Spomini Na 2. Svetovno Vojno V Črnomlju in Okolici
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
OŠ KOMANDANTA STANETA DRAGATUŠ Dragatuš 48, 8343 Dragatuš MLADI RAZISKOVALCI RAZISKOVALNA NALOGA SPOMINI NA 2. SVETOVNO VOJNO V ČRNOMLJU IN OKOLICI Tematsko področje: Zgodovina ali umetnostna zgodovina Avtorja: Daša Bahor, 9. razred Kevin Požek, 9. razred Mentorica: Anita Vrtin, mag. prof. zgod. in geog. Dragatuš, 2017 Bahor, D., Požek, K., Spomini na 2. svetovno vojno v Črnomlju in okolici. Raziskovalna naloga, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, 2017. KAZALO VSEBINE POVZETEK 4 1 UVOD 5 1.1 Namen in cilji 6 1.2 Hipoteze 6 1.3 Metodologija 6 1.3.1 O pričevalcih 7 2 PREGLED OBJAV IN IZSLEDKI 8 2.1 Napad na Jugoslavijo in okupacija Bele krajine 8 2.2 Odnos okupatorja do civilnega prebivalstva 9 2.2.1 Odnos med okupatorjem in civilnim prebivalstvom 9 2.2.2 Odnos med partizani in civilnim prebivalstvom 12 2.3 Šolstvo med 2. svetovno vojno 13 2.3.1 Pregled dogajanja po šolskih letih 14 2.3.2 Osnovna šola v Dragatušu 16 2.3.3 Osnovna šola v Črnomlju 17 2.4 Internacija Belokranjcev 17 2.5 Bela garda v Beli krajini 22 2.6 Boj proti okupatorju 24 2.7 Kapitulacija Italije 31 2.8 Črnomelj – “Mala Moskva” 33 2.9 Bombardiranje Črnomlja 37 2.10 Bombardiranje Dragatuša 39 3 RAZPRAVA 41 4 ZAKLJUČEK 45 5 VIRI IN LITERATURA 46 2 Bahor, D., Požek, K., Spomini na 2. svetovno vojno v Črnomlju in okolici. Raziskovalna naloga, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, 2017. KAZALO FOTOGRAFIJ Fotografija 1: Otroci v taborišču na Rabu (vir: Janež, str. 9.). 18 Fotografija 2: Šotori za taboriščnike na Rabu (vir: Janež, str. 7.). 19 Fotografija 3: Spomenik bitki pri Kvasici (Fotografirala: Daša Bahor, 1. 3. 2017.). 28 Fotografija 4: Obveznica, ki so jo partizani delili ljudem (Vir: Vogrič, str. 543.). 29 Fotografija 5: Sprejem borcev VIII. divizije v Črnomlju (Vir: Vogrič, str. 407.). 34 Fotografija 6: Delegati na zasedanju SNOS-a v sokolskem domu (Vir: Vogrič, str. 348.). 36 Fotografija 7: Pročelje stavbe, kjer je potekalo 1. zasedanje SNOS-a (Fotografiral: Kevin Požek, 28. 2. 2017.). 36 Fotografija 8: Odkopavanje ruševin Satoškove hiše (Vir: Weiss, J., Od daleč je videla, kako so padale bombe na mesto, str. 24.). 38 Fotografija 9: Dragatuški "plac" po bombardiranju (Vir: Weiss, J., Ves Dragatuš trpi, krivi in nekrivi, str. 18-19.). 40 3 Bahor, D., Požek, K., Spomini na 2. svetovno vojno v Črnomlju in okolici. Raziskovalna naloga, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, 2017. POVZETEK V raziskovalni nalogi je zapisanih nekaj pomembnih vidikov 2. svetovne vojne kot so na primer bojevanje, pomen Črnomlja pri osvobodilnem gibanju, bela garda, delovanje šolstva, internacija Belokranjcev ter sami odnosi med okupatorjem, civilnim prebivalstvom ter partizani. Uradni zapisi in literatura so obogateni s spomini ljudi, ki so grozote 2. svetovne vojne tudi sami doživeli. Pri raziskovanju je uporabljena metoda ustnih virov. Pričevanja so pridobljena preko 6 oseb, ki so bile pripravljene v intervjujih spregovoriti o svojih spominih in pogledih na vojno. Kot neposreden vir je uporabljen tudi takratni časopis in en dnevnik. V zaključku so predstavljeni sklepi o pomembnosti Črnomlja v tem obdobju, o delovanju šolstva, internaciji Belokranjcev ter o odnosih med okupatorjem, civilnim prebivalstvom in partizani. Namen raziskovalne naloge je ohranitev spominov na ta pomemben dogodek in spodbuditev zanimanja za lokalno zgodovino pri ljudeh. 4 Bahor, D., Požek, K., Spomini na 2. svetovno vojno v Črnomlju in okolici. Raziskovalna naloga, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, 2017. 1 UVOD Zgodovina igra veliko vlogo v našem življenju. Iz nje izhaja sedanjost in na njej gradimo prihodnost. Zakaj jo potem tako radi zavržemo in nanjo pozabimo? Še posebej nam bi moralo biti pri srcu izročilo starejših, izkušnje časa, ki ga ni več. Za to se ne zanimamo in dragoceni, še neodkriti, podatki za vedno izginejo skupaj z ljudmi, ki jih nosijo v sebi. Vse prevečkrat se zanašamo samo na zgodovino, ki se jo lahko naučimo strogo iz šolskih učbenikov in knjig, posrednih virov, v katerih je strnjeno neko obdobje na nekaj strani ali poglavij, v njih pa ne začutimo zares kaj se je dogajalo med ljudmi in kakšni so bili njihovi občutki, mnenja. Oba sva prepričana, da je zapisovanje in ohranjanje pričevanj zelo pomembno, sploh pri tako pomembnem dogodku, ki je v tolikšni meri vplival na ljudi in jim spremenil življenja, posledično pa celotno zgodovino. Pri vključevanju zapisov v besedilo bova pazila, da so le-ti časovno in zgodovinsko primerni, saj se oba zavedava, da je kljub pomenu uporabe ustne zgodovine pri raziskovanju ta metodologija najmanj zanesljiva in nepristranska. Vendar pa hočeva občutja in subjektivnost ohraniti v čim večji meri, saj najin cilj vendarle je, da prikaževa takratno stanje skozi oči ljudi, ki so ga doživeli. Seveda ob tem ne moreva izpustiti zgodovinskega in političnega vidika, a ju bova uporabila le za osnovo in podlago pričevanjem in ostalim zapisom. Tako bova zagotovila, da ima najino raziskovanje s pomočjo ustne zgodovine gotove temelje, saj ne moremo zanemariti pomena uradnih zapisov. Z ustno zgodovino lahko samo obogatimo dogodke, ki jih opisuje. Ker nama zgodovina in pomen najinega okolja med 2. svetovno vojno veliko pomenita, se bova osredotočila na občino Črnomelj, bolj natančno Črnomelj z okolico in Dragatuš. Sva mnenja, da v boju za slovenski narod premalo ljudi pozna in prepozna pomembnost Črnomlja in ostalih okoliških krajev. Velikokrat se tako osredotočimo na celoto, da se sploh ne zavedamo pomena našega kraja in ljudi v njem. Opravila bova šest intervjujev z osebami, ki so v času 2. svetovne vojne živele na območju občine Črnomelj. Pri tem bova skušala zajeti njihove spomine s področja delovanja šole, osvobodilnega gibanja, odhoda v internacijo ter odnosa s partizani in okupatorjem. Pri pogovoru s pričami bova pripovedovanje usmerjala z vmesnimi vprašanji, v osnovi pa bodo te same prosto govorile. Intervjuje bova snemala in ga nato pretipkala brez najinih posredovanj in vprašanj ter nato iz celostnih pripovedovanj izluščila delčke njihovih pričevanj in jih vstavila v ustrezni del besedila. Namen najine raziskovalne naloge je, da pritegne ljudi k spoznavanju lokalne zgodovine, ki jo ponavadi premalo poudarjamo. Ko se zavemo, kaj vse bi lahko spoznali, je navadno že prepozno. Dragocena priča umre, zapisi se izgubijo, dokumenti vržejo stran. To hočeva preprečiti in dati možnost vsem, da odkrijejo pomembnost svoje okolice med 2. svetovno vojno. Prav tako pa tudi ljudi, ki so, posredno ali neposredno, vplivali nanjo, pa jim do zdaj nismo posvečali pozornosti. 5 Bahor, D., Požek, K., Spomini na 2. svetovno vojno v Črnomlju in okolici. Raziskovalna naloga, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, 2017. 1.1 Namen in cilji S to raziskovalno nalogo želiva bralcem pokazati, da je tudi lokalna zgodovina lahko zelo zanimiva in tudi pomembna, česar se večina ne zaveda, saj pozna le 2. svetovno vojno na svetovni ter evropski ravni. Precejšnjemu deležu ljudi je znano politično in vojaško dogajanje med vojno – ne pa tudi to, kar največ šteje; tj. človeško življenje in vsakdan ljudi. Z raziskovanjem sva hotela odkriti prav to: kako so ljudje v času 2. svetovne vojne živeli, kako so jim vsakdan oteževali okupatorji, kako so nanje vplivali partizani itd. Namen naloge je preučevanje lokalne zgodovine na območju občine Črnomelj ter zbiranje podatkov o dogajanju na tem območju med 2. svetovno vojno. Ob tem sva zbrala informacije o dogajanju na različnih področjih, in sicer o samem začetku vojne, življenju med okupacijo, šolstvu, internaciji v različna taborišča, beli gardi, partizanskem boju, italijanski kapitulaciji, politični vlogi Črnomlja in bombardiranju Dragatuša. V nalogi je zbranih 6 pričevanj preprostih, vsakdanjih Belokranjcev, ki so grozote 2. svetovne vojne doživeli in videli na svoje lastne oči. S tem sva poskrbela, da njihovi spomini nikoli ne bodo utonili v pozabo; želiva pa tudi doseči, da se bi čim več ljudi začelo zanimati za lokalno zgodovino. 1.2 Hipoteze Pred raziskovanjem sva si zastavila naslednje hipoteze: - Do civilnega prebivalstva so bili nasilni le okupatorji. - Bela krajina pri boju proti okupatorju ni imela večjega pomena. - Šolanje je bilo med vojno močno okrnjeno, velikokrat tudi prekinjeno in neredno. - Veliko Belokranjcev je odšlo v internacijo na otok Rab, kjer so bili najslabši pogoji od vseh italijanskih taborišč. 1.3 Metodologija Pri izdelavi raziskovalne naloge sva uporabila kabinetno metodo, preko katere sva pregledala različne vire (takratni časopis Belokranjski plamen) in literaturo. V okviru terenskega dela sva opravila 6 intervjujev, v katerih so nam pričevalci zaupali svoje spomine na 2. svetovno vojno. Podatke, pridobljene iz že objavljene literature in virov, sva obogatila z ustnimi pričevanje preživelih. Prav tako sva si na terenu ogledala in fotografirala spominska obeležja preučevanega območja – Črnomelj in okolica. 6 Bahor, D., Požek, K., Spomini na 2. svetovno vojno v Črnomlju in okolici. Raziskovalna naloga, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, 2017. 1.3.1 O pričevalcih Kot je že na prejšnji strani zapisano, sva intervjuvala 6 pričevalcev, ki so z nama delili izkušnje iz tistih težkih časov, ko je po Evropi divjala 2. svetovna vojna. Do njih je bilo precej težko priti, saj se je ta morija končala pred 72 leti in ni več veliko preživelih. Zato sva imela precejšnjo srečo, da sva dobila kar 6 oseb, ki imajo izkušnje iz takratnega časa z več različnih področij. Tončka Adam živi v Dragatušu, kjer je tudi preživela okupacijo. Ker je poznava že od prej in veva, da je že precej stara, a še vedno razumna, sva se ob pisanju raziskovalne naloge spomnila nanjo in ona nama je ob prošnji za intervju z veseljem pomagala. Danes šteje že 96 let, ob napadu na Jugoslavijo pa je bila stara 20. Med vojno je bila civilistka. Terezija Bahor je med vojno živela na Goleku, kjer biva še danes. Danes je stara 90 let, vojno pa je dočakala kakor 14-letno dekle. Z njo sva se pogovarjala, ker je sorodnica enega izmed naju in sva že prej vedela, da se še dobro spominja takratnih dogodkov.