Prikaz Stanja Prostora Občine Cerklje Na Gorenjskem
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
NAROČNIK OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13 4207 Cerklje na Gorenjskem OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM PRIKAZ STANJA PROSTORA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM IZVAJALEC LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale Domžale, maj 2018 PROJEKT PRIKAZ STANJA PROSTORA FAZA OSNUTEK VSEBINA PROJEKTA PRIKAZ STANJA PROSTORA NAROČNIK OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Trg Davorina Jenka 13 4207 Cerklje na Gorenjskem ŠTEVILKA PROJEKTA 1523 IZDELOVALEC Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale VODJA PROJEKTA Manca Jug, univ.dipl.inž.arh. ZAPS A 1302 STROKOVNA SKUPINA Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad., ZAPS P-0020 Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh., ZAPS 1668 KA Iztok Perpar, abs.arh. Andrej Podjed, grad.teh. Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj. arh Uroš Košir, univ.dipl.inž.geod. DATUM Domžale, maj 2018 Prikaz stanja prostora Kazalo 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA............................................................................... 8 2 BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠČ OSNOVNE NAMENSKE IN DEJANSKE RABE ..................................................... 10 3 BILANCA POVRŠIN OBMOČIJ POD RAZLIČNIMI VARSTVENIMI REŽIMI ......................................................... 13 3.1 Bilanca varstvenih območij – prostorski akti: .................................................................................................. 13 3.2 Bilanca varstvenih območij - kulturne dediščine ............................................................................................. 13 3.3 Bilanca varstvenih območij – naravne vrednote: ............................................................................................ 25 3.4 Ekološko pomembna območja EPO ................................................................................................................. 25 3.5 Naravne vrednote ............................................................................................................................................ 25 3.6 Območja Natura .............................................................................................................................................. 26 3.7 Bilanca varstvenih območij – varstveno obomočje vodnih virov: ................................................................... 26 3.8 Bilanca varstvenih območij – poplavna nevarnost: ......................................................................................... 26 3.9 Bilanca varstvenih območij - plazovita in plazljiva območja: .......................................................................... 27 3.10 Bilanca varstvenih območij - gozdov posebnega pomena: ...................................................................... 27 3.11 Bilanca varstvenih območij – potresno območje: ..................................................................................... 27 3.12 Bilanca varstvenih območij – območje obrambe: ..................................................................................... 28 3.13 Bilanca varstvenih območij – območje letališča:....................................................................................... 28 3.14 Bilanca cestnega omrežja .......................................................................................................................... 30 3.15 Bilanca vodovodnega omrežja .................................................................................................................. 30 3.16 Bilanca kanalizacijskega omrežja .............................................................................................................. 30 3.17 Bilanca plinovodnega omrežja .................................................................................................................. 30 3.18 Bilanca elektroenergetskega omrežja ....................................................................................................... 30 3.19 Bilanca komunikacijskega omrežja ............................................................................................................ 30 4 OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA ............................................................................................. 7 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Občina Cerklje na Gorenjskem je nastala leta 1994 in je prej spadala pod občino Kranj. Pokriva 78 km² veliko območje na prehodu Ljubljanske kotline v hribovit svet Kamniških Alp na severu ter Tunjiško gričevje na vzhodu, na nadmorski višini med 350 in 1972 metri. Po podatkih statističnega urada RS je v njej v začetku leta 2011 živelo nekaj več kot 7.105 prebivalcev. Gostota prebivalstva je izrazito večja v južnem ravninskem delu občine, poseljenost goratega dela občine pa je bistveno nižja. Cerklje se v listinah prvič omenjajo sredi 12. stoletja kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po letu 1239. Arheološka najdišča v Šmartnem in na Krvavcu pričajo o zgodovini naseljenosti tega območja že v antiki. Od dvanajstih srednjeveških dvorcev na območju današnje občine je grad Strmol edini, ki se je ohranil do danes. Območje občine je krajinsko in funkcijsko razdeljeno na štiri makroenote, katerih omejitve in primerjalne prednosti so pogojene s specifičnimi naravnimi, antropogenimi in socioekonomskimi značilnostmi. Razdelitev je sledeča: · nižinski del, ki obsega celotno ravninsko polje občine, vključno z širšim območjem Cerkelj (z naseljema Dvorje in Grad), · hriboviti del, ki opredeljuje severni del občine z izjemo Krvavca, · letališče Jožeta Pučnika, kot povsem specifična morfološka tvorba, · Krvavški predel, kot krajinsko in funkcijsko avtonomna morfološka celota. Severni, reliefno bolj razgiban del občine je bolj gozdnat, v nižinskem delu pa so strnjeni kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč. Osrednji vodotok je reka Pšata. Ozemlje občine Cerklje je bogato z vodnimi viri in površinami s pitno vodo. Na skrajnem jugozahodnem robu občino prečka avtocesta A2, ki je del X. transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta povezuje občino in regijo z državnim središčem, ki je v neposredni bližini, ter posredno tudi s V. transevropskim prometnim koridorjem. V občini se nahaja osrednje državno letališče (letališče Jožeta Pučnika). Lega občine v prostoru regije kaže možnosti medsebojnih navezav na več bližnjih mestnih središč. Na eni strani na Kranj, kamor je v pretežni meri tudi upravno orientirana, pa tudi na Ljubljano kot državno središče, ki postaja z realiziranimi in načrtovanimi prometnicami vse bliže, možne pa so povezave tudi z bližnjimi občinami. V občini je 30 statističnih naselij. Od tega jih tretjina leži v hribovitem, dve tretjini pa v nižinskem delu občine. Značilen je kompakten poselitveni vzorec z gručastimi in obcestnimi naselji. Razpršena poselitev in gradnja se večinoma pojavljata točkovno. Skrajni severni del občine predstavlja širše območje Krvavca z značilno turistično in rekreacijsko infrastrukturo vezano na zimske športe. Za območje Krvavca je značilna močna preobrazba prvotnega kulturno krajinskega prostora, ki jo je v zadnjem obdobju povzročila intenzivna gradnja počitniških naselij in objektov. Poselitev ravninskega dela je usmerjena v troje linijskih sklopov, ki so zgodovinsko nastajali ob pomembnejših vodotokih. Primarna os poselitve se je razvila ob vodotoku Reka in se razteza od severa proti jugu oziroma jugovzhodu. Obsega pomembnejša naselja občine in sicer Cerklje z Gradom in Dvorjami, Zgornji in Spodnji Brnik, Vopovlje in Lahovče. Druga, sekundarna os poteka ob vodotoku Pšata in zajema naselja Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje ter Zalog. Tretja zaokrožena aglomeracija se nahajana zahodu ob pobočjih in zajema naselja Velesovo, Adergas, Češnjevek in Trato. V vmesnih prostorih ravninskega dela sta umeščeni Pšenična in Praprotna Polica, vsaka na svoji strani naselja Cerklje. Višinski del poselitve se je prvotno oblikoval okrog naselij Šenturška Gora, Sidraž, Apno na eni strani ter Stiška vas na drugi strani krvavškega pobočja ter Štefanje Gore na nasprotni strani doline vodotoka Reke. Naselja v občini, razen Cerkelj, predstavljajo tipično ruralno strukturo poselitve. Za hribovske vasi je značilen močan upad populacije v zadnjih stotih letih (najbolj očiten padec je v slabše dostopnih naseljih na višjih legah, in sicer v Štefanji Gori, Stiški vasi, Viševcu in Vrhovju). Obratno pa se v naseljih nižinskega dela z dobrimi perspektivami za razvoj dejavnosti prebivalstvo povečuje, zaradi česar se že kaže primanjkljaj ustreznih stanovanjskih površin. Pri tem najbolj izstopajo Cerklje, Dvorje, Velesovo, Trata, Češnjevek in Adergas. Primanjkljaj centralnih dejavnosti, trgovin, poslovnih dejavnosti ter proizvodno storitvenih dejavnosti v občini se korigira šele v zadnjih letih. Občina se je vse do sedaj soočala zlasti z velikim deficitom površin za razvoj poslovno proizvodnih dejavnosti. Večina prebivalcev se tako še vedno zaposluje izven občine (delež dnevnih migrantov znaša približno 70%). Problemi na področju urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bodo bistveno vplivali na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja, zato zahteva njihovo urejanje povsem drugačen odnos do prostorskega in ekološkega razvoja kot v preteklosti. Na podlagi tega je občina Cerklje na Gorenjskem po formiranju lastne lokalne skupnosti začela poudarjati tiste segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere. Ključne primerjalne prednosti občine so: · izjemna