ustavno sodišče naslo- ZRIPS. V razpravi intenzivno sodeluje Mitja ZRIPS. Na seji pride do enega od najbolj nestr- partnersko zvezo. Registracija je bila namenje- vita pobudo po presoji ustavnosti 22. člena pnih incidentov v parlamentu, ko poslanec Blažič (DIH, na sliki), ki mu uspe v zakon vnesti na pridobitvi »pravnega interesa«, s tem pa so ZRIPS, ki so jo pripravile pravnice Neža Kogovšek, Rupar (na sliki) predlaga, da se poslankama nekaj minimalnih popravkov, več pa vladna Majdi Potrata in Majdi Širca odredi obvezen bili izpolnjeni vsi pogoji za vložitev presoje Romana Sladič in Mateja Resnik (na sliki). stran ni pripravljena podpreti. Ne podprejo niti zakonski pregled mednožja, da bi lahko ugoto- ustavnosti ZRIPS. predloga o spremembi imena zakona (registra- vili, katerega spola sta. 29. september 2007 cija). Na spletu začne delovati forum Rozalija, nefor- 23. junij 2005 malno združenje za lgbt-starše in bodoče starše v Parlament kljub nasprotovanju lgbt-organizacij Sloveniji. sprejem Zakon o registraciji istospolne partner- ske skupnosti. Zakon istospolnim parom ne podeljuje socialnih, zdravstvenih, pokojninskih in podobnih pravic.

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 31 p a r a d a Foto: Nada Žgank / Memento

Roman Kuhar Ljubljana je (seveda) najlepše mesto na svetu Malce prej kot ponavadi – v za- četku junija – se je v Ljubljani odvila enajsta Parada ponosa. Če so organizatorji parado prestavili na začetek junija, češ da so na koncu junija že vsi na morju, po- čitnice bržkone ne bodo pravi razlog za pregovorno majhno obi- skanost ljubljanske Parade. Stan- dardnih od dvestopetdeset do tri- sto posameznic in posameznikov se je sprehodilo od Metelkove do Cafeja Open mimo polne ljubljan- ske tržnice, kjer sta dve teti veselo vzklikali »fuj!« in »nagravžno!«, nekaj drugih tet in stricev pa je parado pozdravilo z navdušenim ploskanjem.

Sporočilo letošnje parade je bilo odpravila drugorazredni status Parada ponosa Petra Salaj, niso Ziherl (LDS) in zdaj-ne-več mini- preprosto in jasno: še vedno čaka- lgbt-oseb v Sloveniji. Zaradi tega bili vabljeni politiki. No, dva sta strica Majda Širca (Zares). Parad- mo. Na politiko, seveda. Da bo letos na Parado ponosa, kot je pred Cafe Open vendarle prišla in nike je pozdravil tudi župan Zo- končno sprejela zakonodajo in pojasnila predsednica Društva podprla protestnike: dr. Slavko ran Janković, ki je že vsa leta njen

2. december 2008 Gejevskemu paru Christianu in Marijanu, ki sta posvojila otroka v ZDA, je okrožno sodišče v Ljubljani priznalo tujo sodno odločno o po- 7. maj 2009 svojitvi. Odločitev je bila Na okrogli mizi »Hoč’va ohcet« v Cafeju Open 2. julij 2009 nato vložena v presojo ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal Ustavno sodišče odloči, da je pritožba Mitja 4.–6. marec 2008 Vrhovnemu sodišču zaradi zahteve po varstvu zatrdi, da bi bilo potrebno družinsko zakonoda- Blažiča in Vikija Kerna glede 22. člena ZRIPS Legebitra in ILGA Europe organizirata prvo zakonitosti. V postopku jima je pomagala odve- jo dopolniti tako, da bi ta omogočala tudi ho- utemeljena in da je omenjeni člen neustaven. mednarodno konferenco o LGBT-družinah v tnica Urša Chitrakar (na sliki). moporoke in posvojitve. Gre za prvo posredno Vladi naloži, da mora glede dedovanja izenačiti Ljubljani in jo oglašujeta s plakatom »Različne napoved Družinskega zakonika. raznospolne in istospolne pare. Istega dne družine, enaka ljubezen«. RKC se odzove s kolegij vlade razpravlja o predlogu ministra dr. peticijo za ohranitev družine, ki jo sestavljata Ivana Svetlika o popolni izenačitvi hetero- in oče, mati in otrok. homopartnerskih zvez. Kolegij na koncu ne sprejme dokončnega dogovora – razpravlja o možnostih enotnega zakona (Družinski zako- nik) ali ločenega zakona (dopolnitev ZRIPS).

32 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p a r a d a

častni pokrovitelj in vsa leta zanjo lagal je, da naslednje leto parado »Mogoče celo na Tromostovju, na V imenu lgbt-skupnosti je govori- pripravlja svoj Ljubljana-je- ponosa organiziramo na enem od eni strani je cerkev, na drugi strani la Urška Sterle iz Društva Škuc- najlepše-mesto govor. Letos je mostov v Ljubljani in tako simbol- je posvetna oblast – mestna hiša,« LL, ki je poudarila, da že 27 let temu dodal še odlično idejo: pred- no povežemo levo in desno stran. je dejal župan. čakamo na ureditev ustrezne za-

23. oktober 2009 7. avgust 2009 12. oktober 2009 Uradni začetek kampanje »Za vse družine. Za Roman Kuhar (na sliki) na Častno novinarsko 21. september 2009 V parlamentu poteka javna razgrnitev novega pravice vseh otrok. Za človekove pravice« (v razsodišče vloži tožbo proti novinarki Družine Minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Družinskega zakonika. Parlament večinoma nadaljevanju Kampanja »Za vse družine«), v Barbari Kastelec, ker je ta v komentarju proti Ivan Svetlik, in minister za pravosodje dr. Aleš zasede organizirana množica katoliških jurišni- katero se med drugimi združijo tudi vsa glbt- istospolnim družinam zlorabila in zavajajoče Zalar prvič javno predstavita nov predlog Dru- kov, ki nasprotujejo spremembam in razpravo društva v Sloveniji. Vodi jo Mitja Blažič, ki pou- citirala raziskave o istospolnih družinah. Sodi- žinskega zakonika, ki zakonsko zvezo definira zreducirajo na populistično kavarniško debato. dari, da gre za kampanjo aktivnih državljank in šče 26. januarja 2010 razsodi v prid pritožniku v kot zvezo dveh odraslih oseb ne glede na spol. Državna sekretarka dr. Anja Kopač Mrak (na državljanov, ki so jim pravice otrok primarno vseh točkah. Novinarka je kršila 1., 7. in 23. člen sliki) poudari, da nov Družinski zakonik nikomur vodilo in jim ni vseeno za ustavno varovane Kodeksa novinarjev Slovenije. nič ne jemlje, pač pa le daje tistim, ki so trenu- človekove pravice in svoboščine vseh. tno diskriminirani.

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 33 p a r a d a

konodaje na področju istospolnih zgodovina, naša kultura, in da smo postaji v Ljubljani. Parisi je želel partnerstev in družin in da živimo jih gradili, pisali in ustvarjali sede- nastopiti na letošnji paradi v v državi, kjer se politične točke mindvajset let.« Ljubljani, ker meni, da nasilje nabirajo na hrbtih najranljivejših nikoli ne more zmagati. In res ni: skupin v družbi. Svoj govor je Program letošnje parade sta tokrat organizatorji parade niso zaokrožila s sporočilom gejevski s humornim varietejskim progra- poročali o (večernih in nočnih) in lezbični skupnosti: »Nikoli ne mom povezovala Danijel Malalan homofobičnih napadih na smemo postati apatične žrtve. in Meta Erženičnik, glavna atra- udeleženke in udeležence. Cafeju Nikoli ne bomo prevzeli mentali- kcija pa je bil italijanski gejevski Open pa so bedni ponosni + tete žrtve, dokler se bomo zaveda- umetnik Antonio Parisi (aka Jotas- Slovenceljni v paradnem tednu, li, da je to tukaj naš prostor, da so sassina), ki so ga pred tedni kakopak, servirali svojo letno to naše knjige, naši arhivi, naša pretepli homofobi na železniški dozo marmornatih kock …

23. oktober 2009 6. januar 2010 SDS v Državni zbor vloži predlog dopolnitev 1. december 2009 12. december 2009 SDS na čelu z Alenko Jeraj (na sliki) spet vloži ZRIPS, s katerimi bi drugače uredili dedovanje MDDSZ predstavi dopolnitve Družinskega zako- V množičnih medijih (sobotni izdaji Večera) se s nov predlog spremembe ZRIPS, s katerim po- (tako kot zahteva ustavno sodišče). SDS tako nika po koncu enomesečne javne razprave o sliko in imenom razkritje istospolna družina: novno želi prehiteti Družinski zakonik, ki za skozi stranska vrata poskuša prehiteli Družinski predlogu. Člen o zakonski zvezi je ostal nespre- Maja, Jerneja in Veno (na sliki). Gre za prvo glbt-skupnosti prinaša boljše, nediskriminacij- zakonik. Vlada predlog zavrne. menjen, saj ministrstvo ni dobilo »nikakršnih istospolno družino v Sloveniji, ki razpravi o ske rešitve. Vlada tudi ta predlog zavrne. strokovnih utemeljitev proti izenačitvi razno- istospolnih družinah da »obraz« in pomembno 1. november 2009 spolnih in istospolnih parov.« (Na sliki Ana vpliva na nadaljevanje razprave o tem vpraša- Kampanja »Za vse družine« je lansirala peticijo Vodičar, generalna direktorica direktorata za nju. v podporo novemu Družinskemu zakoniku, ki jo družino). je podpisalo 2066 posameznikov in posame- 17. december 2009 znic. Vlada na seji sprejme in potrdi predlog novega Družinskega zakonika in mu s tem odpre vrata v parlamentarno proceduro.

34 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p a r a d a

Tatjana Greif parado«. Tako se je sploh pojavila pobuda zanjo. Ko smo začeli o pa- Zdravko Cimbaljević – organizator radi javno govoriti, smo vzbudili prve parade ponosa v Črni gori velik interes, zanimanje so pokazali tako tuji kot domači mediji, poslan- »Oče se me ci Evropskega parlamenta, delegaci- ja Evropske komisije v Črni gori, je odrekel« politične stranke in tako naprej. Ko je vlada Črne gore sprevidela, na 31. maja naj bi bila v Podgorici prva parada katerih ravneh se stvari odvijajo, in ponosa v zgodovini Črne gore. Ta je doslej ugotovila, da so vse oči uprte vanjo, veljala za zadnjo belo liso na zemljevidu in ko smo mi izjavili, da v Črni gori gejevskega in lezbičnega gibanja; šele pred obstaja institucionalna homofobija, nekaj meseci je začela delovati prva skupina so zamenjali stališče in rekli: »Ne za pravice gejev in lezbijk. Kar 70 odstotkov bodite vendar takšni, pridite, mi vas Črnogorcev meni, da je homoseksualnost bomo podprli.« Potem smo imeli bolezen, ideja o paradi pa je ostro razcepila sestanek z namestnikom premiera javnost in politiko. Podprla sta jo premier Kako se je tako nenadoma porodila ideja, v Črni gori sploh ni gejev in lezbijk. Črne gore Duškom Markovićem, ki Igor Lukšić in ombudsman Šućko Baković, da v Črni gori organizirate parado ponosa? Zato smo v trenutku, ko se je to je tudi pravosodni minister. Vlada je nasprotoval pa ji je minister za človekove Vse doslej ni obstajalo niti gejevsko in sprožilo, ko smo se organizirali in nato javno izjavila, da podpira para- pravice in manjšine Ferhat Dinoš. Medtem so lezbično gibanje, ni bilo LGBT-organizacij. začeli delovati in povedali, da zdaj do ponosa in da podpira delo LGBT Podgoričke legende, navijaški Varvari in Ko smo februarja letos začeli delo- obstajamo, da je tu organizacija in Foruma progres. Tega smo bili na neki Libertas odkrito pozivali k linču in prelivanju vati v okviru nevladne organizacije prva javna oseba gibanja – torej jaz način zelo veseli, komunikacija je krvi. Policija je formirala operativni štab za LGBT Forum progres, v delovnem na- – ki bo javno zastopala in ščitila končno stekla, kot je treba, vendar še načrtovanje in varno izvedbo parade, pripra- črtu za leto 2011 sploh nismo imeli svojo skupnost, povzročili šok, na- vedno niso naredili ničesar konkret- ve pa je budno spremljala tudi Evropska predvidene parade ponosa. Vendar stal je kaos. Več kot dva meseca in nega, s čimer bi to podporo dokazali. komisija. A parada je bila na koncu odpove- smo se zanjo odločili zaradi vrste pol smo poskušali vzpostaviti stik z dana. Kot so poudarili organizatorji, bo para- okoliščin: odkar smo začeli z delo- institucijami, zlasti z Ministrstvom Kakšne so bile reakcije politike, družbe, da ponosa v Črni gori organizirana takrat, ko vanjem, so nas oblast, vladne insti- za človekove pravice in manjšine. javnosti v Črni gori na napoved parade? ji bo vlada dala resnično, ne zgolj deklarativ- tucije, posamezniki in drugi popol- Niso vedeli, kako naj nam odgovo- Reakcije so bile zelo različne, v ve- ne podpore. O paradi ponosa in o nenavadni, noma ignorirali. Preprosto niso ho- rijo, preprosto ignorirali so nas. čji meri negativne kot pozitivne. unikatni zgodbi Črne gore smo se z Zdravkom teli sprejeti dejstva, da obstaja LGB- Na sestanku naše skupine se je članu Narod je preprosto v šoku, najprej Cimbaljevićem, prvim avtiranim gejem v Črni T-organizacija, da obstajajo skupina porodila ideja, da če nas že nočejo zaradi ustanovitve prve LGBT-orga- gori, direktorjem prve homoorganizacije in in ljudje, za katere se je leta mislilo, slišati, če nočejo govoriti z nami, nizacije – ta prvi šok je bil v mesecu organizatorjem prve parade pogovarjali še v da ne obstajajo, da ni nikogar, ki je moramo nekako javno nastopiti. februarju. Naslednji šok je bila prva času, ko parada ni bila odpovedana. javno avtiran. Veljalo je namreč, da Enostavno je rekel, »Mi hočemo homoseksualna oseba v Črni gori, ki

1. marec 2010 Slovensko sociološko društvo, ki mu predseduje 2. marec 2010 17. marec 2010 dr. Samo Uhan (na sliki), izda uradno strokovno V parlamentu poteka glasovanje o Družinskem Državni svet sprejme sklep, da ne podpira 28. januar 2010 stališče, v katerem podpre Družinski zakonik, saj zakoniku. Zakonik je bil v prvem branju potrjen nadaljnje obravnave Družinskega zakonika, a Vrhovno sodišče RS potrdi odločbo okrožnega je ta v skladu s strokovnimi dognanji sociološke s 46-imi glasovi za in 38-imi glasovi proti. Franc njihovo mnenje nima formalnega vpliva na sodišča v Ljubljani, ki je gejevskemu paru Chri- stroke. Cukjati (SDS, na sliki) vztrajno trdi, da nima nič parlamentarni postopek. stianu in Marijanu, ki sta v ZDA posvojila deklico proti homoseksualcem, hkrati pa ugotavlja, da Zoro, priznalo tujo sodno odločbo. Marijan, je homoseksualnost bolezen. Christian in Zora so tako postali prva pravno priznana gejevska družina v Sloveniji (na sliki).

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 35 p a r a d a se je javno razkrila, zato da brani linču, stranke so parado večinoma svobodni državi. Da se tudi sam kot sebe in svojih pravic in do pravic svojo skupnost, in tretje, to je seve- podprle. Nekatere stranke parade svoboden človek lahko udeležuje drugih; mislim, da imam to dolžnost da največji šok, da se organizira kot dogodka sicer niso podprle, manifestacij, protestov. Tak komen- tudi kot izvršni direktor LGBT Foru- parada ponosa. Nekaterim se je to vendar tudi niso bile proti; rekle so, tar je edinstven primer v svetu in to, ma progres. Poleg tega sem bil no- zdelo nepojmljivo, nemogoče, da se da ima vsakdo pravico do javnega da niso pozvali k sovraštvu, je velik vembra lani na ulici žrtev fizičnega kaj takega v Črni gori sploh zgodi, združevanja. Stranke so pozvale korak. napada zaradi spolne usmerjenosti, češ da obstaja preveč homofobije, državljane Črne gore in svoje pod- in ko sem napadalca prijavil policiji, da je prezgodaj, da še ni čas in po- pornike, volivce, proti vsakršnemu Zakaj mislite, da je temu tako? nisem hotel molčati, ampak sem dobno. Mnogi na ta način bežijo in nasilju na ulici, proti govorici sovra- Ne vem, verjetno so vsi dojeli, da povedal, da me je fizično napadel in skrivajo svojo lastno homofobijo, štva. To je zelo dobro, bili smo zelo cerkev lahko ima svoje stališče, a kar mi grozil s smrtjo in ostale grozljive skozi navidezno dobrohotne nasve- presenečeni. Čeprav torej za letos se tiče strank in vlade in ljudi, ki so stvari, zato ker sem gej. Enostavno te, v smislu, »Prezgodaj je še, strah nismo načrtovali parade, se je to na neki način vendarle pomembna nisem hotel, da bi to šlo mimo me je za vas« ... Vse to smo pač iznenada zgodilo in vse kaže, da je imena v Črni gori, ti ljudje začenja- nekaznovano. Vedel sem, če bom ignorirali in jih vprašali: »Kdaj pa bo zdaj pravi trenutek. jo razumeti, da prihajajo spremembe molčal, bo napadalec spet ohrabren, čas? Povejte nam točno leto in da- in da nimajo več pristašev, kot so jih da me bo znova napadel, mene ali tum in bomo takrat organizirali pa- Zelo neobičajno je tudi, da črnogorska imeli nekoč za svoje izjave, prista- koga drugega iz LGBT-skupnosti. rado. Če že tako veste, kdaj bo čas?« pravoslavna cerkev ni napadla ideje o šev, ki bi jih množično podprli. Tudi Ko sem se tako že avtiral pred insti- Seveda nam nihče ni znal odgovoriti paradi, saj se cerkve praviloma aktivno politiki so postali skeptični, bojijo tucijami sistema, policijo in na to vprašanje. Zato smo rekli, pu- zavzemajo proti pravicam LGBT. se reakcij javnosti, da jih kdo ne bi sodiščem, se je v resnici začel moj stite nas torej, da delamo to, kar Nekako je vse čudno. Čudne so obtožil, da so slabi, da niso toleran- proces avtiranja. Vedel sem, da se želimo, pravica do javnega združe- obče reakcije ljudi, ki so na splošno tni, da ne podpirajo različnosti, da moram javno razkriti, da nekdo vanja in zbiranja je naša pravica. negativne, in vendar se nihče ne želi niso demokrati. mora zaščititi naše pravice, in tako Kar se tiče političnih strank in poli- javno izjasniti z negativnim stali- je v bistvu nastal tudi LGBT Forum tike, smo takoj po sestanku z vlado ščem. Enostavno, trenutno vlada Skupino LGBT Forum progres ste ustanovi- progres. Pred tem nismo imeli nobene dali pobudo za sestanek z vsemi tako veliko zanimanje ljudi za to li februarja letos. Kakšno je stanje sedaj? organizacije, ki bi se direktno ukvar- političnimi strankami v Črni gori. temo in ta dogodek, da se bojijo, da V bistvu je bila ustanovljena decem- jala z našimi pravicami in jih ščitila. Nismo hoteli, da vse skupaj ostane bi jih razglasili za homofobe. Kar se bra 2010, vendar je trajalo nekaj le na nivoju vlade, kot da počnemo črnogorske pravoslavne cerkve tiče, mesecev, da smo se pripravili na Kakšna je vaša osebna izkušnja, ta korak nekaj na račun vlade ali da simpati- smo tudi mi presenečeni, ker smo v javni nastop, ni se bilo lahko znajti je zagotovo težek. ziramo z nekimi ljudmi v njej. Pre- bistvu pričakovali, da bo cerkev in zbrati moči, da se pred vsemi Bilo je težko in še vedno je. Ta ko- prosto smo želeli komunikacijo na takoj reagirala, da bo pozivala k javno nastopi. Zlasti zame, ki sem rak je bil nekako še najlažji, to, da širšem nivoju, imeli smo sestanke s temu, da se ta dogodek ne podpre. za zdaj edini razkriti gej, edina avti- samo rečeš, »Jaz sem gej«. Veliko političnimi strankami in predsedniki To, kar se je pred kratkim zgodilo, rana oseba v Črni gori. Upam, da težje je tisto, kar sledi, to je tisto, strank. To nas je pripeljalo korak pa je, da je sam metropolit Mihajlo jih bo kmalu več. Sam sem naredil kar je najhujše. To je reakcija ljudi, naprej, ker je bilo povsod pozitivno, izjavil, da nima nič proti paradi po- ta korak, ker to preprosto želim in družine, sorodnikov, stricev in tet, nihče ni bil proti, nihče ni pozval k nosa in da so vsi ljudje svobodni v menim, da imam odgovornost do sosedov, reakcije širše javnosti, ki je

1. april 2010 4. maj 2010 5. maj 2010 25. maj 2010 Komisija za peticije, človekove pravice in enake Začelo se je drugo branje Družinskega zakonika Nadaljevala se je maratonska seja Odbora. V javnost pride novica, da je Okrožno sodišče v možnosti, ki jo vodi Eva Irgl (na sliki), obravna- na matičnem Odboru za delo, družino, socialne Sodelujoči so razpravljali o drugem in tretjem Ljubljani potrdilo še eno tujo sodno odločno – va predlog Družinskega zakonika in ga soglasno zadeve in invalide (v nadaljevanju Odbor), ki ga členu Družinskega zakonika, ki vpeljujeta novo tokrat gejevskemu paru Matjažu in Danijelu, ki podpre, hkrati pa pozove parlamentarce, naj o vodi dr. Andreja Černak Meglič (na sliki). Na definicijo družine in zakonske zveze. Odbor ni sta otroka dobila s pomočjo nadomestne mate- njem razpravljajo strpno. odboru so v naslednjih mesecih kot zagovorniki potrdil nobenega člena. Nasprotniki zakonika re v ZDA. Družinskega zakonika sodelovali dr. Barbara (na sliki) so zavlačevali razpravo na vse mogoče Rajgelj, mag. Neža Kogovšek, dr. Roman Kuhar, načine. Mitja Blažič, Miha Lobnik in Maja Šorli. Razpra- va je ta dan potekala osem ur, vendar odbor na koncu ni odločal o nobenem amandmaju.

36 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p a r a d a bila v šoku, da sem to jaz, da to ni le projekte, eden takih je zavetišče za vanju vladnih in državnih uradnikov Da, so. Mediji so nam v tem trenut- ime Zdravko Cimbaljević v časopi- geje in lezbijke, ki bi fantom in in institucij, ki se srečujejo z LGBT- ku tudi nekako najpomembnejši, ker sih, ampak tudi moja slika čez pol dekletom nudilo začasen varni pro- problematiko, kot so policija, sodi- vendarle gre za zgodbo, ki mora biti strani. Na ta način sem naši skupno- stor, dokler se situacija ne umiri ali šča, pravosodni organi, ministrstva medijsko pospremljena, saj sicer ne sti želel pokazati, da sem oseba z se izboljšajo razmere v družini in se itd. Izobraževanje je torej naša prio- bi mogli doseči vsakega državljana imenom, s priimkom in z obrazom lahko vrnejo domov, ali dokler ne riteta; skrbimo pa tudi za brezpla- Črne gore, vsakega bralca, gledalca. in da skrivanja ni več. Naša LGBT- najdejo službe. Recimo dva, tri, čno pravno pomoč za žrtve nasilja Obstaja zelo pozitivna reakcija na skupnost je bila s tem ohrabrena in največ šest mesecev, da se ponovno in kršitev na podlagi spolne usmer- parado, to je medijski bum, to je vsi so bili srečni, da končno obstaja integrirajo v družbo, da so varni jenosti, torej za tiste, ki želijo kazni- nekaj, kar je novo v Črni gori, kar se nekdo, ki je gej in ki zastopa skup- pred diskriminacijo in da jim nudi- va dejanja prijaviti, da jim nudimo nikoli prej ni omenjalo, za medije je nost v Črni gori. Komentarji so bili mo pomoč. To, s čimer se skupnost podporo in pravno pomoč. Lahko to popolna tema, dajejo nam pod- različni in dobil sem tudi prve udar- srečuje za vsakim vogalom, je stig- računajo na nas, na našo strokovno poro in izhodišče za nadaljnje delo. ce. Moj oče se me je odrekel, izjavil matizacija. V trenutku, ko nekdo in pravno pomoč, tukaj bodo sode- Seveda obstajajo tudi mediji, ki ni- je, da me ne želi videti in da sem za reče, da je gej, ni več tisto, kar je lovali tudi psihologi in drugi, odvet- majo interesa ali objavijo le kratke njega mrtev. To je najhujši udarec, ki bil, ampak samo še gej. Če sem jaz niki, ki bodo pomagali žrtvam, da se notice, s čimer kažejo svoj odnos do sem ga doživel. Ne morem pa reči, aktivist za človekove pravice in spo- postavijo na noge in si povrnejo spoštovanja človekovih pravic, da me ostali člani družine ne razu- štovana oseba v družbi, in povem da samospoštovanje. Ukvarjali se bomo transparentnost za vprašanja, za mejo, imam podporo svojih sester in sem gej, ni več važno, ali sem dober tudi z raziskavami o homofobiji v katera javnost kaže velik interes, in brata, ki se bo z ženo celo udeležil aktivist, ali sem dobra oseba, pač pa Črni gori, načrtujemo obiske raznih ki zadeva vse, čeprav se večina s parade. Vendar starši so starši in to se me ocenjuje, zavrača ali sprejema ustanov, kot so, recimo, zapori. tem ne strinja. Mediji so zanimivi, pač človeku »najtežje pade«. V glav- samo še na osnovi tega, da sem gej. Vemo, da so ljudje, ki so prepoznani včasih ni dobro, da vstopite v njihov nem, želim povedati ljudem, s čim se To sem doživel na lastni koži, od kot geji, v zaporih pogosto zlorabl- sistem, ker kakorkoli vam lahko LGBT-skupnost dejansko sooča, kako ljudi, za katere sem pričakoval, da jeni, uslužbenci v zaporih so homo- pomagajo, vam lahko tudi škodijo. je tistim ob visoki stopnji homofobije so zelo odprtega duha, da so moji fobični. Imamo veliko zastavljenih Na primer, na televiziji je bil prispe- v Črni gori, ki večinoma še vedno prijatelji. Spremenili so se za 360 strateških ciljev, ki jih želimo ure- vek o tem, da se v Podgorici organi- živijo s svojimi družinami. Sam na stopinj samo zato, ker sem gej. sničiti, četudi smo stari šele tri me- zira prva gejevska parada, nato so srečo ne živim več pri starših in sem sece, in so to za nas zelo veliki kora- sledile slike, ne vem, iz parade v finančno neodvisen, tako da na ta Katere so prioritete delovanja vaše orga- ki. Vendar smo v teh treh mesecih Kanadi, ki je vsa kot neki karneval, način nisem odvisen od njih. Ampak nizacije? uspeli veliko spremeniti; LGBT- kjer se pije, pleše v krilcih in tangi- zamislite si nekoga, ki živi pri starših Poleg osnovnih dejavnosti je letos vprašanje so v zadnjih štirih letih cah. To je za nekoga, ki tega ni še in je od njih odvisen in se želi avtirati tu parada ponosa, ki je neke vrste odpirale tudi druge nevladne orga- nikoli videl ne slišal, negativna, eks- in mu starši rečejo, naj se pobere, naj začetek. V letošnjem letu je po- nizacije, vendar se za skupnost nič tremna slika. Kakorkoli obrnete, gre. Kam naj gre? To je srž problema. memben poudarek našega nadaljnje- konkretnega ni spremenilo. mediji lahko pomagajo, lahko pa Če naj se pojavijo avtirane osebe, če ga dela na izobraževanju tako LGB- ustvarijo napačno podobo. naj se podpre LGBT-skupnost, po- T-skupnosti kot tudi državljanov in Črnogorski mediji so LGBT-vsebinam bolj + tem potrebujemo podporo za družbe, na ozaveščanju in izobraže- kot ne naklonjeni?

8. junij 2010 Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je sprejel Reso- 29. junij 2010 1. september 2010 lucijo o Družinskem zakoniku in podprl predlog Nadaljevala se je obravnava Družinskega zako- V parlamentu poteka še ena maratonska seja zakonika. nika. Odbor je razpravljal o vsebini drugega Odbora, na kateri odločajo o 3. členu zakonika, člena, ki govori o novi, inkluzivni definiciji vendar Odbor na koncu ne glasuje o členu. Če bi družine in člen po šestnajstih urah razprave Odbor nadaljeval s takim tempom dela, bi za potrdil. (Na sliki dr. Barbara Rajgel) 303 člene Družinskega zakonika potreboval 707 mesecev dela – to je 59 let oziroma 15 manda- tov vlad. (Na sliki Mitja Blažič in dr. Roman Kuhar) 26. oktober 2010 Kampanja »Za vse družine« predstavi tritedensko plakatno akcijo, s katero sporoča, da v Sloveniji obstajajo različni tipi družin in partnerstev.

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 37 b e r l i n foto: Rafik Mihael Topolovec Tudi oni imajo pravico do Drugi obrazi političnega predstavništva Berlina

»Pod površjem mogočnega postmoderne- ga Berlina sem pričela zaznavati ta drugi obraz, to tesnobo in nemoč pred neznan- kami, ki jih prinaša prihodnost«,1 je v So-Rim Jung začetku devetdesetih za revijo GLADT in LesMigraS sta organi- Revolver skoraj jasnovidno zapisa- zaciji, ki sta nastali konec devet- la Nataša Sukič. Danes, skoraj desetih let. Kot pove že njuno dvajset let po tem zapisu, imajo ime, se v svojem delu osredotoča- »drugi obrazi« popolnoma izobli- ta na področje glbtiq-imigrantov,5 kovano podobo, ki je ne prekriva živečih v Berlinu, in povečini še več maska osvobajajočih osemde- no, ampak jo postavimo v odnos z linu: LSVD Berlin-Brandenburg2 vedno ostajata zunaj aktivistične- setih. Med njimi je tudi obraz ostalimi osebnimi in družbenimi (Lezbično in gejevsko združenje ga »esteblišmenta«, torej zunaj nemške kanclerke Angele Merkel, okoliščinami posameznika. Prise- nemških dežel Berlin in Branden- kroga tistih organizacij, ki imajo ki avtoritarno, brez trohice obču- ljenci, ki niso zgolj »neevropski burg), GLADT3 (Društvo gejev in politično moč. LSVD, največja tenja nemške kolektivne krivde, tujci«, ampak so hkrati tudi geji, lezbijk iz Turčije) in LesMigraS4 nemška glbt-organizacija z izpo- govori o koncu multikulturalizma lezbijke, biseksualci, transseksual- (del Lezbične svetovalnice, ki se stavami po vseh zveznih deželah, v Nemčiji. Opazka, da je vzpon ci ali interseksualci, ostajajo spre- ukvarja z lezbijkami/biseksualkami evropske ksenofobije povezljiv z gledane žrtve evropskega naciona- migrantkami, s temnopoltimi lez- 5 Z izrazom »glbtiq-imigranti« imam v drugimi oblikami diskriminacije, lizma. Ker Slovenija, država, ki s bijkami ter transseksualci). mislih tudi drugo, trejo, itd. generaci- postane jasnejša, če etnične iden- svojo etnično homogenostjo pred- jo glbtiq-posameznikov, ki se v Berlin titete, ki leži v temelju multikultu- stavlja vzgled norveškemu mno- 2 Lesben- und Schwulenverband Berlin- niso preselili, ampak so se tam rodili. ralizma, ne dojemamo samostoj- žičnemu morilcu, očitno ne čuti Brandenburg (www.berlin.lsvd.de) Z imigrantskim statusom jih torej potrebe po reševanju problemov 3 Verein türkeistämmigen Lesben, povezuje zgolj sorodstvena linija in 1 Segan S., Nataša. 1995. Lezbijke in multiple diskriminacije, sem se o Schwuler, Bi-, Transsexueller und družbeni položaj. Čeprav bi za njih leva osemdeseta v Berlinu. V Zbornik o presečiščih priseljenske in homo- Transgender (www.gladt.de) bil primernejši izraz »glbtiq-posame- lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984-95, seksualne identitete pogovarjal s 4 Antigewalt- und Antidiskriminierun- zniki z migracijskim ozadjem«, zaradi ur. Suzana Tratnik in Nataša S. Segan, tremi glbtiq-organizacijami v Ber- gs- Arbeitsbereich der Lesbenbera- poenostavitve izražanja uporabljam 83-85. Ljubljana: ŠKUC. tung Berlin (www.lesmigras.de) zgolj prvi izraz.

10. februar 2011 29. november 2010 Odbor nadaljuje z obravnavo Družinskega Skupina intelektualcev z javnim pismom prote- zakonika. Vlada predstavi kompromisno različi- 17. marec 2011 stira proti akciji nasprotnikov Družinskega co, po kateri bi bil institut zakonske zveze rezer- Odbor nadaljuje z drugim branjem Družinskega zakonika, ki so z verižnimi elektronskimi pismi viran za heteroseksualne pare, za homoseksual- zakonika in sprejme kompromisni različici 3. in pod vodstvom Aleša Primca (na sliki) zasuvali ne pare pa uvede nov institut »partnerska 4. člena. Tretji člen določa, da zakonsko zvezo elektronske nabiralnike tistih, ki so javno pod- skupnost«. Oba instituta imata enake pravne 2. marec 2011 lahko skleneta le moški in ženska, četrti člen prli Družinski zakonik. V pismih trdijo, da Amne- posledice z izjemo pravice do skupne posvojitve Ameriška organizacija za človekove pravice pa, da partnersko skupnost lahko skleneta dva sty International in Legebitra po slovenskih otrok, ki istospolnim parom ni priznana. Na- Human Rights Watch parlamentarcem pošlje moška oziroma dve ženski. (Na sliki Maja Šorli) šolah z delavnicami otroke usmerjata v homo- sprotniki Družinskega zakonika s kompromisom poziv, naj sprejmejo Družinski zakonik, saj seksualnost. niso zadovoljni, prav tako ne glbt-organizacije. vlade, ki si prizadevajo k enakopravnosti, ne bi (Na sliki Mag. Neža Kogovšek Šalamon) smele izključiti nikogar in nobenega vidika družbenega življenja.

38 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 b e r l i n

je s svojo dolgotrajno zgodovino, zgolj Nemcev. Imeli smo problem, ker je pojavil problem preširoke inklu- lezbične imigrantke, so zato nujne. Po- ki sega v obdobje blokovske deli- obstajala skupina ljudi, ki se ni počutila zivnosti: »Če rečeš, da so vsi dobrodo- membno se nam zdi tudi pokazati, da tve, zagotovo na vrhu tega »este- zastopana. To smo želeli spremeniti, saj šli, potem ne najdeš skupnega temelja za obstajajo glbti-ljudje z različnimi družbe- blišmenta«. Vključevanje proble- imajo oni prav tako pravico do politične- delo. /…/ Če imaš specifično temo, s kate- nimi pozicijami, ki izhajajo iz različnih matike glbtiq-imigrantov med bolj ga predstavništva.« Ker želijo pri ro se lahko vsi poistovetijo, potem je veliko življenjskih okoliščin ter se soočajo z tradicionalne vsebine identitetne svojem delu presegati nacionalne lažje.« Pri LesMigraS prav tako različnimi preprekami in diskriminacija- politike je za LSVD novejšega delitve, je za So-Rim Jung vključe- puščajo polje etničnosti odprto, a mi, ne pa zgolj beli, krščansko socializi- datuma in je v veliki meri posledi- vanje migrantov predstavljalo te- se pri glbtiq-imigrantih osredoto- rani glbt-posamezniki.« ca kritike manjših, neuveljavljenih žavo: »/…/ naša perspektiva je tran- čajo na ženski spol in raso (lezbij- ter queerovskih organizacij, kot snacionalna, ampak vsak dan se soočam ke/biseksualke imigrantke, temno- sta GLADT in LesMigraS. So-Rim s tem, da se migranti močno definirajo polte lezbijke) ter transseksual- Berlin je zgolj videti bolje Jung, psihologinja, ki se pri LSVD skozi svojo etnično identiteto, kar je po- nost. Po besedah voditeljice Sai- So-Rim Jung iz LSVD opozori, da ukvarja s problematiko migrantov, trebno spoštovati, vendar je hkrati tudi deh Saadat-Lendle ima LesMi- so problemi, s katerimi se srečuje- na vprašanje, zakaj je bilo vključe- potrebno kritizirati nacionalizem. To je graS pomembno vlogo v Berlinu, jo glbtiq-imigranti, dober pokaza- vanje glbtiq-imigrantov potrebno, težko ravnovesje, ki ga moram ohraniti ker je »Državni statistični inštitut Ber- telj tega, da pri družbeni proble- odgovori: »/…/ LSVD samega sebe /…/.« Z ustanovitvijo Mednaro- lin-Brandenburg poročal, da je četrtina matiki homoseksualnosti veliko- razume kot zastopnika vseh glbt-ljudi v dne skupine, ki ne izključuje no- berlinske populacije imigrantov. Specifič- krat sploh ne gre za vprašanje Nemčiji, ne glede na njihov izvor, in ne bene etnične identitete, pa se je ne skupine ali organizacije, ki naslavljajo spolne identitete, ampak za vpra-

29. marec 2011 8. april 2011 22. marec 2011 Predsednik vlade Borut Pahor je po več pro- 31. marec 2011 Odbor je končal z delom in potrdil kompromi- Odbor izglasuje proceduralni predlog, po kate- šnjah za srečanje sprejel predstavnika Kampa- Odbor je nadaljeval z delom in – kljub očitne- sno različico Družinskega zakonika. O predlogu rem člani Odbora lahko za vsak člen zakonika nje »Za vse družine« Mitjo Blažiča in dr. Barbaro mu in včasih že prav otročjemu zavlačevanju Družinskega zakonika je razpravljal več kot 50 ur razpravljajo le enkrat. To je delo bistveno po- Rajgelj (na sliki). Pahor je poudaril, da podpira nasprotnikov zakonika – spravil pod streho dve in to naj bi bila najdaljša razprava o katerem spešilo in Odbor je na koncu prilezel do 56. kompromisno različico zakonika, za katero naj tretjini Družinskega zakonika. Odbor, ki skupaj koli zakonu na matičnem odboru v zgodovini člena zakonika. (Na sliki Miha Lobnik) bi tudi v vladi imeli dovolj glasov podpore. zaseda že več kot 40 ur, je zasedanje končal pri parlamentarne demokracije pri nas. (Na sliki 200. členu. (Na sliki Mitja Blažič) predsednica Odbora dr. Andreja Černak Meglič)

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 39 b e r l i n šanje družbene integriranosti: ljudmi zelo slabo. To ima včasih za po- Vizije in realnosti se »Mislim, da ne gre vedno za vprašanje sledico, da Nemci zelo dobro sprejemajo ‘Sem gej ali lezbijka?’, ampak za vpraša- turške geje. /…/ torej biti gej je minus in pogosto razlikujejo nje ‘Se počutim integriranega v družbo biti Turk je minus, ampak dva minusa Ko želim analizirati skupne zna- kot celoto?’. In nadalje gre za vprašanje skupaj sta plus,« ugotavlja Arda Ba- čilnosti odnosa berlinskega glbtiq- integriranosti v gejevsko in lezbično sce- kirtas. Tudi pri LesMigraS opozar- aktivizma do problematike glbtiq- no. Včasih morajo ljudje naredit dva jajo na zahodnjaško predstavo o imigrantov, me Saideh Saadat-Lin- koraka, kar je lahko zelo težko.« Arda homofobičnem imigrantu, ki pa dle iz LesMigraS zavrne, da je to Bakirtas, koordinator projektov ima, tako kot celotno področje nemogoče početje, ker v Berlinu pri GLADT, trdi, da je ksenofobija diskriminacije glbtiq-imigrantov, ni možno govoriti o homogenem pogosto osrednji problem druge spolne specifike:»Medtem ko se lez- glbtiq-aktivizmu, čeprav opažajo ali tretje generacije glbtiq-Turkov bične imigrantke v večji meri soočajo s trend vse večjega zanimanja za to v Berlinu, ki predstavljajo večin- seksualiziranim nasiljem, se morajo geje- vprašanje: »Opažamo, da vse več glb- sko klientelo organizacije, homo- vski imigranti in imigranti na splošno, ti-skupin in organizacij pričenja z nasla- fobija pa ima splošnejšo in sekun- soočati s stereotipi nasilnega obnašanja vljanjem multiple diskriminacije in inter- darno vlogo. Pri tem opozarja na in kriminalnosti.« sekcionalnosti. Kljub temu pa ne moremo negativno konotacijo, ki jo ima Pri LSVD na vprašanje, kakšen je izobraževanju in v povezavi z državljan- z gotovostjo trditi, da ti projekti resnično nemški izraz za tujca, »Auslän- odnos mestnih in državnih oblasti stvom. Težje se zaposlijo, dobijo enako odražajo potrebe in težave glbti-imigran- der«: »V prvi vrsti biti ‘Ausländer’, kot do problematike glbtiq-imigran- plačilo in redkeje so predstavljene v medi- tov in nebelcev.« Podoben porast to imenujejo, je v Nemčiji velik problem. tov, odgovarjajo, da se ta izboljšu- jih.« Arda Bakirtas iz GLADT-a obravnave tovrstne problematike Soočen si z neprestano diskriminacijo. je, za kar ima delno zaslugo tudi priznava, da je njihov odnos z opažajo tudi pri LSVD, čeprav Včasih zelo očitno, včasih zelo subtilno, gejevski župan Berlina, Klaus Wo- mestnimi oblastmi precej enosme- dodajajo, da ne gre za novo vpra- ampak izkusiš jo. /…/ Drug problem je wereit: » /…/ njegova seksualnost je ren, saj politična iniciativa prihaja šanje, ki pa se je na dnevnem redu biti gej, ki je splošen problem tudi za bele vedno bila medijsko izpostavljena, zato je zgolj z njihove strani. Rasizem pojavilo zaradi kritike manjših Nemce. In biti gej in biti Turk pripelje s moral imeti stališče do teh vprašanj, tudi vidi kot vseprisoten problem, če- organiziranih skupin: »’Transgenia- sabo druge probleme. Gre za dvakratno če sam tega ni želel. Mislim, da se v Ber- prav je v Berlinu, v primerjavi z ler CSD’6 je bil oblikovan ravno zato, ker diskriminacijo.« Vendar v nekaterih linu na vladnem nivoju zavedajo temati- ostalo Nemčijo, morda nekoliko so imeli občutek, da problemi rasizma in primerih lahko kombinacija ho- ke, čeprav načini, s katerimi poskušajo bolje: »Rasizem je povsod. Morda je v moseksualne in turške identitete nasloviti problem, niso popolni /…/.« Berlinu zaradi multikulturnosti nekoliko 6 Transgenialer Chrisopher Street Day pripelje do paradoksalne situacije, Vendar pri LesMigraS opozarjajo bolje kot v drugih krajih, vendar to ne (http://transgenialercsd.wordpress. ki bi jo lahko celo poimenovali na nezadostnost protidiskrimina- pomeni, da rasizma v Berlinu ni. Berlin je com/) - Parada ponosa, ki zaradi svoje kot homorasizem ali nacionali- cijskih zakonodaj: »Naša dokumen- zgolj videti bolje.« političnosti predstavlja alternativo zem: »Včasih, moram priznati, je to tacija primerov diskriminacije kaže, da je uradni in bolj komercialni Paradi po- lahko celo pozitivno. Beli Nemci imajo treba še veliko postoriti. Lezbične imi- nosa. Poteka po mestnem predelu predsodke o Turkih, recimo, Turki so zelo grantke se še vedno soočajo z diskrimina- Kreuzberg na isti dan kot uradna konservativni in ravnajo s svojimi glbti- cijo in izključitvijo na delovnem mestu, v Parada ponosa.

23. junij 2011 19. julij 2011 Državni svet v nasprotju s pričakovanju ne Na MDDSZ potrdijo, da že po obstoječem ZZZDR 16. junij 2011 izglasuje veta na Družinski zakonik. Svet je s istospolni partnerji lahko posvojijo biološkega 17. maj 2011 V parlamentu poteka tretje branje Družinskega 17-imi glasovi za in 17-imi glasovi proti (od 35 otroka svojega partnerja. Ministrstvo je to obra- Parlament na drugem branju Družinskega zakonika. Parlamentarci so ga potrdili s 43-imi navzočih svetnikov) zavrnil veto. zložitev podalo na zahtevo Centra za socialno zakonika sprejme dopolnitev k četrtemu členu, glasovi za in 38-imi proti. Zakonik je podrl tudi delo, na katerega se je z zahtevo po enostranski po katerem naj bi bila heteroseksualnim parom LDS, ki je sicer nasprotoval kompromisni različi- junij 2011 posvojitvi obrnil lezbični par z otrokom. izvenzakonska skupnost priznana le, če bi jo ci zakonika in se zavzemal za »polno« različico. Društvo psihologov Slovenije potrdi, da znan- oba partnerja s podpisom potrdila na upravni (Na sliki minister dr. Ivan Svetlik) stvene raziskave kažejo, da se otroci iz istospol- enoti. Sprememba je sprožila veliko vzburjenje nih družin pri razvoju v ključnih vidikih ne v slovenski javnosti in na koncu so nekateri razlikujejo od preostalih otrok. V društvu se parlamentarci, ki so podprli ta predlog SDS, distancirajo od ideološkega presojanja Družin- priznali, da so se pri glasovanju zmotili. Ome- skega zakonika, saj njihova stališča izhajajo njena dopolnitev je bila odstranjena pri nasle- zgolj iz znanstvenih spoznanj. dnji obravnavi zakona v parlamentu.

40 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 b e r l i n linija med tistimi, ki so revolucionarji, in sekcije Lilit, znotraj katere se je tistimi, ki niso.« Po njenih besedah oblikovala lezbična skupina LSVD sicer ni revolucionarna or- ŠKUC-LL. Čeprav Ljubljana še ganizacija, ampak se s svojim pri- vedno ni Berlin, si zaradi lastne zadevanjem za enakost, ki dopu- osebne izkušnje zastavljam vpraša- šča prostor tudi za druga vpraša- nje, ali ni tudi osvobajajoča podo- nja, nahaja nekje med obema op- ba Berlina posledica turističnega cijama. Saideh Saadat-Lendle pa pogleda na sedanjost in nostalgič- trdi, da apolitičen trend sicer ni nega idealiziranja preteklosti. Me- nič novega, si pa je pri tem po- stna četrt Schöneberg, ki je nekoč trebno zastaviti vprašanje, »/…/ bila prvotno pribežališče berlinske ali je nekaterim glbti-posameznikom, glbtiq-skupnosti, ima danes osta- tistim, ki so relativno privilegirani v relo in etnično čisto podobo. Na- družbi zaradi rase, razreda, starosti, mesto v tamkajšnjih seksbarih se telesne sposobnosti, lažje zanemarjati mladi geji raje zbirajo v bolj dis- vsakodnevno realnost diskriminacije, kretnih ter trendovskih klubih kritike kapitalizma niso zadostno repre- Izkušnja politične apatičnosti mla- nasilja in sistema represije«. drugod po mestu, medtem ko si zentirani v bolj uveljavljenih nevladnih dinske glbtiq-organizacije, pri ljudje drugih ras in kultur povečini organizacijah. LSVD je bil kot uvelja- kateri sem tri mesece deloval kot Začetki organiziranega slovenske- ne morejo privoščiti življenja v vljen lobi v veliki meri kritiziran«. Sicer prostovoljec, in marsikateri zamah ga gejevskega in lezbičnega giba- tem elitnem »gejevskem getu«. pa tudi o razširjenosti rasizma z roko, češ, v Berlinu pa res ni več nja so bili močno zaznamovani z Podobno tudi Prenzlauerberg, znotraj berlinske glbtiq-scene ne potrebe po aktivizmu, ki sem ga osebnimi izkušnjami Berlina kot nekoč alternativni predel vzho- moremo postavljati posplošenih doživel med bivanjem v nemški silovitega generatorja novih druž- dnega Berlina, predstavlja prilju- ugotovitev, saj »obstajajo klubi in prestolnici, sta me napeljala k benih gibanj v osemdesetih. »Ne bljeno okolje za življenje dobro lokacije, ki se poskušajo boriti proti dis- temu, da sem vprašanje o domnev- bom dala miru, dokler ne bom imela Berli- situiranih družin ter gejevskih pa- kriminaciji in naslavljajo glbt-imigrante ni apolitičnosti berlinskega glbtiq- na v Ljubljani,«7 je v začetku devet- rov. Zdi se tudi, da je v Kreuzber- ter nebelce. Primer za to je bar Südblock gibanja postavil tudi svojim sogo- desetih zavzeto trdila Mojca Dob- gu, kulturno najbolj raznolikem v Kreuzbergu in mesečni klubski večer vornikom. So-Rim Jung iz LSVD nikar, ustanoviteljica feministične delu mesta, popularizacija queero- imenovan Gayhane v SO36. Nekateri mi je odgovorila, da berlinsko vskih življenjskih stilov zameglila drugi prostori objektivizirajo imigrante in glbtiq-gibanje morda res izgublja 7 Vesel, Bojana in Nataša S. Segan. uporniški potencial urbanih sub- predstavljajo multikulturalizem kot ekso- svojo politično ostrino, vendar 1995. Mojca Dobnikar: Ne bom dala kultur in da se priseljensko prebi- tičnost, medtem ko zanemarjajo vsako- »/…/ obstajajo ljudje, ki lahko to ostrino miru, dokler ne bom imela Berlina v valstvo Neuköllna vse bolj umika dnevno realnost rasizma in diskriminaci- ohranijo, kot tudi na drugi strani obsta- Ljubljani. V Zbornik o lezbičnem nemškim študentom, ki s seboj je. Pogosto se vizije in realnosti zelo raz- jajo ljudje, ki delujejo z ‘esteblišmentom’. gibanju na Slovenskem 1984-95, ur. prinašajo višje cene nepremičnin. likujejo,« trdi voditeljica LesMi- Ne vem, zakaj bi se to dvoje izključevalo. Suzana Tratnik in Nataša S. Segan, + graS. /…/ Mislim, da bi se morala vzpostaviti 100-104. Ljubljana: ŠKUC.

16. september 2011 ??? 31. avgust 2011 Predstavila se je nova Civilna pobuda v podporo Ustavno sodišče ______referendum o Ponovno je zasedal Odbor za delo, družino, 2. september 2011 Družinskemu zakoniku »Za vse otroke, za vse Družinskem zakoniku. socialne zadeve in invalide in podprl sklep, da Na izredni seja Državnega zbora poslanci potr- družine, za svobodno izbiro, za enake pravice«, Ustavno sodišče presodi ustavnost referendum- dijo predlog Odbora in prižgejo zeleno luč za v katero so vključena vidna imena slovenske Podrobnejši pregled opisane zgodovine: ske pobude o Družinskem zakoniku. Civilna inici- vložitev presoje ustavnosti referenduma o družbe, med drugimi Spomenka Hribar, Vito Blog Narobe (www.narobe.si) ativa za družino, ki deluje z močno podporo Družinskem zakoniku. Rožej, Zdenka Čebašek Travnik, Maca Jogan, [obdobje od 2007 naprej] RKC, je namreč vložila zahtevo za referendum o Renata Salecl, Neža Maurer, Jerca Mrzel, Milena Mencin Čeplak, Metka in Roman Kuhar. 2010. Boji za enakost: Od diskriminacije homoseksu- Družinskem zakoniku. (Na sliki Vito Rožej (Za- Zupančič, Polona Jug, Andrej Rozman Roza, alnosti do redefinicije družine. Socialno delo res), ki je med eno od razprav z naslovnico Vid Valič, Mateja Kožuh Travnik, Vesna Milek, 49(5-6): 283-298. Narobe pokazal, kako zgleda istospolna druži- Miša Molk itd. Velikonja, Nataša. 2010. Zgodovina aktivizma na.) za legalizacijo gejevskih in lezbičnih partner- skih zvez v Sloveniji. Ljubljana: Škuc LL.

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 41 k n j i g a foto: Simao Bessa

karikaturo, toda obenem prizna- Andrej Zavrl vam, da ljudi osvobaja. Na postaji Država Cliff vidim fante, ki pridejo iz vseh za- kotnih krajev Belgije, in vidim, da William Cliff, Belgijska država, prevedel Brane so ti ljudje svobodni in srečni v Mozetič, Center za slovenska književnost – Brane Mozetič svoji koži. Tudi na vasi, kjer sedaj Aleph, 2010. nesimpatičnih, pokvarjenih ali živim, so ljudje, ki so odkrito ho- Cliff – poredni otrok motenih tipov. Tedaj nisem po- moseksualni. Seveda obstaja ho- William Cliff (rojen kot Andre Im- znal podobne poezije. Ko so nas mofobija, čeprav se mi zdi, da je berechts) je eden najpomembnejših William Cliff, rojen 1940, je v francoščini učili o Verlainu, Rimbaudu, Wil- je manj. Ko sem poučeval, sem belgijskih pesnikov, ki je poleg več pesniških zbirk izdal tudi nekaj av- pišoči belgijski pesnik. Njegove pesmi sem du, ni bilo nikoli govora o homo- imel kolege geje, in učenci so jih tobiografskih romanov. V Belgijski odkril naključno leta 1985, ko sem v Parizu seksualnosti, v času šolanja in štu- žalili, jim nagajali. Če sem sam državi zapisuje potepanja in potika- brskal po sodobni poeziji. Cliff je bil nekaj dija nisem nikoli ničesar slišal na začutil kaj podobnega, sem takoj nja, najprej po Belgiji, nato še okrog posebnega. Tri leta kasneje sem ga srečal na to temo. Slučajno sem našel priče- zamenjal šolo. Res nisem hotel sveta, dokler se nazadnje ne vrne v festivalu homoliterature v Rotterdamu, kar je vanje nekega Angleža, ki je govo- biti mučenik. svoje rojstvo mesto Gembloux. pomenilo začetek najinega dolgoletnega ril o svojem življenju. Ko je izšla sodelovanja. Najprej sem prevedel in objavil moja prva knjiga Homo sum (že Če vsa današnja prizadevanja za poroke V Cliffovo državo sem ter tja vsto- primerjaš z idejami seksualne revolucije? pajo minljivi, privlačni mladeniči, nekaj njegovih pesmi, bil je gost Vilenice, naslov je dvoumen), me je takoj kot so jih opevali Platon, Sokrat, pomagal je pri prevajanju mojih pesmi za kontaktiral pesnik Jacques Izoard, Osebno me take ideje niso nikoli Aristotel, Michelangelo, Shakespea- Obsedenost, prevedel sem njegovo zbirko tako sem spoznal njegov krog, privlačile, je pa res, da je aids pre- re in drugi. Včasih so resnični, vča- Conrad Detrez, skupaj sva se prebijala skozi Savitzkayo, Conrada Detreza in cej spremenil, ves ta strah je eno- sih samo umišljeni. In za njimi takoj moje Banalije in njegovo Belgijsko državo. druge. Njihova opora mi je vse stavno omejil fukanje na vse stra- spet horde butastih ljudi in povzpe- življenje veliko pomenila. Že na ni. Moja fantazija je bila vedno tnikov. Pa moški, ki postavajo po Ko si začel objavljati, si takoj dal jasno začetku sem se odločil za psevdo- srečati fanta petnajstih let, a to se štrikališčih, kjer se v pisoarjih na vedeti, da si homoseksualec. Si poznal kaj cigaretnih ogorkih peni urin. In nim. William je bilo ime nekemu ni nikoli zgodilo. Kljub letom spotoma zvemo tudi še kaj takega, predhodnikov? Kanadčanu, ki sem ga spoznal, imam še vedno seksualno življe- kot kako stoje urinirajo kmetice, Seveda, bila sta Cocteau, Genet, zdel se mi je enkraten, čeprav je nje, še hodim v bare, klube, savne, medtem ko na tržnico na glavah toda njiju tedaj nisem poznal. Ži- bil idiot, ki sploh ni vedel, kaj bi seveda dosti manj. Bolj sledim nosijo zelenjavo, ki jo bodo tam vel sem v tej temačni Belgiji in si rad, – Cliff pa zaradi Cliffa Ri- misli, da mora seksualnost služiti prodajale. Včasih se vse dogaja le v prve spolne izkušnje nabiral v Bar- charda. Danes se morda zdi sme- predvsem spoznavanju ljudi. Da se sanjah, »vedoč da nič kar smo sa- njáli / nikdar zares se ne zgodi«. celoni. Tam sem celo izvedel, kje šno, toda tedaj na začetku svoje lahko s kom pogovarjam. lahko najdem homoseksualce v kariere, ko je imel 19 let, je bil + Cliff piše obenem o vzvišenem in Bruslju. Tako sem ponoči kot štu- božanski. Tedaj niti tega nisem profanem, o poetičnem in vulgar- dent iz Louvaina štopal v Bruselj, vedel, da je gej. Prvi knjigi je sle- nem, o enkratnem in vsakdanjem. v bare, parke, javna stranišča … dilo veliko drugih knjig poezije, ki Zbirko pa čez in čez prežemata so bile z leti vse bolje sprejete. A nekakšen občutek tesnobe, pred- Kako, da si se odločil pisati tako odkrito? vse življenje sem občasno pouče- Roza sobote vsem pa dež, dež, dež. Torej melan- holija. Tudi pri telesnem stiku. Saj, Pod vplivom katalonskega pesnika val po različnih šolah. Zaslužil kakšen pa naj bo drugače? »ti ki te Ferraterja, ki je vedno govoril, da sem bolj malo, toda živel sem pre- noči si k sebi me prižel / goltal s je treba biti odkrit. Seveda sem na cej skromno. Seveda sem bil zelo požiralskimi poljubi / ki si uničil začetku pisal drugačne pesmi, nesrečen, želel sem si s kom žive- moje hude misli / ko si mlel me s take, kakršne je Ferrater imenoval ti, poskušal sem, a ni nikoli uspe- svojim težkim trupom / ti ki z usti dekorativna poezija. Bral sem jih v lo, mislim, da predvsem zato, ker pil si moje solze / ves gotov v dobro ki ga daješ / reci le kako se da živeti študentskih krogih. Na skrivaj pa nisem imel stabilnosti, pa tudi ne / brez temačnih misli ki me ogleni- sem začel pisati resnico, o svojih udobnega življenja, ki bi koga jo«. srečanjih, fantih. Čeprav so bili privlačilo. moji prvi stiki s svetom homose- Prevajalec je na zavihku dodal še ksulnosti zelo žalostni in bedni, Kako gledaš na današnji čas? 22. oktober kratko oznako pesnika in pričujoče šlo je za umazane hotele, kino Če pogledam vseh teh 40 let, je zbirke ter zanimiv opis Cliffovega dvorane, javna stranišča, parke, seveda vse postalo dosti bolj svo- 19. november vpliva nase. ničesar posebno lepega ni bilo bodno. Famozni gay pride se mi okoli mene. Srečal sem veliko zelo osebno zdi smešen, kot da gre za Ocena

42 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 k n j i g a

Andrej Zavrl Aleš Zobec Tina Kogovšek Aleš Zobec Nizki fantje in visoke reference Edine prave filozofinje so kurbe Per aspera ad astra Šola, družbene vede in Pier Paolo Pasolini, Nafta, prevod Gašper Donatien-Alphonse-François de Sade, Filozo- Renata Ažman, Itaq, Miš, 2011. humanistika v luči homofobije Malej, Cankarjeva založba, 2010. fija v budoarju ali Nemoralni učitelj: dialogi, namenjeni izobrazbi mladih deklet, prevedel Itaq je tretja knjiga novinarke Rena- Michael Groneberg in Christian Funke (ur.), Nafta je nedokončan roman, a mor- Iztok Ilc, Center za slovensko književnost – te Ažman. V prvih dveh (Japajade, Combatting Homophobia: Experiences and Depra) se je, sploh za slovenski pro- da ne tako nedokončan, kot se lah- Aleph, 2010. Analyses to Education, LIT, 2011. ko zdi. Pripovedovalec nagovarja stor, izjemno odkritosrčno in pogu- bralca, popisuje svoje pripovedne mno spopadla z lastno bipolarno Za en ležeren dan branja obsežna 6. in 7. maja 2011 je na Filozofski postopke, na šeststo straneh je še motnjo in depresijo, v tretji na po- knjižica sedmih dialogov in politič- fakulteti UL v sodelovanju z Mirov- polno delovnih zapiskov in opomb. doben način odkrije še en del svoje nega pamfleta znanega SM markiza nim inštitutom potekal mednarodni A Pasolini se ne sklicuje zaman na najgloblje intime, svojo istospolno de Sada prav gotovo ne bo nikogar seminar »Homofobija v šolah v Sterna in njegovega Tristrama Shan- identiteto. Potencialno dvojna sti- pustila hladnega. Vzhodni Evropi«. Na seminarju je dyja – po vsej postmodernistični gma torej. V obliki neke vrste dnev- Gospa de Saint-Ange, njen brat in med drugimi sodeloval tudi Christi- metafikciji se tudiNafta sploh ne zdi niških impresij izriše grenko-sladko ljubimec vitez de Mirvel ter pedruh an Funke, urednik recenziranega več kaj posebej nedokončana, četu- ljubezen do dveh žensk (eno bolj Dolmancé si zadajo docela pedago- zbornika, doktorand na Westfäli- di je rahlo nekonvencionalna. grenko, platonično in drugo bolj ško nalogo. Mladi Eugénie je po- sche Wilhelms-Universität, Mün- Tudi glavni junak Carlo ni konven- sladko, uresničeno), svoje sanje, trebno napolniti glavo z libertinski- ster. cionalen lik. Med svojim potika- hrepenenja, svojo tako rekoč vsako- mi načeli, jo nahraniti z libertinsko Zbornik vsebuje 12 prispevkov, ki njem med politiko in seksom, reci- dnevno bitko proti depresiji ter za filozofijo in navdahniti s poželenji so razdeljeni v tri področja: izobra- mo, spremeni še spol. Poloti pa se vero v ljubezen in upanje, da tudi – navsezadnje pa še obrati »mirto s ževanje, družbene vede in humani- marsičesa – incesta, služabnic, kurb zanjo obstaja sorodna duša, s katero Kitere« in »vrtnice Sodome«. Po- stika. Prispevke v obširnem in pre- in fantov. Delavskih fantov, jasno. V bo delila svoje življenje. Prepletanje poln preplet fukaške teorije in pra- glednem uvodu predstavita uredni- zapisu št. 55 tako beremo o mladih temnih občutij in travmatičnih spo- kse! ka, bralcu ali bralki prijazno pa proletarcih, njihovih telesih, vonjih, minov ter bolj veselih trenutkov in Teoretske dialoge med izbranimi vzpostavita tudi ključne koncepte in laseh, dlakah in kurcih – devet na- vere v svetlejši jutri Renato Ažman libertinci in libertinkami tako preki- dileme, ki jih izpostavljajo posame- drobnih opisov sicer skupine dvajse- razkrivata kot na eni strani zelo sen- nja povsem čutni, telesni užitek: z zni prispevki. Eden izmed teh poj- tih, ki jih Carlo zaporedoma obdela. zibilno in nežno dušo, po drugi stra- vseh strani, v vseh kombinacijah, v mov je prav homofobija, beseda, ki Visoka pornografija. Ob čisto fizič- ni pa veliko borko za svoj prav, svo- vseh luknjah – najbolje, če kar hkra- jo prvi uporabi George Weinberg nih popisih je tukaj namreč še vse jo resnico, za dostojanstvo in spo- ti! Markizovo pisanje, ki bi ga še leta 1972. Čeprav ima omenjen kaj več – predvsem je prisotna tudi štovanje. Je nekdo, ki venomer išče danes marsikdo označil kot škanda- koncept določene pomanjkljivosti močna dimenzija hrepenenja, kajti svoj prostor pod soncem, pada, a se loznega, čeprav je bilo delo napisa- in je pri interpretaciji posamičnih, fante ljubimo zaradi tega, kar nam z neizmerno voljo spet in spet pobi- no že leta 1795 (a uradno izšlo šele povsem konkretnih diskriminacij- dajejo, pa tudi zaradi tega, česar ra ter vztrajno pleza iz brezen, ka- v drugi polovici 20. stoletja), je skih dejanj potrebno biti pazljiv, se nam ne – in nam sploh ne morejo mor jo peha bolezen. Renata Ažman kratkomalo do skrajnosti prignana urednika zavzemata za ta pojem kot dati. Tako je takšna »sveta tolpa« s tem, ko lupi in ponuja najbolj ran- apologija (seksualnega) užitka, sla- sidriščni, ko želimo v šoli spregovo- ves spekter metafizike od bogov do ljive dele same sebe, pokaže, da dostrastja in (še zlasti) analne, nere- riti o seksualnosti. Homofobija je demonov, ki Carla muči med nezno- ljubezen, četudi neizpolnjena v vseh produktivne naslade, ki jo v teh namreč izhodišče, ki debato osredi- sno radostjo in zapovedjo molka. dimenzijah, ni nujno (samo) nesreč- zategnjenih družinsko-monogamnih šči okrog diskriminacije, ne pa Spolna polastitev je »vprašanje ži- na, ampak daje priložnost za osebno časih še kako potrebujemo! okrog moralnih sodb praks, ki izha- vljenja in smrti« in ljubimec se ne rast in moč za premagovanje temnih Čeprav niso vse de Sadove ideje jajo iz nenormativnih seksualnosti prikaže, ampak se »razodene skozi strani same sebe. suho zlato, njegovo delo bistrou- in življenj. svoje telo«, držanje kurca pa je pra- mno zastavlja ter koncizno odgo- Ob teoretičnih razpravah pa zbor- va uresničitev čudeža. Ja, Carlo je  varja na vprašanja, o katerih mora- Ocena nik prinaša tudi primere dobrih tudi levičarski katolik. mo (na žalost) z vso resnostjo raz- praks in izkušenj iz tujine. Vsekakor Gašper Malej, ki je prevedel tako mišljati še danes. Eno izmed teh je gre torej za delo, vredno branja in mogočen in obsežen roman, zanj se tudi crime énorme, kar je bil konec 18. pozornosti tako tistih, ki jih ta tema omenjajo pridevniki totalen in dan- stoletja izraz za sodomijo. preprosto zanima, kot tudi tistih, ki tejevski (in mu dodal priročne Krščenfuk, posebno pohvalo si ob bi po strokovni dolžnosti to podro- opombe), je opravil kolosalno delo. avtorju zasluži tudi prevajalec Iztok čje morali dobro poznati. Kadar beremo njegove prevode, Ilc, ki je z domiselnimi in duhoviti- smo lahko brez skrbi. mi prevodi bralcem in bralkam Ocena  omogočil prav posebno, vrhunsko Ocena literarno-estetsko in filozofsko doži- vetje.

Ocena

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 43 k n j i g a

Andrej Zavrl Andrej Zavrl Zala Hriberšek Andrej Zavrl Brce in rezi Kmečke neveste, ikebane in Demimondka Barbara Med spolom in smrtjo Dennis Cooper, Moja strgana nit, prevedla buldožerke Michal Witkowski, Kraljica Barbara, prevedla Mário de Sá-Carneiro, Lucijeva izpoved, pre- Suzana Tratnik, Škuc-Lambda, 2011. Tatjana Jamnik, Didakta, 2010. vedla in spremno besedo napisala Barbara Špela Bibič idr. (ur.), Lgbtq slovar: Slovar Juršič, Modrijan, 2011. Pripovedovalec klavstrofobičnega in lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspol- Rafael Lapajne je v intervjuju za neizprosnega romana Moja strgana nit nih, transseksualnih in queer besed, Kulturni tokratni Narobe povedal, da so v Novela Lucijeva izpoved (1914) Portu- (2001) je Larry, najstnik, ki svojo center Q in Škuc, 2011. Spletni dostop: www. šestdesetih letih na sceni v Ljubljani galca de Sá-Carneira (1890–1916) pripoved začne s popisom umora imeli svojo kraljico – kraljico Barba- kulturnicenterq.org/lgbtqslovar. je krasen primer sinestetičnega pre- nekega dijaka, za kar mu je nekoliko ro pa smo sedaj dobili v odličnem obilja findesièclovske dekadence, starejši dijak plačal petsto dolarjev. prevodu poljskega romana Tatjane rahlih živcev, duševnega in telesne- Jezik je izjemno pomemben odraz Umorjeni dijak je namreč pisal Jamnik; prevajalka je dobro zapisala ga drhtenja, nevroz, preobčutljivo- posamezne (sub)kulture; pravzaprav dnevnik, ki ga je bilo treba zaseči. pogovorni jezik večinoma monolo- sti, tesnobe, svetobolja ter bolečine je njen konstitutivni element. Zato In ko Larry ta dnevnik začne prebi- gov kraljice Barbare oziroma lokal- brez začetka in konca. Pri pisatelju je slovarsko delo Špele Bibič in osta- rati, se njegovo življenje samo še nega goljufa in mogotca, »nekega se je vse skupaj končalo s samomo- lih, ki so sodelovali pri nastanku bolj zapleta. Huberta Z.«, kot ga/jo označi kra- rom, v noveli se konča z zaporom. Lgbtq slovarja, izjemnega pomena in Z vsakim odstavkom, ki se vrstijo jevni časopis. Zgodba se dogaja v Lucio se zaplete v prijateljstvo s najbrž je ta velik pomen na prvi kakor grozeče padajoče domine, se polsvetu proletarcev in goljufov, ki soumetnikom Ricardom, ki pripove- pogled prelahko spregledati. Ne razkrivajo in temnijo globine naj- bi radi obogateli. Pisatelj Witkowski dovalcu svojo naklonjenost izpove samo da takšen slovar pred nas pri- stniške depresije, samopoškodova- se je po izidu odmevnega gejevske- tako, da mu jo odtegne: za to, da bi naša jezikovno bogastvo in iznaj- nja in popolne nezmožnosti nave- ga romana Lubiewo odločil, da ne bil do nekoga prijateljski in nežen, dljivost lgbtq-oseb in skupnosti, zovanja smiselnih čustvenih odno- bo več napisal romana, ki bi ga lah- ga mora posedovati – tudi fizično; ampak razkriva tudi raznolikost kul- sov. Larry je povsem otopel in zme- ko opisali kot gejevskega in aktivi- ker pa sta oba istega spola, to ni ture in njenih konceptov. Nima vsa- den (in v tej knjigi nikakor ni edini): stičnega – vendar definicije, kaj je mogoče, pravi Ricardo, saj bi moral ka skupnost svojega slovarja, pri ne mučijo ga le seksualni stiki z lgbt-književnost, še nikoli niso bile eden od njiju najprej spremeniti lgbtq pa je lastna iniciativa zaradi mlajšim bratom, ampak tudi nasilni- tako nejasne in dvoumne! No, če je spol. In tu nastopi Marta, Ricardova homofobnosti osrednjih slovarjev ško vedenje, medosebni odnosi in glavni junak teta … žena, ki pa je za pripovedovalca tipa SSKJ in SP še toliko pomemb- lastna spolna usmerjenost. Ne razu- Kraljica Barbara ni ravno »mogo- popolna skrivnost. A večja skrivnost nejša. me, kaj pomeni, če mu je nekdo tec«, njen dvor je precej plesniv in kot je, bolj ga privlači. Vse bolj pa Poleg osrednjega dela slovar na všeč in kaj če mu ni – ali to pomeni, dvorjana revna, vendar zdrava in se kaže, da je Martin poljub enak koncu prinaša še nove predloge za da je gej ali da ni. Smrt fanta z bele- močna podnajemnika – in na vse (če ne celo isti) kot Ricardov. In še: rabo (nekateri izrazi sicer niso čisto žnico ni edina, za katero je kriv Lar- načine bi si radi odrezali košček ko Lucio ugotavlja, da ga Marta novi); morda se bo kateri tudi uve- ry – ali pa ima samo močan, četudi kolača z vse bolj obloženih miz vara, ga to le še bolj podžge: zdaj ljavil, saj je lgbtq-jezik zelo gibčen ne povsem utemeljen občutek kriv- mednarodnega kapitalizma, zato se med seksom z njo v mislih seksa še in živahen. Predvsem pa je po- de. naša kraljica loti različnih poslov: z vsemi njenimi moškimi. Zato nas membno vztrajati na dobro pokriti V ozadju dogajanja sta vseskozi še izterjevanje dolgov, zastavljalnica, Ricardova končna izpoved, da je opisni funkciji slovarja – šele če Harris in Klebold, nepopularna in hitra prehrana, preprodajanje vsega bila Marta le posrednica za njegovo slovar prinaša besede, ki se resnično nasilna dijaka, ki sta leta 1999 izve- mogočega … Genialni – kruti, a izkazovanje ljubezni Luciu, naza- uporabljajo in niso samo enkraten dla pokol na šoli Columbine v Ko- obenem lirični – so prizori jeseni na dnje ne preseneti. Kljub temu njeno domislek, lahko relevantno in v pol- loradu, ZDA, in tudi Cooperjeva pokopališču, megla, mraz, ob kraka- izginotje ostaja v sferi nepojasnjene- ni meri pride do izraza njegov prej knjiga se konča z neonacijem Gil- nju vran in lajanju psov szczako- ga, kakor tudi končni zločin, zaradi opisani pomen. manom (plačnikom umora fanta z wska sodrga, zgrbljenih hrbtov in katerega je pripovedovalec deset let Ne moremo seveda zameriti, da ima dnevnikom) in njegovim strelskim rdečih oči nabira sveče in krizante- preživel v ječi – po krivem, pravi slovar kakšno začetniško pomanj- pohodom po šoli. me (ki jih za par grošev odkupuje sam – in zaradi katerega je zapisal kljivost, ampak ker urednice in ure- Hubert), mimo pa vozijo dragi svojo izpoved, ki naj bo nekakšen dniki ves čas vabijo k sodelovanju, Ocena poslovni vlaki, morda se potniki dokaz nedolžnosti. ne bi preveč jamrali. Obljubljajo kdaj uzrejo na te melanholične pri- Zaradi tematiziranja vprašanj spola tudi drugo izdajo, zatorej jim pišimo zore … in seksualnosti na prehodu iz 19. v ([email protected])! Slo- Kraljica Barbara je družbeno-kritični 20. stoletje ima izje- var je lahko še boljši in še bogatejši. Lucijeva izpoved roman sedanjega časa z urbanega men interpretativni potencial in je Že zdaj pa je jasno, kako pomem- obrobja. pomemben kamenček v mozaiku ben je. glbtiq literarne zgodovine. Ocena Ocena Ocena

44 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 t e a t e r

Suzana Tratnik Andrej Zavrl Pandurju nekateri v Sloveniji oči- ni mogoče prezreti plesnega na- tajo, da je za njegovimi podobami stopa protagonistov v seksi mini- Bog je mrtev! praznina, da je vse skupaj komaj Macadamia Nut malkah in visokih petah, medtem kaj več od modne revije. Pri tre- ko jih igralka v zaščitni obleki Somrak bogov, priredba (po Viscontijevem nutno prevladujočem stanju slo- Brittle škropi z rdečo barvo. Klišejski scenariju) in režija Tomaž Pandur, Teatro venskega gledališča pa so taki prizor »maškarade« je brezkončna Español de Madrid, Teatro Calderón de Valla- očitki – kljub morebitni upraviče- Režija: Stefano Ricci travestija: kljub sovraštvu in krvi dolid in Festival d’Estiu de Barcelona. nosti – precej brezpredmetni. Moj Igra: Anna Gualdo, Fabio Gomiero, se nadaljuje predstava o brezskrb- Križanke, Ljubljana, 12., 13. in 14. julij 2011. pomislek je drugje: uporaba dolo- Andrea Pizzalis, Giuseppe Sartori ni pedrski veselici kot najspreje- (Jeseni v Španiji.) čenih oblik spolne nenormativno- Produkcija: ricci/forte mljivejši družbeni obliki homose- Festival Mladi levi, Stara Elektrarna – ksualnosti v teh krajih. Ljubljana, 26. avgust 2011 foto: Urška Boljkovac

Nemška aristokratska industrialska družina von Essenbeck med vzpo- nom nacizma razpada. Kakor raz- Predstava kontroverznega italijan- padata tudi vsakršna morala in eti- skega umetniškega tandema Stefa- ka. V spopadu za družinsko podje- na Riccija in Giannija Forteja, ki tje morajo tako na plan vsi tabuji in skupaj ustvarjata in razburjata du- ekscesi, vse bolečine in vsa mašče- hove že dobro desetletje, je bila valnost. In zbudijo se mnogi arhe- nedvomno v vrhu letošnjega festi- tipi zahodne civilizacije. vala Mladi levi. Že dolgo nismo videli predstave, ki bi bila tako Pandur je režiser z izrazito osebno močna, kritična in drzna ter tako poetiko, ki s Somrakom bogov precej nesprenevedavo gejevska, saj tesno sledi Viscontijevemu filmu ustvarjalcev niti najmanj ne skrbi in estetsko ostaja blizu svojim sti (enako velja tudi za pritlikavca) oziroma ne zanima, ali bodo mor- prejšnjim predstavam, ki smo jih za metaforiziranje sprevrženosti in da namenjeni oziroma razumljivi prav tako videli v poletnih Križan- razkroja družbe se zdi klišejska in le »ozkemu krogu«. Vendar pa je kah: Tesla in Barok. Zanimivo je stereotipna, morda celo problema- identiteta vedno impregnirana s tudi, da so njegove predstave na- tična: povezava, recimo, homose- populistično kulturo: izbiramo polnjene z močno prepoznavno ksualnosti (ali pritlikavosti) z mo- tako znamke sladoleda – Macada- gejevsko estetiko, ki pa najbrž ralno sprevrženostjo je sicer lahko mia, Nut in Brittle so tudi imena deluje v smislu dvojne kodiranosti: množicam prijazen prijem, vpraša- glavnih protagonistov – kakor Ocena kdor ve, za kaj gre, to vidi, kdor nje pa je, koliko je premišljen ali svoje osebne zgodovine. Vse izbi- ne, pač ne. subverziven. re so del kolesja, ki ga poganja kapitalizem, in spominjajo na po- Ocena rabniški resničnostni šov. Nikakor

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 45 f i l m

Luka Pieri Wir sind die Nacht (We Are the Night) Solidna vampirska akcija s solidnim lezbič- majno preudarnost. Ampak za Val in ponovnem prerodu vampir- Prav tako bežno je nakazana skrita nim nabojem preveč zanemari bistvene ljubezen sta potrebna dva. V tem skega žanra ob nenadnem bumu človeška stran drugih dveh vam- narativne elemente in se nekoliko preda primeru celo trije. Kajti Lena zač- sage Somrak pa je Gansel dobil pirk v skupini – hiperaktivne samovšečnemu blišču, žanrskim klišejem ne pod vse večjim pritiskom vam- zeleno luč in tu imamo zdaj stilizi- Nore, ki se z vsemi močmi upira pirskih nagonov popuščati osvaja- rano neopostfeministično različi- vratarjevemu osvajanju, da bi ga in zapeljivi krvoločnosti, ki zgodbi naza- nju policista Toma. co Intervjuja z vampirjem z lezbičnimi obvarovala pred sabo, in vase za- dnje izpije dušo. primesmi. Recimo. prte Charlotte, ki je s smrtnostjo Dennisa Gansla pri nas poznamo zapustila tudi hčerkico in se iz Produkcija: Nemčija, 2010 zaradi komedijce Dekleta zgoraj Problem je predvsem v tem, da se dneva v dan spopada z obžalova- Scenarij: Dennis Gansel, Jan Berger (brez) (Mädchen, Mädchen, 2002) o Gansel tako skrbno posveča estet- njem. Režija: Dennis Gansel izmuzljivem prvem orgazmu ter skim in stilističnim vidikom filma, Igrajo: Karoline Herfurth, Nina Hoss, Jennifer bistveno boljše in splošno hvalje- da hočeš–nočeš pričakujemo temu Gansel bi lahko zelo učinkovito Ulrich, Max Riemelt ne drame Val (Die Welle, 2008) o primerno vsebinskost. Ampak po izpeljal te dramatične vidike tanki črti med avtokracijo in fašiz- odličnem energičnem prvem deja- zgodbe (med drugim tudi Lenine Mlada tatica Lena na adrenalin- mom. Wir sind die Nacht (ali Me smo nju režiser opusti skoraj vsa zani- družinske razmere) in ustvaril pri- skem, skoraj bessonovskem begu noč) združuje seksi igrivost Deklet mivejša idejna izhodišča, ki jih povedno simetrijo ob bučni akciji, pred policijo naleti na skupino in zlovešče tone Vala, ampak v zgodba naniza. Pomanjkanje glo- toda dramatičnost zgodbe naza- skrivnostnih vampirk, ki se preda- nasprotju s slednjim, se tale vam- bljega vpogleda v glavne like in dnje razvodeni, ker je Gansel ne jajo hedonističnemu nočnemu pirska srhljivka podredi puhlosti njihove odnose kompenzira s sek- utemelji, in v glavnem služi zgolj življenju in razkošju brez meja. komercialnega mainstreama in kljub si bliščem, ki pa se tu in tam neko- kot vložek v razbrzdani orgiji div- Potem ko jo vodja tolpe Louise napeti akciji, dobri fotografiji in liko tepe z darkerskim vzdušjem, z janja, ubijanja, ljubosumnih obra- ugrizne in se Lena zaman skuša izzivalni čutnosti končni izdelek udarno glasbo in prvovrstno akci- čunov in norenja v luksuznih av- upreti neizbežni preobrazbi, se ne gane, ne očara in ne pretrese. jo, ampak ravno ti elementi naza- tih. Vrhunec zgodbe pa posledič- dekle pridruži prefinjenim vampir- Kot markantna figura v brezhibni dnje že sami po sebi kličejo po no deluje banalno in nezadostno, kam, te pa jo uvedejo v berlinski vampirski preobleki, ki te zapelje večji vsebinski dodelanosti. saj film kljub privlačnosti glavnih nočni svet seksa, krvavih koktaj- in te zasužnji, dokler se ne prepu- junakinj, ki jo Gansel uvodoma lov in rejva. stiš; ko pa te ugrizne, ugotoviš, da Vampirski klan sestavlja skupina posebej naglasi, nenehno preu- ima plastične čekane iz Vsega za 1 izbranih žensk, ki so že zdavnaj smerja pozornost z Lene in vam- Lena, ki je bila doslej vajena bede evro. poskrbele za izumrtje moških pirk na Leno in policaja, zato na- in uporništva, se postopno preda vampirjev, saj so ti s svojo vpadlji- zadnje ne vemo, s kom naj bi novemu življenjskemu (pravza- Filmu se mogoče pozna, da je vostjo, pohlepom in neumnostjo sploh sočustvovali. prav nesmrtniškemu) slogu, ne Gansel napisal scenarij že pred ogrozili vso vrsto. Vsekakor zani- more pa se navaditi na ubijanje. desetimi leti, ko je bil star 25 let mivo ozadje, ki pa ga Gansel na Gre torej za vsebinsko skromno Mogoče bi to nujno zlo tudi spre- in morda še ni imel pravega ob- hitro skuri le v enem bežnem po- srhljivko, ki slabo izkoristi svoj jela, če bi se bila pripravljena pov- čutka za pripovedovanje. Dolgo je govoru, in ni nam jasno, ali zagre- potencial in eksistencialistične sem predati novi vlogi, ki ji jo je iskal finančna sredstva, da bi izpe- njena Louise hrepeni po izgubljeni iztočnice, ki jih ponuja klasična določila Louise. Po več stoletjih ljal projekt in film naj bi prvotno ljubezni ali jo žene tudi globoko tema, vendar je obenem tudi na- skrivanja neznosne osamljenosti je celo režirala Franka Potente (Teci, sovraštvo do moškega šovinizma. pet, povsem gledljiv, všečen in po vampirska matriarhinja namreč Lola, teci), ampak grozljivka Predor Zato se dogajanje ne premakne s svoje inovativen vampirski šund, prepričana, da je končno našla (Creep, 2004), v kateri je nastopala površinskega nivoja nekakšnega ki ne razočara, če od njega ne pri- davno izgubljeno sorodno dušo, prav ona, je bila taka polomija, da vampirskega Seksa v mestu. Začetni čakujemo preveč. in njena obsedenost z Leno ute- v tistem času nihče ni hotel vlagati uporniški duh pa se postopno gne usodno zamegliti njeno neo- v nemški horror. Po uspehu filma umakne motečemu konformizmu. Ocena

46 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 f i l m (d v d / b l u - r a y )

Glee (Prva sezona) Bloomington Handsome Harry La Mission

SLO izdaja Produkcija: ZDA, 2010 Produkcija: ZDA, 2009 Produkcija: ZDA, 2009 Produkcija: ZDA, 2009 Scenarij in režija: Fernanda Cardoso Scenarij: Nicholas T. Proferes Scenarij in režija: Peter Bratt Igrajo: Lea Michele, Chris Colfer, Jane Lynch, Igrajo: Sarah Stouffer, Allisoon McAtee, Režija: Bette Gordon Igrajo: Benjamin Bratt, Jeremy Ray Valdez, Matthew Morrison Katherine Ann McGregor Igrajo: Jamey Sheridan, Steve Buscemi, Erika Alexander Aidan Quinn, Campbell Scott Mladinska serija o srednješolskih Zgodba je relativno poznana in Tudi ta spregledani neodvisni film outsiderjih in outsiderkah, ki pri- klasična. V nasprotju s pričakova- Ta neodvisni film je eden tistih se osredotoča na vprašanje nasil- dejo na svoj račun v glasbenem nji se bivša otroška filmska zvezda majcenih nesrečnikov, ki se poja- nosti, samospoštovanja in spreje- klubu, se dobro poigrava s temo, Jackie Kirk (Sarah Stouffer) v is- vijo in odidejo precej neopaženo. manja. Benjamin Bratt (Druga naj- ki sama po sebi ni izvirna, vendar kanju neodvisnosti vpiše na ko- 52-letni »Lepi« Harry Sweeney lepša stvar, Lepotica pod krinko) se ponuja številne možnosti za so- lidž. Ena od njenih profesoric je (Sheridan) skriva v očeh breme nadvse prepričljivo spusti v kom- dobno predelavo. In avtorji televi- tudi pametna, priznana in izjemno ravnodušne ločitve, sinove odtuje- pleksno vlogo Cheja Rivere, vro- zijskega fenomena, ki je obnorel privlačna Catherine Stark (Allison nosti in rutinskega življenja, ki se čekrvnega voznika avtobusa v lati- generacijo zasvojencev z glasbe- McAtee). Catherine je razvpita vrti okoli avtomehanične delavni- no četrti San Francisca, ki zgrože- no-plesnimi in x-faktorskimi ta- zaradi afer s študentkami, zato ce in zlajnanega flirtanja z nataka- no odkrije, da je njegov sin Jess lenti, te možnosti odlično izkori- sošolci posvarijo Jackie pred njo. rico v tipično zdolgočasenem bi- gej. Film skoraj v celoti sloni prav stijo s kombinacijo pikrega hu- Toda še preden se lahko Jackie stroju. Skriva pa tudi neotipljivo na Chejevem notranjem boju, na morja (pasja trenerka Sue je že zavaruje pred profesorico, se že melanholijo, ki nam da slutiti, da razpetosti med mačističnim pono- prava legenda), družbene angaži- znajde v njenem objemu in v paru globoko pod spečim površjem vre som in brezpogojno ljubeznijo ter ranosti (čeprav serija izpostavlja z njo. Zaplete se, ko Jackie pov- še marsikaj. Harryjevo rutino pre- na sinovi brezkompromisni odloč- najrazličnejše družbene obstrance, sem nepričakovano dobi filmsko trese star prijatelj iz vojske (Bu- nosti. Žal pa se scenarij vse pre- je gejevstvo vsekakor ena glavnih ponudbo, ki jo bo popeljala naprej shemi), ki ga na smrtni postelji malo poglobi v večino vidikov konstant), čustvenosti ter navdi- v svetu filmskega šovbiza. Sprva zaprosi, da poišče prijatelja, ki sta zgodbe in pušča vse preveč nepo- hujočih glasbenih in plesnih točk. zgolj prostorska distanca med sne- mu s kolegoma v skoraj usodnem jasnjenih vprašanj (Jessov fant se Izpostaviti velja nastop Neila Pa- malnimi lokacijami in kolidžem se pijanem napadu prizadejala nepo- na primer zdi samo statist, ki se tricka Harrisa (emmy za gostujočo prelevi tudi v čustveno distanco pisno gorje, in se mu po tridesetih pojavi zato, ker ga scenarij predvi- vlogo) v duetu z Matthewom med ljubimkama, kar nazadnje letih neizrečenega sramu končno deva, o njem in njunem odnosu pa Morrisonom (Piano Man in Dream povzroči prepire in razdor. Film- opraviči. To je zgodba o duhovih, ne izvemo ničesar koristnega). On) ter v besednem boju z Jane ska zgodba je tekoča, igralki pri- ki preganjajo človekovo vest (ali Druga šibka točka so razgledniški Lynch (že ironija geja in lezbijke, vlačni, kemija med njima prepri- pa je ne), in doseže težko pričako- prizori o življenju v barriu in dej- ki se gresta igro osvajanja, je neza- čljiva, malce razočarajo le neizži- vani vrhunec, ko se končno mate- stvo, da se skoraj vsak prizor odvi- držno komična), nogometaše, ki veti čustveni in seksualni prizori. rializira žrtev (odlični Campbell je po istem kopitu in vzorec sreča- vržejo nasprotnike iz tira s skupin- Scott), o kateri je govor skozi ves nje–konflikt–nerazrešenost upoča- skim Single Ladies, odlične priredbe Ocena film. Ob tem zadnjem, iskrenem, snjuje ritem. Kljub pomanjkljivo- skladb kot I Dreamed a Dream, Physi- Katarina Majerhold vendar mučnem soočenju si zaže- stim pa gre filmu priznati iskrenost cal in Over the Rainbow ter epizodo, limo, da bi se zgodba prav tukaj in odlično igro, ki nam čisto do- posvečeno Madonni. Med dodatki zares začela – ali vsaj nadaljevala. volj približata glavne like in z nji- DVD-zbirke je kup prilog, od Ampak odpuščanje, tudi če ga mi navsezadnje tudi to, kar doži- vpogleda v zakulisje do intervjujev dočakamo, nikoli ni roka, ki te vljajo. in karaok. poboža. Je nežna klofuta, ki nikoli ne neha peči. Ocena  Ocena Luka Pieri Luka Pieri Ocena Luka Pieri

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 47 p l o š č a foto: Bobo

Anamarija Šporčič Svet je mogoče narediti

znosnejši upora različnih narodov in etnič- Prav te dni z našo zborovodkinjo opogumile. To se nam zdi največ, in lepši nih skupin, ki so se rojevale v raz- Matejo Mavri brskava, prebirava kar lahko damo: neke vrste zalet, ličnih zgodovinskih okoliščinah, a (ona glasbo, jaz pa besedila) in zagon, da greš v svet z vero, da je Ženski pevski zbor Kombinat je skupina vselej takrat, ko sta bila stiska in tuhtava, katerih pesmi se lotiti v mogoče s skupnimi močmi sou- deklet, ki prepeva pesmi upora z vsega sveta ogorčenje tako velika, da sta se novi sezoni. Pri tem imava v mi- stvarjati pravičnejši svet. Mogoče in se tako na svojevrsten način bori za vre- prelila čez rob. V pesem. Zbor pa slih repertoar, ki ga že imamo, nam res kdo prisluhe tudi iz no- dnote lepšega jutri. Poklepetali smo s članico smo, ne naključno, ustanovile 27. vanj pa nato umeščamo pesmi iz stalgije, kdo bi vedel. Na to doslej zbora Maksimilijano Ipavec. aprila 2008, na istem mestu, kjer zgodovinskih, socialnih in geo- še nismo pomislile, saj poslušalcev smo se srečale na Renijini deklišči- grafskih okolij, ki jih doslej še ne razvrščamo po kategorijah. A Kako ste prišle na idejo, da bi ustanovile ni – v galeriji Kljub vsemu v lju- nimamo ‘pokritih’. če se poslušalka ali poslušalec s ženski zbor, ki bi prepeval uporniške pe- bljanski Avtonomni coni Rog. temi pesmimi vrne v nekaj, kar je smi? V katerih pogledih so takšne pesmi danes nekoč že doživel in občutil, ga bo Zamisel, da bi prepevale pesmi V čem se najbolj razlikujete od klasičnih še vedno relevantne? morda prav to spodbudilo, da ne upora, je bila pravzaprav preblisk. zborov? Pri izboru novih skladb upošteva- bo gledal le nazaj, ampak bo začel Utrnil se je skupini prijateljic, so- Ha, verjetno v več pogledih. Za- mo družbena dogajanja: ker se razmišljati o ‘tu in zdaj’. Nekoč se stanovalk, sošolk in znank iz štu- gotovo v tem, da smo v našem nam pred očmi dogaja sistematič- nam je zgodilo, da smo pred ne- dentskih let, ki smo prišle v Lju- zboru združene pevke, ki sicer vse no krčenje in ukinjanje delavskih kim nastopom skupaj odšle na bljano na dekliščino prijateljice rade prepevamo, predvsem pa to pravic, brezsramno odpuščanje in kosilo. Seveda smo malce tudi Reni. Med drugim smo tudi pre- počnemo v veri, da je mogoče izkoriščanje delavcev ter diskrimi- prepevale, in ko smo se poslavljale pevale, predvsem pa smo se precej svet narediti znosnejši in lepši. Da nacija migrantskih delavcev, smo od gospe, ki vodi gostilno, kjer pogovarjale, saj se že dolgo nismo naš čas še kako potrebuje sporoči- se lani posvetile delavskim pe- smo bile, nam je rekla: »Hvala, srečale. Beseda je tekla tudi o tem, la, ki postavljajo že skoraj dogma- smim iz različnih kulturnih okolij. punce. Veste, mi vsi smo Kombi- kako katera od nas živi, s čim se tične trditve o brezkompromi- Tako bo tudi letos. Pesmi upora nat.« Ob tem smo bile ganjene spoprijema, kako je v službi, pa snem kapitalizmu pod vprašaj. In nosijo s seboj univerzalna sporoči- me. Pesmi upora vselej presegajo tudi v družbi, v kateri živimo. In namesto o dobičku govorijo o la. Govorijo o človekovi želji po meje prav zato, ker so glas poni- smo družno ugotavljale, da nas solidarnosti, na mesto apatije po- svobodi, o njegovem kljubovanju, žanih in zatiranih. Tudi zato same porajajoča se neenakost, socialne stavljajo angažiranost, na mesto nesprijaznjenosti, o uporu proti med zborom in poslušalci ne po- razlike, nestrpnost do manjšin in konkurenčnosti pa srčnost. V krivicam, o prizadevanju, da bi bil stavljamo barier – najbolj vesele vsesplošna apatija intrigirajo. Da družbi, ki na vrh lestvice po- svet, v katerem živijo, pravičnejši smo, ko se občinstvo opogumi in to družbeno okolje ni takšno, v membnosti postavlja diktat indivi- in humanejši. Aktualne so pred- zapojemo skupaj. kakršnem si želimo živeti. In na dualizma in izključujočo ednino, vsem zato, ker, žal, človekov po- vprašanje, ali lahko kaj naredimo, poskušamo govoriti v množini. hlep po moči in dobičku, ki gene- Se kdaj zaradi vsebine pesmi srečujete s smo odločno odgovarjale, da lah- rira različne neenakosti, nikdar ne političnimi predsodki? ko. Odgovor, ki ga ves čas ponuja Koga vse lahko najdemo v vaših vrstah? zastara in ne obnemore. Pravice Doslej tovrstnih srečanj ni bilo ta družba – da pač ni mogoče ni- Naše vrste so pisane. Z vseh kon- niso nekaj, kar je samo po sebi prav veliko, bila pa so. A to se česar storiti, da ni druge možnosti cev Slovenije smo, no, pa tudi od umevno in podarjeno iz dobre nam, glede na izrazito polarnost kot živeti tako, kot diktira ‘človek drugod, ukvarjamo se z različnimi volje – so priborjene. In naša dol- slovenskega političnega prostora, je človeku volk’ sistem – ni bil po rečmi. Tako kot v drugih pevskih žnost je, da jih ohranimo oziroma ne zdi nič nenavadnega. Dragoce- naši meri in veri. Zato smo si re- zborih, ki niso poklicni, tudi same si prizadevamo za nove. no se nam zdi, da lahko na svojih kle, pa ustanovimo pevski zbor! hodimo v službe. Če bi naredile koncertih srečamo ljudi, ki sicer Kakšen? Tak, ki bo v ta svet poši- register poklicev Kombinata, bi Same pravite, da niste nostalgične, mar- pripadajo različnim svetovnim ljal sporočila o vrednotah, za ka- bil ta precej pester. Tudi genera- sikdo pa vas gotovo posluša ravno zaradi nazorom. To le potrjuje, da pri tere verjamemo, da so osnova vsa- cijsko pokrivamo kar široko polje. nostalgije. pesmih upora ne gre za ideologi- ke humane družbe: solidarnost, Velikokrat nam poslušalci in po- jo, marveč za univerzalne vredno- tovarištvo, srčnost, pogum, soču- Po kakšnem ključu izbirate pesmi, ki jih slušalke po koncertih povedo, da te, ki tovrstne okvire presegajo. tje. O vsem tem govorijo pesmi pojete? so jih pesmi ganile, predvsem pa +

48 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p l o š č a

Plošče posluša in na koncerte hodi Janis.

Patrick Wolf – Beyoncé – Blondie – IAMX – Lupercalia 4 Panic of Girls Volatile Times Recenziranje česarkoli je, če morda Beyoncé ima na spletnem portalu Blondie so pravi feniksi glasbene Subjektivnost gor ali dol, z vami je še niste pogruntali, izjemno subjek- YouTube bistveno več ogledov kot scene. Ko smo že mislili, da jih je nekaj hudo narobe, če vas ne bo tivno in posledično tudi (da, pravkar vsi ostali izvajalci na teh straneh dokončno pobralo, so udarili nazaj razganjalo od navdušenja nad priču- bom pljunila v lastno skledo) eno skupaj. Kakšnih 70 ali 80 milijonov z Mario. Potem so za skoraj desetle- jočim ploščkom. Chris Corner, bivši manj smiselnih početij. Vzemimo na več. Za njo stojita močna marketin- tje ponovno poniknili in čeprav član odličnih Sneaker Pimps, zadnja primer Patricka Wolfa in njegov ška in glasbena industrija, za sode- njihova vrnitev tokrat ni tako pre- leta pa bolj znan kot IAMX, je že v novi album. Osebno mi gre tip že lavce si lahko izbere kogar hoče in pričljiva, še zdaleč niso za staro četrto zadel v polno. Volatile Times je, od nekdaj na del moške anatomije. povrh vsega si lahko privošči tudi šaro. Pionirji ameriškega novega tako kot njegovi predhodniki, nasta- Njegov nastop deluje pretenciozno posneti 72 komadov, od katerih jih vala so v svoje izdelke vedno radi jal v popolni izolaciji od zahtev in pokroviteljsko do poslušalca, le ducat nato pristane na albumu. Pa tlačili vse mogoče (pod)žanre, to- glasbene industrije, ob katero se njegova besedila me puščajo hladno. vsega tega očitno ne koristi prav krat pa delujejo najbolj prepričljivo, obregne tudi v eni izmed enajstih Hkrati moram priznati, da mu v uspešno. Beyoncé ima izjemen glas ko se grejo variacije na temo punka izjemnih stvaritev. Corner je s svo- glasbenem smislu ni kaj očitati. Fant in njen vokalni prispevek je, kot in ga poskušajo za lažje poslušanje jim drznim glasbenim eksperimenti- ima občutek za detajle, uspešno lovi običajno, brezhiben. Na žalost pa »popopiti« (What I heard, D-Day). ranjem in mučeniškim vokalom ravnotežje med poslušljivim popom za glasbo in besedila, ki ga spremlja- Prvi singel Mother je simpatična ele- ustvaril že več presežkov na podro- in izvirnostjo, eksperimentira z ne- jo, tega ne moremo trditi. Run the ktro-pop stvaritev, ki jo spremlja čju elektronske glasbe, tudi tokrat navadnimi glasbili in iz 80. pokrade World (Girls), ki je bil eden izmed primerno dekadenten video. Tu pa pa njegov prepoznaven zvok po- vse tisto, kar je kraje vredno. Tokrat hitov tega poletja, je hkrati tudi se začnejo težave. Na plošči se je spremijo besedila, prežeta z boleče nam ponudi povsem sodoben album najbolj brezzvezno skropucalo na znašel na primer tudi bizaren latino osebnim doživljanjem sveta. Iz ko- odličnih ljubezenskih pesmi, ki pa plošči. Na srečo je očitno diva sama elektro komad, ki ga kje drugje kot madov kljub mestoma precej agre- meni osebno delujejo nekako klinič- ugotovila, da lahko zdaj smernice v striptiz klubih na Ibizi verjetno ne sivni glasbeni spremljavi vejejo ran- no. Ko človek takole tuhta, kako bi tudi narekuje in jim ne le sledi, zato bodo vrteli (in ne, to ni kompli- ljivost, obup in nemoč, stekajoč se v se izvlekel iz tega sila delikatnega je na albumu manj zgrešenih posku- ment!), pa variacija na francoski revolucijo, ki še ne ve, da se bo zgo- položaja, se problem običajno reši sov samoreciklaže in več nekoliko šanson, ki nikakor ne sodi v kon- dila. Poetična seznanitev s kruto sam od sebe. Bližajoči se rok oddaje retrobalad, v katerih lahko gospo- tekst plošče, čeprav je to morda resničnostjo sodobnega vsakdana, ki namreč recenzentko prisili, da reci- dična res pokaže svoje sposobnosti. njen najmanjši zločin. Če k temu vas nepričakovano lopne po glavi. mo Patricku Wolfu pripopa relativ- Ko bi vsaj najela še kakšnega spo- dodamo še reggaejevsko Girlie Girlie, Kritični avantgardni kabaret za no visoko oceno; malo zaradi tega, dobnega tekstopisca, ki bi z malce se lahko upravičeno vprašamo, ka- novo tisočletje. Če vam še ni pote- ker objektivno gledano fantova mu- globljimi besedili upravičil njene kšne čudaške reči se godijo v glavi gnilo: svoj dragoceni čas takoj pre- zika res ni napačna, malo pa tudi doživete interpretacije. prelestne Debbie Harry. Kakorkoli nehajte tratiti z branjem mojega zaradi slabe vesti ob pretirani su- že, vsekakor je lepo videti legende, nakladanja in ga raje porabite za bjektivnosti v zgornjih vrsticah. Ocena ki ne počivajo na starih lovorikah, poslušanje tega po krivici zaposta- Zdaj veste. ampak še vedno poskušajo spraviti vljenega glasbenega bisera. skupaj nekaj »novega«.  Ocena Ocena Ocena

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 49 i n t e r v j u

foto: Mitja Blažič

50 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 i n t e r v j u

Mitja Blažič institucije, ki so bile rezervirane ima vsakdo pravico do iskanja srcu mi je in skrbi me, kar se tam izključno za belopolte srednjega lastne sreče, druga pa o dobrobiti dogaja. Vendar sem vedel, da kot Pogovor z dr. Grahamom Barnesom razreda. Med njimi so bile tudi ljudi, to vključuje vsak del življe- gej v takratnem družbenem konte- cerkve, ki temnopoltih niso samo nja, ki prinaša srečo, ne da bi jo kstu svoje sreče tam ne bom mo- izključevale, ampak so tudi pridi- jemali drugim. Ko je bil izvoljen gel zasledovati s svobodo, ki sem Levica gale religijo izključevanja ter svoj Reagan, je postalo jasno, da ZDA jo potreboval, da bi razvil svoje rasizem utemeljevale v teologiji in niso naredile samo obrata, ki ga mišljenje, svoj intelekt, svoja ču- bibličnih tekstih. Osredotočili nismo poznali od izvolitve Roose- stva, svoj poklic. Ker sem hotel brez idej smo se na religiozne, izobraževal- velta leta 1932, ampak se je zgodil živeti, sem moral oditi. ne in druge organizacije, posebej radikalen obrat v desno, ki nas je zasebne, ter voditelje teh institucij privedel, kjer smo danes. Zato Kateri znaki so vas spodbudili k odhodu? omogoča pritegnili na seminarje in delavni- postajajo ZDA vse bolj neofaši- Rekli ste, da ste jasno videli, da bo Ameri- ce. Na iste delavnice smo povabili stična država. Na najbolj dramati- ka postala to, kar je danes. razmah tudi temnopolte voditelje, pogo- čen način se to kaže v jeziku. Vsa- Leta 1932 je predsednik Franklin sto iz istih skupnosti. Delali smo kič, ko si geji in lezbijke izborimo Delano Roosevelt začel postavljati predvsem na predpostavki: osebno katero od pravic, desno politično temelje socialne demokracije v neofašizmov je družbeno, družbeno je osebno. krilo zamenja besedišče. Pred ZDA. Demokracije, ki bo dvignila Opremljeni smo bili z zelo dobro kratkim se je skupina desničarjev ljudi iz revščine, ki bo vsem omo- Dr. Graham Barnes je švedski psihoterapevt metodo razreševanja problemov, odločila, da bodo prenehali upo- gočila izobraževanje. Če Roose- ameriškega rodu, strokovnjak za družinsko ki jo še vedno uporabljam in ki rabljati besedo gej. Odločili so se, velt ne bi bil izvoljen, bi ljudje, ki terapijo, konverzacijsko teorijo, klinično temelji na kibernetskem konceptu da ne bodo več govorili o gejih, so odraščali, kjer sem odraščal jaz, hipnozo ter kibernetsko in transakcijsko konverzacije ter na nenasilju. Gre ker to besedo uporabljamo geji. nikoli ne mogli obiskovati uni- analizo. Ob koncu šestdesetih let prejšnjega za skupinsko terapijo, ki ljudi sko- Oni pa, so rekli, morajo imeti be- verz. Tudi ta je bil produkt Roose- stoletja je med drugim v ZDA ustanovil Druž- zi vrsto korakov naredi visoko sede, ki nas opisujejo: sodomija, veltove socialno-demokratske re- bo za rasno in ekonomsko enakost in bil do ustvarjalne. sodomiti in antikristjani. Desni- volucije, ki je spremenila ekonom- sredine sedemdesetih aktiven v gibanju za čarji so vedno znali iznajti zelo ske razmere in politično sceno v državljanske pravice temnopoltih. V poznih Ste bili z delavnicami uspešni pri prema- učinkovit religiozen in teološki državi ter dala ljudem upanje za sedemdesetih je kot predavatelj psihoterapi- govanju rasizma? jezik. Tak, ki nagovarja predsodke drugačno prihodnost. Desnica je je začel delovati tudi na območju nekdanje Institucije so se spremenile. Zače- ljudi. Jezik sovraštva in izključeva- hotela te procese od vedno ustavi- Jugoslavije in vodil svoje študente pri usta- le so sprejemati temnopolte štu- nja, ki pa je vedno zavit v celofan ti in tudi danes hoče vrniti državo navljanju Šole za kibernetiko psihoterpaije v dente. Morda bi jih začele spreje- nečesa, kar zveni lepo. Vse to je v čase pred letom 1932. Otroško Zagrebu. V osemdesetih je emigriral na Šved- mati tako ali tako, zaradi kultur- prišlo posebej do izraza z izvoli- delo je bilo, denimo, v 20. in 30 sko, kjer je deloval kot predavatelj psihotera- nih, pravnih in političnih spre- tvijo Ronalda Reagana. Tudi v letih prejšnjega stoletja pri nas pije in psihoterapevt. Aktiven je tudi na memb, a naj poudarim, delali smo Clintonovih letih. Kot veste, je omejeno s posebno zakonodajo, področju promocije demokracije, predvsem z vodilnimi kadri ustanov iz več postal Ne sprašuj, ne povej! danes si desnica v eni od zveznih pri spodbujanju organizacij in prostovoljnih kot 40. od 50. držav ZDA. Spre- (Don't ask, dont tell!) vojaški slo- držav prizadeva, da bi tovrstno združenj k spremembi javnih politik. Med membe smo spremljali, včasih smo gan, posledice katerega dobro restriktivno zakonodajo odstranili njegovimi znanstvenimi dosežki velja izpo- institucije tudi nenapovedano obi- poznate. Ko je bil izvoljen Oba- in da bi otroci spet lahko delali staviti preučevanje vprašanja, kako teoretsko skali, da bi preverili, kako napre- ma, so bili vsi polni upanja. Spo- kot sužnji. Kar je torej Roosevelt naravnana psihoterapija proizvaja psihopa- dujejo. Ja, bili smo zelo uspešni. mnim se misli, ki so me obhajale, vpeljal, poskušajo na vsak način tologijo, za kar je leta 2005 prejel prestižno ko sem ga poslušal po zmagi na uničiti. To je eden od znakov, ki mednarodno nagrado Erica Berneja, Medna- Izvolitev Obame je bila krona gibanja za strankarskem zborovanju v Iowi. sem jih videl. Po drugi strani pa je rodnega združenja za transakcijsko analizo. državljanske pravice temnopoltih v ZDA. Nikoli si ne bi mislil, da bom kdaj tu še problem idejne revščine levi- Vas takrat že dolgo ni bilo več tam, saj ste slišal govoriti predsedniškega kan- ce. Levi politični pol ni imel no- Kakšen je bil vaš prispevek pri gibanju za domovino zapustili, ko je v osemdesetih didata tako, kot je on govoril tisto bene nove ideje od 70. let prej- državljanske pravice temnopoltih v ZDA? prišel na oblast Ronald Reagan. Je bil vaš noč. Prav gotovo pa si nisem mi- šnjega stoletja. Šele z Obamo so Aktivni smo bili predvsem na po- umik na Švedsko nekakšen poraz? sli, da bom živel toliko časa, da demokrati in levičarji ponudili dročju, ki ga je glavno gibanje ZDA sem zapustil kot begunec. bom lahko slišal temnopoltega nekaj novega. Kot da na levi ne bi prezrlo. To je bila takrat predvsem Osebno namreč zelo trdno verja- predsedniškega kandidata govoriti hoteli razumeti, da svet poganjajo institucionalna segregacija. Po mem v Deklaracijo o neodvisnosti tako, kot je on govoril tisto noč. ideje. Ne karizma, ne vpliv, ne vseh ZDA so še vedno obstajale in v Listino pravic ameriške usta- In sem jokal. Zapustil sem svojo dogovori v ozadju, ampak ideje. univerze in številne druge zasebne ve. In ko prva govori o tem, da državo, ljubim svojo državo. Pri Republikanci so imeli vedno na

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 51 i n t e r v j u zalogi nove ideje. Njujorški sena- posameznik, zasebnik. In še to, če tor Daniel Patrick Moynihan, se sam želi podrediti kontroli reli- predhodnik senatorke Hillary gije. To je stvar njegove zasebne Clinton, je v knjigi Miles to go na- odločitve. Reči moramo torej, da povedal, da bodo republikanci so desničarji do določene mere postali stranka idej. Ne pravim, da neofašisti, saj želijo uvesti religio- gre za dobre ideje, a ideje to ven- zne vrednote, želijo uvesti, kot darle so. Ideje, ki sta jih prinašala oni pravijo, tradicijo, avtoriteto Reagan in Thatcher, pa so bile cerkve in religije. In pravijo, ker je ideje, ki so nas potegnile navzdol, bog tako zaukazal, moramo tako kjer smo zdaj. živeti vsi. Vse to seveda zavijejo v idejo naravnih zakonov. Zato mo- Zakaj ste uporabili besedo neofašizem? ramo mi, geji in lezbijke, zavzeti Fašizem je nekoliko stereotipna stališče. Mi moramo prinesti ideje, beseda in jo je nevarno uporablja- ki so boljše od njihovih idej. ti. Neki ameriški pisatelj je zapi- sal, da bo fašizem v ZDA prišel Zdi se mi, da je kar nekaj podobnosti med pod znamko zastave, biblije in gibanjem za državljanske pravice temno- ustave. Pretvarjali se bodo, da de- poltih in gibanje za človekove pravice lujejo v skladu z ustavo, citirali LGBT-oseb. bodo biblijo in mahali z zastava- Imate prav. Gibanje za državljan- mi. Na odrih, kjer je govoril Rea- ske pravice temnopoltih, kot se je gan, kar ni bilo konca zastav. Bush razvijalo v ZDA v 60. letih prej- mlajši je to idejo razvil do ekstre- šnjega stoletja, ne bi bilo gibanje ma. Zdaj lahko vidite, kako tudi za državljanske pravice, kot ga Obamovi ljudje vedno poskrbijo, poznamo danes, brez gejev in lez- da ne zmanjka zastav. Obama naj- bijk v ozadju. Morali so biti v prej ni nosil priponke v obliki tnikov takratne opozicije, da bi v zakonu so vzgajali eden drugega, starši so ozadju. Danes je jasno, da je bil ameriške zastavice na suknjiču. ohranili sintagmo »namen zakonske zve- pogosto umirali mladi in potomci idejni vodja pohoda na Washing- Spomnite se, kako so ga desničarji ze je v zasnovanju družine« komentiral z so preživeli, ker so živeli z dedki, ton, kjer je imel Martin Luther zaradi tega napadali, češ da ni besedami: »Betoniranje namena zakon- babicami, s tetami, strici v razšir- King Jr. znameniti govor »I have a dovolj patriotski. Na koncu si je ske zveze, ko se država postavi nad člove- jeni družini. Nuklearna družina, dream«, gej, ki ni smel v ospredje. zastavico vendarle pripel. Tako ka, je svojevrsten derivat fašizma.« To je kot o njej danes govorijo oni, je (Bayard Rustin, op. a. ) Poglejte lahko preprosta ideja zastave, če desnico razbesnelo. Zakaj se sramujejo čista abstrakcija. V resnici ne ob- mene, moškega, geja. Dolgo sem jo razviješ do skrajnosti, pripelje fašizma, če črpajo iz njegovega bazena staja. Koliko družin je danes sesta- živel v klozetu. Zaradi potrebe in tako daleč, da se ji je moral prila- idej? vljenih iz moških in žensk, ki so nujnosti. To je bil eden od razlo- goditi tudi Obama. In njegova bili poročeni že prej in imajo tudi gov, da sem zapustil ZDA. Tam administracija je morala na podo- Če gre za neofašizem, gre za neo- otroke iz prejšnjih zakonov. Vča- preprosto nisem mogel živeti pov- ben način prevzeti tudi nekatere fašizem. In če je rekel, da je pri- sih imate potomce iz treh, štirih, sem razkrito, s partnerjem, ki bi politike Busheve administracije. merjava s fašizmom mogoča, po- petih različnih zakonov. To goto- lahko šel z menoj na službene Ko se je zgodil 11. september in tem ima najbrž za to dobre razlo- vo ni samo družina moškega in poti, kot je to počel v Evropi. V je postalo jasno, da so ga zakrivili ge. Začnimo najprej z negiranjem ženske z otrokom, ampak gre za tistih časih je bilo v ZDA nemo- muslimani, so desničarji dobili človekovih pravic in državljanskih vrsto žensk in vrsto moških, ki goče živeti svobodno kot gej. V novi komunizem. Novo idejo, ki pravic. Recimo, da poroko defini- imajo vrsto otrok. In potem pravi- 60. letih sem se zato poročil. Z so ji lahko nasprotovali, in pri tem ramo kot zvezo med moškim in jo: dva moška oz. dve ženski ne nekdanjo ženo imava dva otroka. odstranjevali človekove pravice, žensko, ki bosta živela v nuklearni moreta ustvariti družine. Če jih V gibanju za državljanske pravice državljanske pravice, svoboščine družini. In recimo, da je to tradici- vprašate, zakaj ne, skoraj ultima- temnopoltih sem našel način, da ter skoraj uničili ustavo. Politika ja, da je to način, kakor je zadeve tivno posežejo po religiji. Eden od sem vseeno lahko delal za člove- nacionalne varnosti ima v sebi uredila narava. Moj bog, od kod velikih dosežkov razsvetljenstva je kove in državljanske pravice. Z vgrajene številne nedemokratične to prihaja? Nuklearna družina je bila zahteva, da religija postane zatiranjem temnopoltih sem se ideje. Ideje, ki jemljejo ljudem moderna institucija, ki predstavlja stvar zasebnosti. Religija je stvar poistovetil. V njihovem boju sem človekove pravice. Na to mislim, konec in uničenje tradicionalne zasebnega življenja. Za vaše oseb- videl svoj boj. Vedno sem gledal ko govorim o nevarnih znakih družine. Če bi se želeli sklicevati no čaščenje, osebno zadovoljstvo, na promocijo državljanskih pravic neofašizma. na tradicijo, potem je prava tradi- za vaš lasten ideal sreče. Ni pa za temnopolte, kot na promocijo cionalna družina, razširjena druži- religija za to, da bi ukazovala dr- državljanskih pravic za istospolno V razpravi o Družinskem zakoniku je prišlo na. Družina je bila včasih skoraj žavi. Da bi oblikovala javne politi- usmerjene. Vedel sem, da je cilj v Sloveniji do neposredne presaditve manjša vas. In to ni bilo vedno ke. Če to počne, je to zame prvi isti, da so ideje iste, pozicije in ameriških republikanskih idej v desni dobro. Nekoč družina ni bila znak fašizma. Država ne sme biti argumenti isti. Njihova zmaga bo politični in civilno-družbeni prostor. Ma- samo zakonska zveza moškega in pod nadzorom religije. Posame- tudi nam prinesla pravice, svobo- tevž Frangež, SD, je prizadevanja naspro- ženske z otrokom. Bratje in sestre znik, kot državljan, tudi ne. Samo ščine in srečo.

52 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 i n t e r v j u Zakaj se niste vpletli tudi v gibanje za smeli služiti v vojski, je strah, da Mury Krasnik, pravice istospolno usmerjenih v ZDA. bo heteroseksualnim moškim, ki pevec in modni Konec 60. je namreč vrelo tudi med geji in so v vojski ves čas fizično zelo oblikovalec lezbijkami. blizu, nelagodno. Gre za strah pred lastnim telesom. Morda bo priporoča Dokončno sem se avtiral šele sredi ob bližini geja začutil seksualno sedemdesetih let prejšnjega stole- privlačnost, morda bo dobil erek- tja. Čeprav sem kot mladostnik že cijo. Bojijo se lastnih teles, lasnih živel razkrito, sem se potem spet čustev. Menim, da je v temelju umaknil v klozet. Bil sem sredi homofobije nekaj, kar se sliši že PET DOBRIH ločitve in prizadeval sem si za skoraj stereotipno: mnogi homo- skrbništvo svojih otrok. Če bi na fobi so v resnici geji v klozetu. 1 Komičarka sodišču izvedeli, da sem gej, ne bi Gotovo poznate ameriške primere Kathy Griffin imel pravice niti do obiska otrok, vseh teh silnih moških. Kako so kaj šele do skrbništva. In če nisem bili glasni s svojim sovraštvom in Kathy je komičarka, ki se norčuje iz Hollywood- hotel izgubiti otrok, sem moral homofobijo, dokler jih niso zaloti- skih zvezd. poskrbeti za to. Ločitev me je tudi li z moškim. finančno zelo prizadela. Še leta sem moral odplačevati, hkrati pa Drugi strah je strah pred tujim. sem se boril, da sem lahko preži- Pred nenavadnostjo drugega. Tu je vljal otroka. Za aktivizem prepro- nekdo, ki je čuden. On je drugi, sto ni bilo časa, sem pa bil vpleten on je tisto (it), on ni kot jaz. In 2 Glasba v ozadju. Vabili so me kot govor- tega se bojim. Ko sem se prvič Jotta A. nika na gejevske in lezbične prire- soočal s transseksualnostjo, sem Na prijateljevem profilu Facebook sem zagledal ditve. Bil sem zelo odprt glede tudi osebno ozavestil ta strah pred video tega mladega fanta, ki poje na tako tega. Nisem sicer govoril kot gej, čudnostjo. In kako sem se s tem neverjeten način. Njegov glas je angelski. govoril pa sem. In tudi zabave je soočil? Vsakič, ko sem začutil Zdaj ga poslušam na »repeat«. bilo kar nekaj (smeh). strah, sem se spoprijateljil s temi »čudnimi osebki«. In sem spoznal, Kako si razlagate strahove, ki so v ozadju kako lepo je biti z ljudmi, ki so nasprotovanja enakopravnosti temnopol- tako drugačni od mene. tih ali istospolno usmerjenih? Kaj je po 3 Igralka vašem jedro rasizma in homofobije? Sofia Vergara Tretji strah pa je strah pred smr- Zaljubljen sem v to žensko. Zabavna kolumbijska Všeč mi je, da ste uporabili bese- tjo. Strah, da bodo izvedeli, da do strah. Ko sem v ZDA spremljal sem gej. In če izvejo, potem ne igralka me je popolnoma navdušila s svojo diskurz nasprotnikov enakoprav- bom mogel več nadaljevati življe- energično osebnostjo. nosti temnopoltih, sem belopolte nja, ki sem ga bil vajen. Izgubil velikokrat slišal reči: »Ali želite, bom vse. Ne bom se mogel okle- da bi naša dekleta poročila enega pati nobene gotovosti več. To bi od njih? Res mislite, da je dobro me ubilo. In pogosto se mladi mo- 4 Serija osvoboditi te črne moške, te živa- ški in ženske, celo otroci, res ubi- Modern Family li?« Gre za strah belopoltih mo- jejo, ker se ne morejo soočiti z Ne morem brez te serije. Tretja sezona se pribli- ških pred seksualno potenco te- dejstvom, da so geji ali lezbijke. mnopoltih moških. In strah belo- Še en primer: kakšna je bila prva žuje in komaj čakam, da bom znova del družine, poltih žensk pred posilstvom. To reakcija desničarjev na HIV/aids. ki je tako ljubeča, zabavna in polna energije. je bilo jedro njihove argumenta- Gre za gejevsko bolezen, so govo- cije, ki sem ga poslušal znova in rili, za bolezen, ki jih pobija. »To znova. je božja kazen zanje.« Aids. Strah pred smrtjo. To je postalo tako Kakšen pa je argument proti pra- živo, tako oprijemljivo, še posebej 5 Oblikovalka vicam gejev in lezbijk? V jedru gre v prvih letih. Ljudje so takrat res Janja Videc spet za seks. Homofobija je v množično umirali zaradi nove bo- Mlada slovenska oblikovalka, ki se z veliko osnovi fobija. Torej gre za strah. lezni, ki je bila »gejevska bole- hitrostjo uveljavlja pri nas in v tujini. Obožujem Prvi strah, ki se skriva za homofo- zen«. Kuga, ki jo je nad geje po- čutnost in senzibilnost, s katero so narejena bijo, je strah pred lastnim telesom. slal bog. Ali narava. Ti trije stra- njena oblačila. Heteroseksualni moški pogosto hovi po mojem prepričanju kon- ponavljajo, da ne želijo biti v bli- stituirajo to, čemur pravimo ho- žini gejev, ker se počutijo neprije- mofobija. tno. Razlog, zakaj povsem razkriti + geji še do pred kratkim nismo

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 53 p o r t r e t

Polona Černič štirih nagrad grammy (zadnjega sta s Tonyjem Bennettom prejela leta 2003 za pesem A Wonderful k. d. lang: World) – in že po izidu albuma Angel With a Lariat (1987) ter kriti- ško opevanega Shadowland (1988). potiho poje Njeno nastopanje v reklami ‘Meat Stinks’ (1990), kot zaprisežene vegeterijanke, je bilo za mesojedo naglas tudi na položaj žensk v kantri hvaljenost dosegla v duetu z Ro- kantri okolje le še pika na i. Poti glasbi, ki so bile do njenega priho- yem Orbinsom s pesmijo Crying nazaj ni bilo več. V začetku 90-ih »Najboljša pevka svoje generacije« da podrejene moškim izvajalcem, (1987) – zanjo je prejela prvo od se je tako počasi, a vztrajno začela Tony Bennett, pevec tako na ravni prodaje kot uspeha. Patsy je to redefinirala. V 70-ih in Kanadčanka, živeča v Kaliforniji. Pevka, 80-ih letih so kantri bari, tudi v Na koncertu k. d. lang v londonskem kantavtorica, kitaristka, klaviaturistka, har- zakotnih krajih Teksasa in Tennes- fistka. 27 let prisotna na kantri-pop-rock- sija, postali eno izmed redkih zbi- Royal Festival Hallu džez-folk glasbeni sceni. Vegetarijanka, rališč butch žensk. V takšnem 3. junij 2011 budistka, prejemnica najvišje kanadske okolju se je dobro počutila tudi civilne časti. Lezbijka, ki je glasbeno zavetje k.d., ki je poleg Patsy poslušala Na koncertni turneji ob najprej našla na trdi, a do butch žensk v 70-ih vse od Creedence Clearwater Re- izidu novega albuma Sing It in 80-ih dokaj prijazni kantri sceni. Lezbična vival, Joni Mitchell, Elle Fitzge- Loud se je k.d. lang, skupaj s ikona od razkritja v reviji The Advocate leta rald, Peggy Lee, Billie Holiday do skupino, na dveh razproda- 1992. Leto pozneje se je skupaj s Cindy Craw- Clashov. nih večerih ustavila tudi v sončnem Londonu. »Elvis je živ in ona je ford v lezbičnem šik motivu znašla na eni Njen kantri-punk stil širokih kril, lepa,« je ob pogledu na k.d. lang na začetku 90-ih izjavila pop in najbolj prepoznavnih naslovnic 90-tih in velikih očal in štrlečih las je prite- gejevska ikona Madonna. Če je takrat tovrstna konotacija z Elvi- poskrbela za tretji najbolj prodajan izvod v gnil osrednjo pozornost pred kva- som vzdržala in pihala na dušo k.d., ki je kot majhna deklica pred zgodovini revije Vanity Fair. Glasbenica, ki pri liteto njenega glasu, v katerega ni ogledalom oponašala Elvisa, dve desetletji pozneje besedilo z skoraj dopolnjenih petdesetih letih, in novo nihče nikdar podvomil. A ta njena začetka nove pesmi Habit of mine (»I’ve lost my edge, It’s left the building izdanemu albumu Sing It Loud, poje »potiho« javna podoba je bila sprejemljiva like Elvis, I guess«) ne bi moglo biti večje nasprotje njenega nastopa bolje kot kadarkoli doslej. le do takrat, ko je bila sprejeta kot in nastopa skupine The Siss Boom Bang, ki ji je po njenih besedah odštekana kantri-punk izvajalka, spremenila življenje. Peterica glasbenikov je bila na odru, katere- Kathryn Dawn Lang, bolje pozna- ki se v stilu štikla Hunky Panky iz ga scenska postavitev in osvetlitev je spominjala ravno na čase na pod vzdevkom k.d. lang, se je že omenjenega prvenca, po koncu Elvisa, pretežni del koncerta v drugem planu, a skupaj s k.d. so rodila 2. novembra 1961 v majh- nastopov želi valjati na seniku, s delovali kot odlično usklajen tim. Njihovo glasbeno znanje je nem mestecu Consort v kanadski fantom seveda – kot se za družbe- najbolj prišlo do izraza v uvodni I Confess, prvem singlu albuma, provinci Alberta, kot najmlajša od no sprejemljivo podobo ženske, ter zadnji pesmi rednega dela koncerta, v odlično instrumentalno štirih otrok (trije izmed njih so ko ne gunca afen po odru, spodo- in vokalno izvedeni Sugar Buzz. Če so se langine glasilke v prvih istospolno usmerjeni). Svojo glas- bi. Manj sprejemljiva, in na neka- dveh pesmih še ogrevale in so bile pri drugi izvedeni pesmi, stari beno pot je v začetku osemdese- terih radijskih postajah v Nashvil- uspešnici Summerfling, manjše tehnične težave, je od takrat dalje tih, pod inspiracijo Patsy Cline, lu nezaželena, je postala, ko se je vse potekalo odlično. Od njene razposajenosti; poplesavanja po začela v kantri vodah in po prvem njena zunanja podoba pričela od- odru, s kitaro ali banjom v rokah ali brez njiju; koketiranja z ob- posnetem singlu Friday Dance Pro- ražati v besedilih, ko ženske v činstvom pri Miss Chatelaine; večkratni besedni nagajivosti med manade leta 1983 ter nekaj mesečni besedilih niso igrale pasivnih, tra- posameznimi pesmimi; vrhunske glasovne forme, ki je vrh – pri- turneji s svojim bendom The Re- dicionalno pripisanih vlog (Big čakovano – dosegla pri, s stoječimi ovacijami nagrajeni, izvedbi clines, v letu 1984 izdala prvenec Boned Gal), ko je njen glas postal Cohenove legenderne Hallelujah; do bolj umirjenih tonov v pe- A Thruly Westeran Experiance. popolno orodje za izražanje v smih Inglewood, Perfect Word, Heaven, A Sleep With No Dreaming, The Vpliv Patsy Cline (1932–1963) v kantri svetu neizrečenega (Nowhere Waters Edge. Odlično razpoloženo občinstvo je k.d. in njene fante kantri zvrsti je večznačen. Ne le, To Stand). To se je zgodilo z gram- z odra spustilo po tretjem podaljšku in plesno-poskakujoči izved- da jo lahko opredelimo kot naj- myjem nagrajenim albumom Abso- bi kantri uspešnice z njenega drugega albuma Pay Dirt. bolj vplivno kantri izvajalko vseh lute Torch and Twang (1989), že po- + časov, pač pa je močno vplivala tem ko je širšo prepoznavnost in

54 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p o r t r e t GAYSGOGREEN … pa tudi L, B, T in vsi, ki ste dovolj queer, da berete Narobe. [email protected] Tokrat: enkratna

gel zlato naklado, je k.d. v začetku uporaba aprila letos skupaj z zasedbo The  Siss Boom Bang izdala album Sing Zadnji topli dnevi. Piknik gre It Loud. Album, ki je na avstralski h koncu, posedata na travi. Okrog glasbeni lestvici debitiral na dru- vaju ležijo krožnički, kozarčki, pla- gem, na kanadski pa na sedmem stenke, pločevinke, vilice, noži, s mestu, je bil posnet v Nashvillu. sabo si celo vzela palčke. S papirnim Po sodelovanju z The Reclines je prtičkom ji z lica pobereš sledove to prvi album, posnet s skupino. Z torte. Sproščeni sta, vso navlako za njim se je ponovno nekoliko zbli- enkratno uporabo bosta zavili v žala s kantri koreninami, na njem povoščen prt in se ga znebili v pr- pa je mogoče slišati tisto igrivost vem smetnjaku. Romantično? Niti (morda najbolje izraženo v pesmi ne. Ravno sta pomagali še za kanček I am the Winner), ki je manjkala na bolj onesnažiti svoj planet. albumu Invincible Summer iz leta  2000. Samo 1% novih izdelkov je čez k.d. lang je v svoji dosedanji glas- pol leta še vedno v uporabi, življenje beni karieri izdala 16 albumov izdelkov za enkratno uporabo pa (samostojno, v duetu ali s skupi- ponavadi traja le nekaj minut. no), prejela številne glasbene na- Še preden oboževani predmet kupi- grade in nominacije, ustvarjala mo, nastane v procesu proizvodnje, skupaj z legendama kot sta Roy embaliranja in transporta velikanska Orbison in Tony Bennett, mno- količina industrijskih odpadkov. gim prošnjam za duete je zaradi Teh je 70 x več kot gospodinjskih obilice dela rekla ne – tudi Franku odpadkov! Sinatri. Leonard Cohen je njeno  izvedbo svoje slavne Hallelujah Do naše generacije je veljalo, oddaljevati od kantri v pop, bolj razkrila kot lezbijka. Postala je (po kateri je dandanes k.d. – če da je zemlja neskončen vir surovin in eksperimentalne in kasneje tudi najslavnejša lezbijka tistega časa v gre verjeti aplikaciji google insi- neomejeno odlagališče odpadkov. džezovske vode, kar se je najprej svetu glasbe, zaradi česar noben ght – med splošno javnostjo naj- Ko pristajamo na proizvodnjo enkra- tnikov, istočasno pospešujemo ne- odrazilo na njenem najbolje pro- njen intervju v naslednjih treh bolj prepoznana) označil kot naj- smiselno rabo surovin, uničujemo dajanem albumu Ingénue iz leta letih ni minil brez vprašanj o njeni boljšo. Njen glas, njena sposob- okolje in siromašimo družbe. Za 1992, na katerem se nahaja tudi seksualnosti. Dekle z naslovnice nost tenkočutne izvedbe priredb proizvodnjo porabimo ogromne njen največji hit Constant Craving Vanity Fair (1993), za katero so ali avtorskih pesmi jo uvršča med količine surovin in jih kot predmete (nagrajen z grammyem za najbolj- uredniki, ki so izbirali med več najboljše interprete v glasbeni takoj odvržemo nazaj v pokrajino. šo vokalno pop izvedbo ter nomi- možnimi fotografijami, seveda zgodovini. Danes polni koncertne niran v dveh drugih kategorijah; izbrali tisto s Cindy Crawford, s dvorane daleč od oči osrednje sve-  kasneje so ji Rolling Stonesi pri čimer k.d. ni bila zadovoljna. Nje- tovne javnosti, najraje v Avstraliji, Oboževali smo izumitelje kave za sabo, plenic, higienskih svojem komadu »Anybody Seen ni trenutki blaženosti v pop slavi ki tudi z novim albumom ostaja vložkov, britvic za enkratno uporabo, My Baby?« priznali soavtorstvo so trajali vse do takrat, ko je na njeno najljubše tržišče. Glasilke pločevink ... zdaj bi bil pa čas, da se zaradi podobnosti z njim). enem izmed dogodkov ugotovila, uporablja bolj premišljeno, zadr- vrnemo k etiki ponovne uporabe - Postala je dekle trenutka, Miss da je noben od povabljene elite ne žano, »tišje«, ne napreza se kot spomnite se samo, kako so babice 1 Chatelaine. Kraljica popularnosti. posluša, in da jo je losangeleška nekoč, zato da ji bodo – upajmo prale polivinilaste vrečke. Vabljena na vse možne procesije scena potegnila medse, čeravno je – tako dobro kot doslej služile še  slavnih. Še toliko bolj zanimiva, mislila drugače. Počasi, a vztrajno vrsto let. Naslednjo pomlad vzemita posebna, drugačna od vseh wan- se je umikala iz nje. + sabo prtičke iz blaga, posodo in nabejev na sceni, ko se je v inter- Leta 2001 je začela prakticirati pribor iz njene kuhinje, razmislita o vjuju v reviji The Advocate (1992) budizem ter v budističnem centru higienskih vložkih, pa predvsem o spoznala tudi »ženo« Jamie. Po 1 Kanadska ženska revija Chatelaine jo bodočih plenicah. je že leta 1988 razglasila za žensko letu 2008 in zadnjem avtorskem leta, iz česar se k.d. v istoimenski pes- albumu Watershed, ki je posvečen mi norčuje. ravno Jamie in je v Avstraliji dose-

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 55 p o r t r e t Elisabeth Taylor in Rock Hudson

Mitja Blažič Elisabeth Taylor (1932–2011) Nesmrtna 1981, in velja za prvo aids-aktivistka poročilo o aidsu na- sploh. »Aids je oboje, moja strast in moja obsedenost. Bila sem zraven »Brala sem vsa ta po- ročila o novi bolezni na začetku in molim, da bom in se nenehno spraše- zraven tudi na koncu.« vala, zakaj nihče niče- Elisabeth Taylor sar ne stori? Potem sem se zavedela, da Preden je Ronald Reagan septem- sem prav taka kot oni. bra 1985 prvič javno izrekel bese- Ničesar nisem počela, da bi poma- poro legendarne do aids, je Elisabeth Taylor v zgo- gala,« je pokojna igralka nekje igralke. S strastjo je dnjih osemdesetih (skupaj z dr. opisala začetke svojega HIV/aids- zagovarjala nujnost Michaelom Gottliebom, člove- aktivizma. Pisalo se je leto 1985 in kriznega programa za kom, ki je odkril aids) soustanovi- Rock Hudson, njen soigralec v razvoj učinkovitega la Nacionalno fundacijo za razi- Velikanu, je umiral zaradi aidsa. Ko zdravljenja za vse, ki skave aidsa, leta 1984 je organizi- se je julija 1985 pojavil v premier- so zbolevali za skriv- rala in vodila prvo dobrodelno ni oddaji Najboljši prijatelji Doris nostno boleznijo. prireditev, na kateri so zbirali Day, se je zdelo, kot bi se ta hol- Pozivala je k množič- sredstva za borbo proti aidsu, in lywoodski simbol moške lepote v nemu raziskovalnemu leta 1985 soustanovila Ameriško nekaj letih postaral za nekaj dese- naporu za izkoreni- fundacijo za raziskovanje aidsa tletij. Bil je presušen, vdrtih oči, njenje te sodobne (American Foundation for AIDS opotekav, kot okostnjak. Prizori kuge in opominjala, Research, amfAR), ki je danes ena so šokirali takratno Ameriko. Pre- da bodo potrebni Elisabeth Taylor in Michael Jackson vodilnih mednarodnih fundacij na tresli Holywood. Če lahko doleti izobraževalni programi, ki bodo in več kot 3.000 mrtvimi. Aids je tem področju. »Elizabeth Taylor Rocka Hudsona, potem nihče ni ljudi poučili, kako se izogniti tej veljal za neustavljivo smrtonosno je bila vedno zraven. Čisto na za- varen pred HIV-om. »Znaki Hud- spolno prenosljivi okužbi. kugo, ki bo pobila vse, ki se bodo četku epidemije aidsa, preden smo sonove bolezni so bili za nas ta- okužili. Panični strah, ki je na za- vedeli, kaj povzroča grozljivo krat novi in so parali srce. V nekaj Kongresniki in senatorji so jo si- četku pandemije zajel ameriško in umiranje, preden smo lahko sploh letih so postali grozljivo domači, a cer poslušali, niso je pa slišali. Ne svetovno družbo, je prestopil delali kaj več, kot stali ob strani in leta 1985 so bili samo preprosto tisto leto, niti desetletje niso spre- mejo histerije. Kaj pobija? Kako gledali umiranje, je bila ona zra- grozljivi. Nekateri so zbežali, a jeli ustrezne zakonodaje. Reagan pobija? Kako se prenaša? Je kdo ven,« so v spomin na preminulo Taylor ni bila ena od njih. Držala pa je za prvo javno omembo aidsa sploh varen? Je sploh mogoče na- aids-aktivistko zapisali na spletni je Hudsona za roke, ko sta se po- potreboval dobra 4 leta (v prvem rediti kaj več kot tolažiti umirajo- strani ameriškega inštituta UCLA javila v javnosti, in peljala stvar mandatu ni izrekel niti besede na če? AIDS. Inštituta, na katerem je dr. vse do Kongresa,« so še zapisali to temo). Bolezen je takrat že pre- Michael S. Gottlieb pripravil zna- na spletni strani inštituta UCLA rasla v svetovno epidemijo s Taylor je še pred Hudsonovo smr- menito poročilo, izšlo je 5. junija AIDS, ki je prav tako užival pod- 16.000 okuženimi v 51-ih državah tjo (oktobra 1985) z dr. Michae-

56 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 p o r t r e t

In vi to veste. Nisem prišla v Wa- za izboljšanje preventive in zdra- shington, da bi bila ljudem všeč. vljenja ter za oskrbo oseb, ki živi- Tu sem, da spregovorim o nacio- jo s HIV/aidsom: »Svoj trud po- nalnem škandalu. O škandalu za- svečam vsem moškim, ženskam in nemarjanja, brezbrižnosti in zapu- otrokom, ki so po svetu umrli za- ščanja,« je dejala kot prva predse- radi aidsa in tistim, ki se zdaj bori- dnica amfAR, ko je obiskala ame- jo za svoja življenja.« Udeleževala riški kongres, da bi obsodila igno- se je protestov, organizirala do- riranje problematike aidsa. Takrat brodelne prireditve, ustanavljala je aids veljal za »homoseksualni in vodila nevladne organizacije, problem«, zato so se politiki teme večkrat lobirala za ustreznejšo na široko izogibali. Njena puščica zakonodajo v obeh domovih ame- pa je letela na republikanskega riškega parlamenta in večkrat go- senatorja Jesseja Helmsa, ki je vorila tudi v Organizaciji združe- ostro nasprotoval federalnemu nih narodov. Svoje poslanstvo ni financiranju raziskav in zdravljenja opravljala samo v ZDA, ampak aidsa in je imel močan vpliv na tudi v Afriki. V svoji dolgoletni administracijo Busha starejšega. aktivistični karieri je, tako podat- Helmsova ignoranca in verski fa- ki, zbrala več kot 270 milijonov natizem sta postali vsem očitni, ko dolarjev, bila za dosežke na tem lom Gottliebom in dr. Mathilde Njeno delo se ni končalo pri pro- je v nasprotovanju zakonodaji, ki področju večkrat nagrajena, pov- Krim soustanovila in vodila am- mociji financiranja raziskovanja za bi omogočala federalno financira- zdignjena v plemiški naziv dame, fAR. In prvi denar, četrt milijona preventivo in zdravljenje HIV/ nje raziskav, dejal: »V tej državi ni predvsem pa, kot je nekaj dni po dolarjev, je doniral prav Rock aidsa. Oktobra 1991 je dvakratna niti enega samega primera aidsa, njeni smrti dejal Jarrett Barrios, Hudson. AmfAR je doslej zbral prejemnica oskarja za najboljšo katerega izvora ne bi mogli izsle- predsednik ameriškega združenja več kot 230 milijonov dolarjev in igralko ustanovila še Aids fundaci- diti v sodomiji.« ZDA pa je ravno GLAAD: »V času ko so bile števil- sofinanciral več kot 2.000 znan- jo Elisabeth Taylor (ETAF), katere v tistih letih pretresal primer naj- ne osebe s HIV/aidsom povsem stvenih timov po vsem svetu. S poslanstvo je sofinanciranje orga- stnika Ryana Whita, hemofilika, ki nevidne, je dama Taylor brez stra- pomočjo njihovih štipendij so nizacij, ki skrbijo za ljudi, ki živijo se je s HIV-om okužil s transfuzi- hu dvignila svoj glas proti nepra- znanstveniki prispevali k nekate- s HIV/aidsom, po vsem svetu. jo. Taylor je bila tudi ostra naspro- vičnosti. Bila je ikona, ne samo v rim ključnim odkritjem na podro- ETAF je za programe oskrbe HIV- tnica politike prepovedi izdajanja Hollywoodu ampak tudi v LGBT- čju preventive in kurative HIV/ pozitivnih in oseb z aidsom name- ameriških viz za HIV-pozitivne, ki skupnosti, kjer je delala, da bi za- aidsa, na primer: treh razredov nila več kot 10 milijonov dolarjev. jo je Busheva administracija uve- gotovila, da bi bili vsi obravnavani antiretrovirusnih zdravil in antire- dla leta 1987 in kar je pomenilo, s spoštovanjem in z dostojan- trovirusne terapije za preprečeva- Dama Elizabeth – viteški naziv ji da HIV-pozitivni niso smeli poto- stvom, ki si ga vsak zasluži.« Bila nje prenosa z matere na otroka, je kraljica Elizabeta II. podelila vati v ZDA: Januarja 2010 je do- je zvezda vodnica, ko so histerič- dosegli pa so tudi legalizacijo pro- leta 2.000 za filmske dosežke in čakala umik te prepovedi. no vsi bežali v nasprotno smer, in gramov izmenjave igel za intrave- njeno delovanje na področju aidsa bo svetla zvezda v zgodovini aidsa nozne uživalce prepovedanih – ni bila aktivistka všečne sorte: Elisabeth Taylor je bila neumorna tudi ostala. Navdih. Za vedno. drog, ki je bil ključen za prepreče- »Predsednik Bush, gospod HIV/aids-aktivistka, svoje ime, 20 + vanje širjenja virusa znotraj te ran- Quayle, senator Helms. Vaša poli- let življenja in dela je zastavila za ljive skupine. tika je napačna. Smrtno napačna. zagotavljanje financiranja raziskav

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 57 š p o r t Ljubiša Nedimović: zlata v šahu Slovenska športna ekipa

Mitja Blažič Blede Eurogames 2011 Tri tisoč športnic in športnikov, rekreativk in rekreativcev iz 36-ih držav, 21 športnih panog, 12 špor- tnih prizorišč, 10 predstavnikov in predstavnic LGBT-skupnosti iz Slovenije, 1 osvojena zlata meda- lja. To je kratek statistični pregled 13. evropskih LGBT-športnih iger Eurogames, ki so sredi julija pod sloganom »Pokaži svojo barvo!« potekale v Rotterdamu na Nizo- zemskem.

In če bilanca skromne reprezen- tance Out in Slovenije, ki se je za medalje potegovala v bovlingu, Župan Rotterdama Andrej Pišl teku, plavanju in šahu, z zlato me- Kot svetlo točko letošnjih iger je tako na sprejemu športnic in daljo šahista Ljubiše Nedimovića velja omeniti dobrodošlico župana športnikov, kot na otvoritveni slo- niti ni tako slaba, pa tega za celo- ob kulturnem in zabavnem pro- Rotterdama Ahmeda Aboutaleba, vesnosti in na drugih prireditvah ten vtis, ki so ga pustile letošnje gramu udeleženke in udeleženci sicer v Maroku rojenega sina mu- potopil v množico in se družil z igre, ne bi mogli trditi. Eurogames pomešajo z obiskovalci, naključni- slimanskega verskega voditelja. udeleženci in udeleženkami. Špor- 2011 so namreč močno zaznamo- mi mimoidočimi in domačini in Na sprejemu športnic in športni- tne igre so, kot vedno, bogatile vali organizacijski zapleti: odpo- kjer navadno pride do izraza tisti kov v mestni hiši in na otvoritveni številne kulturne in zabavne prire- vedi športnih panog (zaradi pre- pravi povezovalni duh športnih slovesnosti je med drugim zavrnil ditve. Na otvoritveni slovesnosti majhnega števila prijavljenih), iger. Ali, kot so zapisali na blogu vsakršno v religiji ali kulturi ute- so lahko obiskovalke in obiskoval- prekinitve tekmovanj (zaradi ne- hrvaške LGBT-športne organizaci- meljeno sovraštvo, zavrnil je tudi ci prestapljali ob reciklirani Kate primernih pogojev), nastanitev je qSPORT: »Ni prav veliko take- koncept tolerance in se zavzel za Ryan (Voyage Voyage), na za- 200 športnic in športnikov na ži- ga, kar bi veljalo omeniti kot pre- sprejemanje raznolikosti in odpr- ključni pa so, še vedno zelo žive mnice v eni od športnih dvoran sežek letošnjih Eurogames, v pri- to, multikulturno družbo. V pre- Sister Sledge (We are family), (zaradi neuspešne akcije namesti- merjavi s preteklimi.« Andrej Pišl, mišljenih govorih je LGBT-šport uspele vsaj malo pokrpati nekoliko tve udeleženk in udeležencev pri predsednik Out in Slovenije in vztrajno povezoval z gibanjem za razcapana pisana oblačila rotter- domačinih), na stotine ljudi brez član upravnega odbora EGLSF enakopravnost in človekove pravi- damskih Eurogames. kart za zaključno zabavo (zaradi – Evropske gejevske in lezbične ce istospolno usmerjenih, poudar- najema premajhnega prizorišča) ... športne zveze, nosilke licence za jal gospodarske razsežnosti spreje- Prihodnje evropske LGBT-športne V Rotterdamu so Eurogames pote- Eurogames, je pojasnil, da gre za- manja raznolikosti in empatično igre bodo drugo leto prvič poteka- kale povsem neopaženo, čeprav je plete pripisati predvsem težavam razumevanje položaja LGBT-oseb, le v vzhodni Evropi, v Budimpešti, organizator za potrebe iger najel pri financiranju. »Organizatorji so saj je imel kot priseljenec tudi sam na Madžarskem, kjer pa organiza- najprestižnejši športni objekt v namreč pričakovali od 5.000 do priložnost spoznati razsežnosti torje poleg finančnih problemov, mestu, športno dvorano Ahoy. 6.000 športnic in športnikov, zara- sovraštva in izključevanja. Zani- zaradi skrajne desnice na oblasti, Nič zastav in plakatov iger po di izpada prihodkov so zato mora- mivo je, da se župan ni omejil pestijo tudi varnostne skrbi. mestu, postavili niso niti »Village- li varčevati na vseh ravneh,« je zgolj na deklarativno podporo + ja«, nevralgične točke iger, kjer se dodal Pišl. zbrani LGBT-skupnosti, pač pa se

58 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 27. festival gejevskega in lezbičnega filma Romeos

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 59 historija

Katarina Majerhold Lezbična ljubezen v varno in ogrožajočo. Le v prime- sovali večjega moralnega prekrška. bile ženske preoblečene v moške. renesansi in ru, da so lezbično razmerje med Ta je bil večji le – tako kot že v Uprizarjanje vlog, v katerih se je feminilnimi lezbijkami dojeli kot starem Rimu – v primeru ženske ženska prelevila v moškega, je »nevarnost za reprodukcijo in nezvestobe z moškim. Zakon je merilo na problem omejujočih in razsvetljenstvu zakonsko zvezo ali ogrožanje bil do žensk pravzaprav najstrožji, socialno konstruiranih spolnih moči falusa« (Traub, 2002: 182), če so bile ogrožene družinske vre- vlog. V širšem družbenem konte- Kakor smo lahko videli v prej- so takšno zvezo opredelili za tran- dnote: odločbe v Franciji (1577) kstu je bilo pridobivanje samoza- šnjem obdobju, so bili v srednjem sgresivno. in Angliji (1624) so vse do 18. vesti in trdnosti ideal, h kateremu veku kruti do vsakršne oblike ho- stoletja določale smrtno obsodbo so ženske stremele, vendar pa so moseksualnosti. Poleg tega so se Zanimivo je, da so takratni anato- za ženske v primeru detomora. se junakinje prelevile v moškega veliko manj ukvarjali z žensko kot mi posvečali veliko pozornosti tako, da so zgolj navidez izgubile moško homoseksualnostjo, kar se klitorisu, ki je spodbijal ustaljeni Tako kot je bilo lezbištvo v sre- svojo ženskost, kajti v omenjenih vleče tudi v obdobji renesanse in galenski pogled na spola. Slednji dnjem veku pogosto prisotno v dramah se šalijo pravzaprav na razsvetljenstva. Tudi v tem času je je temeljil na strukturni homologi- samostanih, se je to dogajalo tudi račun moških (junakov), ki ne mo- bila spolnost med ženskami ji med penisom in maternico, v obdobju renesanse in razsve- rejo dojeti popolne spremembe in obravnavna bodisi kot stvar po- ženske genitalije pa pojmoval kot tljenstva. Študija Judith Brown zamenjave spolnih vlog ter jih smeha bodisi kot nepriznavanja invertno in inferiorno verzijo mo- razkriva zgodbo lezbične spiritu- videti onkraj zunanje pojavnosti. avtentične ženske seksualnosti. ških genitalij. Toda ker so anatomi alne ljubezni nune Benedette Car- Na drugi ravni se šalijo tudi na Vsekakor pa se nadaljuje pojmo- v tistem času vpeljali tretji ele- lini iz Pescie v Italiji v zgodnjem račun občinstva, ki lahko podob- vanje lezbijk kot tribad in virag. ment, tj. ženski seksualni užitek, 17. stoletju. Benedetta je svojo no kot sami junaki ocenjuje spol- Tako imenovana sapfična ljubezen, ki so ga dojemali kot nujni pred- ljubezen do sestre Bartolome do- no identiteto zgolj na podlagi kot so jo radi imenovali, je za mo- pogoj zanositve, so klitoris (in ne življala kot spiritualno ekstazo in spolno definiranih vlog, vloge pa ške opazovalce in interprete osta- maternico), kakor piše Traubova, jo opisala kot posledico zlivanja s na podlagi zunanjih kazalcev, kot jala predvsem na ravni nežnega dojemali kot moško igrišče. Prav svojo dušo dvojčico (interpretira- so oblačila, gestikulacija, frizura. božanja, objemanja, poljubljanja zaradi vpeljave užitka kot nujnega no v skladu z Aristofanovim mi- Tako prezentacija kot reprezenta- in občasne uporabe dilda. za zanositev se je takrat začela tom o dušah dvojčicah). Sicer pa cija v takšnih dramah se norčujeta množiti moška anksioznost glede Judith Brown prav tako razkriva, iz spolno determiniranih omejitev Na splošno so v renesansi in raz- ekscesivnega ženskega užitka in da so ženske z lezbičnimi nagnje- na osnovi obleke in javnega mne- svetljenstvu le redko kruto kazno- potencialne avtonomije ženske nji zunaj samostanov pogosto nja. Problematiziranje seksualne vali lezbištvo in še manj mučili ali homoerotike. Od tod tudi izvira skrivale svojo pravo žensko iden- orientacije v takšnih dramah je ubijali v tem imenu, kakor je to kulturna fantazija o tribadi in nje- titeto in se preoblačile v moške, bilo prav tako pogosto. Na primer veljalo za srednji vek. Bistveno za nem hipertrofičnem klitorisu in bolj pogumne pa celo v vojake in v Bibbienovi drami La Calandria tako toleranten pristop do erotič- agresivni seksualnosti. druge pustolovce (Davis in Farge: (1513) glavna junakinja Santilla nega ženskega prijateljstva v 16. 1993: 442). izpostavi mit o idealni androgino- in 17. stoletju je bila kulturno Kljub temu pa velja, da so v rene- sti in ga prenese na raven komič- vzpostavljena razlika med tribado sansi za seksualno nemoralno ob- Ravno zato, ker so v tistem času nih intrig. Santilla ima ljubezen- in tem, kar Traubova imenuje 'fem- našanje na sodišču obsodili le 10 lezbištvo pogosto razumeli in pri- sko afero s Calandrijevo ženo Ful- me'. Tribado, to je žensko, ki je svo- do 20 odstotkov žensk, ubili pa kazovali v okviru heteroseksualne vio, a čeprav je vanjo zaljubljena, jo partnerico penetrirala z dildom morda le tiste, za katere so dejan- ekonomije, kjer naj bi ena od par- pa z njo, kljub temu da jo Fulvia ali z nenavadno velikim klitori- sko odkrili, da so živele v »navide- tnerk živela in delovala kot moški zapeljuje in povabi v posteljo, ne som, so obsodili kot sodomitko, znem heteroseksualnem« partner- (preoblečena v moškega) in s tem spi – Santillina ljubezen do Fulvie medtem ko femme, žensko, ki je stvu oz. gospodinjstvu, v katerem prestopila prag običajne vloge ostane 'čista'. Drama je hkrati far- imela rada druge ženske, a je je bil »mož« pravzaprav preoble- žene, matere, gospodinje in vdo- sa in zgodba o čisti ljubezni, zato ohranjala tradicionalno žensko čena ženska (Davis in Farge, 1993: ve, smo bili priča številnim dram- ne moremo povsem določiti stanja vlogo in obleko, niso imeli za ne- 443). Sicer pa lezbištvu niso pripi- skim uprizoritvam, v katerih so glavne junakinje – bodisi da gre za

60 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 historija

utelešenje Santille kot tribade, ki nem) bodisi teološkem smislu. spodbuja k homoseksualnosti in Zato je toliko bolj vreden in redek nezvestobi, bodisi kot ženske z Montaignov razmislek o vzroku, deviško nedolžnostjo. Slednje so zakaj se ženske obračajo druga k namreč takratni avtorji pogosto drugi ali zakaj ni v njihovih srcih sklepali: lezbijke so zaradi, v nji- ljubezni do moških ali mož: »Po- hovih očeh, pomanjkanja penetra- sledice običajne moške nezvesto- cije v spolnih odnosih pogosto be so vidne: da bi nam ženske povezovali z nedolžnostjo in s pobegnile, se ženske obračajo k čistostjo (Nicholson, 1993: 340). sebi in k drugim ženskam ali pa z njihove strani sledijo zgledu, ki Po drugi strani pa nam viri prav smo jim ga pokazali moški, igrajo tako razkrivajo, da se je v 18. sto- svojo vlogo v farsi in so v zakonu letju v Angliji pojavil nov odprti udeležene brez strasti ter ljube- seksualni stil, ki ni temeljil na lo- zni.« giki preoblačenja, ampak na neki vrsti poročnega prijateljstva. Lady Na splošno lahko rečemo, da so Llangollen, Eleanor Butler in Sa- bili v renesansi za razliko od prej- rah Ponsonby so bile predstavnice šnjih obdobij precej tolerantni do novo vznikle mode, njihova obla- ženske homoseksualnosti, a konec čila so izražala androginost, ven- preporoda lezbičnosti smo na ža- dar očitno še vedno feminilnost, lost doživeli, ko je heteroseksual- hkrati pa so prinašale tudi nove nost ob koncu 17. in začetku 18. oblike partnerstva. Živele so v hiši stoletja postajala vedno bolj medi- v Walesu, majhni egalitarni sku- cinsko definirana norma in so se pnosti, med seboj delile intimnost, ponovno vzpostavili prevladujoči dolge sprehode v naravo, naglas zakoni heteronormativnosti. brale Rousseauja, razpravljale o pomembnih filozofskih temah Viri: takratnega časa in si dopisovale s Traub, Valerie, 2002. The Renaissance of Lesbianism in pomembnimi prijatelji v Londonu Early Modern England. Cambridge: Cambridge Uni- ter tujini. Čeprav je bila Eleanor versity Press. Butler najstarejša, nobena ni bila Wheaton, Robert in Tamara K. Hareven (ur.), 1980. glava družine, kakor je to veljalo Family and Sexuality in French History. Philadelphia: za patriarhalne zakonske zveze. In University of Pennsylvania Press. čeprav so jih v lokalnem časopisu Nicholson, Eric A. 1993. »The Theatre«. V: Natalie z naslovom »Neobičajno žensko Zemon Davis in Arlette Farge, ur., A History of Women prijateljstvo« napadli zaradi njiho- – Renessaince and Enlightenment. London: Harvard vega življenjskega sloga, pa so University Press, str. 296– 314. ostale spoštovane članice skupno- Natalie Zemon Davis in Arlette Farge, 1993. »Infracti- sti, njihovo posestvo pa 'romar- ons, Transgressions, Rebellions«. V: Natalie Zemon sko' mesto za vse radovedneže, ki Davis in Arlette Farge, ur., A History of Women – Re- so želeli vedeti več o njihovem nessaince and Enlightenment. London: Harvard nenavadnem življenjskem stilu. University Press, str. 438–444. + Zanimivo je, da so se le redki mi- sleci iskreno vprašali in priznali, kateri so lahko psihološki in ču- stveni vzroki lezbištva, kajti veči- na jih je lezbištvo preprosto po- metlo kot odklon bodisi v medi- cinskem (biološko-reproduktiv-

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 61 f e s t i v a l Napovedujemo 27. festival gejevskega in lezbičnega filma Tole je prvi pogled v katalog Bratovščina LA Zombi Stare mačke letošnjega gejevskega in (Broderskab / Brotherhood), režija Nicolo (L.A. Zombie), režija Bruce LaBruce, Nem/ (Gatos viejos / Old Cats), režija Pedro Peirano Donato, Danska 2009, 101' ZDA/Fr 2010, 60' in Sebastián Silva, Čile 2011, 99' lezbičnega filmskega festivala. Celoten program in več informacij v kratkem na spletni strani festivala (www.ljudmila.org/siqrd/fglf). Nekdanji častnik Lars se pridruži neonacistični skupini, v kateri mu kot mentorja dodelijo Nezemeljski zombi (porno zvezda François čemernega Jimmyja. Njun hladni, skoraj so- Sagat) tava po velemestu in kot mračen vražni odnos se sčasoma spremeni v zadržano odrešenik oživlja mrtve neznance. S seksom. Igrani filmi spoštovanje, slednjič pa v strastno razmerje, ki Ob vidnih telesnih spremembah pa postane ju postavi pred nehvaležno dilemo. nejasno, ali je skrivnostna pojava res vesoljski Ostarela Isidora počasi izgublja razsodnost, zombi ali zgolj shizofrenični brezdomec. kar zaupa le svojemu možu, nikakor pa ne Otvoritveni film! hčeri iz prvega zakona, s katero se nista nikoli Samomorilna soba razumeli. Tudi tokrat ni vesela hčere in njene- 80 dni (Sala samobójców / Suicide Room), režija Jan Nočna izmena ga dekleta, ki sta se napovedali na obisk. (80 egunean / For 80 Days), režija Jon Garaño (The Night Watch), režija Richard Laxton, VB Komasa, Poljska 2011, 110' 2011, 90' Grenka družinska komedija o staranju, de- in José Mari Goenaga, Španija 2010, 104' narju, lažeh, nerazumevanju in vedno napač- nih spominih. Zatreti v kali (Kill the Habit), režija Laura Neri, ZDA 2010, 81'

Viv v povojnem Londonu ponovno sreča Dominik se iz dneva v dan spopada z nezno- Sedemdesetletnica Axun, ki živi v dolgoletni lezbijko Kay, kar za obe pomeni obujanje sno rutino srednješolske hierarhije in družbe- spominov iz leta 1944, ko je Kay kot voznica zakonski zvezi, po petdesetih letih naključno nimi pričakovanji elitne ustanove. Nepričako- sreča Maite, nekdanjo prijateljico iz najstni- reševalnega vozila rešila Viv, ki je imela kom- van incident s sošolcem pripelje Dominika v plikacije zaradi nedovoljenega splava. Še ena Galia po nesreči ubije svojega dilerja in se ških let. Ženski počasi obujata nekoč pretrga- virtualni svet, ki nevarno odstopa od norm, ki no prijateljstvo, ki pa ima v novih, manj uspešnica po romanu Sarah Waters, ki šele z tako znajde v pasti v njegovem stanovanju, jih tako prezira, in se začne vse pogosteje dvojnim povratkom v preteklost razkrije pred katerim se zabavajo trije skejterji. Ne represivnih časih in v njunih zrelih letih ne- zatekati vanj, ko izgubi samospoštovanje, predvidljivo nadaljevanje. skrivnostni preplet usod. preostane ji drugega, kot da na pomoč pokli- motivacijo in zbranost. če prijateljico Soti, ki je zaljubljena vanjo in jo tudi že dolgo prepričuje, naj opusti škodlji- Romeos vo razvado “rekreativnega” zadevanja. FIT Zamrznjena roža (Romeos), režija Sabine Bernardi, Nemčija (FIT), režija Rikki Beadle-Blair, VB 2010, 110' (Ssang-hwa-jeom / A Frozen Flower), režija 2011, 94' Yoo Ha, J. Koreja 2008, 133' Elena (Elena Undone), režija Nicole Conn, ZDA 2010, 111’

Šestim neprilagojencem grozi izključitev in prisiljeni so v skupinsko delo pri plesnem Dvajsetletni Lukas je ravno sredi pubertete, krožku, kjer začnejo dozorevati vprašanja o ki pa je medicinsko sprožena, saj se je rodil identiteti, drugačnosti, šikaniranju in strahu Zgodovinski spektakel, umeščen v nemirno kot dekle. Po preselitvi v Köln se sooča z pred razkritjem. Shakespeare v gleejevskem dobo kraljevine Korjo, pripoveduje o razmer- neprijetnim dejstvom, da so ga pomotoma ključu z ritmom, humorjem in angažirano- ju med kraljem in njegovim telesnim stražar- vtaknili na dekliški oddelek. Humorna pripo- stjo. Projekcije se bo udeležil tudi režiser jem ter njunem spornem dogovoru, ko zač- ved o transspolnem Lukasu, ki se zaradi Elena je predana pastorjeva žena in mati filma. nejo mongolski cesar in kraljevi svetovalci svojega novega spola vedno znajde na »na- vse bolj pritiskati na kralja, naj priskrbi po- najstnika ter hči iz tradicionalne indijanske pačnem« mestu. tomca za nadaljevanje rodbine. družine. Njeno povsem predvidljivo življenje

62 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 f e s t i v a l k o n c e r t

foto: Špela Sitar se radikalno spremeni, ko spozna lezbično Boginje ANDREJ ZAVRL pisateljico Peyton. Elena se znajde na pragu (Goddesses – We believe we were born per- romantične zgodbe, ki si je ne more privošči- fect), režija Sylvie Cachin, Švica 2011, 75' ti, prav tako pa se ji ne zmore upreti. George Michael Symphonica: The Orchestral Tour, Zagreb, 20. september 2011. Dokumentarni filmi Pred letom 2006, ko je George Advokat Pedrovine Michael začel s turnejo 25 Live, si (The Advocate for Fagdom), režija Angélique več kot poldrugo desetletje skoraj Bosio, Francija 2011, 92' ni bilo mogoče predstavljati, da Južnoafričanke vse pogosteje prevzemajo ga bomo sploh še videli na ka- nadzor nad svojim življenjem in se bojujejo proti nasilju na podlagi spola ali spolne kšnih večjih koncertih. A ko je usmerjenosti. Te novodobne boginje subtilno enkrat začel, se zdaj zdi, da kar dekolonizirajo tudi umetnost, zgodovino, ne more končati. Najprej je tur- družbo in državo, v kateri živijo. nejo 25 Live razširil in nazadnje z Projekcije se bosta udeležili režiserka in pa njo potoval še v ZDA in Avstrali- južnoafriška plesalka Mamela Nyamza, ki bo jo (ter, seveda, izdal tudi obvezni s performansom otvorila festival! DVD s posnetkom koncerta v Prodorni portret o kultnem filmarju Bruceu Londonu), zdaj pa je že na novi LaBruceu razčlenjuje kompleksno osebnost edinstvenega ustvarjalca z edinstvenim Čist preveč muce! – Symphonica: The Orchestral Tour, talentom, ki se nenehno bori, prej kot proti (Too Much Pussy! Feminists Sluts, a Queer X ki se je začela 22. avgusta letos v sistemu, proti vsem sistemom. Vtise, analize Show), režija Emilie Jouvet, Fr/Nem 2010, 80' Pragi. in izpovedi med drugimi prispevajo John Waters, Bruce Benderson, Gus Van Sant in Večina pesmi, ki jih George Mi- Rick Castro. chael izvaja na svoji novi turneji, ni njegovih, kar sicer ne pomeni, Fantje s postaje Zoo da jih ni še nikoli posnel, kakšno (Die Jungs vom Bahnhof Zoo / Rent Boys), prav pred kratkim, precej pa jih je režija Rosa von Praunheim, Nemčija 2011, z albuma Songs from the last century, 84' kar je zelo priročno, saj so bile vse te skladbe (npr. Brother, can Drzen dokumentarec francoske režiserke in you spare a dime, Roxanne, fotografinje, v katerem sedem mladih ume- tnic potuje s kombijem in na evropskih odrih You've changed, I remember) že predstavlja svoj seksšov, ki je pravcati odrski zaranžirane za orkester. Michael manifest o feminizmu, seksu, umetnosti in ni želel ponavljati vseh svojih a losing game Amy Winehouse ali izobraževanju. velikih uspešnic, ampak se posku- Rihannina Russian Roulette pa Romi, mladoletniki, žrtve nasilja in spolnih siti v nečem novem. Stari zadrti presunljiva Going to a town Rufu- zlorab, ki so zabredli v brezizhodne položaje feni pa smo vseeno pogrešali več sa Wainwrighta (George ni Rufus, ali pa našli kanček upanja s pomočjo zavzetih priredb njegovih lastnih sklad, in slabo pa tudi to ni bilo). socialnih delavcev. Fascinanten mozaik re- tudi publika je več kot očitno sničnih zgodb, ki z občutkom in osvežujočo največje navdušenje izkazovala Scena – oder in animacije – je na iskrenostjo osvetljuje fenomen moške prosti- ravno pri takšnih komadih, še novi turneji dosti manj visokoteh- tucije in se ob tem previdno izogne klišejem najbolj pri najstarejših. Nekako se nološka kot pri 25 Live, George in patetiki tega miljeja. je zdelo, da so najmanj zanimanja manj stavi na odrski učinek, in požele Georgeeve nove kreacije. čeprav je bila že prejšnja turneja Malo tragično, morda. Ampak ko daleč od pompa in blišča nekate- imaš publiko določene starosti – rih drugih pop izvajalcev in izva- Slovenska Kinoteka v Ljubljani kakršno je bilo očitno naše pov- jalk, Symphonica: The Orchestral Tour prečje – je najbrž že tako. Še prav še veliko bolj temelji na Georgee- (ponovitve: Celje, Koper, Ptuj) posebej eksploziven je bil zato vem petju. In on peti zna. Oh, in 26. november do 4. december 2011 prvi bis (ja, celo dva smo dočaka- še kako! li!): Amazing, I'm your man in Freedom. Morda je bil del izbora Ocena tudi presenečenje, recimo Love is

narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 63 27. festival gejevskega in lezbičnega filma

Čist preveč muce!

64 narobe revija, kjer je vse prav. 18/19 oktober 2011 Tema številka 18/19 Avtorici naslovne fotografije sta Maša Zia Lenárdič in AnjaW utej, ki sta Pomoč Pogovorna skupina za Klubi in bari Kultura oktober 2011 mavrično ključavnico obesili na nov Mesarski most v Ljubljani. Njun LEGEBITRINA SVETOVALNICA – poteka starše gejev in lezbijk Café Open – gej frendli lokal, Hrenova ulica 19, Ljubljanski festival gejevskega in lezbičnega AIDS – aktivistični projekt ima naslov »Združene v različnosti« in verjamemo, filma - najstarejši tovrstni festival v Evropi. v obliki osebnega svetovanja, podpore Ljubljana [www.open.si] da je všeč tudi Zokiju. Društvo za integracijo homoseksualnosti Poteka vsako leto konec novembra / začetek Tiffany – LGBTQ klub v okviru ŠKUC – Kulturni in pomoči. Vsak torek in četrtek med (DIH) pogovorno skupino za starše decembra.[www.ljudmila.org/siqrd/fglf/] 16. in 18. uro na Trubarjevi 76/a ali center Q, Masarykova 24, stavba Lovci, pritličje trideset let organizira enkrat mesečno v Ljubljani desno (Metelkova mesto, bivša vojašnica). po telefonu 01 430 51 44. Zbirka Lambda, zbirka literarnih in teoretskih Homo zakonodaja (Slomškova 11). Za program in vsebino Zabave potekajo vsak petek in občasno ob del s področja homoseksualnosti. [www.drustvo-legebitra.si] Narobe. Revija, kjer je vse prav. glej: www.dih.si sobotah. http://www.ljudmila.org/siqrd/ [www.ljudmila.org/siqrd/lambda.php] Intervju tiffany in http://www.kulturnicenterq.org/ in Letnik V, številka 18/19 Od Poncija MAVRIČNA SVETOVALNICA – telefonsko, Informacijski centri in knjižnice klub Tiffany na Facebooku. Zbirka Vizibilija, lezbična knjižna zbirka. Zadnje (in še tiste od malo prej) … Oktober 2011 e-mail in osebno svetovanje za pomoč v stiski. [www.ljudmila.org/lesbo/vizibilija.htm] Ola Salo Info točka Legebitre, Monokel – lezbični klub v okviru sekcije ŠKUC – Vsak ponedeljek, sredo in petek med Trubarjeva 76/a, 1000 Ljubljana. Odprto LL, Masarykova 24, stavba Lovci, pritličje desno ŠKUC - Kulturni center Q (klub Tiffany) – literar- Ameriški predsednik Barack Obama je le dan po dokončni od- ISSN 1854-8474 18. in 20. uro. Telefon: 031 258 685, (Metelkova mesto, bivša vojašnica). [www. Robert Oravecz do Pilata vsak delovni dan med 12. in 16. uro. ni večeri, bralni krožek Anonymous readers, pravi zakona »Don't ask, don't tell« na letnem zasedanju Gene- e-mail: [email protected] klubmonokel.com] performansi, koncerti, razstave, filmski večeri, E-mail: [email protected]. Graham Barnes ralne skupščine Organizacije združenih narodov v svojem go- Urednik: Roman Kuhar Klub K4 – nedeljski gejevski in lezbični disko, delavnice idr. voru povedal: »Nobena država ljudem ne bi smela odrekati nji- [[email protected]] SKUPINA ZA SAMOPOMOČ Telefon: 01 430 51 44. občasno tudi ob sobotah. www.kulturnicenterq.org/. [www.drustvo-legebitra.si] hovih pravic, svobode govora in svobode verovanja, vendar OKUŽENIH GEJEV – v Sloveniji deluje Kersnikova 4, Ljubljana. [www.klubk4.org] Zavod Pink Klip – razstavni in drugi projekti. Sodelovali so: Aleš Zobec, Anamarija Šporčič – nobena država ne bi smela ljudem odrekati pravic tudi glede na internetna mreža HIV-pozitivnih gejev in Lezbična knjižnica, Metelkova 6, Gymnasivm – klub in savna: »moški za moške«, [email protected]. to, koga ljubijo, zato si moramo povsod prizadevati za pravice Janis, Andrej Zavrl, Brane Mozetič, Helena skupina za samopomoč: člani se dobivajo 1000 Ljubljana (1. nadstropje, prostori Ulica pohorskega bataljona 34, Ljubljana. gejev in lezbijk.« Yes, we can! Janečić, Irena Woelle, Jadran Jeličić, Jasna enkrat na dva tedna. Če bi se jim rad Škuc-LL). Telefon: 01 432 73 06. Telefon: 01 5342 485. Odprto: Nedelja, ponede- Magić, Jure Aleksejev, Katarina Majerhold, pridružil, vprašaj svojega zdravnika ljek, torek, sreda, četrtek med. 15. in 22. uro, + Izposoja: četrtek in petek od 15. do 19. ure petek in sobota med 15. in 23. uro. [www.klub- Turizem Lothar Orel, Luka Pieri, Maja Pan, Mihael na Infekcijski kliniki za kontakt. [www.ljudmila.org/lesbo/knjiznica.htm] Topolovec, Mitja Blažič, Polona Černič, libero.si] V Italiji so javno razkrili (prvih) 10 homofobičnih homoseksu- Anonimni e-mail: [email protected] Slovenia For Gay Travelers – koristne informaci- Scott Crossland, Suzana Tratnik, Tatjana Greif, Galerija Media Nox (Kotiček za istospolno alnih politikov. Na spletnem portalu listaouting.wordpress.com je za homo turiste Tina Kogovšek, Zala Hriberšek Projekt Everywhere usmerjene mlade) in Homodok Maribor [www.sloveniaforgaytravelers.com] jih je razkrila organizacija »Equality Italia«. Za javno razkritje Certifika družbene odgovornosti za (Arhiv za gejevske in lezbične študije), Internet Menjava GLBT-stanovanj so se odločili neposredno po padcu zakona proti homofobiji v Lektorica: Zala Hriberšek Židovska 12, 2000 Maribor. ozaveščena in varna mesta za moške, Slovenski seznam virov za geje in lezbijke [www.surfingsofa.de] parlamentu, da bi homofobične homoseksualne politike, ki so ki imajo spolne odnose z moškimi. SIQRD [www.ljudmila.org/siqrd] Urednica fotografije: Nada Žgank prispevali k padcu zakona, pritisnili ob steno. Glej: www.everywhereproject.eu Revije ter radijske oddaje Blog Glavca [http://glavca.blog.siol.net/] + Fotografija na naslovnici: Prijava homofobičnega nasilja Maša Zia Lenárdič in Anja Wutej Narobe [www.narobe.si] Povej naprej! [DIC Legebitra] V berlinskem glbt-klubu Sonntags je maja potekal večer, name- Gejevske in lezbične Lezbomanija na Radiu Študent (vsako Mejling liste Oblikovanje: Irena Woelle Prijava: [email protected] njen predstavitvi slovenske glbt-skupnosti. Predstavila sta jo pogovorne skupine prvo soboto v mesecu ob 13. uri) [www. Mreža – poštni seznam (mailing lista), ali po telefonu 01 / 430 51 44 (Jasna) Mihael Topolovec in Brane Mozetič. Skupina mladih gejev, ki radiostudent.si (kultura – lezbomanija)] ki je namenjen diskusijam o queer Izdaja: Društvo informacijski DIC Legebitra organizira skupino, ki je namenje- Roza alarm [Škuc-LL] so se tisti večer družili ob peki na žaru, je tako dobila informa- Transintegral na Radiu Marš (gejevskih, lezbičnih, biseksualnih, center Legebitra na mlajšim gejem in lezbijkam do 30. leta Prijava: www.ljudmila.org/lesbo/alarm cije o našem začetnem festivalu Magnus, današnjem gejevskem starosti. Za več informacij pokliči 01 430 51 44 (vsak zadnji četrtek v mesecu ob 13. uri) transvestitskih in traseksualnih) temah in Trubarjeva 76/a, 1000 Ljubljana in lezbičnem filmskem festivalu, o Opnu, Tiffanyju in o Mono- ali piši na naslov: [email protected] [www.radiomars.si] obvestilih o queer dogodkih v Sloveniji. klu, Paradi ponosa ter Družinskem zakoniku, poleg tega pa so Vodja projekta: Simon Maljevac DIC Legebitra organizira tudi »Iskrene pogovo- [www.ljudmila.org/siqrd/mreza] slišali Mozetičevo literaturo v nemškem jeziku. re« za razpravo o tistem, kar želiš in te muči. Za Glbt-frendli usluge Tisk: Tiskarna Pleško GLBT organizacije + več informacij pokliči 01 430 51 44 ali piši na Zdrav splet naslov: [email protected] DIC Legebitra [www.drustvo-legebitra.si] Forumi Analno zdravje, testiranje, kirurgija, estetika Naklada: 800 izvodov V začetku avgusta se je v Berlinu odvil prvi Pohod vlačug (Slut Društvo za integracijo homoseksualnosti (DIH) Gejevska sekcija Škuc Magnus Legebitrin forum za mlade Cesta v Mestni log 55, Ljubljana Walk). Berlinski protest je bil pravzaprav eden od mnogih sate- pogovorne skupine organizira izmenjaje vsak [www.ljudmila.org/siqrd/magnus] [www.lgbt-mladi.si] Telefon: 040 431 070 Revija je izšla ob finančni pomoči ŠOU petek ob 19.30 uri v Ljubljani (Slomškova 11) in Lackova cesta 54, Maribor litskih Pohodov vlačug, ki so se to poletje odvili povsod po (Študentska organizacija Univerze v Ljubljani), Lezbična sekcija Škuc LL Mavrični forum Telefon: 02 614 44 77 Kopru (klub MKC, Gregorčičeva 4, Koper). [www.mavricni-forum.net] svetu. Prvega so organizirali aprila v Torontu, pohod pa je bil Urada RS za mladino in Urada za mladino MOL. [www.ljudmila.org/lesbo] Za program in vsebino pogovornih skupin glej: Open Cafe forum Zobozdravnica Mojca Koželj, dr. dent. med. neposredni odziv na predavanje policijskega uradnika Michaela www.dih-drustvo.si Društvo za integracijo homoseksualnosti [http://forum.open.si] Zdravstveni dom Ljubljana Sanguinettija, ki je na univerzi York dejal, da bi se ženske mora- DIH [www.dih.si] Enota Polje (Vevče) le zaščititi in se prenehati oblačiti kot vlačuge. Pohod vlačug je V ŠKUC – Kulturnem centru Q (klub Tiffany) po Drugačen [http://www.drugacen.org/smf/ foto: JamesReaFotos predhodni napovedi potekajo pogovorno- Cesta 30. avgusta 2, Ljubljana protest proti pojasnjevanju (in opravičevanju) posilstev s tem, Društvo Parada ponosa index.php] tel: 01/5864-951 [priznanje avtorstva + nekomercialno]. filmski večeri, delavnice in bralni krožek [www.ljubljanapride.org] Yingyang club [http://yingyangclub. kako je ženska oblečena oziroma kako je videti. Anonymous readers. Za Narobe ni treba plačati. Heterhomo naveza mojforum.si/] + Za program in vsebino glej: www.kulturnicen- Rozalija (za roza mame in očete) terq.org/ in klub Tiffany na Facebooku. [www.facebook.com/group. narobe . [http://rozalija.editboard.com/] In še V Liechensteinu so imeli referendum o tem, ali bi homoseksual- Naročite si Narobe na dom po pošti V ŠKUC – Kulturnem centru Q (klub Tiffany) php?gid=17007673197] Škratova čitalnica – radikalna revija, cem dovolili sklenitev partnerskih zvez ali ne. Kljub temu, da www.narobe.si poteka dvakrat na mesec Lezbično-feministična Društvo Out in Slovenija gej frendli infoteka, gre za večinsko katoliško državo, je skoraj 70% volivcev podpr- univerza, kjer potekajo predavanja, pogovorni [www.outinslovenija.com] Kulturni center Metelkova 4, 1000 Ljubljana [rubrika: naročanje] večeri in kulturni dogodki na temo lezbičnega (Metelkova mesto) kjer je lo zakon, ki bo homoseksualnim parom omogočil registracijo. Kulturni center Q feminizma. Telefon: 01 4340 345 LGBTIQ umetnost, kultura in alternativa (Slovenija, od kod lepote tvoje press.) Narobe na Za program in vsebino glej: lezbicnofeministic- Gverila Izposoja: od ponedeljka do četrtka [www.kulturnicenterq.org] vse prav. + www.facebook.com nauniverza.wordpress.com/ in http://twitter. Orto lezbijka od 17. do 21. ure [www.ljudmila.org/anarhiv/] Za Narobe ni treba plačati. [išči: Revija Narobe] com/lezfemuniverza in LFU na Facebooku. Rekrutacija na: [email protected] Revijo Narobe izdaja Društvo informacijski center Legebitra. Revija je brezplačna, lahko pa si jo naročite tudi na dom. Glej www.narobe.si (rubrika: naročanje). Celotni arhiv revije Narobe (2007-2011) je v spletni, pdf in flash različici dostopen na www.narobe.si socialna oskrbovalka Marrla Q. Shaxy Carpe diem! lezbijka 29 Maja Živanovič Geek, Lem00rGeek, lezbijka 28 razkritje Vabljeni ksodelovanju priakciji Foto-razkritje! Kontakt: Lothar Orel, tel.: 040/522-881; e-pošta: [email protected] e-pošta: Foto Bodoči študent fotografije.Bodoči glasbe. Ljubitelj jezikov fotografije inindustrial Študentka slovenistike, (govorim slovensko, Oboževalec tatujev, nemško, angleško, ki rada spreobrača Ksenija Vozelj zbirka šeraste).zbirka »strejtke« ;-) japonsko in lezbijka Aoi Shin trans 20 20

Foto: Nada Žgank / Memento Revijo Narobe izdaja Društvo informacijski center Legebitra. Revija je brezplačna, lahko pa si jo naročite tudi na dom. Glej www.narobe.si (rubrika: naročanje). Celotni arhiv revije Narobe (2007-2011) je v spletni, pdf in flash različici dostopen na www.narobe.si socialna oskrbovalka Marrla Q. Shaxy Carpe diem! lezbijka 29 Maja Živanovič Geek, Lem00rGeek, lezbijka 28 razkritje Vabljeni ksodelovanju priakciji Foto-razkritje! Kontakt: Lothar Orel, tel.: 040/522-881; e-pošta: [email protected] e-pošta: Foto Bodoči študent fotografije.Bodoči glasbe. Ljubitelj jezikov fotografije inindustrial Študentka slovenistike, (govorim slovensko, Oboževalec tatujev, nemško, angleško, ki rada spreobrača Ksenija Vozelj zbirka šeraste).zbirka »strejtke« ;-) japonsko in lezbijka Aoi Shin trans 20 20

Foto: Nada Žgank / Memento