»Primorski s svojim »Primorskemu dnevniku glasom bogati obširno želim, da bi še naprej negoval dediščino svobodnega tiska visoko raven žurnalizma in v Italiji, obenem pa stoji kot uspešno prispeval branik kulturne raznolikosti k ohranjanju identitete naše države. slovenske manjšine ter se Vsem novinarjem, sodelavcem ob tem, kot ste zapisali sami, in članom zadruge, ki izdaja dobro počutil v dveh jezikih, časopis, gresta zahvala in dveh kulturah in dveh priznanje za vlogo, ki jo igrajo državah, eni skupni Evropi.« pri krepitvi enotnejše Italije in Borut Pahor Evrope, ter čestitke ob tako Predsednik Republike Slovenije častitljivi obletnici.« Sergio Mattarella Predsednik Republike Italije 2 Sreda, 13. maja 2020

Presidente Sergio Mattarella Predsednik Borut Pahor »Un presidio del pluralismo »Skupaj za boljšo in culturale della Repubblica« učinkovitejšo Evropo«

l è stato, in questi anni, veicolo di una cul- rimorski dnevnik od ustanovitve dalje deluje kot posrednik rimorskemu dnevniku iskreno če- orrei rivolgere al Primorski dnevnik Itura che ha trovato nella Costituzione repubblicana ricono- Pkulture, ki po ustavi Italijanske republike uživa posebno Pstitam ob njegovi 75. obletnici ob- Vle mie più sincere congratulazioni scimento e tutela, giungendo a promuovere valori di pace e priznanje in varstvo. S tem je časnik prispeval k promociji miru stoja. Vaš časnik ima neprecenljivo per il suo 75° anniversario. Il vostro convivenza nel travagliato territorio del confine orientale del in sožitja na tem zapletenem ozemlju ob vzhodni meji naše vlogo in je pomemben vezni člen med giornale gioca un ruolo inestimabile ed nostro Paese. države. Slovenci na obeh straneh slovensko- è un importante punto di coesione per Le sofferenze che, per larga parte del Novecento, hanno Trpljenje prebivalcev teh krajev je v večjem delu dvajsetega italijanske meje. gli sloveni su entrambi i versanti del gravato sulle popolazioni – frutto anche del prevalere di stoletja bilo predvsem posledica totalitarnih ideologij, ki pa so Obletnica Primorskega dnevnika confine italo-sloveno. ideologie totalitarie – hanno ceduto, progressivamente, il postopoma vendarle usihale, namesto njih pa so se začeli sovpada s koncem druge svetovne vojne L’anniversario del Primorski dnev- posto alle ragioni della reciproca comprensione, del dialogo e razvijati medsebojno razumevanje, dialog in sodelovanje ter in začetkom novega poglavja v odnosih nik coincide con la fine della Seconda della collaborazione, sino alla realizzazione anche tra gli Stati obe državi, ki sta prisotni na tem ozemlju, privedlo do skupnega med Slovenijo in Italijo, ki so velike guerra mondiale e con l’inizio di un che, oggi, insistono in quest’area, della comune appartenenza članstva v Evropski uniji. prelome doživeli z osamosvojitvijo Slo- nuovo capitolo nelle relazioni tra la alla Unione Europea. Danes lahko na osnovi 6. člena ustave in Evropske listine venije, njenim vstopom v Evropsko e l’Italia, due paesi che hanno E oggi è così possibile – con il pieno riconoscimento che o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je sprejel Svet unijo in Schengensko območje. S tem condiviso grandi momenti, come l’indi- ci consegnano l’articolo 6 della Costituzione e la Carta Europea Evrope, zagotavljamo varstvo in vrednotenje raznolikosti kul- je meja med državama, ki je zarezovala pendenza della Slovenia, la sua adesione delle lingue regionali o minoritarie approvata dal Consiglio turnih identitet prebivalcev, ki so delno tudi zapuščina vrste v nacionalno tkivo, postala meja, ki all'Unione europea e all’area Schengen. d’Europa – la tutela e la valorizzazione delle identità plurali državnih tvorb, ki so si v tej krajih sledile tekom zgodovine. združuje. Verjamem, da bodo pregrade, In tal modo, quel confine tra i due paesi delle popolazioni presenti sui territori degli Stati, eredità Ob petinsedemdeseti obletnici Primorskega dnevnika ki jih je povzročila epidemija, kmalu che nel passato scindeva le comunità anche delle sovranità che, nel tempo, si sono succedute. imamo priložnost, da se spomnimo pomembne vloge, ki jo odpravljene. To je še posebej pomembno nazionali, divenne una frontiera che L’anniversario dei settantacinque anni dalla fondazione manjšine odigravajo na vsej naši celini, v konkretnem primeru za slovensko manjšino v Italiji in itali- oggi unisce. Sono certo che le barriere del Primorski dnevnik offre l’opportunità per richiamare pa v spletu odnosov med Slovenijo in Italijo. jansko v Sloveniji. causate dall’epidemia saranno presto anche il ruolo propulsivo che le minoranze svolgono nel Manjšine niso le vir bogastva za območja, na katerih Oba naroda, slovenski in italijanski, rimosse. Ciò è particolarmente impor- tessuto del continente e, in particolare, nel fitto reticolo delle živijo, temveč so tudi neprecenljivo gonilo za medsebojno spo- se soočata s hudimi travmami lastne tante per la minoranza slovena in Italia relazioni tra Slovenia e Italia. znavanje, mostovi dialoga, ki bogatijo dvostranske odnose v preteklosti, ki je zelo pogosto prizadela e la comunità italiana in Slovenia. Esse costituiscono non soltanto una ricchezza per le vseh razsežnostih, vključno s temeljno vrednoto, in sicer soli- zlasti manjšino. Iskren pogled v zgodo- Le due nazioni, quella slovena e terre che abitano ma, più in generale, sono preziosissimi mol- darnostjo, ki je v teh zahtevnih tednih postavljena na resno vino in spravna dejanja v evropskem quella italiana, stanno ancora elaborando tiplicatori di conoscenza reciproca, ponti di dialogo che arricc- preizkušnjo. duhu prijateljstva in sodelovanja so i gravi traumi di quel passato che molto hiscono i rapporti bilaterali in tutte le loro molteplici dimensioni, Primorski dnevnik prispeva k ohranjanju in gojenju po- zato izrednega pomena. spesso colpiva soprattutto le minoranze. compresa quella essenziale – ben evidenziata in queste difficili membne narodne istovetnosti, ki jo v Italiji predstavlja slovenska V letošnjem letu se še posebej Uno sguardo onesto alla storia e una settimane – della solidarietà. manjšina. Jezik in kultura sta temeljna gradnika narodne pri- spominjamo 100. obletnice požiga Na- seria riconciliazione in uno spirito eu- Il Primorski dnevnik contribuisce a preservare e coltivare padnosti, ki si za svoj razvoj zaslužita potrebno podporo drža- rodnega doma v Trstu. Želim si, da bi ropeo di amicizia e di cooperazione ri- l’importante patrimonio identitario di cui la minoranza slovena ve. razmere dopuščale, da bi se 13. julija v sultano quindi della massima impor- in Italia è portatrice. Lingua e cultura ne costituiscono aspetti Letos bomo 13. julija obeležili stoto obletnico požiga Na- Trstu spominu na to poklonila skupaj s tanza. essenziali e al loro sviluppo va il necessario sostegno della Re- rodnega doma v Trstu, dneva, ki označuje začetek pregona Slo- predsednikom Italijanske republike Ser- Quest’anno commemoriamo in pubblica. vencev s strani italijanskih nacionalistov in fašistov. Na ta dan giom Mattarello in upam, da bo Narodni particolare il 100° anniversario dell’in- Ricorre, il prossimo 13 luglio, il centesimo anniversario se bo treba zamisliti nad takratnimi tragičnimi dogodki in nji- dom lahko kmalu vrnjen slovenski cendio del Narodni dom a . Mi dell’incendio di Narodni dom a Trieste, una data che segnò hovimi posledicami, obenem pa počastiti dejstvo, da so Slovenci manjšini. auguro che le circostanze mi permet- l’avvio di persecuzioni da parte dei nazionalisti e dei fascisti nei in Italijani našli način, da dosežejo mirno sobivanje in vzpostavijo Ponosni smo lahko na doseženo v tano di ricordare e rendere omaggio a confronti della popolazione di origine slovena. neprekinjen in plodovit dialog. odnosih med Slovenijo in Italijo, ki so tale evento assieme al Presidente della Sarà un momento significativo per riflettere sui drammatici Prispevek Italijanske republike in Republike Slovenije je v dobri, bogati in razvejani na vseh po- Repubblica italiana Sergio Mattarella eventi di allora, sulle loro dolorose conseguenze e sulla tem smislu bil odločilnega pomena: v zadnjih desetletjih sta dročjih. Močno se zavedamo pomena a Trieste il prossimo 13 luglio e spero capacità che sloveni e italiani hanno mostrato di saper costruire državi odločno stopili na pot sodelovanja v prizadevanju, da evropskega povezovanja in si skupaj che presto il Narodni dom possa un presente di concordia e di costante e fecondo dialogo. premostita boleče rane preteklosti in skupaj, z novim zagonom, prizadevamo za še boljšo in učinkovi- essere restituito alla minoranza slo- Decisivo è stato l’apporto della Repubblica Italiana e della usklajeno prispevata k razvoju evro-atlantskih povezav. tejšo Evropsko unijo. vena. Repubblica di Slovenia: nel corso degli ultimi decenni, hanno Slovenija in Italija imata skupne strateške poglede in Primorskemu dnevniku želim, da Le relazioni tra la Slovenia e l’Italia, compiuto con determinazione un cammino che ha concorso a široko zastavljene pobude, ki prispevajo k procesu integracije, bi še naprej negoval visoko raven žur- che oggi sono indubbiamente buone, superare le ferite del passato per partecipare insieme – in in vsak dan krepita bolj solidarno Evropsko unijo. nalizma in uspešno prispeval k ohra- ricche e estese a svariati settori e ambiti, spirito di rinnovata concordia – allo sviluppo della famiglia eu- Primorski dnevnik s svojim glasom bogati obširno dedi- njanju identitete slovenske manjšine sono certamente un motivo di orgoglio ro-atlantica. Slovenia e Italia condividono prospettive strategiche ščino svobodnega tiska v Italiji, obenem pa stoji kot branik kul- ter se ob tem, kot ste zapisali sami, per tutti noi. Siamo ben consapevoli e iniziative di ampio respiro che contribuiscono allo sviluppo turne raznolikosti naše države. dobro počutil v dveh jezikih, dveh kul- dell’importanza dell’integrazione euro- del processo di integrazione e a rendere ogni giorno più forte Vsem novinarjem, sodelavcem in članom zadruge, ki turah in dveh državah, eni skupni Ev- pea e stiamo lavorando insieme per e più solidale l’Unione Europea. izdaja časopis, gresta zahvala in priznanje za vlogo, ki jo igrajo ropi. un’Unione europea migliore e più effi- La presenza di una voce come il Primoski dnevnik, pri krepitvi enotnejše Italije in Evrope, ter čestitke ob tako ča- Borut Pahor cace. mentre arricchisce il patrimonio informativo della libera stitljivi obletnici. Predsednik Republike Slovenije Al Primorski dnevnik auguro di stampa dell’Italia, rappresenta un presidio del pluralismo cul- Sergio Mattarella continuare a coltivare gli alti livelli del turale della Repubblica. Predsednik Republike Italije , 8. maj 2020 giornalismo e contribuire con successo A quanti – giornalisti, operatori, soci della cooperativa alla conservazione dell'identità della che edita , – collaborano a questa opera va l’apprez- Rim, 11. maj 2020 minoranza slovena, e al contempo, zamento e il riconoscimento per il ruolo che svolgono a favore come Voi stessi avete scritto, sentirsi a di un’Italia e un’Europa più coese, insieme agli auguri per un proprio agio nelle due lingue, le due anniversario così significativo. culture e i due paesi, in un’unica Europa comune. Sergio Mattarella Borut Pahor Presidente della Repubblica Italiana Presidente della Repubblica di Slovenia

Roma, 11 maggio 2020 Lubiana, 8 maggio 2020

NAŠIH PRVIH 75 LET Še bomo prevzemali odgovornost v prostoru, ki naj ima avtentičen vonj po Evropi IGOR DEVETAK

Primorski dnevnik je bil spočet med Začetnikom Primorskega dnevnika tegne trikrat zapisana obveza: »Prevze- sljivo informirali, jim delali družbo, blažili žele. V povabilu njima smo zapisali, da vojno. Oče mu je bil Partizanski dnevnik. sem se ob obletnici oddolžil tako, da sem mamo to odgovornost ...« stres konfinacije, kljub osami krepili v čezmejnost vsakodnevno živimo, da smo Osvoboditev mu je bila mati. Njej je prvo številko prebral. Jasna je bila njegova Danes ne razmišljamo več v tedanjih njih čut za skupnost in da za to ne bomo doma v dveh jezikih, dveh kulturah, dveh posvetil glavni naslov »Osvoboditev Trsta« opredelitev, jasno vzhičenje po osvobo- ideoloških okvirih, toda skrb in drža varčevali s sabo. Odgovornost smo prev- državah. In obvezali smo se, da bomo na prvi izmed dveh strani prve številke, ki ditvi, jasno njegovo zemljepisno in časo- ostajata isti – spodbujamo enotnost s ci- zeli, ko smo dvignili glas, zato da bi ga njuni sporočili objavili v obeh jezikih. Ker je izšla na današnji dan pred 75 leti. Nič ni vno obzorje – krajevno poročanje je ljem boljšega življenja in prevzemamo slišali obe državi, ker je enostransko za- želimo z njima nagovoriti vse prebivalce povedal o »očetu«, nič o sebi. Svoje »roj- vzporejal s svetovnim dogajanjem, pogled odgovornost. Tudi ko smo prepričani, da piranje meje prizadelo sosedske odnose tega prostora. To je naš način, da počastimo stvo« je zabeležil v drugi številki, 15. maja je usmerjal v novi čas. Jasna je bila tudi ravnamo izključno po pravilih novinar- in slovensko narodno skupnost v Italiji. svojo 75-letnico. Ob tem jubilejnem mej- 1945: »Naš časopis je izšel. To opaziš že iz naloga, ki si jo je zadal. »... Dani so stva, da sta objektivnost in kritičnost Da bi pomagali znova graditi, če se niku se obvezujemo, da bomo še prevze- daljave, ko srečuješ na ulici ljudi, ki spotoma, pogoji, ki nam omogočujejo učvrstitev poleg jezikovnega znanja edini poklicni je kaj sesulo, smo povabili najvišja pred- mali odgovornost in s svežimi silami, ki ne glede na vse prerivanje med množico, in poglobitev bratstva in enotnosti itali- orodji, se zavedamo, da skupnost Slo- stavnika naših držav, da spregovorita skozi jih premoremo v uredništvu, tu, med čitajo. Prideš na trg, množica ljudi okrog janstva in slovenstva, kakor tudi drugih vencev v Italiji, ki ji dajemo glas, usmer- Primorski dnevnik. Predsednikoma Sergiu dvema državama, pomagali ustvarjati pro- razprodajalca. Štejem: trideset se jih je kar narodnosti v mestu Trst. To bratstvo in jamo v čas, ko nam bo vsem bolje. Od- Mattarelli in Borutu Pahorju smo hvaležni, stor, ki bo imel avtentičen vonj po Evropi. na trgu ustavilo in na mestu čitajo časopis, enotnost sta nujna za demokratični ljud- govornost smo prevzeli, ko smo se odlo- ker sta se odzvala. Njun odziv je priznanje Imam še en dolg – dolg hvaležnosti sedemindeset se jih preriva okoli razpro- ski, gospodarski in kulturni razcvit me- čili, da se bomo v sedanjem čudnem vloge našega časopisa in zaslug manjšine vsem, ki soustvarjajo Primorski dnevnik, dajalca, vsi bi radi po en izvod.« sta.« Na isti strani, v sosednji koloni, pri- času še bolj približali bralcem, jih zane- v razvojnih dinamikah naše čezmejne de- in vam, bralci, za brezpogojno zvestobo. Sreda, 13. maja 2020 3

Krmarjenje Po krizah nov Dnevnikova v burnem začetek, uspeh Kopernikova obdobju vse manjšine revolucija VOJMIR TAVČAR BOJAN BREZIGAR ALEKSANDER KOREN menovanje za odgovornega urednika Primorskega dnevnika spomladi aj lahko ob 75. obletnici Primorskega dnevnika napiše, kdor je kot tiriletno urednikovanje dnevnika ob koncu moje poklicne poti I1990 je bilo zame presenečenje. Morda sem na tako zadolžitev delno Knovinar slavil 30. in 40. obletnico, kot odgovorni urednik 50. in 60. Šje bilo hkrati lahko, težko in nenavadno. računal dve leti prej, ko je potekel mandat Bogumilu Samsi, toda izvršni obletnico ter kot predsednik uprave 70. obletnico? To vprašanje sem si Lahko, zato, ker je uredništvo Primorskega dnevnika kolektiv, odbor SKGZ, ki je tedaj izbiral odgovorne urednike, se je odločil za zastavil, ko me je sedanji odgovorni urednik povabil, naj nekaj napišem katerega temeljni lastnosti sta tovarištvo in medsebojna lojalnost. Marka Waltritscha, najbrž tudi zato, da bi se zbližal s socialistično za slavnostno številko, ki bo zaradi pandemije koronavirusa edina Seveda gre za kolektiv ljudi, ki razmišljajo vsak s svojo glavo, imajo stranko. Dejstvo, da je bil izbran goriški kolega, me ni prizadelo, z Wal- »javna« manifestacija ob tem pomembnem jubileju. različne poglede na svet in , tudi na vsebino in celo podobo tritschem sem dobro sodeloval, čeprav v redakciji nisem našel pravega Da, dolgo pot je prehodil Primorski dnevnik. Ta pot ni bila lahka, dnevnika, vendar je prav to tisto, kar pri časopisu spodbuja ustvar- mesta in sem bil neke vrste prosti igralec. bila pa je navdušujoča. Primorski dnevnik je vedno bil in je še referenčni jalnost, mu diktira tempo in ga dela dinamičnega. Ob tem med Waltritsch se je lotil dela z njemu lastno zagnanostjo, njegove dejavnik Slovencev v Italiji, predvsem na Tržaškem in Goriškem. Je kolegi prevladuje zavest, da je Primorski dnevnik več kot zgolj in- načrte pa so zavrle finančne težave podjetja. Kot dolgoletni sindikalist deležen vsakodnevnih kritik, upravičenih in manj upravičenih, ampak formativni časopis. Verjamemo namreč, da pomeni dnevnik vezno sem kot predstavnik deželnega novinarskega sindikata vodil pogajanja z ljudje ga berejo; je sestavni del njihovega življenja. To vlogo je imel, jo ima tkivo naše skupnosti, meri njen utrip in jo predstavlja navzven. Ta upravo glede sanacijskih ukrepov in, kot je naravno, prišel s predstavniki in jo bo imel tudi v prihodnje. Brez Primorskega dnevnika bi bila zavest pa pomaga pri skupnem premagovanju marsikatere ovire in podjetja kar precej navzkriž. Podjetje je nekaj novinarjev poslalo v dopol- slovenska manjšina v Italiji veliko revnejša, naenkrat bi zmanjkal nujno podvaja moči kolektiva. nilno blagajno, Waltritsch je iz meseca v mesec določal, kdo bo ostal potreben vezni člen. Veš, za koga pišeš in zakaj pišeš. V tem je Primorski Moje urednikovanje je bilo lahko tudi zaradi pozitivnega doma (breme je bilo porazdeljeno rotacijsko, da ne bi bil nihče prehudo dnevnik drugačen. ozračja, ki je v preteklih štirih letih prevladovalo med organiziranimi prizadet). Tudi v času mojega urednikovanja smo morali premostiti kar nekaj Slovenci v Italiji. Ker je bil časopis v preteklosti pogostokrat Tudi zaradi tega me je predsednik SKGZ Klavdij Palčič iznenadil, težav. Še smo morali krčiti število novinarjev, k sreči samo s predčasnimi strelovod, včasih celo grešni kozel za razhajanja znotraj naše ko mi je predlagal, naj prevzamem mesto odgovornega urednika, upokojitvami, torej brez odpustov. Bilo je veliko mladih, ki so se približali skupnosti, je prevlada umirjenih tonov (z redkimi izjemami) olajšala medtem ko bi bil dotedanji dolgoletni tajnik SKGZ Dušan Udovič novinarstvu, najprej s tedensko stranjo Primorski pes, ki je bila prvi sa- moje delo. Poslušati kritike, zlasti ko so sad pristranskosti in parti- imenovan za glavnega urednika. Predlog sem sprejel v upanju, da bo mostojni proizvod mladih ob dragocenem mentorstvu Dušana Kalca, za- kularizmov, ob kopici zadolžitev in odgovornosti, ni, verjemite mi, dnevnikova kriza premoščena. Z Udovičem sva se dobro ujela in sva poslovati pa ni bilo mogoče, razen v goriškem uredništvu, ki ga je bilo najbolj prijetno. Je pa tega bilo v resnici v tem času malo. snovala razvoj dnevnika, nekaj dni po imenovanju pa je kolega beneškega treba po sili razmer popolnoma obnoviti. Nekaj mladih je ostalo in danes A na Primorskem dnevniku plovba nikoli ni povsem mirna, dnevnika ocenil, da je na Primorskem dnevniku prišlo do predstavljajo jedro uredništva, mnogo se jih je žal razgubilo in so danes zato tudi težav nikoli ne manjka. Moje imenovanje je prišlo v času, komunističnega udara, ker je socialista Marka Waltritscha zamenjal ko- uspešni novinarji ne samo pri slovenskih medijih, ampak tudi v italijanskih ko je na dnevniku še veljalo krizno stanje, zato je bilo prvo leto v munist Vojmir Tavčar. Res je, da sem imel takrat izkaznico KPI, ki pa ni uredništvih radia in televizije. znamenju varčevanja in kadrovske stiske zaradi prisilnih dopustov. nikoli pogojevala mojega novinarskega dela. To sem tudi napisal v pismu Huda kriza je prizadela Primorski dnevnik sredi 90. let, ko smo bili Obseg dnevnika se je kljub temu povečal. V drugi polovici leta 2018 beneškemu dnevniku, kolege pa nisem prepričal. na robu stečaja, nekaj časa dokaj prepuščeni sami sebi, tako da smo nas je doletela še hladna prha v obliki napovedi o izničenju javnega Kot pred nama Waltritsch sva se nekaj mesecev po začetku morali prosjačiti pri podjetjih in institucijah, da so nam vsak dan podarili financiranja dnevnikov, brez katerega Primorski dnevnik ne bi mandata tudi z Udovičem morala soočiti s finančnimi težavami podjetja. milijon takratnih lir, da smo plačevali tiskanje, sicer nam tiskarna mogel izhajati. Bili so to težki, mestoma moreči dnevi. Spet je bilo Vendar v najinem primeru ni šlo več samo za dopolnilno blagajno, dnevnika ne bi natisnila. To delo je mojstrsko opravljal novinar Danilo potrebno novim oblastnikom (in tudi delu javnosti) razlagati, kaj je ampak za krepko okrnitev redakcije. Čez noč sem se znašel na drugi Bizjak, za kar smo mu bili vsi hvaležni. Za plače takrat ni bilo sredstev, naš dnevnik in zakaj je prav, da ga država pomaga ohraniti pri ži- strani barikade, razpet med navezanostjo na kolege in lojalnostjo do pod- prišla so kasneje, ampak celotno uredništvo in ostalo osebje je neutrudno vljenju. Pri tem smo bili deležni pomoči in podpore mnogih. Ta je jetja. Z Udovičem odpustitev nisva uspela preprečiti, kolege, ki naj bi bili delalo, da je dnevnik redno izhajal. Prizadevanja za premostitev krize so prišla tudi iz okolij, od koder je človek ne bi pričakoval. Akcija je ob službo, sva povabila na pogovor in jima osebno sporočila bridko bila uspešna, rešitve so bile dolgoročne: z ustanovitvijo Zadruge Primorski bila uspešna. Zgodba s srečnim koncem pove dvoje: da obstaja novico. Nikomur med njimi ni bilo zaradi tega lažje, nama pa se je zdelo dnevnik je postalo lastništvo dnevnika transparentno: Primorski dnevnik trdna zavest o vraščenosti Primorskega dnevnika v naš prostor in prav, da jima to poveva osebno, preden bi dobili od uprave odslovilno pi- je danes last bralcev in naročnikov, ki so v tistem času moralno in da uživa dnevnik ugled resnega, družbeno koristnega medija, smo. finančno podprli časopis ter tako potrdili trdno voljo za ohranitev časopisa s svojimi stališči in s svojo dušo, ki pa se trudi biti širok in Med težavna obdobja urednikovanja je sodilo tudi osamosvajanje dnevnika Slovencev v Italiji. To je bil skupen uspeh vse manjšine. konstruktiven. Pikro bi ob tem pripomnil, da nas take vidijo Italijani Slovenije. Predvsem je šlo za obdobje velike zaskrbljenosti za kolege, ki so V tistem času, leta 1995, smo tudi sprožili akcijo »Vrnite nam celo bolj kot nekateri Slovenci. Nauk zgodbe o financiranju dnevnika poročali neposredno s terena in ki so bili po sili razmer izpostavljeni pre- Narodni dom!«; ljudje so prihajali v uredništvo in v Tržaško knjigarno pod- je tudi ta, da se je vendarle naposled pokazalo, da je stopnja cejšnji nevarnosti. Obenem pa je bilo to tudi obdobje mobilizacije pisovat peticijo, veliko jih je bilo. Tudi nekaj nerganja je bilo, celo v vrhovih politične kulture v Italiji, ko gre za varovanje temeljnih vrednot plu- manjšine, naj podpre prizadevanja matične države, za kar se je velika manjšine, češ da v tem kriznem času to ni prioriteta, pa se za to nismo ralne družbe, katere so mediji – ne glede na njihovo usmeritev – večina Slovencev v Italiji odločila, čeprav med njimi ni manjkalo tistih, ki zmenili. Šli smo dalje. Peticijo je v poročilu o stanju manjšin v Italiji zaznalo eden od stebrov, vsekakor višja kot si včasih predstavljamo. jim je bila socialistična Jugoslavija zelo pri srcu. tudi notranje ministrstvo in to je bilo prvič, da dokument italijanske vlade Zakaj pa sem na začetku zapisal, da je bilo obdobje 2015-2019 Drugače zahtevno obdobje so bile občinske volitve v Trstu leta omenja to vprašanje. To si neskromno pripisujem kot uspeh. tudi nenavadno? Preprosto zato, ker je bil to čas, ko se je na 1992. Vodstvo SKGZ se je dodatno približalo PSI in odločno podprlo slo- Prav tako si kot uspeh pripisujem pobudo za ustanovitev zveze dnevniku dogajala najobsežnejša generacijska prenova novinarskega venskega kandidata na tisti listi. Nikoli nisem doživel tolikšnih političnih dnevnikov v jezikih manjšin MIDAS. Prvo srečanje urednikov dnevnikov kadra zadnjih desetletij. Upokojila se je skoraj polovica novinarjev, pritiskov kot v tisti volilni kampanji: SKGZ je pritiskala, naj odmerim več smo priredili v Trstu, pobudo je formalno prevzel Slovenski raziskovalni povprečna starost kolektiva se je bistveno znižala, veliko mlajših prostora socialistom, KPI pa mi je očitala preveliko pozornost do PSI. inštitut, ker založbe niso mogle prejemati evropskih sredstev. Bila je kolegov je bilo postavljenih na odgovorna mesta v »komandni Mislim, da so vsi imeli možnost predstaviti svoje predloge, cenzuriral uspešna, prišlo je kakih 40 urednikov in tam je pri kosilu s prijatelji juž- kabini« dnevnika. Temeljito je bila prenovljena tudi spletna stran. nisem nikogar, zlasti ne kolegov. notirolskega dnevnika padla zamisel za ustanovitev majhne Za dnevnik je bilo vse to prava Kopernikova revolucija, ki je Po osamosvojitvi Slovenije smo menili, da bo Primorski lahko pre- povezovalne organizacije, ki bi skrbela za izmenjavo informacij in zahtevala čas in nemalo truda. brodil krizo, če bo prisoten tudi na obsežnejšem vseslovenskem medijskem predvsem predstavljala dnevnike na evropski ravni. To se redno dogaja in Zdi se mi, da se ne motim, če zapišem, da se setev zadnjih let tržišču in bo presegel številčno nujno omejen zamejski trg. Pomoč je po- prav v teh dneh je predsednica zveze MIDAS na zasedanju komisije za že polno obrestuje prav v času koronakrize, ki jo doživljamo. Tisti, nudil takratni italijanski minister Gianni De Michelis, ki je omogočil po- manjšine v Evropskem parlamentu izpostavila težave, ki jih pandemija ki vemo, kako časopis nastaja in koliko je pri tem tudi nevidnega vezavo s skupino Melzi. Nastal je projekt Republika, ki je na papirju povzroča manjšinskim dnevnikom. dela, v prizadevanjih kolektiva, ki (ob dragoceni podpori pomožnih veliko obetal (tudi sam sem prepričano podpiral načrt), izkazal pa se je za Še veliko je spominov, ki jih je vredno zabeležiti. Pa se bom ustavil tu. služb) šteje malo več kot četico ljudi, prepoznamo svežino, sproščanje napako, ki bi skoraj pokopala tudi Primorski dnevnik. Krmilo PD in Re- Naj se na koncu najprej zahvalim vsem, s katerimi sem na Primorskem pozitivne energije, željo po inovativnosti, povečani skrbi za vsebinsko, publike je prevzel Bojan Brezigar, sam sem prevzel mesto dopisnika v dnevniku v teh dolgih letih sodeloval. Mislim, da lahko rečem, da smo bili jezikovno in oblikovno ustreznost dnevnika. Vse to me navdaja z Rimu v burnem obdobju preiskave »čiste roke«, razkroja italijanskih tra- korektni, soočali smo mnenja in stališča ter se skupaj odločali tako, kot smo optimizmom, da se nam ni treba bati za njegovo prihodnost. Med dicionalnih strank in uveljavitve Silvia Berlusconija. verjeli, da je prav. In seveda čestitam mladi ekipi Primorskega dnevnika, ki kolegi je zdaj več takih, ki bodo – upam – praznovali njegov Ta obračun urednikovanja se zdi trpek, a listanje zbornika, ki je bil pod vodstvom Igorja Devetaka pogumno in uspešno kljubuje težavam se- prihodnji, stoletni jubilej, še kot člani uredništva. In če ga bodo pro- izdan ob 70-letnici PD, je pokazalo, da nobeden od odgovornih urednikov danjega časa. Primorski dnevnik je dober, informativen, bogat, pogosto slavljali, bo to hkrati pomenilo, da je še vedno pri dobrem zdravju ni imel lahkega dela in se je moral spoprijeti z velikimi problemi. presenetljiv. Prepričan sem, da tako misli vsakdo, ki ga vzame v roke. tudi naša skupnost. Odgovorni urednik od 10.03.1990 do 10.11.1992 Odgovorni urednik od 10.11.1992 do 30.09.2007 Odgovorni urednik od 01.10.2015 do 30.09.2019 4 Sreda, 13. maja 2020

Zgodba Primorskega dnevnika Vsak dan enaka, vsak dan drugačna TRST, GORICA – Vsakodnevna zgodba Primorskega slovenskem in italijanskem jeziku, najnovejše objave tiskovnih dnevnika, ki se šestkrat tedensko nepretrgano ponavlja že agencij (slovenske STA in italijanske ANSA), poklicati tri četrt stoletja, je zgodba, v kateri z ramo ob rami, na ne- mestne redarje oziroma gasilce in preveriti, ali se je v kajmetrski (varni) razdalji in pa na različnih zemljepisnih zadnjih urah zgodila taka ali drugačna nesreča ... V primeru koncih – ter v okviru različnih podjetij – sodeluje več kot hujših nezgod ali odmevnih dogodkov se šef kronike (nekoč sedemdeset ljudi. Nekoč jih je bilo še veliko več. Celotni so mu tu pri nas pravili škof) odloči, da na prizorišče pošlje proces traja štiriindvajset ur, poteka pa ob vsakem vremenu, novinarja ali novinarko – članek bo namreč nedvomno bolj vedno, tudi ob praznikih. popoln, če stvari vidimo s svojimi očmi, žal pa to ni vedno mogoče. V normalnih, torej »ne koronavirusnih«, časih se ODKLENETA SE UREDNIŠTVI namreč ogromno dogaja ob vseh urah dneva in večera: ob V stavbo v Montecchijevi ulici v Trstu že navsezgodaj nenapovedanih dogodkih (kot je lahko nesreča, protest ali zjutraj, po 5. uri, tiho vstopijo snažilke zadruge Vital. Te po- politična kriza) so tu novinarske konference, zasedanja ob- skrbijo, da bo ob začetku delovnega dne vse higiensko neo- činskih svetov in komisij, javne debate, predstavitve knjig, porečno, kar je še zlasti v tem posebnem obdobju karseda odprtja razstav, iskanje novic in sogovornikov, krajši ali pomembno. Ob 9. uri prispeta v tržaško uredništvo prvi taj- daljši intervjuji. Ti najboljše uspejo, ko lahko sogovornika nici, ena od katerih sede v oglasni oddelek. Sočasno se vrata gledaš v oči ... A tudi to ni vedno mogoče, v koronačasu pa odklenejo v uredništvu v Garibaldijevi ulici v Gorici. Tam že sploh nemogoče. Veliko dela poteka tako tudi po telefonu in 33 let dela Sabina Fabbro, ki je začela kot mlado dekle in je elektronski pošti, tudi med kolegi, saj zaradi ukrepov za za- Uredništvo Primorskega dnevnika med virtualno sejo (od leve zgoraj): Vesna Pahor, Aleksija Ambro danes najbolj izkušena tajnica na dnevniku. V Gorici delata jezitev koronavirusa marsikdo dela od doma. Voncina, Costanza Frandolic, Danjel Radetič, Igor Devetak, Darko Bradassi, Poljanka Dolhar, Aljoša dve tajnici, v Trstu se jih bo tekom dneva izmenjalo pet. Novinarsko delo torej nima točno določenih urnikov, »Ob prihodu v službo prižgemo računalnike in takoj okrog 12. ure pa tržaški novinarji, ki niso na terenu, sedemo pregledamo elektronsko pošto. Če je kako nujno obvestilo, za mizo in se seznanimo z novicami, ki bodo naslednjega pokličemo novinarje,« pravi Mija Kalc iz tržaškega tajništva. dne našle mesto na časopisnih straneh. Načrtovati pa je že »Potem sprejmemo in porazdelimo italijanske in slovenske treba tudi jutrišnje delo – za časopis, ki bo izšel pojutrišnjem. časopise. Ukvarjamo se s špedicijo dnevnika: če ga kdo Skupaj predebatiramo predstavljene teme in potencialne zjutraj ni prejel, pokličemo raznašalca.« Pri tem so nekateri sogovornike. Vsakdo lahko iznese svoje predloge, pomisleke, naročniki bolj zahtevni, »drugi pa se opravičujejo, ker nas tudi kritike: marsikdaj je v uredništvu prav živahno ;-) Potek nočejo motiti,« se posmeje Mija. Če pokliče kdo, ki bi se našega dela je virus s krono dodobra spremenil: nobenega rad prvič naročil, vtipkajo njegove podatke in aktivirajo tekanja za dogodki in politiki, ampak vneto iskanje novic in dostavo. izbiranje sogovornikov, kar ima nedvomno tudi prednosti. Ena izmed tajnic od 10. ure sprejema male oglase v Delo se v obeh uredništvih nadaljuje do večernih ur, v okvirčku, osmrtnice, sožalja, uokvirjene čestitke, medtem tržaškem do nočnih. Okrog 20. ure se uredniki dogovorijo, ko za komercialne oglase skrbi podjetje TMedia v Gorici. katerim novicam bo časopis dal prednost na prvi strani, de- Druga je odgovorna za prostovoljne prispevke in naročnine, žurni urednik pa mora pred tiskom pregledati odtise vseh ki so zlasti aktualne decembra, januarja in junija (ob plačilu strani. Če je šlo vse kot po maslu, se novinarsko delo drugega obroka). Tu so še razna obvestila, napovedi prireditev zaključi med 23. in 23.30, v času večernih športnih tekem in ... – brezplačen servis, ki ga naš dnevnik daje na razpolago izrednih dogodkov pa po polnoči. slovenskim društvom in drugim ustanovam. »Telefon pogosto zazvoni, kličejo nas razni sogovorniki, tiskovni predstavniki NAŠE OČI IN ROKE na primer sprašujejo, ali bomo določen članek objavili.« Po- Novinarski kolektiv Primorskega dnevnika je – glede poldanska izmena pripravi za objavo program kinodvoran na to, da želimo soustvarjati časopis, ki pokriva tako lokalno in vreme ter nastavi pošiljko časopisa za naslednja dva kot državno, čezmejno in mednarodno stvarnost – preprosto dneva. V izmenah delajo do 20. ure, v koronačasu pa le do premajhen, da bi lahko sam opravil vse delo. Zato so »naše V tajništvu tržaškega uredništva (z leve): Federica Filincieri (na ekranu), Tamara Leghissa, Romin 17. ure. V tajništvu so se po gelih za umivanje rok pojavila oči in roke« tudi številni sodelavci, ki se podajo na dogodek (na ekranu) in Greta Kralj še pleksi stekla, ki bodo koristna, ko bodo spet sprejemala obiskovalce.

PANDEMIJA IZZIV ZA UPRAVO Dopoldne, preden prikapljajo prvi novinarji, tako kot v tajništvu poteka delo tudi v upravi podjetja DZP-PRAE v če- trtem nadstropju v Montecchijevi ulici. Direktor in tri uslužbenke imajo opravka z računovodstvom, s plačami in vsem, kar zadeva osebje Primorskega dnevnika. Upravljajo odnose z dobavitelji ter gojijo stike z deželno upravo in od- delkom za založništvo pri italijanskem predsedstvu vlade. Koronačas je podjetje postavil pred nove izzive. »Za- gotoviti smo morali spoštovanje novih pravil. Organizirati smo morali delo od doma, pri čemer je bilo potrebno priskr- beti osebju primerne tehnološke pripomočke,« razlaga di- rektor Štefan Semen. Ob tem so naglo nabavili zaščitne V upravi založnika DZP-PRAE: direktor Štefan Semen, Tizian maske, gele, detergente, nazadnje še pleksi steklo. »S koro- Franca Tul (na fotografiji manjka Damiana Brizzi) navirusom je prišlo do zapletov, pa tudi dobrih idej. Z akcijo #jazostanemdoma smo ponudili možnost začasne brezplačne naročnine na digitalno verzijo dnevnika, da bi ljudje brali časopis, ne da bi odšli od doma. Do tega je prišlo zelo hitro, Vodja tehničnega oddelka Marko Hussu (prvi z leve) in sodelavci Nikolaj Kovačič (na ekranu), predsednik Aleš Waltritsch je to uresničil v dveh dneh. Paolo Secoli, Marco Bagedda in Igor Pertot FOTODAMJ@N Akcija pa je bila zelo učinkovita: zbrali smo 1118 novih do- stopov – ljudi, ki so se registrirali na naš digitalni medij. To ali intervju in ga doživeto prenesejo na časopisni papir. Brez je velik uspeh akcije, ki je nastala čez noč, a je bila potrebna,« njih si Primorskega dnevnika pravzaprav ne bi mogli zami- meni Semen. Po njegovih besedah je veliko ljudi spoznalo, šljati. Naš pogled v mladinski svet pa predstavljajo mladi, ki da lahko bere Primorski dnevnik v digitalni obliki, kar se se zbirajo okrog petkove mladinske strani – ta se od letošnje lahko obrestuje. sezone imenuje @Direkt. Glede temnih oblakov, ki se zgrinjajo nad gospodar- Prav vsak dan in tako rekoč 24 ur dnevno pa so »naše stvom, Semen ne skriva določenih skrbi: »Upamo, da se oči« prizadevni in neutrudljivi fotografi. Uradni fotograf Od tisk država ne bo preveč zadolžila in zaradi tega rezala prispevke Primorskega dnevnika je Damjan Balbi, s katerim pod okri- šoferji časopisom, saj je to za nas pomemben vir financiranja. Po ljem podjetja FotoDamj@n sodeluje Paolo Giovannini. Na Raznašalka Wilma Purič Micore drugi strani se je ves založniški sektor v tem težkem obdobju Goriškem se pod fotografijo podpisuje Pierluigi - Pigio izkazal in vlada je časopise, velike in majhne založnike po- Bumbaca, na Tržiškem Katia Bonaventura. hvalila za kapilarno informiranje. To pomeni, da ceni naše Poklic fotografa ne pozna prostih dni ali praznikov. delo.« Damjan Balbi je pri časopisu že celih 25 let, njegova mentorja sta bila Davorin Križmančič in Sergio Ferrari. Kot V ISKANJU NOVIC pravi, se je poklic radikalno spremenil okrog leta 2000. »Fo- Novinarji so nekoč vstopali v tržaško in goriško ured- tografi smo zapustili temnice: delo ni bilo več obrtniško, ništvo v popoldanskih urah, danes je drugače. Tempo sod- temveč je postalo digitalno. Tehnologija se je takrat izredno obnega življenja zahteva od medijev, da so »vedno na hitro spreminjala, stroški so bili ogromni in jih nismo amor- novici«, zato so kolegi, zadolženi za spletno stran www.pri- tizirali: naša prva digitalna kamera je stala šest milijonov in morski.eu in socialna omrežja, na delu že v jutranjih urah. pol, danes ne bi zanjo dobili niti 50 evrov.« Pogledati je treba, ali smo po elektronski pošti prejeli kako Fotografov delavnik se začne okrog 9. ure in zaključi koristno informacijo, pregledati krajevni in državni tisk v pozno v noč. V koronačasu je dela manj, saj ni veliko dogod- Raznašalka Daniela Tomšič Sreda, 13. maja 2020 5

kov, a Damjan pravi, da je z mislijo kljub vsemu vedno pri delu – živimo tako absurdno situacijo, da bi lahko vedno fo- tografiral ... Nekaj več prostega časa pa je izrabil za pridobitev Član zadruge uradnega dovoljenja za upravljanje brezpilotnikov (dronov), »ki bodo povsem spremenili našo perspektivo in pogled na ostaneš za vedno prostor«; ob dronu ima v avtu običajno štiri fotografske apa- Lastnica Primorskega rate – trenutno najraje fotografira z manjšim aparatom, »ki dnevnika je od leta 1997 je kvaliteten in skoraj neopazen, tako da se ga ljudje ne pre- istoimenska zadruga, ki tre- strašijo kot velikih objektivov«. nutno šteje nekaj več kot 2000 članov. Od lanske po- NEZAMENLJIVO DELO STAVNICE mladi ji predseduje Igor Ko- Ko so vsi članki in fotografije porazdeljeni po posa- cijančič, z novim predsed- meznih straneh, jih za tisk pripravi petčlanska v nikom se je pomladil tudi stavnici v prvem nadstropju na Montecchijevi. Vodi jo del upraviteljev (ostali upra- Marko Hussu, ki je pri Primorskem dnevniku že več kot 30 vitelji so Jelka Daneu, Alida let. Ob njegovem prihodu konec 80. leta je v tehnični službi Passon, Pierina Furlan, Ma- delalo 28 ljudi, stavbo so pravkar prenovili, v Franciji so tej Iscra, Aljoša Sosol, Rado Gruden, Fabio Pahor in takrat kupili prvi redakcijski sistem Primorskega dnevnika Filip Hlede). »Zadruga se je rodila v kriznem trenutku – danes se časopis pripravlja na nov redakcijski sistem, šesti za časopis, ko je bilo treba dokazati navezanost nanj po vrsti, v stavnici pa dela pet ljudi, »en mesec smo bili in skrb za njegov obstoj. Takrat je štela skoraj 3000 samo trije,« pravi Marko. V stavnici glavnina dela poteka članov in članic, po tistem velikem začetnem zagonu med 16. in 24. uro, med katerimi popravljajo tehnične pa je bilo novih članov bolj malo,« pojasnjuje Koci- napake, ki smo jih pri risanju strani zagrešili uredniki, sami jančič. »Medtem so mnogi žal umrli, članstvo pa ni urejujejo nekatere strani (na primer TV sporede in koledarske prenosljivo, ampak stvar svobodne izbire posameznika. strani z oglasi, osmrtnicami, čestitkami) ter vsako stran pri- Zato je naš prvi cilj predvsem pridobiti nekaj desetin pravijo tako za tisk kot za digitalno izdajo. Veliko pa je tudi novih članov.« Upravni svet išče poti, kako bi motiviral manjših opravil, po zaslugi katerih je naša spletna stran bolj mlajše aktivne člane skupnosti, da bi pristopili k za- pestra: v stavnici nanjo nalagajo fotogalerije, videoposnetke, drugi. »Zato skušamo posodobiti seznam ugodnosti, fotografije bralcev, razne rubrike, oglase ... Zasluga tehnikov ki jih uživajo člani zadruge, ob 75-letnici Primorskega je, da je digitalni izvod časopisa naročnikom na voljo že dnevnika pa pripravljamo tudi posebno darilo: vsi do- nekaj minut po polnoči, ko se je nov dan začel samo na ko- sedanji člani in prvih 100 novih članov bodo strip ledarju ... Črni plamen o požigu Narodnega doma, ki zdaj osi, Aljoša Gašperlin, Jan Grgič, Erik Piccini (in mali Niko), Peter Verč (z Viko), Veronika Sossa, Albert izhaja v časopisu v nadaljevanju, prejeli v dar v knjižni Fonda, Valentina Sancin, Sanela Čoralič, Sara Sternad, Ivan Žerjal in Jaruška Majovski FOTODAMJ@N HRUPNI »NOČNI PLES« obliki.« Ko odbije 22. ura, v stavbo v Montecchijevi ulici Za vstop v zadrugo je treba odšteti 25,16 evra. vstopijo tiskarji podjetja Edigraf. Teh je trenutno pet. »V zameno za to minimalno vsoto postane vsak član Dnevnik še ni končan, zadnji članki se še pišejo, pred samim lastnik delčka časopisa. Vpišeš se samo enkrat, član tiskanjem pa je treba marsikaj postoriti. »Polovica tiskarjev pa ostaneš za vedno,« zaključuje Kocijančič. v rotaciji v pritličju pripravi stroj, ga očisti, dolije barve in nastavi papir. Vsako noč porabimo povprečno po 600 kilo- gramov papirja. Ostali se ukvarjajo s stranmi časopisa v pdf Postanite naši formatu in s špedicijo. To pomeni, da pripravijo etikete in pakete, v katere bodo pozneje spravili izvode časopisa,« »jubilejni« naročniki razloži tehnični vodja tiskarne Dean Bogatec. Zadruga Primorski Ko so pdf strani pripravljene, jih tiskarji razvrstijo od dnevnik je edina lastnica za- prve do zadnje. Strani namreč preslikajo in jih z laserjem ti- ložniške družbe DZP - Damjan Balbi Pierluigi Bumbaca skajo na aluminijaste plošče. Šele nato pride na vrsto rotacija PRAE, ki vsakodnevno skrbi kot taka. Stroj švedske znamke Solna je iz leta 1984 in glede za izdajanje časopisa. Nje- na starost še dober. To je v bistvu zadnja tiskarna v mestu, nemu upravnemu odboru podjetje pa prehaja v obdobje nujnih posodobitev. Stroj predseduje Aleš Waltritsch najprej regulirajo, nato vanj vstavijo plošče in papir prevlečejo (ostali člani so Paolo Ma- po stroju. Če gre vse po načrtih in če novinarji niso zamujali horčič, Ivo Corva, Alenka (torej če je bil časopis končan opolnoči), se ob 1. uri začne Obad in Jure Kufersin), ki o hrupen »nočni ples«. Rotacija natisne vse izvode dnevnika položaju podjetja pravi, da v 40 minutah, pri čemer se vedno kaj zgodi, papir se na je dober, je pa pandemija novega koronavirusa pov- primer pogosto zatakne. Pred 2. uro je tiskanja načeloma zročila določene finančne odlive. »Nakupiti je bilo konec, sledi priprava paketov z naslovi naročnikov, pakete treba zaščitno opremo in bolje opremiti zaposlene za na Sossi, Mija Kalc zložijo po vozičkih, kjer pričakajo posamezna vozila in ra- delo od doma, upadel je priliv od komercialnih in FOTODAMJ@N Paolo Giovannini Katia Bonaventura znašalce. Tiskarji, nočne ptice, odidejo domov okrog 4. ure. društvenih oglasov ter od prodaje v kioskih.« Z optimizmom pa ga navdaja dober odziv, na OD SV. JAKOBA V VSE SMERI katerega je v času karantene naletela naša akcija brez- Po 2. uri, ko je rotacija opravila svojo nočno nalogo, plačnega dostopa do digitalne izdaje. »Novinarski ko- časopise pred stavbo v Montecchijevi ulici, nekdanjo Ciril- lektiv v tem času pripravlja zelo zanimive in aktualne metodovo šolo, že čakajo vozila zadruge Vital. Ti med 2.30 vsebine, kar očitno cenijo tudi novi bralci. Ker lahko in 3.30 odpeljejo izvode dnevnika v vse smeri: do svojih ra- 75-letnico dnevnika za zdaj proslavimo samo virtualno, znašalcev, raznašalcev zadruge Koala (ti pokrivajo večji del smo zanje v tem jubilejnem mesecu pripravili dve po- tržaškega Krasa, goriško pokrajino in del Brega), podjetja sebno ugodni naročnini: kdor se zdaj naroči, bo do Dispe v Tržiču (od koder krene distribucija vseh časopisov konca leta v zameno za 75€ bral digitalno izdajo po trafikah), nekaterih naročnikov, katerim časopis dostavijo dnevnika, za 99€ pa bo na dom prejemal tudi tiskan neposredno, na italijansko pošto (za oddaljene kraje) ter časopis. Upamo, da bo čim več ljudi izkoristilo to pri- pošti v Kopru in Novi Gorici. Ob nedeljah in praznikih, ko ložnost in nas bralo še naprej,« pravi predsednik in časopisi v Sloveniji ne izidejo, pa sami poskrbijo še za distri- napoveduje za bližnjo prihodnost tudi nova presene- bucijo časopisov po obali vse do Portoroža. Tudi po čenja za naročnike Primorskega dnevnika. določenih ulicah v središču Ljubljane dnevnike deli raznašalec, a Natural (levo) in pojasnjuje Robi Pescatori iz zadruge Koala, ki že vrsto let FOTODAMJ@N Tajništvo goriškega uredništva: Sabina Fabbro (levo) in Laura Ferfolja koordinira delo na tem področju. Poleti potuje dnevnik po RANA URA, ZLATA URA pošti tudi na Hrvaško, z administrativnimi storitvami za na- Repenka Wilma Purič s svojim mopedom starta vsako ročnike v tujini pa se ukvarja podjetje Distriest iz skupine jutro ob 4.45, ko je še tema. Ob 6. uri, preden se na cesti po- KB1909, ki ima sedež v Sežani. javijo druga vozila, je spet doma. To počenja že 25 let. »Ob »Pomembno je, da časopis pravočasno dostavimo tem sem imela istočasno tudi druge službe, kot hišna po- tistim, ki ga morajo raznašati naprej,« pravi Aljoša Tavčar, močnica in uradnica v odvetniški pisarni,« pravi. Časopise predsednik zadruge Vital, ki lahko računa na štiri voznike ji pustijo pred hišo, ona jih prevzame in se zapelje po vozil, šest mopedistov ter osebo, ki usklajuje delo, sprejema okolici. »Noč je čudovita, mirna. Občudujem Luno, srečujem reklamacije in podobno. Tavčar poudarja, da je ključnega srne in druge živali.« Kaj pa, če dežuje? »Ni problema, na- pomena sodelovanje z zadrugo Koala, »saj se poznamo in si denem si “cerado” in grem,« odvrne Wilma. pomagamo. Cilj je skupen: naročnik mora čim prej prejeti Iz podobnega testa je tudi Daniela Tomšič, ki dnevnik časopis na dom.« S tem se strinja Pescatori: »Med zadrugama raznaša po Sovodnjah, Gabrjah in Vrhu: »1. junija bo deset je veliko sodelovanja: če pride do zamude, okvare, prometne let, odkar sem začela.« Budilko ima nastavljeno ob 4.44 karne do raznašalcev časopis prevažajo nesreče, se z vzajemno pomočjo ponoči naglo uskladimo in (točno tako), a se sama vedno prebudi še pred zvonjenjem. zadruge Vital (na fotografiji Sebastian spremenimo proge. Veliko dela pa je logističnega značaja, še »Tega ritma sem vajena, nisem utrujena. Samo oblečem se k) pred raznašanjem.« V času pandemije je komplikacij še več. in odidem,« pravi. Med 5. in 7. uro razdeli 130, ob nedeljah Pri Koali je 15 raznašalcev, polovica teh je žensk. »Čeprav 140 izvodov. Tudi ona med vožnjo ceni naravo: »Opažam Vodja tiskarne Dean to ni osemurno delo, je kar zahtevno, saj je treba na cesto veverice, kune, lisice. V Gabrjah sem že občudovala postav- Bogatec in vodja rotacije zgodaj zjutraj ob vsakem vremenu, tudi z burjo in ledom,« nega jelena, velik je bil kot konj.« Ko dežuje je huje, a sama Igor Malalan (v sredini) pravi Pescatori. S Tavčarjem soglašata, da je nove raznašalce se ne spominja, kdaj je zadnjič deževalo, kaj šele snežilo. ter Mario Biagiotti, Mauro težko najti, še posebno mladi se otepajo dela ob nedeljah in Vzide sonce. V poštnih nabiralnikih in trafikah je Finessi in Giulio Ferluga praznikih. Pescatori pa se hvaležno spominja raznašalcev, ki so dnevnik na voljo. V Montecchijevi ulici je medtem snažilka (na fotografiji manjka več desetletij, na začetku sploh prostovoljno, ponosno raznašali že nekaj časa na delu. Kmalu bodo prišle tudi tajnice ... zunanji sodelavec Davide Primorski dnevnik. Slavica Milič je denimo začela leta 1947, na Vsakodnevna zgodba Primorskega dnevnika se lahko Tomaselli); na desni območju Nabrežine Postaja pa je nadaljevala do svojega 89. ponovno začne. fotografiji končno leta, ko je časopis še dostavljala osmim naročnikom. Raznašanje je z organizacijskega vidika zapleteno in Primorski Stran sta pripravila terja precej sredstev, a je obenem izredno dragoceno, kar se Aljoša Fonda in Poljanka Dolhar FOTODAMJ@N je izkazalo tudi v času pandemije. 6 Sreda, 13. maja 2020

Petinsedemdeseti Rojstni dan Naše bralke in bralci o Primorskem dnevniku Imaš, Moj dragi PRIMORSKI DNEVNIK! Obdobje dolgo si nam že opisal, Radovedno Svet nam razkril. Koronavirus ne bo te premagal In te niti utišal. Član družine Dnevno Novice Enkratne sta Primorski in očala na mizi in se med pitjem V svet neutrudljivo pošiljaš. soka kuha kava, pride ob skodelici kave in prepe- N čencu na vrsto listanje in branje, tihi komentarji, am vsem si v ponos zmrdovanje ali zadovoljstvo. Križanka je v moji do- In zato meni. Zdaj so problematična le popraznična jutra, Korajžno in pokončno naprej! ko navedenih dražljajev ni in je brez dialoga s Pri- morskim jutranja telovadba manj doživeta. Maja Peterin Upočasnjenost sprejemam kot vse, kar življenje nudi. Jasno je, da nič ni več tako, kot je nekoč bilo. Pa je bilo pri nas svojčas razburljivo predvsem zaradi Primorskega. V zgodnjih devetdesetih letih so bila jutra zelo živahna: spodbujanju k vstajanju so sledila metanje »paninov« v šolski torbi, skodelice Kar tako naprej!!! 1983: na Montecchijevi ulici brnijo linotajpi. kave in vedno ista priporočila: »nisi morda pozabil?«, Walter Corbatti, nekdanji uslužbenec »si vzel vse?«. Ritem se je neizogibno ustavil ob Pri- Ne zameriti, če nisem vaš naročnik. Meni se morskem, tega se je namreč z neverjetno hitrostjo dopade kupit dnevnik pri prodajalcu časopisov, Ko zjutraj, ko vstanem, ko si oči pomanem, »cukalo« iz roke v roko. Vsak je hotel prelistati tako izrabim priložnost, da izrečem par besed, ki Primorski v roke vzamem ... »svoje« strani in ni bilo govora, da bi časopisne so mi v današnjem času zelo potrebne. Tudi samo Ne gre drugače, od poznih sedemdesetih let strani ločili. Časopisa se ne deli, mora biti cel, par besed. dalje. Takrat sva z bratom začela z raznimi pošol- urejen, pa čeprav je vsak želel videti samo eno ali Hvala za pozornost in lep pozdrav, skimi dejavnostmi in starša sta postala naročnika, nekaj strani: »samo pogledam, daj«, »saj ga imaš v Radovan Legiša da bi sledila našim podvigom. Še danes hranimo iz- šoli!«, »tudi ti!«, »ja, ma …« Prerekanje je iz dneva P.s. Naročnik je pa moj oče rezane članke, predvsem o minibasketu, folklori, v dan naraščalo. Kako preseči nevzdržno jutranjo (Janko iz Sesljana) že dolgo let. tabornikih. napetost? Poklicala sem redakcijo in vprašala, če je V srednji šoli je profesorica Zora Tavčar oce- morda predvidena varianta nekoliko povišane na- Pri nas doma smo čitali Primorski dnevnik od nila, da je moja šolska naloga iz slovenščine dobro Moj spomin na Primorski dnevnik seže daleč, in ročnine za dobavo dveh izvodov. Verjetno bi tudi začetka njegovega izhajanja, torej po koncu vojne. poročilo o ustvarjalnem tednu, ki je potekal na šoli sicer kar v leto 1945, ko smo imeli v naši družini dva Primorska ne rešila tiste situacije, toda zgleda, Spominjam se, da sem bil še majhen, ko je bil Pri- Kosovel, in ga poslala na Primorski, ki je članek časopis vsak dan že navsezgodaj na mizi, saj ga je da ta zamisel ni zanimala nikogar razen mene in, morski skoraj vsako nedeljo na mizi, včasih tudi v srednješolke objavil. Tudi to hranim. prinašal domov moj oče Marij Čok, ki je bil nastavljen konec koncev, morda bi tudi dvojni izvod ne umiril tednu. Moja babica Katarina, ki je leta 1957 dočakala Iz istega obdobja je tudi spomin na Titovo kot prvi stavec v tiskarni Primorskega dnevnika. Jaz pa jutranjih mrzličnih priprav na odhod od doma. zavidljivih 97 let starosti, je do konca svojih dni smrt. Ob prihodu v razred smo vsi imeli na svoji sem se takrat šele začela učiti abecedo ... Bogomila Kravos brala brez naočnikov svojo mašno knjigo, ki ji jo je klopi izvod Primorskega z naslovom: Tito je umrl. Spominjam se tudi dneva, ko je oče marca leta podaril njen mož ob poroki, in zelo rada tudi Pri- Tudi ta Primorski hranim. 1949 vidno zadovoljen pokazal meni in mami osebno Za mojo družino je Primorski dnevnik kakor morski dnevnik. Še danes izrezujem članke, včasih še kaj napi- priznanje, ki ga je prejel od tedanjega odgovornega vsakodnevna hrana. Razen dnevnih novic so mi pri Od takrat do danes je ostal pri nas doma šem, še hranim nekatere izvode z dogodki, ki so urednika dr. Stanislava Renka, in sicer žepno izdajo srcu predvsem komentarji časnikarjev – brez teh Primorski dnevnik, kot naš poročevalec in povezovalec, zame pomembni in so mi pri srcu. Zato še danes: Poezij doktorja Franceta Prešerna, ki je bila tedaj zame časopis ni treba, da obstaja! Všeč mi je stran brez katerega bi ostali osamljeni in neseznanjeni z ko zjutraj, ko vstanem, ko si oči pomanem, Pri- komaj natisnjena in za takratne povojne čase skoraj »mnenja, rubrike«. našim vsakodnevnim dogajanjem. Zaradi tega želimo morski v roke vzamem ... In dan se lahko začne! S redkost. Kar me zelo veseli, je spoštljiv odnos med Ra- Primorskemu dnevniku še na mnoga leta. tiskano izdajo, seveda. Po spletu pa za sprotne no- Koliko časa je minilo, koliko spominov, dogodkov, diom Trst A in Primorskim. S spoštovanjem, vice ... sprememb je nastalo od takrat pri nas in po svetu! PRI- Še na mnoga leta! Zoran Sosič Vse najboljše za uspešno prihodnost, dragi MORSKI DNEVNIK pa je tu, naš zvesti prijatelj, ki nas Milan Križman (Repen) Primorski, zvesti spremljevalec mojih malih in o vsem tem obvešča dan za dnem v našem materinem večjih življenjskih dogodkov! jeziku. Primorski dnevnik, večni partizan in naš Živka Persi Ob 75-letnici PRIMORSKEGA DNEVNIKA naj borec za pravice, narodni obstoj in svobodo slo- gredo tople čestitke prav vsem, ki si požrtvovalno pri- venskega jezika! Hvala! Ob 75-letnici Primorskega dnevnika bom, zadevate, da lahko prebiramo NAŠ dnevnik, na spletu Pia Cah poleg čestitk za tri četrt stoletja spremljanja za- in v tiskani izdaji. Naj vas vedno spodbuja misel, da mejskega življenja, izrazil še veliko zadovoljstvo karkoli nam posredujete, ne gre nikoli neopazno mimo Odkar sem postala naročnik Primorskega dnev- nad tem, da že nekaj let razpolagamo s spletno in da smo vam hvaležni za ves vaš stalni trud in delo. nika v tiskani obliki in še bolj, odkar izhaja tudi v verzijo časopisa, ki nam dovoli, ne samo, da ga be- Naj živi PRIMORSKI DNEVNIK! digitalni obliki, je postal Primorski dnevnik moj dnevni remo »svežega« tudi kadar smo kjerkoli v tujini, S toplimi pozdravi sopotnik. Dan se ne prične brez branja časopisa, ak- ampak, da nam je celo na razpolago že v prvih mi- Marjuča Čok tualnih novic, mnenj in obvestil. Ko grem po svetu, nutah dneva, nekaj minut po polnoči! predvsem z SPDT-jem, s prijatelji ali z družino na do- Pavel Fonda Primorski dnevnik je del mojega vsakdana že pust, si vedno vzamem dovolj časa, da preberem od otroštva, ko sta ga prebirala mama in tata, sama njegove strani in ostanem v stalnem stiku z domačim Tania Skerlavai pa sem prečitala le kak članek in televizijski okoljem in slovensko besedo. Ob ponedeljkih pogrešam program. Potem pa sem se začela zanimati za razli- ta domači zvon, ki pa je toliko bolj glasen ob torkih, saj Spoštovani! čne članke od politične kronike do kulturnih do- je še bogatejši z novicami, predvsem iz sveta športa. Moje sploh prvo čtivo v komaj odkritem ma- godkov. Danes preberem naslove o politiki le bežno, Njegove priloge iz gledališkega sveta pa popeljejo še v ternem jeziku je Finžgarjev roman Pod svobodnim ker se o slednji seznanim po televizijskih dnevnikih, ta magični edinstveni svet, ki ga večkrat pogrešam, saj soncem, ki je kot prvi podlistek izhajal v novou- preberem pa vse članke o tržaškem in nekatere o me spominja na mladinsko obdobje, ko sem si lahko stanovljenem Primorskem dnevniku in sem ga ve- goriškem dogajanju. Najbolj me zanimajo Pisma kot reditelj in nato kot blagajnik neštetokrat ogledala stno strigla ter hranila kar nekaj let, dokler ni izšla uredništvu in Tako je (morda) ... ter vsa mnenja in predstave in se v njih še bolj poglobila. Hvala za to, kar nova knjižna izdaja. Zdaj pa me naš Primorski – rubrike. Prav poseben slog pisanja imata Marjan si, dragi prijatelj Primorski dnevnik. kljub 59-letnem življenju v zdomstvu – povezuje z Kemperle in Igor Pison in vsi njuni članki so Mirna Viola domačimi kraji in ljudmi, za kar velja moja prisrčna nadvse zanimivi! V našem dnevniku – in to podčr- zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem! tam – je veliko različnih člankov ter mnenj, od Mirella Urdih Merkù zgodovinskih do socialnih, od športnih do kulturnih in posebno zanimivih in nazadnje še hvalevredna Ime mi je Dario Andlovic in sem delal kot stran, ki je v pristojnosti mladine! Hvala vsem, ki raznašalec Primorskega dnevnika od leta 1977 do Ko se Primorski dnevnik spremeni v ročno pripravljate naš Primorski dnevnik! 1979. Zahvaljujem se vodji Vojku Slavcu in po- delo ... [email protected] zdravljam vse bivše delavce v tiskarni časopisa, Greta kjer smo se zjutraj zgodaj živahno in prisrčno Od nekdaj je Primorski del mojega vsakdana. imeli. Prižgali smo skuterje in se poslovili z na- Po pravici povem, da si svojega vsakdana brez Nekoč so k nam domov po pošti dostavljali še Novi smehom ter se odpravili na dostavo časopisov. Primorskega dnevnika enostavno ne morem pred- list, Demokracijo in Gospodarstvo. Očetu je tisk Sedaj, ko sem po poklicu fizioterapevt in hiroprak- stavljati. nudil izhodišča za modrovanje s prijatelji. Pogovarjali tik, se z nostalgijo spominjam teh posebnih časov. Primorski dnevnik je za vse nas veliko bogastvo, so se bolj ali manj umirjeno, dokler kdo ni omenil v nekem smislu je tudi naš sogovornik, soustvarjalec pisanja Katoliškega glasa, Dela ali Piccola. Takrat se Spoštovani, časa in razmer, v katerih živimo. Ob prebiranju našega je lahko razvnela burna razprava. Osrednji italijanski rada bi z vami delila spomin iz otroštva iz prvih dnevnika imam včasih celo vtis, da se na daljavo pogo- časopisi so mi postali zanimivi v letih samostojnega šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ko je gospod župnik varjam z našimi ljudmi, ki se mi na straneh prikazujejo, odločanja. med priliko pozval, naj ne beremo neprimernega z njimi sočustvujem, sem nanje tudi ponosen, če so Petdeseta in šestdeseta leta so seveda oddaljen čtiva, je med temi bil tudi naš priljubljeni dnevnik. ustvarili nekaj lepega, se z njimi veselim, pa tudi delim spomin, današnji čas je drugačen in poročevalsko Dragi prijatelj, To nas doma ni motilo, bili smo naročeni in žalost, če se jim je kaj ponesrečilo. manj pester. V jutranjih urah je itak vse upočasnjeno: v tvoji družbi popijem jutranjo kavo. Obračam ga z veseljem brali. Kot človek, ki je globoko zasidran v ta tukajšnji vstajanje, umivanje, odpiranje oken, odklepanje strani in ti me obveščaš o tem, kar se dogaja po To mi polemika, ampak otroški spomin. slovenski športni svet, pa moram urednikom Pri- vhodnih vrat in koraki do poštnega nabiralnika. svetu in pri nas. Hvala in vse najboljše za tvoj 75. Vse najboljše, Primorski dnevnik, in vsem morskega dnevnika samo čestitati in se jim zahvaliti, Edino občasno vznemirjenje predstavlja raznašalčeva rojstni dan! vam, ki ga pripravljate. da naš šport tako zavzeto spremljajo in ustvarjajo zamuda, zaskrbi me, da se mu ni kaj pripetilo. Ko Barbara Corosez Marija tudi torkovo športno prilogo, ki je prav gotovo svo- Sreda, 13. maja 2020 7

Primorski dnevnik je prihajal in odhajal v žepu nonotovega suknjiča. Bil je, ta ogromna popisana plahta, stalnica na naši popoldanski mizi. Mama je shranjevala izrezke posameznih člankov in to delava z bratom še danes. Potem pa sem nekega dne spoznala, da pravzaprav lahko tudi sama kaj napišem: o dogajanju v Nabrežini, o društveni dejavnosti. Prispevke sem tipkala s svojo malo Olivetti. Zjutraj sem se prebujala zgodaj, da sem skočila na avtobus ob 6. in prišla še v doglednem času do ulice Montecchi, spustila kuverto v nabiralnik ter jevrstni podvig, za katerega je ves zamejski športni slednik svojega predhodnika, Partizanskega dnev- bilejno številko ob 20. obletnici z podpisi številnih se nato delno peš, delno z nabito šestico svet lahko vsem ustvarjalcem samo hvaležen. nika, in za vselej ostani Naš, duša slovenskega znanih in zgodovinskih urednikov. peljala proti Vrdelski rebri, kamor je svež ča- Zato: ob visokem jubileju iskrene čestitke v naroda v zahodnem Zamejstvu matične domovine. Mislim, da je bila zamisel pred 75. leti o ustano- sopis prihajal v vsak razred, da smo ga, vsaj srčni želji, da Primorski dnevnik ostane še naprej Katja Kjuder vitvi časopisa bistvena za nas, in je edina, ki traja še mi klasiki, vsak dan prebrali in ga predebati- to, kar je danes. Srečno! danes. rali. Ivan Peterlin Živijo ob vašem in našem jubileju. Vztrajajte še Po končani maturi pa sem zadihala Pri- predsednik ZSŠDI dolgo naprej! morski od znotraj: sobe z dolgimi lesenimi Silvana Valoppi mizami in starimi pisalnimi stroji. Odprta Primorski dnevnik beremo v družini vsak dan, okna. Sprejel me je Duško Kalc in mi razložil, dobimo ga že v zgodnjih jutranjih urah in ga z Primorski dnevnik je pred leti, vsled velike kako nastaja dnevnik. Nad nami, mladimi veseljem vsi prelistamo in preberemo. Spominjam se krize, dolgo časa prenehal izhajati. Takrat sem mislil, praktikanti, so bedeli izkušeni mojstri, legende, svojega otroštva, ko je bil moj nono raznašalec Pri- da nas ni več, da nimamo več lastnega obraza in da ki sem jih dotlej poznala samo po imenu, med morskega dnevnika. Nekaj let od tega pa sem tudi je nad nami prazno in sivo nebo, pod katerim se iz- njimi zlasti Albin Bubnič in Vladimir Kenda. sama pisala za mladinsko prilogo Primorskega dnevnika gubljamo v anonimni množici ljudi. Danes znova In odgovorni urednik Jože Koren. Bilo je leta Š.U.M.- Šepet Ulice Montecchi – bila je zelo lepa izku- ozaveščam bogastvo, ki nam ga vsakodnevno prinaša 1980, ob 50. obletnici smrti Bazoviških junakov. šnja. Primorski dnevnik, bogastvo identitete in jezika. Bojan Brezigar je urejal prilogo ob pomenljivi Nika Čok Marko Sosič obletnici, ter me povabil, naj nekaj napišem o oskrumbah spomenika. Pomembne naloge Ne poznava se še niti polovico tvojih lepih 75 nisem znala razrešiti v uredništvu, kjer so se let. Pod tem imenom si se rodil sredi osvobojenih stalno pretakali ljudje in ni bilo potrebne mest, z energijo in navdušenostjo komaj prebedene Primorski dnevnik diši po vsakodnevnem tišine, temveč doma, v odkrivanju vsega, kar človeške nočne more. A tvoje čvrste korenine rojstnem dnevu! se je skrunskega dogajalo na bazoviški gmajni segajo dlje, v gozdove, v ilegalo, ko si v najhujših, Zlatka Obed v desetletjih po vojni. Objave tistega prispevka neznosnih pogojih širil informacije, znanje, kulturo se spominjam s ponosom in hvaležnostjo. in iz nas Slovencev, Primorcev, delal skupnost. To Kaj je meni Primorski dnevnik? Imam prav Primorski je še vedno in vse bolj del mo- delaš že več kot 75 let: ko te zjutraj primemo v roke lahek odgovor, če samo pomislim na otroška leta jega vsakdana. Ker vse nas, člane, naročnike, ali v zadnjih letih podrsamo po ekranu, se od v hiši mojih nonotov pod gorami trnovskih bralce zavezuje vsemu, kar smo bili, in temu, Trbiža do Milj povezujemo. Najvažnejši od štirih gozdov. Poslušanje šepetanja takratnih odraslih, kar želimo postati. Na njegovih straneh se stebrov, ki nas delajo skupnost, poleg tebe še šola, ko so skrivaj prenašali drug drugemu novice,pre- prepoznavamo, saj je tudi iz njegove vsebine društveno prostovoljno delovanje in gospodarstvo, brane in na pamet ponavljane besede partizanskega vse do danes rasla kritična misel in vpetost v si bil priča razvoju naše skupnosti, iz preporoda po bojevanja v gozdovih tam nad Idrijo in Vipavsko Ob priliki praznovanja 30-letnice Primorskega široko manjšinsko problematiko. Ko je bil Pri- črni noči skozi vzpone in včasih padce, pisal si o dolino. Pozneje sem izvedel, da so tiste tiskane dnevnika v Kulturnem domu (1975). morski v nevarnosti, da obmolkne, sem se nevihtah in o jasnih sončnih dneh našega človeka. besede izvir tega časopisa. To mi je v prsih ostalo Fabio pred poldrugim letom spraševala, kaj bi bili Brez tebe ne bi vedeli drug za drugega, omogočaš ljubeče in nepozabno. brez njegovega glasu. Do katerega smo lahko nam, da se veselimo uspehov vsakega od nas. V sedanjosti mi Primorski dnevnik dopolnjuje kritični, kdajpakdaj nezadovoljni, pa vendar Berem te s strastjo in zelo poglobljeno. Po inženir- lokalne novice in še dodatno posebne novice o vedno hvaležni: da bi njegov obstoj rešili pred skem stereotipnem pristopu (natančnost in zapo- kar nas je tu živečih Slovencev. To se pravi, da rad rezi, ki so grozili vsem manjšinskim dnevni- rednost ...) z veliko težavo preskočim katerikoli čla- berem naše novice. Hvala vam, hvala. kom, smo se pravzaprav zavzeli vsi in v tistih nek. Ko te berem, izvem kaj se dogaja z nami na Darko Klanjšček kriznih dneh delili napetost in zaskrbljenost, Goriškem. Ob klepetu z znanci ali prijatelji s Trža- (izkoreninjen iz Šempasa) da so telefonska sporočila švigala in si sledila škega nam ne bi zmanjkala tema, o kateri govoriti, tudi pozno v noč. Ko sem prebrala proračunski odpiraš mi pogled v Benečijo, v Rezijo in Kanalsko dokument, v katerega je bilo vpisano tudi fi- dolino. Ko te berem, spoznavam ostale slovenske nanciranje našega dnevnika, sem ganjena, in druge manjšine, s katerimi izzivi se kosajo, kako utrujena a polna novega upanja zadihala. Tako jih rešujejo. Tvoje nedeljske teme, zgodovinske, danes, ko Primorskemu želim, naj živi še na- znanstvene, tehnološke ali tudi kulinarične poglo- daljnja desetletja, kdajpakdaj z iskrico nejevolje, bitve so strokovne. Pogosto pomislim, kako smo kritične misli, pa vendar s ponosom zaradi iz- lahko srečni, da imamo tak dnevnik, ki po kakovosti Vaše vabilo za prispevek ob 75-letnici Pri- jemne usode, s pogledom uprtim v širino de- in razgledanosti krepko, za nešteto krat presega morskega dnevnika mi je vzbudilo cel naval spomi- želne, obmejne, državne, vseslovenske in ev- številčnost skupnosti, v kateri se rojeva. nov. Zelo lep spomin hranim na glavnega urednika ropske stvarnosti. Tako se ga bom spomnila v Ob tvojem rojstnem dnevu bi se rad zahvalil Stanislava Renka. Po mojih izkušnjah je bil spodbu- senatni zbornici za njegov 75. rojstni dan. vsem novinarkam in novinarjem, ki te pišejo, so- den, razgledan in velikodušen. V jeseni leta 1955 Tatjana Rojc delavkam in sodelavcem, ki te bogatijo, a tudi foto- sem po povratku iz Pariza (kjer sem eno leto sledila grafom, tiskarjem, raznašalcem, vsem, ki prispevajo tečajem Alfreda Cortota in Nadie Boulanger) nekaj tudi majhen kamenček, lahko tudi drobec, da te časa objavljala v Primorskem rubriko svojih spomi- vsak dan berem z užitkom. Kljub številnim letom, Dobro jutro, vsako jutro s Primorskim dnev- nov na pariško leto v obliki vinjet, črtic. Ne vem več, kar si stalno med nami, najprej v gozdovih in skrit nikom. kateri je bil naslov, podpis je bil »Marija Ivana«, ime v domovih, v tovarnah, na plaži, povsod kjer smo te Sonia moje mame. Spodbudo, da grem v Pariz, mi je dal brali v naslednjih rodovih, si še vedno mlad in ti Boris Pahor. Omenil mi je ime znamenitega založnika voščim da bi tak še dolgo ostal. Brez tebe bi ne bilo Pozno sem prebrala vaše vabilo ob jubileju. So Doreta Ogrizka, ki sem ga v Parizu spoznala in me naše skupnosti. V pričakovanju jutrišnje številke, nekatera sporočila, ki jih bralec spregleda, ker misli, da je vključil v krog mladih slovenskih umetnikov, ka- ko bova spet drug drugega oplajala, ko boš odnesel ga ne zanimajo. Pa vendar. terim je nudil štipendije za študij v Parizu. Leto se je delček mojega življenja do Alp in do morja in me Primorski dnevnik pomeni za tiste, ki so ga končalo s klavirskim nastopom pri UNESCO, kate- boš spet, kot vsak dan, bogatil tako, kot danes še spremljali od samega začetka, pripadnost neki skup- remu je prisostvoval tudi g. Ogrizek. slutiti ne morem, ti iz srca izrečem: hvala, Primorski nosti, ki so si jo morali že v šolskih klopeh priboriti Pošiljam vam fotografijo, ki mi je zelo pri srcu. dnevnik, in še na mnoga leta. iz dneva v dan, iz leta v leto. V samem začetku izha- Mislim, da je iz leta 1950, na njej sem skupaj z Bo- David Peterin janja, v letih 1945 do 1950, si moral časopis naročiti risom Pahorjem, njegovo sestro Evelino in Alojzom v trafiki, tebi najbližji, da so ti ga shranili. Prejemali Rebulo na Travniku v Gorici. Mislim, da je bila pos- Hvala, ker vztrajate kot moj najljubši slovenski so ga samo zate in nekateri upravitelji so to uslugo neta za časa našega takratnega izleta v Brda, verjetno dnevnik že 75 let! odklanjali z raznimi izgovori. Kupci časopisa so bili v Števerjan, za nek pomladanski praznik. Tomaž Kraigher, označeni kot »sčavi«. Danes so boljši časi, če ne Damjana Bratuž Ljubljana najdeš časopisa na vratih ali v poštnem nabiralniku, ne misliš, da ti ga je »poredni« sosed strgal ali ti ga 1945 - 2020 Dragi Primorski dnevnik, vzel. Danes ga v mestu preko raznašalca prejmeš že 75 krat hvala, v pravem pomenu besede si bil od samega za- ob petih zjutraj. Če ga ni, si že v skrbeh ali se je ra- četka nepogrešljiv »član« moje družine. znašalcu kaj zgodilo, da motorček ni vžgal, da je kljub težavam izhajate! Spomini na otroštvo, ki segajo v šestdeseta imel karambol, da je poledica, v primeru, da naslovnik 75 krat hvala, leta prejšnjega stoletja, so zame neločljivo povezani stanuje v višjih legah mesta. Danes ti ne šine v glavo, da nas o vsem obveščate! z mojim nonotom. Vidim ga pri mizi, ko bere »ne- da bi PD lahko ne izšel. Lahko se imaš za privilegi- 75 krat hvala, skončni« podlistek Ukana. Bil si mi ob strani v Lju- ranega meščana, da ti prinesejo časopis domov, da za nas obstajate! bljani, tako kot ostalim Zamejcem, ki smo svoja medtem ko morajo drugi na plan, lahko ti bereš pa- študentska leta preživljali v Jugoslaviji. pirnati časopis ob jutranji kavi. Praznuješ obletnico v težkih časih, med viru- Pd nas združuje v jeziku, v kulturi, v informaciji, TORTO IN NAGELJNE som s krono, z njegovimi prepovedmi ter strahovi pripomogel je z drugimi sredstvi ohraniti slovenski IZ SRCA POKLANJAMO in težkimi gospodarskimi razmerami, ki človeštvu jezik, nas zabavati z druženjem na masovnih potovanjih IN NEŠTETO LET pretijo lakoto. Ampak tudi v časih (morda) nove po Evropi, ki so zdaj prepovedana. Plesali smo na no- VAM NADALJNJIH VOŠČIMO zavesti, boljše, bolj človeške. vinarskih plesih in obiskali smo zgodovinske točke, Dragi Primorski, bodi pogumen glasilec novih pomembne za nastanek časopisa. Za Slovensko kulturno društvo Barkovlje razmer, modrih zamisli in izbir, v katerih se bomo Seveda hranimo še nekatere za nas pomembne Žensko vokalno skupino Barkovlje prepoznavali vsi, ki želimo pravično življenje za vse številke časopisa, v katerih je spomin, na kar smo sami in Glasbeno kambrco v tesnem stiku s čisto naravo. Bodi ponosen na- doživeli, kaj prijetnega ali neprijetnega. Posebej še ju- predsednica Sandra Poljšak 8 Sreda, 13. maja 2020

Zgodba o zvestobi Bere ga in hrani od prve številke DOLINA – Šel je na Gorico in si kupil časopis: ne kateregakoli, pač pa prvo številko Primorskega dnevnika, ki je 13. maja 1945 prvič izšel s tem imenom in se tako, brez posebnih pojasnil, »poslovil« od svojega predhodnika, Partizanskega dnevnika. Dolinčan Slavko Slavec tisti izvod še danes skrbno hrani. »Bilo je takoj po vojni. Takrat sem bil še mladoleten, vedno smo krožili po vasi, če nismo imeli drugega dela,« se spominja Slavko Slavec. »Na Gorici so ga prodajali,« po telefonu pove čili 90-letnik. Želeli smo ga obiskati, a to zaradi trenutnih protikoronavirusnih omejitev ni mogoče. »Že od mladih let me je namreč zanimalo vse, kar je bilo narodnostnega, političnega. Primorski dnevnik sem kupil, ker je bil edini slovenski časopis. Prebral sem ga in nadaljeval vse do današnjega dne.« Kupil ga je zase, pojasni, ne pa za koga drugega; kasneje se je na naš časopis naročil in še danes je naročnik. Za izvod Primorskega dnev- nika je moral odšteti eno liro. »Za primerjavo: takrat sem pri Zarotu pasel živino, za en dan Uslužbenci Založništva tržaškega tiska leta 1985 ob 40-letnici Primorskega dnevnika dela sem prejel 15 lir. Kruh smo plačevali 2,4 lire, če smo ga NADALJEVANJE S PREJŠNJE STRANI Leta 1980 sem bil zaposlen kot časnikar na Primorskem dnevniku. kupili s tessero, na črno pa je bil 10 Slavko V nedeljo, 4. maja, je bil deževen dan; na Majenci smo med eno ploho lir,« navede Slavec in obudi spomin Slavec Primorski dnevnik je zgodovinski unikat. Za seboj ima slavno in drugo skušali izpeljati kulturni program pod majem. Naenkrat je v na živilske nakaznice. Kljub zgodovino, saj je naslednik časopisov Edinost in Partizanski dnevnik, vas planila novica, da je Tito umrl. Mešani pevski zbor Obala je po na- devetim križem je njegov edinega in svojstvenega časopisa med drugo svetovno vojno v stopu odšel na pogostitev na osmico na Suhorje k Oskarju Slavcu – spomin še kako oster, če okupirani Evropi. To mi je še najbolj v čast. Poleg tega je moja družina Kusu. Zbor je vodil zdaj že pokojni dirigent Mirko Slosar. Ko je vest pa se česa ne bi spomnil, že od vsega začetka izhajanja časopisa, takoj po vojni, njegov zvest na- dohitela tudi njih, so pevke in pevci vstali in z ganljivo toplino zapeli lahko pogleda v dnev- ročnik. Prvi se je naročil moj nono Josip Grgič. Pesem o Titu. nike, v katere si od Meni osebno je bilo v čast, da sem bil soustvarjalec časopisa, ko nekdaj zapisuje sem bil sprejet v službo v prvih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Tam nekje med svobodnimi polji, raznovrstne po- kot kurir in nato pot linotipist v stavnici. Na dnevniku sem bil kjer iz zemlje klije mlada rast, datke – od vre- zaposlen celih dvajset let. Bili so lepi in zanimivi časi, ustvarjali smo njemu, ki vodnik nam je najbolji, mena do cen ži- časopis, kot da bi bil naš, oziroma smo vsi delali za našo skupnost in smo zložili pesem to na čast: vljenjskih potreb- med delavnimi kolegi je vladalo tovariško in prijateljsko vzdušje. Tito, naša svetla bojna slava, ščin in storitev, V stavnici se je takrat tiskalo poleg dnevnika še tednik Gospo- Tito, naša dika in naš vzor! kot so npr. darstvo, mesečnik Turistični informator in Bolettino degli Sloveni, Koder vodi tvoja nas zastava, osminka vina ali namenjen parlamentarcem v Rimu. Delalo se je v dveh izmenah: po- za teboj pojoč gremo navzgor! obisk pri brivcu. poldanski in večerni. Glavna je bila večerna, in sicer od 19. do 1. ure »Ob po- po polnoči in to vsak dan tudi ob praznikih, samo ob nedeljah smo Čim sem zvedel za novico, nisem čakal, da bi me iskali, temveč nedeljkih in imeli prost dan. Ko so v stavnici zabrneli stroji linotipistov ob zvokih sem kar sam telefoniral v uredništvo. »Pridi takoj!« se je glasilo pove- drugih dnevih, »matric«, ki so padale kot toča v stolpič, je zadišalo po svincu. Norma lje. ko časopis ne linotipistov je bila 150 vrstic na uro. Tiskarji smo nekoč uporabljali ti- Na izredni redakcijski seji smo si v hipu razdelili delo. Mene je izide, ga še kako skarsko mero »čičera« (pol čičere, tri četrt čičere itd), ki je danes šla doletela naloga, naj zberem odzive ljudi po Bregu in po Krasu. Bila je pogrešam,« pove naš zvesti povsem v pozabo. Skupaj z novinarji smo sestavljali naslove, podnaslove. že tema, ko sem šel na pot; začel sem v Dolini, kjer sem seveda poznal bralec. Vprašamo ga, če mu Prva stran je bila vedno zadnja na vrsti v pričakovanju »zadnje ljudi, za katere sem vedel, da mi bodo znali strniti prave vtise in sem dnevnik v tem nenavadnem novice«. »Bozze« smo tiskali za korektorje. kmalu opravil delo. Malo bolj zamudno je bilo po Krasu, a je šlo. času pomaga pri krajšanju Proces sestavljanja časopisa je bil dolg, a zelo fascinanten. Naša Bilo je že čez osmo zvečer, ko sem se vračal z Opčin proti Trstu. časa. »Pomagate, pomagate, generacija je bila ena zadnjih, ki je časopis še tiskala z zastarelo »svin- V soju motne cestne luči zagledam naproženo roko, ki prosi za vsak dan ga bere po dve uri. čeno« tehnologijo vse do leta 1985-86, ko se je vse »kompjuteriziralo« prevoz. Ker je deževalo, sem ustavil in prisedla je gospa srednjih let Včasih pomislim, da se ga s pariškim sistemom dela. bolj po kmečko opravljena s hčerko. »Od dakle?« sem jo pobaral po uči na pamet,« se iz ozadja namesto Slavka šaljivo oglasi Na delovnem mestu ni manjkalo anekdot. Zanimiva je bila tista srbsko. »Iz Požarevca!« Takrat je v Trstu bilo zaposlenih v gradbeništvu njegova žena Anica in doda, da tudi sama dnevnik tedanjega urednika Gospodarstva Lojzeta Berceta, ki je članek, da bi kakšnih petnajst tisoč delavcev iz Požarevca in okolice, predela Srbije pogreša, če ga slučajno ni. »Nekajkrat se je zgodilo, da prihranil papir, napisal na »škartoc« za kruh in ga dal meni za na meji z Romunijo. Gospa in hčerka sta šli na obisk, z vlakom iz Beo- nam ga niso dostavili. Poklicala sem in rekla, naj mi ga pri- pretipkat na svinec. Ali pa tista o zamenjavi slik, ko je bil v osmrtnici grada do Opčin, v središče mesta pa na srečo na štop. Gospa je zado- nesejo, saj ga hočem imet!« objavljen slavljenec, v čestitki pa mrlič. Pa ko je nekega poletnega voljno kramljala z mano, a ko smo se prevesili na ulico Commerciale, Če bi si Slavko Slavec shranil vseh 22.876 številk Pri- večera prišel v stavnico karabinjer, rekoč, da je to »schiamazzo not- sem ji povedal novico: »Dali znate, da je Tito umro?« Razširila je oči morskega dnevnika od prve do današnje, bi to bilo seveda turno«, ker smo poslušali radio na ves glas, okna pa so bila odprta. od velikega začudenja, ostala je za trenutek brez sape, nato pa pretirano, saj bi v hiši zmanjkalo prostora, sam pove. Rad se spominjam prve majske nedelje na dan dolinske Majence, prizadeto izrekla: »A Tito je umro! Bože nas sačuvaj! A kad je umro?« »Zato iz njih izrežem članke, ki me posebno zanimajo, ko sem tam izvedel za smrt maršala Tita. Takoj sem se odpravil, kot »Danas posle podne …« npr. tiste o volitvah, ali pa rubriko Planinski svet, in jih pri- se je reklo, »na Primorski«. V stavnici smo se zbrali prostovoljci in Ustavil sem jima v središču mesta; poslovili smo kot stari znanci, lepim v poseben zvezek. Polno jih imam,« razkrije. V srcu pripravili seveda skupno z novinarji posebno izdajo in to brezplačno. ki ju druži skupna bolečina. Tudi hčerkin pogled je bil žalosten in namreč nosi veliko strast – planinstvo. Bil je sedemkrat na Drugič smo se prav tako za posebno izdajo zbrali ob goriški vprašujoč, čeprav vso pot ni spregovorila besede. Triglavu, osvojil ničkoliko vršacev, prehodil je slovensko manifestaciji za pravice vseh Slovencev v Italiji. Tretjič (in zadnjič) se Napisal sem reportažo, jo oddal in se spet odpravil v Dolino, na transverzalo, ponosno pove, urejal markacije in planinske je zgodilo, ko so fašisti divjali po kraških vaseh in zaključili svoj škva- Majenco. Orkester je igral, a v znak žalovanja nismo dopustili plesa. poti, »sam sem uredil pot iz Boljunca pri Jami do dristični napad v Lonjerju. Kdor se je nevede zavrtel ob glasbi, smo ga prijazno opozorili in vsak Lazareta,« navede. Za dolgoletno predanost planinstvu in V svojem osebnem arhivu hranim vrsto pomembnejših starih iz- je z razumevanjem sprejel odločitev odbora Majence. Mislim, da je navezanost na SPDT je pred desetimi leti prejel srebrni vodov časopisa: originalni Partizanski dnevnik, pa Primorske dnevnike šlo že proti polnoči, ko sem na Taborju naletel na Josipa Sancina- častni znak in diplomo Planinske zveze Slovenije, do ne- od povojnega ob- Pepija Šarneka in Draga Slavca. Pepi je v avtu imel veliko zalogo davnega pa se je še udeleževal raznih pohodov, na katerih dobja vse do današ- plakatov, vedra z lepilom in čopiče. Nisem se niti šel domov preobleč, je bil večkrat najstarejši udeleženec. Še danes je član SPDT njih dni. Arhiviral samo kravato sem snel, jo spravil v žep in prisedel. Začeli smo in se srečuje s svojimi planinskimi prijatelji, ustanovili so sem tudi vse članke, obletavati Dolino, potem Boljunec, Boršt, Ricmanje, Domjo, Mačkolje, celo neformalno skupino »Ne več mladi«, smeje razkrije. ki omenjajo Padriče vso dolinsko občino in morda še kaj čez. Plakate smo lepili povsod, Vsako jutro skrbno prelista in pozorno prebere svež in okolico. Primorski kamor smo jih lahko nataknili; v spominu mi je ostalo, da so se Primorski dnevnik, če pa se le ozre proti steni, na njej za- dnevnik je za nas posebno lepo prijemali na drogove javne razsvetljave. Akcijo smo gleda uokvirjeno prvo številko dnevnika – prav tisto, ki jo Slovence v Italiji iz- končali ob štirih zjutraj v Dolini pod majem. A nismo čutili nobene je natanko pred 75 leti kupil na Gorici. redno pomemben, utrujenosti. Zgodovinski trenutek, ki smo ga doživljali, je močno raz- Jaruška Majovski bodisi na političnem, dražil našo budnost. Pepi in Drago sta še posebej globoko doživljala kulturnem, gospo- Titov odhod, saj sta bila partizana in se jima je bilo težko sprijazniti z darskem in šport- nenadno novo vsakdanjostjo brez Tita. Jubilejna priloga nem področju, da ne Prvi, komaj zaznavni svit je pobelil Daglo. Pepi je ustavil avto ob pozabimo na oglase, ograji zraven plesišča in brez besed izstopil. Napotil se je naravnost v ob 75-letnici Primorskega dnevnika obvestila, čestitke in Jerjanovo pekarno na Gorici in se kmalu vrnil z dvema velikima štru- Izšla s Primorskim dnevnikom osmrtnice, ki dose- cama komaj pečenega kruha. Nato je zapeljal v klanec in naravnost na 13. maja 2020, leto 76 / št. 113 (22.876) žejo vse Slovence v svoje veliko, takrat kmečko, dvorišče v samem središču vaškega jedra. Italiji. Posedli smo v kuhinji za mizo, jedli topel kruh in pili kavo iz Uredništvo: Igor Devetak, Poljanka Dolhar, Aljoša Fonda Torej hvala za »kogme«. Ne spominjam se več, o čem smo se pogovarjali. Meni je vse, dragi Primorski, bilo izjemno lepo in nadvse častno v družbi dveh tovarišev, ki sta se Tehnični urednik: Marko Hussu in srečno ter uspe- lahko ponašala, da sta bila Titova borca. Posebna zahvala: Tatjana Rojc, Livio Semolič šno ob tvoji 75-le- Ko sem se odpravil domov, je bil že povsem narejen dan. V pošt- Prevajanje: Peter Szabo tnici. Pa hrabro in nem nabiralniku me je že čakala posebna številka Primorskega korajžno naprej! dnevnika, edini krat, ko je izšel na ponedeljek. Podoba na naslovnici: Andrej Pisani/Sintesi Linotipist Darko Grgič Darko Grgič Boris Pangerc Tisk: Edigraf