september 2011, 1/74. letnik cena v redni prodaji 4,40 EUR mesečnik za poljudno naravoslovje PROTEUSnaroËniki 3,85 EUR dijaki in πtudenti 2,70 EUR www.proteus.si

■ Pogovori Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka ■ Iz zgodovine naravoslovja Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka ■ Nevrobiologija Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov

proteus september 2011.indd 49 30.8.11 15:52 Zelo velik teleskop (VLT) v »ilu, ki z laserskim žarkom ustvari v višjih plasteh ozraËja umetno zvezdo ter jo s sistemom prilagodljive optike uporabi za odpravljanje motenj zaradi ozraËja, s Ëimer doseže izredno ostrino astronomskih posnetkov. Na nebu vidimo Rimsko cesto, kakršne v svetlobno onesnaženi Evropi ne vidimo veË. Foto: ESO/Y. Beletsky.

■ stran 6

Pogovori

Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka Janez Strnad, Tomaž Sajovic

Novoveška zgodovinska oblika znanosti je dejavnost in subjektivnost izključila iz svoje podo- be »objektivnega sveta«. Vendar je to »slepoto« znanosti vsaj že Martin Heidegger kritično razkril s spoznanjem, da je znanost samo eden od številnih načinov človekovega bivanja v svetu. Zato je človeško nujna odločitev, da Proteus, poljudnoznanstvena revija, odpira prostor tudi tistim »pozabljenim«, ki znanost ustvarjajo, da na osebno prizadet in kritičen način spregovorijo o svojem znanstvenem udejstvovanju, družbenem položaju znanosti in njenih človeških razsežnostih. Tokrat smo za pogovor zaprosili mlajšo slovensko mednarodno uve- ljavljeno astrofizičarko dr. Andrejo Gomboc, docentko na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko. Njeno raziskovalno področje so astronomija in astrofizika, splošna te- orija relativnosti, črne luknje, izbruhi sevanja gama, vrtenje zvezd in vrtilne hitrosti simbi- otskih zvezd. Ima tudi izreden občutek za seznanjanje nestrokovnjakov in predvsem mladih s spoznanji v astrofiziki in astronomiji. V pogovoru je med drugim potožila, da se »moški kolegi do peščice raziskovalk obnašajo sicer spoštljivo, nismo pa deležne nobenega posebnega razumevanja, ko poskušamo čim bolj uspešno krmariti med poklicnimi in družinskimi ob- veznostmi«. Zelo kritično je ocenila tudi sistem vrednotenja dela in uspešnosti raziskovalcev pri nas, »kjer se nihče ne poglablja v vsebino članka in pomen opravljenega dela, ampak samo sešteva, deli s številom avtorjev in časovno enoto ter izpolni kvadratek«. Posledica je, da mlajše raziskovalke in raziskovalci izjemno težko začnejo svoj projekt in ustanovijo svojo skupino, tudi če imajo odlično novo idejo.

proteus september 2011.indd 2 30.8.11 15:51 Vsebina 3

13 33

23

4 Uvodnik 38 Meteorologija Tomaž Sajovic Stališče Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah 6 Pogovori Lučka Kajfež Bogataj Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka 40 Naše nebo Janez Strnad, Tomaž Sajovic Prvi Zemljin Trojanec 13 Iz zgodovine naravoslovja Mirko Kokole Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do 44 Društvene vesti učenjaka Kazimir Tarman Program Prirodoslovnega društva Slovenije 23 Nevrobiologija 45 Razpis Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov 45 Table of Contents Tina Bregant

27 Fizika O interpretacijah kvantne mehanike (2) Janez Strnad

33 Naravoslovna fotografija Ivan Ambrožič, fotograf živalskega sveta Porezna in okolice Petra Draškovič

proteus september 2011.indd 3 30.8.11 15:51 Kolofon 4 ■ Proteus 74/1 • September 2011

Proteus Izhaja od leta 1933 september 2011, 1/74. letnik cena v redni prodaji 4,40 EUR mesečnik za poljudno naravoslovje PROTEUSnaroËniki 3,85 EUR dijaki in πtudenti 2,70 EUR MeseËnik za poljudno naravoslovje www.proteus.si Izdajatelj in zaloænik: Prirodoslovno druπtvo Slovenije

Odgovorni urednik: Lektor: doc. dr. Tomaæ Sajovic prof. dr. Radovan Komel Oblikovanje: Eda PavletiË

■ Glavni urednik: doc. dr. Tomaæ Sajovic Angleπki prevod: Andreja ©alamon VerbiË Pogovori Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka Uredniπki odbor: Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter ■ Iz zgodovine naravoslovja Janja Benedik Tisk: Trajanus d.o.o. Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka ■ prof. dr. Milan Brumen Nevrobiologija Najstništvo - akad. prof. dr. Matija Gogala Svet revije Proteus: viharne spremembe v zorenju možganov dr. Uroπ Herlec prof. dr. Nina Gunde ∑ Cimerman dr. Matevæ Novak prof. dr. LuËka Kajfeæ ∑ Bogataj prof. dr. Alojz Ihan † prof. dr. Miroslav Kaliπnik Naslovnica: Sokol selec: Na preži. izr. prof. dr. Nejc Jogan prof. dr. Tamara Lah ∑ Turnπek Foto: Ivan Ambrožič. mag. Ivana Leskovar ©tamcar prof. dr. Tomaæ Pisanski doc. dr. Peter Skoberne Matjaæ Mastnak prof. dr. Kazimir Tarman Marjan Richter † prof. dr. Tone Wraber dr. Igor Dakskobler prof. dr. Davorin Tome

Proteus izdaja Prirodoslovno druπtvo Slovenije. Na leto izide 10 πtevilk, letnik ima 480 strani. Naklada: 4000 izvodov. Naslov izdajatelja in uredniπtva: Prirodoslovno druπtvo Slovenije, Salendrova 4, p.p. 1573, 1001 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14, faks (01) 421 21 21. Cena posamezne πtevilke v prosti prodaji je 4,40 EUR, za naroËnike 3,85 EUR, za dijake in πtudente 2,70 EUR. Celoletna naroËnina je 38,50 EUR, za πtudente 27,00 EUR; za tujino: 40 EUR. 8,5% DDV je vkljuËen v ceno. Poslovni raËun: 02010-0015830269, davËna πtevilka: 18379222. Proteus sofinancirata: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Ministrstvo za πolstvo in πport.

http://www.proteus.si [email protected] ∂ Prirodoslovno druπtvo Slovenije, 2011. Vse pravice pridræane. Razmnoæevanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno.

Uvodnik

V Mladini je 5. avgusta letos izšel osupljiv zapis o ja Gomboc povedala nekaj zelo kritičnih besed nastopu treh letošnjih zlatih maturantkah in enega o merilih za vrednotenje visokošolskih učiteljev zlatega maturanta v oddaji TV Klub na POP TV- in raziskovalcev, sredstvu, ki s svojo neizogibno ju. Novinarka je svoj zgroženi komentar začela z formalistično močjo določa, kaj naj bi univerza izjavo: »Pripeljali so tri dekleta, ki bodo študira- bila: »Ta numerologija /... / je po mojem mnenju la medicino, in fanta, ki bo na filofaksu študiral zelo slab in birokratski način vrednotenja dela in jezike. Štiri mladce s Zoisovimi štipendijami in uspešnosti raziskovalcev /... /. To je pač sistem, popolnim nezavedanjem sveta okoli sebe (poševni po- kjer se nihče ne poglablja v vsebino članka in pomen udarek je moj),« sklenila pa s stavkom: »Tako je opravljenega dela (tudi ta poudarek je moj), ampak mladi intelektualec, ki je med intervjujem gledalce samo sešteva, deli s številom avtorjev in časovno povabil na Trnfest, lepo zaokrožil mnenje pova- enoto ter izpolni kvadratek.« bljenih, ko je mirne vesti rekel, da ga prav nič ne Izobraževanje in raziskovanje, ki ne spodbujata zanima stanje v državi, dokler on v njem dobro ži- zavesti o svetu in ki jima ni mar za pomen, ki naj vi.« Čeprav novinarka ni čisto »verjela«, da so zlate bi ga imeli za človekovo bivanje, sta ne-smisel- maturantke in zlati maturant res »reprezentativna ni. Ker pa sta obe družbeni dejavnosti, to hkrati slika slovenske mladine«, pa zapis kljub vsemu ka- pomeni, da je tudi sodobna družba ne-smiselna že, da je s slovenskim srednješolskim izobraževa- - ali z drugimi besedami, sodobna družba nima njem nekaj zelo narobe. več nobenega višjega smisla. Veliki ruski filmski Toda tudi z univerzo ni nič bolje. V pogovoru, umetnik Andrej Tarkovski (Ujeti čas. 1997) je to objavljenem v tej številki Proteusa, je dr. Andre- izgubo smisla opisal zelo natančno: »Povezava med

proteus september 2011.indd 4 30.8.11 15:51 Uvodnik 5

védenjem človeka in njegovo usodo je uničena.« sti, šele tu obstaja kot osnova njegovega lastnega Izobraževanje in raziskovanje sta med seboj nelo- človeškega bivanja. Šele tu mu je njegovo naravno čljivo povezani, njuno jedro pa je novoveška zgo- bivanje postalo njegovo človeško bivanje in šele tu dovinska oblika znanosti, in prav v njej se skri- je narava zanj postala človek. Družba je torej do- va ena od kali sodobne ne-smiselnosti. Ta oblika vršena bistvena enotnost človeka z naravo, resnič- znanosti je namreč iz svoje podobe »objektivnega no vstajenje narave, dognani naturalizem človeka sveta« izključila tako dejavnost kot subjektivnost, in dognani humanizem narave.« Vse to pa ima s tem pa tudi vsak višji smisel človekovega bivanja. v tej viziji pomembne posledice tudi za znanost: Zadnjo in za človekovo bit najbolj nevarno stopnjo »Naravoslovje bo postalo /... / prav tako znanost o takega družbenega razvoja je sociolog in filozof človeku, kot bo znanost o človeku obsegala nara- Michel Freitag v svoji knjigi Brodolom univerze voslovje: bo ena znanost.« (2010) poimenoval tehnokapitalizem. To stopnjo Zdaj lahko s Freitagom sklenemo uvodnik z mi- razvoja zaznamuje vsesplošno in popolnoma raz- slijo, kako najti zopet smisel v družbi danes. Vr- človečeno tehnokratsko upravljanje, »menežeri- niti se moramo k novoveški znanosti. Ta je svoj ranje«, razpolaganje s svetom, družbo in ljudmi. »objektivni svet« zgradila na zakonih, ki so »mno- Družba na tej stopnji ne reflektira več svoje celote, gotero reducirali na enostavno, različno na enako, ne misli in ne presoja več o ničemer (kot ne zlati kvaliteto na kvantiteto« (moderna znanost se je maturanti iz začetka uvodnika). razvijala v kapitalizmu). Vendar za zdravi razum Za naše razmišljanje je najpomembnejše, da ne- »realni svet« ni abstraktna konstrukcija »enolične- koliko podrobneje razjasnimo »napako« novoveške ga in univerzalnega skupnega«, »realnost se kaže zgodovinske oblike znanosti. V njej se je namreč in razkriva /le/ v mnogoterem, v bogastvu razlik skrivala nemišljena iluzija, da obstaja »objektiv- in rodov, v krhki enkratnosti vsake stvari in vsakega ni svet«, ki bi bil ločen od zavesti ljudi (subjek- konkretnega bitja. /.../. Za zdravi razum je bit prej tivnosti). Madžarski marksistični filozof György bogastvo heterogenega mnogoterega kakor pa revščina Lukács je tako zapisal, da je subjektivna zavest po enostavnega in homogenega, prej harmonija raz- sebi »praktična«, dejanje, ki spremeni svoj lastni pred- ličnosti kakor pa identičnost istega.« Freitagovo met. Misel je seveda Heglova. Hegel je namreč vzneseno iskanje normativnega smisla v sodobnih spoznavanje razumel kot »spravo« med tistim, ki družbah se naslavlja na vse nas: »V primerjavi z spoznava, - subjektom oziroma človekom torej -, vsemi religijami preteklosti je novo to, da smo v in predmetom spoznavanja: subjekt v tem proce- razmerju do vseh človeških stvari in nedvomno tu- su postaja v temelju zaznamovan s predmetom, di do vseh živih stvari – do celotnega sublunarne- predmet pa se nujno subjektivira, počloveči. Mla- ga sveta! – postali gospodarji usode. Naše spošto- di Karl Marx je v Ekonomsko-filozofskih rokopisih vanje, naša ponižnost, naša molitev se naslavljajo (1844) (Karl Marx, Friedrich Engels: Izbrana dela. /…/ na nas same, razumljene kot vse, kar nas ute- I. zvezek, 1969) problem spoznavanja še poglo- meljuje in povezuje. To zaobjema tri milijarde let bil. Naj Marxovo razmišljanje uvedem s še eno našega vznikanja v svetu, ki je tudi vznikanje tega Lukácsevo izjavo: »Narava je družbena kategorija.« sveta v mnogoterost njegovih biti, v njegovo bo- (Zgodovina in razredna zavest, 1985.) Razumevanje gastvo, v njegovo zavest o sebi, ki jo imamo zanj narave je vedno odvisno od specifičnih družbeno- o njem na človeški način /.../. Tisto, kar nas v tej zgodovinskih okoliščin. Izjava je pomembna zato, »reflektirani religiji« povezuje z bitjo, je bit sama, ker nas sili k pojasnitvi, kakšen je odnos med člo- vzeta neposredno kot bogastvo in kot lepota, in vekom, družbo in naravo. Za Marxa družba ni no- občutek, da smo v njej sprejeti /…/. Realnost tega bena »abstrakcija nasproti posamezniku«, posame- sveta in tega sprejemanja pa je reflektirana pred- znik je po svojem bistvu družbeno, skupnostno bitje. vsem v dojemanju nepovratnosti časa nastanka, Marxova vizija družbe je humanistična, nekapita- časa, ki nam ni na razpolago in nam tudi nikoli listična družba, njen smisel pa vsestranski razvoj ne bo na razpolago za nazaj, vse dokler bomo še človekovih bitnih moči, ki ga ne bodo omejevali smrtniki. Kot taki si namreč ne moremo dokončno egoizem ter razmerja odtujenosti, popredmetenja, prilastiti ničesar, ne od sveta ne od samih sebe, in posedovanja in gole koristnosti. V tej viziji tu- nismo zmožni ustvarjati iz nič. Vendar pa lahko di narava ni več predmet izkoriščanja: »Človeško vse sprejmemo, prenesemo naprej in povečamo, ali bistvo narave obstaja šele za družbenega človeka; pa, nasprotno, pustimo, da se izgubi.« zakaj šele tu ona obstaja kot vez s človekom, kot bivanje njega za drugega in bivanje drugega za Tomaž Sajovic njega ter kot življenjski element človeške dejansko-

proteus september 2011.indd 5 30.8.11 15:51 6 Pogovori • Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka ■ Proteus 74/1 • September 2011

Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka Janez Strnad, Tomaž Sajovic

Andreja Gomboc pred sliko spiralne galaksije NGC 6946 v ozvezdju Kefeja. Foto: Tomaž Sajovic.

Pred več kot dvajsetimi leti sem (Tomaž Sajo- in znanstvenikov o svojem znanstvenem udej- vic) v Proteusu zapisal nekoliko drzno misel, stvovanju, o družbenem položaju znanosti in da se v poljudni znanosti znanost zave sama o njenih človeških razsežnostih. Tokrat smo se sebe. Kasneje – ko sem podrobneje raziskoval odločili, da poprosimo za pogovor mlajšo slo- vzroke in posledice odtujenosti znanstvenega vensko mednarodno uveljavljeno astrofizičar- jezika -, sem ob nemškem filozofu Hansu-Ge- ko dr. Andrejo Gomboc, docentko na Oddelku orgu Gadamerju doumel, da je znanosti mogo- za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko če zagotoviti njeno širšo družbeno pomembnost na Univerzi v Ljubljani. Njeno raziskovalno samo v razumljivem, poljudnem naravnem področje so astronomija in astrofizika, splošna jeziku, pri nas v razumljivem slovenskem teorija relativnosti, črne luknje, izbruhi seva- jeziku. Obe spoznanji se združujeta v misli nja gama, vrtenje zvezd in vrtilne hitrosti nemškega filozofa Martina Heideggerja, da simbiotskih zvezd. Ima tudi izreden občutek je znanost samo eden od načinov človekove- za seznanjanje nestrokovnjakov in predvsem ga bivanja v svetu. Kar z drugimi besedami mladih s spoznanji v astrofiziki in astrono- pomeni, da znanost kot svoj bivanjski pro- miji. Večino vprašanj - razen dveh - je naši jekt ustvarjajo konkretni posamezniki s svojo tokratni gostji zastavil Janez Strnad. Na tem dejavno subjektivnostjo. Zato je popolnoma mestu se doc. dr. Andreji Gomboc zahvaljujemo logična in smiselna odločitev, da v Proteusu, tako za pogovor kot za njen prispevek z naslo- poljudnoznanstveni reviji, odpiramo prostor vom Iz česa je vesolje?, ki bo izšel v naslednji tudi osebnim pogledom slovenskih znanstvenic številki.

proteus september 2011.indd 6 30.8.11 15:51 Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka • Pogovori 7

Študirali ste na Fakulteti za matematiko in Sončevih mas. Takšne, vemo, se skrivajo fiziko in študij leta 1995 končali z diplomo v središčih mnogih galaksij. V tem pri- o tem, kako je videti padec zvezde v čr- meru sem lahko zanemarila plimsko silo no luknjo. Ali, prosim, lahko orišete svoje črne luknje na zvezdo, podobno našemu spomine na študij? Kdaj ste se odločili za Soncu, saj je ta sila v okolici zelo masivne astrofiziko? črne luknje razmeroma majhna. Na podi- Na študijska leta imam lepe spomine. Prva plomskem študiju sem v začetku skupaj z dva letnika nista bila zelo zahtevna, tako dvema italijanskima študentoma preučevala da je bilo kar nekaj časa za zabave in dru- padec zvezde v vrtečo se črno luknjo (pra- žabni del študentskega življenja. Precejšen vimo ji tudi Kerrova črna luknja), nato pa šok je prišel v tretjem letniku, ko je bilo sem se lotila problema padca zvezde v čr- naenkrat veliko število predmetov in pri no luknjo z maso, veliko približno milijon vsakem drugačen, nov pristop. Sončevih mas. V tem primeru plimske sile Za astronomijo sem se zanimala že v sre- črne luknje na zvezdo ne smemo zanemari- dnji šoli, a nisem osebno poznala nikogar, ti, saj lahko privede do popolnega plimske- ki bi se s tem ukvarjal. Takrat še ni bilo ga raztrganja zvezde. Posledica raztrganja revije Spika, tudi amaterska astronomija in učinkov ukrivljanja svetlobe v močnem v Sloveniji še ni bila tako razširjena in v gravitacijskem polju črne luknje je značilno moji okolici ni bilo nobenega astronomske- spreminjanje izseva zvezde s časom. Poe- ga društva. Me je pa navdušilo, ko sem ob nostavljeno lahko rečemo, da bi zvezda za prebiranju knjig ugotovila, da lahko s po- kratek čas zelo močno zasvetila (podobno močjo fizikalnih zakonov izvemo marsikaj kot supernova, a za krajši čas), zato bi lah- ne samo o planetih, pač pa tudi o oddalje- ko tak dogodek načeloma opazili tudi, če bi nosti, temperaturi, sestavi in drugih lastno- se zgodil v kaki drugi galaksiji. stih zvezd, ki so sicer videti na nebu le kot Moji spomini na podiplomski čas so meša- drobne pikice. Zato se mi je takrat zdelo ni: žal takrat na podiplomskem študiju še najbolje vpisati študij fizike in dodatno po- ni bilo možno izbrati astrofizikalne smeri, slušati astronomske predmete. Dokončna zato sem poslušala in opravljala izpite iz odločitev za astrofiziko je tako zorela med fizike osnovnih delcev. Samo raziskovalno študijem in dozorela z izbiro astrofizikalne delo je bilo zanimivo, a sem se počutila diplomske teme. precej osamljena, saj sva veliko večino časa delala na tem področju sama z mentorjem Potem ste ostali na Oddelku za fiziko kot in nisva bila del širše raziskovalne srenje. podiplomska študentka in asistentka in leta Spomnim se tudi, da je bilo zadnje leto in 2001 pri profesorju Andreju Čadežu dok- pol podiplomskega študija zelo naporno, torirali z delom o hitrih spremembah izse- saj sem se šele učila umetnosti usklajeva- va zvezde v bližini črne luknje. Za to delo nja poklicnih in materinskih obveznosti in sta dobili leta 2002 pomursko raziskoval- pri nekaterih na fakulteti nisem naletela na no nagrado - najbrž zato, ker ste mladost razumevanje. preživeli v Murski Soboti. Kakšni so Vaši spomini na ta čas? Bralce bo tudi zanimalo Potem ste od leta 2002 do leta 2004 raz- kaj več o črnih luknjah. iskovali na Astrofizikalnem raziskovalnem S črnimi luknjami sem se ukvarjala že v inštitutu Univerze Johna Moorsa v Liver- diplomi, ko sem pod mentorstvom prof. poolu. Tam ste se zanimali za svetlobo, ki dr. Andreja Čadeža teoretično preučevala jo opazijo na kraju izbruhov sevanja gama. padec zvezde v veliko, supermasivno črno Zakaj se štipendija, ki ste jo imeli, imenuje luknjo, ki bi imela maso okrog milijarde po Marie Curie?

proteus september 2011.indd 7 30.8.11 15:51 8 Pogovori • Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka ■ Proteus 74/1 • September 2011

Štipendije Marie Curie so evropske štipen- da se v njih v nekaj sekundah sprosti več dije, ki niso namenjene le ženskam (kot bi energije, kot je bo oddalo Sonce v desetih morda kdo sodil po imenu), ampak je za milijardah let. Na podlagi opazovanj danes njih veliko zanimanje tako med raziskoval- menimo, da nastajajo ob koncu življenjske kami kot raziskovalci na različnih stopnjah poti zelo masivnih in vrtečih se zvezd, ko poklicne poti. Natančno ne vem, zakaj so se njihovo jedro sesede v črno luknjo, in izbrali prav to ime, predvidevam pa, da ob zlitju dveh kompaktnih objektov (nev- zato, ker je bila Marie Curie ena najbolj tronskih zvezd ali/in črnih lukenj) v črno izjemnih in znanih evropskih raziskovalk luknjo. Če z ustreznimi instrumenti dovolj oziroma raziskovalcev. hitro opazujemo tisti del neba, kjer so se zgodili, lahko v daljših valovnih dolžinah Potem pa zopet vprašanje o izbruhih seva- (v rentgenski in vidni svetlobi ter radijskih nja gama, ki sodijo med pojave v vesolju, valovih) vidimo na njihovem mestu nov, pri katerih se v najkrajšem času sprosti naj- hitro ugašajoč izvor, ki mu rečemo zasij. večja energija. Ker zasiji hitro ugašajo, jih moramo opazo- V Liverpoolu sem pričela sodelovati pri vati čim hitreje po izbruhu. S tem pa tudi projektu hitrega opazovanja optičnih zasijev izvemo več o samem izvoru teh eksplozij. (angleško afterglow) izbruhov sevanja gama. Za hitra opazovanja so najbolj primerni ro- Kot pove že ime, so izbruhi sevanja gama botski teleskopi, ki delujejo brez človeškega kratkotrajni bliski sevanja gama, ki priha- posredovanja in se lahko v manj kot minuti jajo iz naključnih smeri neba ob naključnih odzovejo na sporočilo o detekciji izbruha časih. Ocenjujemo, da so ti izbruhi naj- sevanja gama, ki jim ga pošlje satelit, na močnejše eksplozije v vesolju po prapoku in primer Nasin Swift.

Satelit Swift detektira izbruh sevanja gama in preko posebne mreže Gamma ray burst Coordinates Network pošlje sporoËilo s koordinatami novega izbruha neposredno teleskopu Liverpool. Ta se samodejno takoj obrne in priËne opazovati ustrezni del neba. Posnetke obdela in jih shrani na posebno internetno stran, kjer jih le nekaj minut po izbruhu lahko pregleda dežurni

astronom v Liverpoolu ali Ljubljani. Vir: LJMU.

teleskop Liverpool (La Palma) Astrophysics Research Institute, Liverpool John Moores University, Velika Britanija posnetek neba Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, Slovenija

proteus september 2011.indd 8 30.8.11 15:51 Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka • Pogovori 9

Delali sta na teleskopih na La Palmi, na v Italiji, trije smo v Ljubljani: poleg mene Havajih in v Južni Avstraliji. O tem delu ste sodelujeta pri tem projektu še doktorska objavili članka v raziskovalnih revijah Na- študenta Drejc Kopač in Jure Japelj. Velika ture in Science. Bralce bo zagotovo zanima- večina astronomskih opazovanj pa se danes lo kaj več o delu ob velikem teleskopu. Ali še vedno opravi na klasični način, tako da danes astronomi ne »opazujejo« tudi s tele- je opazovalec ob teleskopu in ga preko ra- skopom, ki je oddaljen več tisoč kilometrov? čunalnikov upravlja, snema slike, zamenjuje Skupina v Liverpoolu, s katero še vedno instrumente in podobno. Tak primer je tu- sodelujem, ima dostop do takojšnjih (»over- di opazovanje galaksij, v katerih se dogajajo ride«) opazovanj na treh enakih največjih izbruhi sevanja gama, kar poteka na veli- robotskih teleskopih, ki so, kot ste omenili, kih teleskopih, na primer na Zelo velikem na kanarskem otoku La Palma, na Mau- teleskopu (Very Large Telescope, VLT) v na Kei na Havajih in v Siding Springu v Čilu, kjer sodelujemo skupaj z italijanskimi Avstraliji. Ko se ti teleskopi samodejno astronomi pri projektu raziskovanja lastno- odzovejo na sporočilo s satelita in prične- sti teh galaksij s spektroskopom X-shooter. jo z opazovanji, ob njih praviloma ni ni- kogar. Posnete CCD-slike že deloma tudi Ali lahko poveste kaj o Timesovi nagradi, obdelajo, jih dajo na poseben računalnik ki jo je raziskovalna skupina, v kateri ste oziroma spletno stran in opazovalci, ki delovali, dobila leta 2007? smo lahko čisto na drugem koncu sveta, jih Nagrado časnika The Times Higher za raz- lahko takoj pregledamo. Po potrebi lahko iskovalni projekt leta smo dobili za projekt preko spleta tudi prekinemo opazovanja in RINGO, v katerem smo v pol leta prišli od teleskopu naložimo drugo vrsto opazovanj. zamisli do realizacije posebnega instrumen- Kasneje vse posnetke podrobneje analizi- ta za merjenje polarizacije, ki je stalno pri- ramo, jih kombiniramo s podatki z dru- trjen na robotski teleskop Liverpool na La gih teleskopov in z opazovanji v gama in Palmi. Z njim nam je uspelo izmeriti pola- rentgenskih valovnih dolžinah, ki nam jih rizacijo optičnega zasija izbruha sevanja ga- dajo sateliti, zlasti Swift, Integral in Fermi. ma GRB060418 le 203 sekunde po samem Pri teh raziskavah sodelujejo vsi člani naše izbruhu, kar je bilo stokrat hitreje od vseh skupine: večina jih je v Liverpoolu, dva sta prejšnjih meritev. Izmerjena polarizacija je bila tako nizka, da je izključevala ne- katere teoretične modele in podpirala tako imenovane nemagnetne oziro- ma hidrodinamske modele izbruhov. Nagrada je bila veliko priznanje in spodbuda delu celotne skupine. Sama podelitev je bila v Londonu v zelo

Niz slik prikazuje galaksijo, v kateri sta se zgodila izbruh sevanja gama GRB 050709 in ugašanje njegovega optiËnega zasija, ki ga vidimo kot svetel izvor levo od galaksije. Slike je posnel vesoljski teleskop Hubble, in sicer 5,6, 9,8, 18,6 in 34,7 dni po izbruhu. Galaksija je od nas oddaljena dve milijardi svetlobnih let, je nepravilne oblike in približno desetkrat manjša od naše galaksije. http://www.astronomy.com/en/News-Observing/ News/2005/10/Short-GRB%20riddle%20answered.aspx.

proteus september 2011.indd 9 30.8.11 15:51 10 Pogovori • Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka ■ Proteus 74/1 • September 2011

imenitnem hotelu, tako da imamo na ta ve- Ob pregledovanju neba bo Gaia »spotoma« čer vsi zelo lepe spomine. opazovala mnoge zanimive objekte in poja- ve in bo tako prispevala k različnim podro- Kakšne občutke ste imeli ob predavanju Ve- čjem astrofizike. solje in mi v Državnem zboru? Vabilo za to predavanje se mi je zdelo po- Bralce zagotovo zanimajo Vaši vtisi ob sebno priznanje slovenski astronomiji in Mednarodnem letu astronomije 2009, ko ste naporom, ki jih poklicni astronomi kljub bili glavna koordinatorka. Katere akcije majhnemu številu vlagamo v raziskovalno imate za najbolj uspešne? delo, v izobraževanje študentov in v popu- Po mojem mnenju je bilo res izjemno, ka- larizacijo astronomije. Projekt Znanje ža- ko veliko je uspela narediti majhna skupina nje v Državnem zboru se mi zdi izvrstna ljudi, seveda ob izdatnem sodelovanju lju- zamisel, škoda je le, da med poslušalci ni biteljskih astronomov in društev ter učite- več poslancev, saj so predavanja namenjena ljev. Po moji oceni so bile najbolj uspešne predvsem njim. akcije Teleskop za vsako šolo, ki jo je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport, javna opa- Ste članica raziskovalnega sodelovanja Gaia zovanja in dnevi odprtih vrat na observato- pri Evropski vesoljski agenciji (ESA). Ka- rijih vse leto ter razstava Od Zemlje do veso- kšen je namen sonde, ki jo bodo predvido- lja. Ta je vključevala dve potujoči razstavi, ma leta 2012 izstrelili v vesolje? ki sta obiskali več kot sto šol in sta pot po Satelit Gaia je namenjen preučevanju na- Sloveniji nadaljevali še do konca leta 2010, še galaksije. Zelo natančno naj bi izmeril in »veliko« poletno razstavo s 120 panoji tridimenzionalne položaje in hitrosti veli- na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v kega števila zvezd v Galaksiji ter njihove Ljubljani, ki jo je omogočilo Ministrstvo lastnosti, kar bo omogočalo študij razvoja za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Galaksije, njene preteklosti in prihodnosti. je bila pozimi leta 2009/2010 ponovljena.

Zelo velik teleskop (VLT) v »ilu, ki ga sestavljajo štirje teleskopi z 8,2−metrskimi zrcali. Na nebu so vidne krožne sledi zvezd, ki so se med 45−minutno ekspozicijo zaradi vrtenja Zemlje zavrtele okrog južnega nebesnega pola. Svetel madež levo spodaj je sled Velikega Magellanovega oblaka, medtem ko so svetli deli nad levim teleskopom sledi svetlih delov Rimske ceste in zvezd

ozvezdja Južni križ. Foto: Gianluca Lombardi/ESO.

proteus september 2011.indd 10 30.8.11 15:51 Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka • Pogovori 11

Nekaj v letu 2009 pričetih akcij se uspe- da - pametno si izbirati bitke in se podati šno nadaljuje: na primer spletna stran, ki je le v tiste, ki jih je smiselno bojevati. sedaj preimenovana v www.portalvvesolje. si, in tekmovanje iz znanja astronomije za Zavzemate se za možnosti raziskovalk. Ali osnovne in srednje šole. mislite, da imajo na Fakulteti za matema- tiko in fiziko raziskovalke enake možnosti Veliko pišete v Spiko in v druge slovenske kot njihovi moški kolegi? revije in časopise. Zagotovo se Vam zdi in- Načeloma imajo, saj ni nekih očitnih raz- formiranje širokega kroga ljudi o astronomiji lik v obravnavi enih in drugih. A vendarle in astrofiziki pomembno. Kaj menite o tem? močna prevlada moškega kadra na Oddelku Ja, res se mi zdi pomembno širiti astro- za fiziko (za matematike ne morem reči, ker nomsko znanje med ljudi, zlasti zato, ker razmer ne poznam dovolj dobro) zlasti na vesolje mnoge ljudi zelo zanima, a v času višjih ravneh kaže, da vse le ni čisto ena- izobraževanja niso slišali skoraj nič o njem. ko. Podobno je tudi na mnogih fizikalnih To, zanimanje in neznanje, je žal tudi ide- inštitutih in fakultetah po svetu. Kar lahko alni teren za razne samooklicane strokov- rečem za naš oddelek, je, da se moški kolegi njake, napovedovalce katastrof, vpliva nebe- do teh nekaj raziskovalk, kar nas je, obnaša- snih teles na ljudi, prodajalce zvezd in po- jo spoštljivo, nismo pa deležne nobenega po- dobno. Več ko ljudje vedo o vesolju, manj sebnega razumevanja, ko poskušamo čimbolj nasedajo takim »strokovnjakom«. uspešno krmariti med poklicnimi in dru- žinskimi obveznostmi. Za mnoge je kritič- Kaj naj astronom ali astrofizik naredi, ko ni trenutek po doktoratu, ko težko izvedejo bere ali sliši za nekatera nenavadna mnenja eno- ali dvoletni podoktorski študij v tuji- neastronomov? ni. Koristna se mi zdi ureditev, ki jo imajo To je zanimivo vprašanje in mnenja mojih ponekod v tujini, da je raziskovalka (in tudi kolegov so različna. Nekateri menijo, da raziskovalec) po daljši odsotnosti, kot je na nima velikega smisla spuščati se v deba- primer porodniški dopust, nekaj mesecev po te ali dopisovanja po elektronski pošti ali vrnitvi v službo razbremenjena pedagoških v medijih, saj vzame veliko časa in živcev obveznosti, da lažje ujame korak z novimi ob vprašljivem rezultatu. Po drugi strani pa članki in odkritji na svojem raziskovalnem se znanstveniki vendarle ne smejo zapreti v področju. To bi po mojih izkušnjah bilo v svoje slonokoščene stolpe in ob raznih neu- veliko pomoč pri uspešnem nadaljevanju mnostih, ki krožijo po medijih, kar molčati. raziskovalnega dela po daljši prekinitvi. Konec koncev so plačani iz davkoplačeval- skega denarja in nekateri menijo, da je nji- Kako uskladite svoje delo kot docentka na hova dolžnost, da se oglasijo in predstavijo Fakulteti za matematiko in fiziko in Pe- pogled znanosti, ki temelji na preverljivih dagoški fakulteti z zahtevami družinskega dejstvih. A vendarle je korektno obveščanje življenja? javnosti in učenje kritičnega mišljenja bolj Je kar naporno. Ni magične rešitve, saj ima naloga medijev in šol, ne znanstvenikov ... dan samo štiriindvajset ur. Kot vse zaposle- Verjetno je prava pot nekje v sredini. Ti ne mame se trudim po najboljših močeh, da besedni spopadi so v nekaterih primerih res bi vlogo mame opravljala čim bolje in da bi samo prepričevanje prepričanih in vnaprej službene obveznosti čim manj vplivale na izgubljene bitke z »drugače prepričanimi«. družinsko življenje in obratno. Mislim, da Na vsako neumnost nima smisla odgovar- mi uspeva bolj za silo. Vedno bolj opažam, jati, saj ji s tem samo dajemo povsem ne- da drži, kar pravijo tisti, ki so to že izkusili, zasluženo težo. V drugih primerih pa se je in sicer da otroci zelo hitro rastejo in je zato vendarle treba oglasiti. Najbolje je - če se treba čimbolj izkoristiti tistih nekaj let, ko si

proteus september 2011.indd 11 30.8.11 15:51 12 Pogovori • Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka ■ Proteus 74/1 • September 2011

najbolj želijo in potrebujejo našo pozornost seveda ne pomeni skrajnosti, v kateri smo, in čas. Žal vsak dan nosim delo tudi domov. ko objave v kakovostnih slovenskih revijah zelo malo štejejo. Kakšen je vaš odnos do znanstvenega je- Ta numerologija, kot ste jo omenili, je po zika in do poljudnejšega jezika, v katerem mojem mnenju zelo slab in birokratski na- znanost (ki je tako ali tako namenjena čin vrednotenja dela in uspešnosti razisko- vsem ljudem) šele lahko »doseže« tudi ne- valcev, ki ne meče v isti koš samo jabolk in strokovnjake? hrušk, ampak zraven še cela drevesa, živali, Poljudno pisanje o bolj zapletenih znan- hiše, letala in pač vse, kar je. Že astrofizika stvenih pojmih ali pojavih skriva veliko se deli na več podpodročij, na katerih uspe- čeri. Marsikaj lahko preveč poenostavimo, šnosti ne moremo primerjati samo s števi- si pomagamo z napačnimi analogijami in lom člankov in citatov. Nemogoče je torej, podobno. Seveda naj bi bil poljudnoznan- da bi lahko s takim sistemom točk objek- stveni opis veliko bolj zanimiv, slikovit in tivno ocenjevali raziskovalce na raznolikih pester kot suhoparni znanstveni članki. Za- naravoslovnih in družboslovnih področjih. to je treba poleg dobrega in širšega razu- In za nameček vse z enakimi vatli, pa naj mevanja snovi, o kateri pišemo, imeti tudi delajo le raziskovalno na inštitutu ali pa talent za pisanje ali/in pa veliko vaje. na univerzi poleg raziskovanja še učijo. To Kakšno je vaše mnenje o habilitacijskih je pač sistem, kjer se nihče ne poglablja v merilih za napredovanje in merilih za pri- vsebino članka in pomen opravljenega dela, dobivanje znanstvenih projektov, v katerih ampak samo sešteva, deli s številom avtorjev imajo popolno prevlado objave v revijah in časovno enoto ter izpolni kvadratek. Sis- SCI (Science Citation Index), v glavnem tem je pisan na kožo uveljavljenim starejšim izključno tujih? Tako številčenje, dr. Anže raziskovalcem, ki že vodijo svoje skupine, in Slosar bi rekel numerologija, ima lahko več vzdržuje odvisnost mlajših raziskovalcev od posledic. Tekma za točkami lahko razisko- njih. Pri nas je namreč izjemno težko začeti valki oziroma raziskovalcu preprečuje, da svoj projekt in ustanoviti svojo skupino, tu- bi si vzel čas za globlji premislek o svoji di če imaš odlično novo idejo. raziskovalni temi; vprašanje je, ali lahko In za konec, v zadnjem času je bil ustano- raziskovalka ali raziskovalec v teh revijah vljen Center odličnosti Vesolje-SI. Ali utegne objavi vsako temo (morda je večja možnost, to pomeniti, da se astronomiji pri nas obe- da v njih lahko objavite »modnejšo« temo); tajo boljši časi? in – zahtevane objave samo v angleškem Center odličnosti Vesolje-SI združuje stro- (znanstvenem) jeziku verjetno odtegujejo kovnjake več ved, ki so na različne nači- znanstvenike, da bi pisali tudi v sloven- ne povezani z vesoljem, sateliti in njihovo skem jeziku (objave v slovenskem jeziku v uporabo. Astronomi predstavljamo le nje- merilih tako ali tako bolj malo ali pa sploh gov manjši del. Center odličnosti nam je nič ne štejejo), le v njem pa je v Sloveniji prinesel eno novo delovno mesto, tako da mogoče z raziskovalnimi dosežki seznanjati o res dobrih časih slovenske astronomije še tudi nestrokovnjake, kar pomeni, da je le ne moremo govoriti. V Sloveniji imamo tri v njem - pri nas seveda - mogoče znanosti profesionalne astronome na milijon prebi- zagotoviti njeno družbeno pomembnost ... valcev (to je zelo optimistično štetje, saj nas Če začnem na koncu vprašanja. Menim, da večina ni le raziskovalcev, ampak smo tudi je za vsako vedo nujno, da njeni raziskoval- pedagoški delavci), medtem ko je drugod v ci objavljajo tudi v tujih revijah in se na tak Evropi ta številka med štiri in dvanajst. način postavijo na svetovno sceno, na pre- pih, ki pomaga ločiti zrno od plevela. To

proteus september 2011.indd 12 30.8.11 15:51 Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka • Iz zgodovine naravoslovja 13

Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka Kazimir Tarman

»Kot sem dejal glede živih bitij, narava ne loški klasifikaciji. V strokovno izrazoslovje vsebuje nič drugega kot osebke, ki se ohranjajo je vpeljal pojma biologija in nevretenčarji. z razmnoževanjem; njihove vrste pa so le rela- Njegova knjiga Filozofija zoologije (1809), v tivno stalne, nespremenljive le začasno.« kateri je razložil pogled na evolucijo, je iz- (Lamarck, 1809.) šla v rojstnem letu Charlesa Darwina.

Mladost in študij Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet Chevalier de la Marck se je rodil 1. avgu- sta leta 1744 obubožani plemiški družini v kraju Bazentin v Pikardiji v severni Franci- ji. Bil je enajsti otrok. Starejši bratje so slu- žili v vojski, njega pa je oče leta 1750 poslal v jezuitski kolegij v Amiensu, kajti namenil mu je duhovniški poklic. Po očetovi smrti (1760) si je Jean-Baptiste nabavil konja in se priključil francoski vojski. Izbral je pot starejših bratov. V bitki s Prusi je pokazal junaštvo in sposobnost poveljevanja ter na licu mesta napredoval v poročnika. Zaradi vnetja vratnih limfnih žlez je bil operiran in oproščen vojaščine. Postal je bančni ura- dnik v Monaku. Tu je našel botaniko J. F. Chomela Traité des plantes usueles, knjigo, ki je odločilno vplivala na njegovo prihodnost. Z borno pokojnino štiristo frankov na leto Portet J. B. Lamarcka. se je odločil za študij medicine. Po štirih Vir: D. Quammen: Charles Darwin, 2008. letih je študij opustil in se poglobil v bota- niko, še posebej po obisku Kraljevega vrta (Jardin du Roi) v Parizu. Postal je študent Lamarcka poznamo kot zgodnjega evolu- znanega botanika Bernarda de Jussieuja in cionista, ki pa evolucijskih mehanizmov ni naslednjih deset let preučeval rastlinstvo razrešil. Kljub temu je bila njegova zamisel Francije. Leta 1778 je svoja dognanja ob- o spremenljivosti vrst revolucionarna in je javil v treh knjigah Flore Française. Delo je delno vplivala tudi na Darwina. Kot neola- uspelo in sprejeli so ga v francosko znan- markizem se njegova misel pogosto prebuja. stveno srenjo. Odslej je bil njegov mentor Široko dejavni naravoslovec je objavil vrsto vrhunski znanstvenik in družbenopolitično knjig in razprav s področja biologije, geo- vplivni grof Georges-Louis Leclerc de Bu- logije in meteorologije. Pomembno je pri- ffon. Na njegovo pobudo je bil izbran za speval k poznavanju nevretenčarjev in zoo- člana Francoske akademije znanosti (1779)

proteus september 2011.indd 13 30.8.11 15:51 14 Iz zgodovine naravoslovja • Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka ■ Proteus 74/1 • September 2011

NaËrt pariškega Jardin des Plantes v 17. stoletju. Vir: I. Jahn in sod.: Geschichte der Biologie, 1982.

in dobil mesto kraljevega botanika (1781). njegovo razmišljanje o evoluciji. Iz botanika V novi vlogi je odpotoval na oglede tujih je postal zoolog. Novo mesto mu je navrglo botaničnih vrtov in muzejev. Zbiral je ra- letno plačo dva tisoč petsto frankov. stline za pariški botanični vrt in prirodnine Med tedanjimi zoologi so nevretenčarji ve- za muzej. Leta 1788 ga je predstojnik vrta ljali za manj vredno področje zanimanja. postavil za kustosa herbarija z letno plačo Celo mesto profesorja za ta del živalstva ni tisoč frankov. bilo privlačno. Stvar »visoke znanosti« so bili vretenčarji. Lamarck pa se je njihovega Mehkužci in Lamarckov miselni preskok preučevanja lotil z žarom. Kot esencialist je Lamarckovo razmišljanje o evoluciji je na- sprva jemal vrste živali za nespremenljive, stalo v času francoske revolucije. V letu takšne, kot so bile ustvarjene. 1793 po obglavljenju kralja Louisa XVI. in Raziskave mehkužcev iz pariške okolice so Marije Antoniette so Jardin du Roi reor- izzvale misel o transmutaciji ali spremenlji- ganizirali v Muséum National d'Histoire vosti vrst. Opazil je, da imajo mnoge živeče Naturelle (Nacionalni prirodoslovni muzej), vrste podobnosti s fosilnimi. Odkril je celo ki je postal evropski center za zoološka raz- zvezne nize med njimi, kar kaže na njihovo iskovanja. spremenljivost. 11. maja leta 1800 ali 21. Lamarcka so imenovali za profesorja »priro- dan Floreala, VIII. leta po revolucionar- dopisa žuželk, črvov in mikroskopskih živali«. nem štetju časa, je na predavanju v Priro- Obdelave bogatih muzejskih zbirk se je lo- doslovnem muzeju prvič javno spregovoril til z veliko vnemo. Osnoval je tečaje o kla- o transmutaciji vrst. sifikaciji živalskih skupin in za živali brez Vprašanja, ki so se porajala, so bila: prvič, vretenc oziroma hrbtenice vpeljal pojem o bistvu življenja najpreprostejših bitjih, nevretenčarji (Animaux sans Vertebres). Sis- drugič, pogledi na sistematsko razporeditev tematično razvrščanje gradbeno zelo različ- živalskih vrst in skupin, in tretjič, pomen nih živali, ki so jih dotlej metali v skupni geološkega spreminjanja okolja na razvoj koš: žuželke, mehkužci in črvi, je vzbudilo življenja. V nasprotju s sodobniki, ki so

proteus september 2011.indd 14 30.8.11 15:51 Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka • Iz zgodovine naravoslovja 15

Anatomski preparati v Kraljevem kabinetu (Cabinet du Roi) v Ëasu Lamarckovega

delovanja. Vir: I. Jahn in sod.: Geschichte der Biologie.

Lamarckova evolucija Danes povezujemo Lamarcka z razlago evolucijskih mehanizmov, ki niso skladni z Darwinovo razlago. Od tu izvira negativno obeležje, ki si ga učenjak ni za- služil. Nekateri zgodovinarji na- ravoslovja mu celo odrekajo večjo vlogo pri rojevanju evolucijske misli v času pred Darwinom. Evolucijsko pa je razmišljal že njegov mentor Buffon in od tod njegova naklonjenost Lamarcku, ko mu je v vzgojo in uk zaupal svojega sina. Svoje videnje spremenljivosti vrst je Lamarck razložil v treh te- meljnih delih: Raziskave organi- ziranosti živih teles (1802, Recher- ches sur l'organisation des corps vi- pripisovali Zemlji starost nekaj tisoč let, je vants), Filozofija zoologije (1809, sam ocenjeval njeno starost v stotinah mi- Philosophie zoologique) in Prirodopis živali lijonov let. V zapisu: »Čas je nepomemben in brez vretenc (v sedmih delih, 1815–1822, nikoli težak za Naravo. Vedno ji je na razpo- Histoire naturelle des animaux sans vertèbres). lago in predstavlja neomejeno moč, s katero re- Njegove evolucijske postavke so bile: 1. šuje velike in male probleme,« je prvi poudaril vplivi življenjskega okolja živali se spre- evolucijsko vlogo časa. minjajo; 2. na spremembe življenjskih raz- V knjigi Sistem živali brez vretenc (Système mer in na nove potrebe odgovarjajo živa- des Animaux sans Vertebres) je leta 1801 ra- li s povečano rabo ali nerabo organov ali zložil sistem nevretenčarjev. Taksonomsko razvojem ustreznih življenjskih lastnosti; je opredelil iglokožce, pajkovce, rake in 3. povečana raba organ ali lastnost okrepi, kolobarnike, ki so jih poprej združevali v neraba pa vodi v zmanjšanje in zakrnitev; skupino Vermes ali po naše »črvi«. Kot prvi to deluje, če žival le ni prešla mej svojega zoolog je ločil iglokožce od ožigalkarjev ter razvoja; 4. pridobljene spremembe organov rake in pajkovce od žuželk in zanje zasno- in lastnosti dedujejo potomci, če so spre- val posebne razrede. Postavil je temelje za membe dosežene pri obeh spolih oziroma naravni sistem živalskega kraljestva. Veli- osebkih, ki rojevajo mladiče. ke novosti, ki so pri obravnavah njegovega Ko se organizem znajde v novem okolju v znanstvenega prispevka v zoologiji premalo svoji stari obliki, sprememba izziva drugač- cenjene. no vedenje oziroma način življenja. Po La-

proteus september 2011.indd 15 30.8.11 15:51 16 Iz zgodovine naravoslovja • Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka ■ Proteus 74/1 • September 2011

vihteli težka kladiva, ali z zakrnitvijo pe- ruti pri ptiču kiviju, ker so njegovi predni- ki opustili letenje, in z zakrnitvijo nog pri kačah, ko so se začele plaziti. Značilna je njegova razlaga razvoja rogov in rogovja. Takole pravi: » V pogostih medsebojnih spo- padih vznemirjenih živali, kar je še posebej značilno za samce, nastanejo napetosti, ki povzročijo močnejši tok tekočin proti glavi. Pri enih se zato odlagajo izločki roževine in pri drugih kostnina, pomešana z roževino, kar izzove rast trdih izboklin, ki so izvor rogov in rogovja.« Zanj je bila gonilna sila »stalno prizadevanje narave, da postopno bolj in bolj zapleta razno- likost zgradbe živih bitij«. Ker v naravi delu- je »težnja po napredku«, bi se stopnjevanje zamotanosti zgradbe dogajalo tudi v stano- vitnem okolju, potekalo bi celo bolj premo- črtno. Zaradi spremenljivosti dejavnikov so v stvarnem okolju živali prisiljene menjati svoje vedenje oziroma rabo in nerabo orga- nov, kar lahko zmoti pravilnost stopnjeva- nja (premočrtnost) v višjo razvojno obliko. Ker so po Lamarcku prilagoditve odgovor na »vplive okolja« in uresničenje notranjih Naslovnica Lamarckove knjige Filozofija zoologije. »življenjskih sil« in živčnega fluida, je taka Vir: I. Jahn in sod.: Geschichte der Biologie. rešitev pojava vitalistična in neznanstve- na razlaga. K tej naivni razlagi je Darwin zapisal v pismu prijatelju Josephu Hooker- ju (1844) takole: »Bog me obvaruj pred La- marcku se najprej spremeni vedenje (funk- marckovimi nesmisli, težnji po napredku, pri- cija) in šele potem zgradba (oblika) živali. lagoditvah po želji živali itd.« Neskladnosti med staro, podedovano obliko Lamarckova pripomočka »življenjska sila in in novo potrebo rešijo organizmi ustvarjal- živčni fluid« sodita na smetišče znanosti. V no, z rabo in nerabo organov in neposre- njegovem času (okoli leta 1800) pa sta bila dnim dedovanjem pridobljenih znakov. Ta to realnost in usklajena s tedanjim naravo- trditev, ki označuje Lamarcka negativno, pa slovjem, na primer poznavanjem elektrike. je bila na tedanji stopnji znanja splošno ve- Očitno se je Lamarck naslanjal na tedanjo ljavna resnica in jo je učenjak le sprejel. Ve- fiziko in ne na metafiziko. J. Roizen je sli- ljala je od Anaksagore in Hipokrata pa vse kovito zapisal: »… fluida ni mogel spregleda- do Mendlovih odkritij zakonov dednosti. ti, podobno kot mi ne spregledamo varnostnega Evolucijski proces je slikovito ponazoril s opozorila o radiaciji na vratih laboratorija.« postopnim podaljševanjem vratu pri žira- Čeprav njegova razlaga evolucije ni skladna fah, ker so se stegovale za hrano v dreve- z darvinizmom, je njegova zamisel spod- sne krošnje; z razvojem mišic pri kovačih budila evolucijska razmišljanja, ukinila je in njihovih potomcih, ki so iz roda v rod stalnost ali nespremenljivost vrst in iska-

proteus september 2011.indd 16 30.8.11 15:51 Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka • Iz zgodovine naravoslovja 17

Naslovnica Lamarckove knjige o raziskovanju nevretenËarjev. Vir: I. Jahn in sod.: Geschichte der Biologie.

la vzroke razvoja v odnosih med organiz- le zato, ker se osebki v času in zaporedju mom in okoljem. Zato uvrščamo Lamarc- rodov spreminjajo in zvezno prehajajo v ka v zgodovinski niz snovalcev evolucijske osebke novih vrst. Ker se prelivajo druga v misli. Napačno razlago je pozneje razrešil drugo, izumiranja ni. Darwin z naravnim izborom. Lamarckovo Čeprav ostro kritiziran, celo zasmehovan, dedovanje pridobljenih znakov pa je eks- pa nasprotnikom ni popuščal. »Dejstva, ki perimentalno ovrgel nemški biolog Avgust jih zagovarjam, so številna in pozitivna, po- Weismann leta 1880. Skozi stotine rodov je sledice, ki jih izpeljujem, se mi kažejo pravil- rezal repe podganam, a potomci so se ve- ne in nujne, zato sem prepričan, da bi jih le dno znova kotili z repi. Uganko o dednosti s težavo nadomestili z drugimi,« je zapisal v pa je desetletja kasneje rešil avguštinec iz Filozofiji zoologije. Brna Gregor Mendel, zato imenovan tudi »oče genetike« (objava leta 1865). Njegova Celični procesi so kot ura razprava iz leta 1865 je bila spregledana in »Življenje v vseh telesnih delih kaže urejenost »znova odkrita« leta 1900. in stanje snovi, ki omogoča organsko gibanje, Pri preučevanju hišic in lupin mehkužcev, in za to gibanje, aktivno življenje, morajo de- posebno ostrig, je Lamarcka obsedla še lovati vzbujevalni dražljaji,« je zapisal La- misel o zanikanju izumiranja vrst. V spre- marck. Uporabil je podobnost z uro. Celič- minjajočem se okolju več sto milijonov let ne sestavine in njene tekočine so primerljive Zemljine preteklosti bi ustvarjene in ne- z notranjo urejenostjo ure in začnejo delo- spremenljive vrste ne preživele. Preživijo vati, ko jih sproži sila, ki oživlja organe,

proteus september 2011.indd 17 30.8.11 15:51 18 Iz zgodovine naravoslovja • Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka ■ Proteus 74/1 • September 2011

Masajska žiraja (Giraffe cameleopardalis tippelskirchi) iz Kenije. Foto: Andraž Tarman.

posebnim vzrokom.« Hkrati s takim razmišljanjem ošteva antične učenjake in zaide v protislovje, ker »niso našli potrebe po posebnem vzbuje- valnem vzroku za organsko gibanje« in so si izmišlja- li vitalna načela, sumljivo dušo živali, vse to pripisali celo rastlinam, in še druge dvomljive ideje.

Zapletenost živega sveta in »scala naturae« Lamarck je naravo hie- rarhično povezal v »veliko verigo življenja«. Ideji se je pridružil tudi prijatelj Jean- Jacques Rousseau. Švicar- skega naravoslovca Charlesa Bonneta je navdušila tudi zato, ker tak pogled na na- ravo seže v antiko. Zamisel je upodobljena na pet tisoč nadzoruje aktivnosti in vsa organska opra- let stari mezopotamski va- vila, nekakšno organsko pero. V nasprotju zi, izkopani iz ruševin Uruka. V Bagdad- z urinim peresom pa je to pero zunaj celice. skem muzeju razstavljeno vazo so v zalivski Svojo zamisel je podprl s Spallanzanijevimi vojni (1991) ukradli. Od nje je ostalo le ne- poskusi anabioze pri kotačnikih. Takole kaj črepinj. V vencih, od dna vaze proti vr- pravi Lamarck: » ... poskusi kažejo, da lahko hu, je prikazan svetovni red. Spodnji venec življenje izmenično prekinemo in obnovimo: predstavljata zemlja in voda, višje je venec gre le za red in stanje snovi v telesu, vitalna rastlin in nad njim živali, še višje je človek gibanja se lahko pojavijo, če so spodbujena s in najvišje svečeniki, ki so v stiku z bogi-

proteus september 2011.indd 18 30.8.11 15:51 Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka • Iz zgodovine naravoslovja 19

Lamarckova razlaga o podaljševanju vratu pri žirafah. Vir: www.thehistoryofpsychology.blogspot.com/2010/10/jean-baptiste-lamarck-founder-of.html.

njo Inano. Prastaro idejo Mezopotamcev so dijo v prilagoditve in napredni razvoj, pa pozneje sprejeli grški filozofi. Ker Lamarck so razložljive z osnovnimi načeli alkemije. s to statično predstavitvijo urejenosti ni bil Organizme potiskajo v naraščajočo komple- zadovoljen, je v prispodobo iz davnine vne- ksnost naravni pretoki tekočin ali »življenj- sel razvojni pogled. ski fluid«. V Prirodopisu živali brez vretenc Razmišljal je o neki notranji kozmični za- (1815) je zapisal: »Hitro pretakanje tekočin konitosti, o življenjski sili, ki žene razvoj izjeda kanale med nežnimi tkivi. Kakor hitro živega sveta po lestvici navzgor, podobno se tok spremeni, vodi to do pojava posebnih or- kot je učil že Aristotel. Praživali (infuzo- ganov. Tokovi postanejo sedaj bolj izpopolnje- rije), črve in meduze je skozi nešteto rodov ni, bolj zapleteni, vzbujajo večjo raznovrstnost gnalo v razvoj bolj zapleteno zgrajenih bi- izločkov in snovi, ki tvorijo organe.« Čeprav tij, v smeri proti vretenčarjem in človeku. napačna razlaga, pa vendar poskus k stvar- Človek pa teži v večjo duhovnost in končno nemu razumevanju življenjskih procesov, k bogu. V razvoju vse večje organizacij- kar je bilo v času biblijskega razlage stva- ske zapletenosti lahko prihaja do razvejitev ritve življenja napredek. razvojnih nizov v stranske poganjke – po- Obdelovanje zbirk nevretenčarjev, posebej java novih oblik, prilagojenih na ustrezne mehkužcev, ga je napeljala na misel o pre- življenjske razmere. Nikoli ni zagovarjal močrtnosti razvoja od preprostejše do za- teze, da bi imela vsa bitja skupnega predni- pletenejše telesne zgradbe. Na tej podlagi je ka. Zanj evolucija ni potekala iz enega vira, zgradil sistematiko živalskega sveta v zapo- kot jo slikovito predstavlja rodovno drevo. redju od najbolj razvitega bitja, človeka, pa Menil je, da obstaja več ločenih, spontanih navzdol do infuzorijev (mikroskopskih bitij, izvirov življenja z ustreznimi razvojnimi kot so praživali). Prikazu živalskega siste- nizi v bolj zapletena bitja. Evolucija je po- ma, od najbolj razvitih do najpreprostejših tekala postopno skozi zelo dolgo obdobje oblik, je rekel »klasifikacija po degradaci- in brez nadnaravne stvaritve. Sile, ki vo- ji«. »Nevretenčarji kažejo, bolj kot ostale ži-

proteus september 2011.indd 19 30.8.11 15:51 20 Iz zgodovine naravoslovja • Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka ■ Proteus 74/1 • September 2011

Primerjalni anatom G. Cuvier v predavalnici Muséum National d'Histoire Naturelle. Vir: D. Quammen: Charles Darwin.

ravne poti učlovečenja. Zani- mivo je Lamarckovo ekološko razmišljanje o odnosu človeka do narave. Zanj je človek del narave in hkrati njen uničeva- lec. Misel, ki jo je zapisal pred dvesto leti, je zelo sodobna: »V svojem kratkovidnem egoizmu za lastno ugodje, zaradi želje po izkoriščanju vsega, kar mu je na razpolago, pri pomanjkanju skrbi za prihodnost in soljudi, deluje človek uničevalno do varova- nja (narave) in pogubno do la- stne vrste … Rekli bi lahko, da je odločen sam sebe iztrebiti in prepustiti Zemljo nenaseljeno.« Edino izumiranje vrst, ki ga je priznal, je povzročil človek. vali, presenetljivo degradacijo organizacije in Obravnavanje živalstva od člo- postopno pojemanje živalskih sposobnosti, kar veka pa navzdol do praživali je bila njegova mora zanimati filozofske naravoslovce. Posto- praktična izbira, sedaj bi rekli didaktična. pno peljejo v izhodna stanja animalizacije, do Tedaj je bilo lažje razvoj razložiti z »degra- najbolj nepopolnih živali, najpreprosteje zgra- dacijo« ali s postopnim odvzemanjem orga- jenih, ki bi jim le težko pripisali živalskost. nizacijskih dosežkov kot pa graditi od eno- Verjetno so to tiste, s katerimi je narava začela stavnega k zapletenemu. Njegova razdelitev ob pomoči dolgega obdobja in ugodnih okoli- živalstva v vretenčarje in nevretenčarje velja ščin,« je zapisal. Razvrstitvi je rekel »sca- še danes. Obravnavanje živalskega sistema la naturae« ali lestev narave. V njej je kot od zgoraj navzdol se je ohranilo še dolgo v prvi naravoslovec razložil izvor človeka iz šolskih učbenikih zoologije (na primer L. prvakov. Pokončna ali dvonožna hoja se je Poljanec: Prirodopis živalstva za višje razre- razvila s prehodom prvakov na življenje v de srednjih šol, 1929), pri nas vse do leta travnati savani. Z nenehnim iztegovanjem v 1945, ko je bil vpeljan filogenetski pogled pokončno držo in željo po širšem pregledu na razvoj živalstva (na primer Hadži-Vo- prek visokoraslih trav in dedovanjem spre- dnik-Bernot: Zoologija, 1948). memb so postali predniki človeka dvonožci. Zgodilo se je podobno kot pri podaljševa- Nerazumljen in zasmehovan nju žirafinih vratov. Razlaga je sicer napač- Med vidnimi znanstveniki sta Lamarc- na, pozitivno pa je Lamarckovo iskanje na- ka podprla le Buffon in Étienne Geoffroy

proteus september 2011.indd 20 30.8.11 15:51 Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka • Iz zgodovine naravoslovja 21

Saint-Hilaire. Zadnji je gradil na njegovih kateregakoli organizma. Takole je zapisal: spoznanjih, vendar poudaril, da so spre- »Sistem, ki je osnovan na takih temeljih, lah- membe lahko tudi škodljive in povzročijo ko buri domišljijo pesnika; metafiziki lahko iz celo propadanje. To pa so že prve kali za- tega izpeljejo povsem nove serije sistemov; to- misli o preživetju najuspešnejših. da ne more prepričati tistega, ki je seciral roko, Znan je Lamarckov spor z eksperimental- trebušno votlino ali ptičje pero.« Spomnil je nim kemikom Antoinom Laurentom Lavo- na Napoleonovo ekspedicijo v Egipt in na isierom (1743–1794). Lavoisierovih novosti živalske mumije, katerih zgradba se po več ni sprejel in je vztrajal na tradicionalni al- tisoč letih ne razlikuje od sedanjih živali. kimiji. Glede na posodabljanje zoologije in Enako velja za človeške mumije. Lamarck razvijanje evolucijskih idej je Lamarckova se je branil, češ, spremembe so prepoča- konservativnost do novosti v kemiji nera- sne, da bi jih videli na nekaj tisoč let sta- zumljiva. rih primerkih. Cuvier ga je znova zavrnil, Preizkušal se je tudi v meteorologiji, izda- češ, kako Lamarck in njemu podobni na- jal je almanah vremenoslovja in napovedo- ravoslovci mimogrede izrabijo stotisoče let val vreme za leto vnaprej. Čeprav se vreme s preprostim »zamahom peresa«, da le pod- ni obnašalo po njegovi napovedi, so ljudje prejo svojo teorijo. Odlonilen do Lamarck- kupovali almanah. Sicer pa se podobna šu- ove evolucijske misli je bil tudi Darwinov šmarstva dobro prodajajo tudi sedaj. V delu prijatelj geolog Charles Lyell. Hydrogéologie je razvil teorijo pomikanja za- Cuvierova zajedljivost pa je včasih presto- hodnoatlantske obale proti vzhodu. Morski pila meje spodobnosti. Zadnja leta življenja tokovi, ki tečejo od vzhoda proti zahodu, je slepi Lamarck preživljal v popolni odvi- erodirajo vzhodno obalo in odnešeni ma- snosti od hčerke. Cuvier je njegovo telesno terial odlagajo na zahodni. Primer očitno šibkost grdo izrabil. Ob priliki javnega kaže njegovo nagnjenost k špekulativnemu predavanja, ko je Lamarck razlagal slepoto razmišljanju. Ko so mu to očitali, se je bra- jamskih rib z nerabo oči v temi podzemlja, nil, češ, ni znanosti brez filozofije. mu je navrgel: »Mogoče je vaše lastno opu- Zanj je bil najusodnejši znanstvenik veli- ščanje uporabe oči, da bi pravilno videli nara- kega slovesa, primerjalni anatom in pale- vo, povzročilo njihovo nedelovanje.« Hčerka, ontolog Georges Cuvier (1769–1832), sicer ki je vodila šibkega, slepega očeta iz pre- sodelavec na isti ustanovi. Lamarckove evo- davalnice, ga je bodrila z besedami: »Brez lucijske razlage je odločno odklanjal. Vrste dvoma, oče, prihodnost vas bo častila.« Imela so bile zanj stalne in ustvarjene. Izumiranje je prav, saj spomin nanj ostaja in se prebuja pa je razložil s teorijo katastrof, pojavlja- v obliki lamarkizma in neolamarkizma. Po nje novih vrst pa s ponovnim stvarjenjem. njem so poimenovali 116 vrst rastlin in 103 Glede na veliko znanje primerjalne anato- vrste živali, nekaj teh je sedaj soznačnic. mije in funkcionalne soodvisnosti telesnih Charles Darwin je sprejel zamisel zakrni- organov je zavračal Lamarckovo zamisel tve organov zaradi nerabe, ki pa podleže spremenljivosti vrst. Spremembe telesnih naravnemu izboru. Lamarcku je priznal delov, kot jih je predvidel Lamarck, bi po zamisel o možnosti sprememb v organskem njegovem podrle funkcionalno soodvisnost svetu po naravni zakonitosti. Rekel bi ta- organov in ogrozile življenja živali. V Sla- kole, Darwinu je »podaril« srečno misel vospevu Lamarcku je izrekel, da ima La- Malthus, Lamarckova nesreča pa je bila, marckova teorija majave predpostavke, kot da ni prebral Malthusa. Nesporno vrednost je »živčni fluid«, ki deluje pri preobliko- ima veliko Lamarckovo delo Prirodopis ži- vanju organov, in tudi raba in neraba or- vali brez vretenc. Presenetljivo je tudi, da je ganov ne more spremeniti telesnega tipa dobil več priznanja na Angleškem, posebej

proteus september 2011.indd 21 30.8.11 15:51 22 Iz zgodovine naravoslovja • Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka ■ Proteus 74/1 • September 2011

med profesorji na medicini v Edinburghu lje organizma neposredno vlogo v dednosti. in Londonu, kot pa v domovini. Dejaven je Živali zavestno nadzorujejo svojo evolucijo, bil do zadnjega in sledil zavezi, ki jo je za- ker se samostojno odzivajo na okolje. Neo- pisal v delu Filozofija zoologije: »Ni dovolj le lamarkisti zagovarjajo premočrtnost razvoja odkrivati in preverjati resnico. Potrebno jo je (ortogenezo oziroma pravorodnost), ki jo tudi razširjati in jo prepoznati.« Lamarckov usmerja in vodi neka notranja (neznana) si- pomemben prispevek je v botanični in zoo- la, in odločno odklanjajo vlogo naravnega loški sistematiki, paleontologiji nevreten- izbora. Tako lahko rečemo, da Lamarck še čarjev in kljub storjenim napakam v spod- vedno »živi«. bujanju evolucijskega razmišljanja. Lamarck je umrl 18. decembra leta 1829 v Parizu, star 85 let. Obubožanega starč- Literatura: ka so pokopali v začasen grob revežev. Po Corning, P., 2003: Nature's magic − Synergy in Evolution and petih letih so posmrtne ostanke izkopali in the Fate of Humankind. Cambridge: Cambridge University jih zakopali neznano kje, morda v pariških Press. Jablonka, E., Lamb, M. J., 2009: ©tiri razsežnosti evolucije: katakombah. genetska, epigenetska, vedenjska in simbolna raznolikost v Ob koncu 19. in začetku 20. stoletja so zgodovini življenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Lamarckove zamisli obudili neolamarkisti. šolstvo. Zanimivo je, da je lamarkizem dobil zago- Margulis, L., 1998: The Symbiotic Planet − A New Look at vornike med znanimi zdravniki, kot je psi- Evolution. London: Weidenfeld & Nicolson. Mayr, E., 1997: This is Biology. Cambridge: The Belknap hoanalitik Sigismund Freud, književniki, Press of Harvard University Press. kot sta novelist Samuel Butler in dramatik Milner, R., 2009: Darwin's Universe: Evolution from A to Z. Bernard Shaw, nad njim pa se je navduševal London: University of California Press. tudi filozof Henri Bergson. Kot politično Moore, J. A., 1993: Science as a Way of Knowing. orodje v boju proti sovjetskim genetikom Cambridge (Massachusetts): Harward University Press. ga je zlorabil agronom Trofim Denisovič Noble, D., 2010: Glasba življenja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Lisenko. V zadnjem času se obujata »novi Pallen, M., 2009: The Rough Guide to Evolution. London: lamarkizem« in neolamarkizem (Lyn Mar- Rough Guides Ltd. gulis), v okvir katerega sodi simbiogeneza Roizen, R., 1971: The Argument of Philosophy Zoologique. kot velika evolucijska sprememba z dedno- Berkeley: University of California. stjo pridobljenih zbirk genov. Naklonjenost Sapp, J., 2003: Genesis: The Evolution of Biology. New York: posodobljenemu lamarkizmu kažejo tudi Oxford University Press. Wußing, H. L., in sod., 2005: Fachlexikon − Forscher und dela E. Jablonke, M. J. Lamb in D. Nobla. Erfinder. Hamburg: Nikol Verlagsgesellschaft mbH & Co. Čeprav je to že nova in precej zapletena KG. zgodba, o kateri bo treba še pisati, pa velja ©malhausen, I. I., 1951: Problemi darvinizma. Zagreb: JAZU. bralkam in bralcem na kratko razložiti, kaj Prenant, M., ©kerlj, B., Zei, M., 1959: Knjiga o Darwinu. sploh je neolamarkizem. To je razumevanje Ljubljana: Cankarjeva založba. evolucije, kjer imata način življenja in oko- Zimmer, C., 2003: Evolution. London: Arrow Books.

SlovarËek: Alkimija. MagiËna predstava o spreminjanju snovi, znaËilna za srednji vek, na primer pridobivanje zlata iz nežlahtnih kovin. Esencialist. Zagovornik stvarjenja in nespremenljivosti vrst. Taksonomija. Veda o opredeljevanju in razvršËanju rastlinskih in živalskih vrst v ustrezen sistem. Teleologija. Nauk o smotrnosti naravnih pojavov. Transmutacija. Spremenljivost vrst, kot si je pojav razlagal Lamarck. Vitalizem. Nazor, ki pripisuje živim bitjem posebno (nematerialno) življenjsko silo.

proteus september 2011.indd 22 30.8.11 15:51 Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov • Nevrobiologija 23

Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov Tina Bregant

Najstništvo je čas velikih tveganj, a hkrati zelo sorodnih posameznikov, ko ti postanejo tudi čas neslutenih priložnosti. Obdobje, ki spolno dejavni. Čeprav so človeški možgani ga sproži naša notranja biološka ura z nava- in njihovo delovanje med najbolj komple- lom hormonov, ne vpliva zgolj na naše telo, ksnimi, kljub vsemu lahko najdemo dolo- ampak tudi na možgane. Obdobje najstni- čene podobnosti pri drugih vrstah sesalcev. štva je obdobje velikih nevrobioloških in tudi vedenjskih sprememb, ki imajo svoj Zorenje možganov v obdobju najstništva vzrok tudi v možganih. Pri najstnikih gre tako za strukturne spre- Telesni razvoj je dobro viden. Vsa okolica membe kot tudi za spremembe v načinu opazi, da je iz otroka zrasel mladenič ali delovanja. Anatomsko so možgani najstni- mladenka. Duševni, čustveni in miselni ra- ka že skoraj enako veliki kot pri odraslem zvoj je ravno tako buren, a ne tako prepo- človeku. Skupna možganska prostornina pri znan. Burne spremembe niso »fantomske«. šestih letih že dosega 95 odstotkov svoje Vidne so z novejšimi slikovnimi metodami, največje vrednosti. Mali možgani dosežejo kot sta slikanje z magnetnoresonančnim to- svojo polno velikost približno dve leti ka- mografom (MRI) in funkcionalno magne- sneje. Danes vemo, da mali možgani omo- tnoresonančno slikanje (fMRI), ne vidimo gočajo tako kakovostno izvedbo zapletenih pa jih s prostim očesom. gibov kot tudi sodelujejo pri izvedbi neka- Velik del teh sprememb se dogaja v možga- terih miselnih in čustvenih procesov. Naj nih, ki so zaradi svoje pomembnosti odlič- spomnimo, da sama prostornina možganov no zavarovani: želatinastni organ plava v še ne pomeni boljšega delovanja. Pri ljudeh možganski tekočini, varno je spravljen pod so dokazali višje vrednosti inteligenčnega trdno lobanjo in je bil do nedavnega var- kvocienta (ne pa inteligence!) ob večjih pro- no spravljen tudi pred znanstveniki. Nove storninah čelnih režnjev. Celotna prostor- metode, kot je slikanje z magnetnoreso- nina možganov ni imela vpliva na višino nančnim tomografom, ki je neionizirajoča, izmerjenega inteligenčnega kvocienta. Ob neboleča preiskava, nam šele omogočajo, da prostornini možganov tudi ne smemo po- pokukamo v možgane. zabiti, da prostornino z zorenjem pridobijo V obdobju najstništva bi rada opozorila na tako možganovina kot tudi možganski pre- nekaj sprememb, kjer lahko spoznanja iz ne- kati, ki so napolnjeni z likvorjem. Morda je vroznanosti oziroma nevrobiologije uporabi- pomembno tudi poudariti, da prostornina mo pri razlagah vedenja najstnika, seveda pa bele možganovine do poznih dvajsetih let je vsa spoznanja treba jemati z zrnom soli. linearno narašča, medtem ko se prostornina Zavedati se moramo, da sta naše telo in nje- sive možganovine drži krivulje v obliki zvr- govo delovanje precej zapleteni in da naše njene črke u z vrhom - največjo prostornino vedenje ni enako delovanju naših možganov. - ob pričetku pubertete. Zanimivo je, da so pri sesalcih spremem- be, značilne za adolescenco, prisotne in ja- Siva možganovina - skorja sno razpoznane pri različnih vrstah, kar si V obdobju najstništva se zgodi nekaj po- razlagamo z evolucijsko prednostjo tega, da membnih sprememb v sivi možganovini: ta- se prepreči razmnoževanje znotraj genetsko ko v skorji kot v bazalnih jedrih. Prefrontal-

proteus september 2011.indd 23 30.8.11 15:51 24 Nevrobiologija • Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov ■ Proteus 74/1 • September 2011

5 let

starost

20 let

Prostornina sive možganovine

Spremembe v sivi možganovini v obdobju od otroštva do najstništva. »asovno usklajeno magnetnoresonanËno slikanje zorenja možganov v obdobju pet do dvajset let starosti v skupini zdravih otrok. RdeËa barva pomeni veËji prirast sive možganovine, modra barva pa manjši oziroma nobenega prirasta. Siva možganovina zori in izgublja prirast od zatilnih delov zadaj proti Ëelnim predelom spredaj. Prvi dozorijo predeli, ki so življenjsko pomembni: za dihanje, bitje srca, prebavo. Nato zorijo predeli, zadolženi za Ëutenje in gibanje, najkasneje pa dozorijo predeli izvršilnih funkcij, kar zajema Ëustva, samonadzor, naËrtovanje. Nazadnje dozori prefrontalna skorja. Slika je povzeta po Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA, 101(21):8174-8179, May 25 2004 [published online, May 17 2004].

na skorja, ki je sedež abstraktnega mišljenja, zorenja to glino preoblikujemo v določeno šele zori. Svojo največjo prostornino doseže- skulpturo. Koščke gline, ki jih ne potre- jo čelni režnji v povprečju pri deklicah pri bujemo, zavržemo, druge preoblikujemo. devetih letih in pol, pri dečkih pa pri dese- Starejša kot bo glina, bolj bo trda – še jo tih letih in pol, senčnični režnji pri desetih bomo lahko preoblikovali, a morali bo- in enajstih letih, temenski režnji pri sedmih mo uporabiti večjo silo, moč, dodati vodo. letih in pol in devetih letih. Tik pred pu- Morda je pomembno, da spomnim, da so berteto oziroma ob njenem pričetku je torej možgani tudi kasneje, v odrasli dobi in tu- prostornina skorje - sive možganovine - naj- di pozni starosti, še sposobni preoblikova- večja, nato pa se prostornina zmanjšuje. Si- nja in da nove povezave v možganih lahko napse propadajo in se obrezujejo, kar omo- nastajajo vse življenje. goča bolj učinkovito delovanje možganov. V obdobju najstništva, ko možgani še zori- Za lažjo predstavo to lahko ilustriram z jo, pa lahko rečemo, da je ta opisana glina oblikovanjem skulpture iz gline. Kos gline, še mehka in dobro gnetljiva. ki nam je bil dan – zlasti njegova velikost, Najstništvo nam pravzaprav omogoča, da torej celotna prostornina možganov - je v postanemo samouresničeni posamezniki. To veliki meri gensko pogojen. V obdobju dosežemo z našim delovanjem, torej s čim

proteus september 2011.indd 24 30.8.11 15:51 Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov • Nevrobiologija 25

se ukvarjamo: ali se intenzivno ukvarjamo s meni se razmerje med delovanjem limbič- športom, beremo, se učimo inštrumenta, se nih in subkortikalnih struktur v korist de- družimo s prijatelji ali pa ležimo pred tel­ lovanja čelnih režnjev. evizijo in igramo računalniške igrice. To po- meni, da kar počnemo, postane utrjeno, vti- Delovanje možganov snjeno v glino, česar pa ne počnemo, izgine. Najstništvo ni težava, je priložnost, da do- zorimo v odraslega. Zato ob dobri biološki Bela možganovina in mielinizacija osnovi potrebujemo tudi zglede, zaupanje Pri zorenju možganov so volumsko najbolj in spodbudno okolje. izrazite spremembe v beli možganovini in Najstništvo je obdobje, ko »otroci« postavijo mielinizacija. Mielinizacija je proces, ko se oziroma zmorejo ali si upajo postaviti ogle- v možganih nalaga mielin, ki je debela bela dalo pred starše in družbo. Se pa vse skupaj maščobna ovojnica okoli aksonov, ki jo od- pravzaprav začne mnogo prej, z obdobjem lagajo oligodendrociti (vrste živčnih celic). okoli drugega leta starosti, ko otrok prvič Deluje kot izolator in omogoča hitro, ka- prepozna sebe v ogledalu. Takrat prvič re- kovostno in časovno usklajeno posredovanje če sebi da in drugim, ponavadi staršem, ne. impulzov – torej dobro komunikacijo med To je tako imenovano obdobje trme. Pri živčnimi celicami. Mielinizacija poteka od približno dveh letih, ko otroci z zorenjem zatilja proti čelu in je v najstništvu najbolj določenih možganskih struktur vzpostavijo izrazita prav v čelnih režnjih, kjer so sedeži zavest o sebi in prvič rečejo staršem ne, se izvršilnih funkcij: torej kako se odločamo, vzpostavi tako imenovani boj za prevlado, kakšna je naša motivacija, ali znamo načr- prepovedi, dovoljenj smeš/ne smeš in raz- tovati, izvesti in nato spremljati dejavnost ličnega postavljanja meja, ki se v še bolj ter predvideti posledice. izraziti obliki vrne k staršem v obdobju Določene strukture, obe amigdali in hi- najstništva. Biološko, pa tudi sociološko, pokampusa, postanejo večje, spremeni pa družbeno dejstvo je, da se z najstništvom se tudi njihovo delovanje. Povezovanje in začenja obdobje neodvisnosti, ko mora sko- procesiranje informacij se povečata, spre- raj-že-odrasli človek dovolj poznati sebe, da ve, kdaj sebi reče da in drugim ne, da se ©tiriletni interval med osamosvoji, osnuje (genetsko) novo družino. sedmim in enajstim ©tirinajstdnevni interval To je za najstnika izrazito težko, uči se še letom starosti pri deËku. pri istem deËku. o sebi, drugih, svetu. Njegove izkušnje se šele nabirajo. Poleg tega še njegovi možga-

Rast možganov v prednajstniškem obdobju. SekvenËno magnetnoresonanËno slikanje možganov, ki prikazuje prirast v milimetrih: a. štiriletni interval med sedmim in Prirast v enajstim letom starosti pri deËku. milimetrih. b. štirinajstdnevni interval pri istem deËku. c. štiriletni interval med devetim in trinajstim letom starosti pri deklici. d. oznaËeni predeli najveËje aktivnosti pri isti deklici. ©tiriletni interval med devetim in trinajstim letom starosti pri deklici. Povzeto po reviji Nature, 404; 2000, OznaËeni predeli najveËje aktivnosti pri isti deklici. dostopno na www.nature.com.

proteus september 2011.indd 25 30.8.11 15:51 26 Nevrobiologija • Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov ■ Proteus 74/1 • September 2011

ni delujejo drugače. Na McLean Hospital v starejšim, hodili vsak dan ob isti uri spat in Belmontu so s poskusi s funkcionalno ma- vstajali vedno ob isti uri, redno zajtrkovali. gnetnoresonančnim slikanjem ugotovili, da Prav tu bi se dotaknila stereotipov in samo- najstniki izraza na obrazu niso prepoznali uresničujoče se prerokbe. Konec leta 2009 enako kot odrasli. Kar so odrasli prepoznali so v študiji, objavljeni v Journal of Resear- kot strah, so najstniki prepoznali kot zme- ch on Adolescence, ugotovili, da se starši, ki denost, šok ali jezo. Ob tem so uporabili so imeli negativna pričakovanja do svojih bolj senčnične režnje in amigdalo, odrasli otrok, kasneje spopadejo z bolj škodljivimi pa prefrontalo skorjo. vedenji najstnikov. Najstniki torej izkušnje sprejemajo in in- Med najstništvom, ki je sicer obdobje bi- terpretirajo drugače kot mi in naši odrasli, ološke in fizične moči, pa se izrazijo tudi dozoreli možgani. Mladostnik se tako, ve- nekatere bolezni, ki so bile pred tem pri- likokrat torej razumljivo nerazumljen, zelo krite. Spremembe so bile torej prisotne, le rad obrača k svojim vrstnikom in zglede išče izrazile se niso. Tako se v najstništvu lahko pri njih. Včasih mu tudi starši niso ravno za prvič izrazita depresija in shizofrenija, sin- zgled. V družbi pa, skoraj še iz antike, veje drom ADHD in zlasti Tourettov sindrom nerazumevanje do najstništva. pa, nasprotno, lahko izzvenita oziroma se Najstniki so zaradi svoje impulzivnosti, njuna pojavnost omili. spontanosti in odkritosti, ki so vezane na prefrontalno skorjo, in svoje neustrašnosti, Nasvet v obdobju najstništva? vezane na amigdalo in svojo željo po no- Kuharskih receptov pri vzgoji in tudi v me- vem, neodkritem, lahko pravi navdih nam, dicini praktično ni! Pomembno se je od- odraslim. Najstniki so zaradi delovanja svo- ločati glede vsakega posameznika in zanj jih možganov velikokrat kot Indiana Jones posebej. Tako lahko dam le splošen nasvet. ali Pika Nogavička. Pogumni, neustrašni, Pri najstniku oziroma pri kateremkoli članu sprejmejo tveganje, se družijo s sebi enaki- družine je pomembno, da se osredotočite na mi, kršijo pravila družbe in ne upoštevajo to, kaj on ali ona je, in ne na svoja priča- avtoritete, so telesno izredno zmogljivi, ne kovanja. Svoje najstnike sprejmite natančno spijo veliko. In vendar želimo starši za naše take, kot so, čeprav verjamem, da je včasih najstnike, da bi bili doma, kramljali z ma- to izjemno težko. Ni nujno, da se z njimi mo in očetom, ubogali navodila, se podrejali strinjate, toda kot odrasli, odgovorni starš bodite z njimi, poslušajte jih, sprejmite jih Odrasli in bodite odkriti. Če vam nekaj ni všeč, to povejte. A bodite toliko vljudni, kot ste si- cer. Tudi najstniki imajo dostojanstvo. Ra- zumevanje biološko danih sprememb lahko razumevanje najstnika in njegovega vedenja olajša, seveda pa vam stresnega življenja z najstnikom ne odvzame. SlovarËek:

RazliËno delovanje možganov pri odraslih in otrocih. Odrasli za razliko od otrok in mladostnikov lahko nadzorujejo svoje mišljenje z aktivacijo doloËenih predelov v možganih. Odrasli lahko aktivirajo prefrontalno skorjo, ki je sedež izvršilnih funkcij. Na magnetnoresonanËnem slikanju vidimo predele, ki so aktivirani s pomoËjo poveËanega pretoka krvi Otroci v njih. To vidimo kot rdeËo barvo. Povzeto po UC Berkeley News, 16. 10. 2008.

proteus september 2011.indd 26 30.8.11 15:51 Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov • Nevrobiologija 27

Amígdala. Amigdala ali mandljasto jedro je parna struktura ponavadi v otroštvu in mladosti. Na izraznost motnje vpliva mandljaste oblike v možganih. Predstavlja središËe tako genetika kot okolje. Ëustvenega delovanja. Ima pomembno vlogo pri Ëustveni Siva in bela možganovina. Možganovino − tkivo dejavnosti, prepoznavi in izražanju poËutja ter pri obËutenju osrednjega živËevja - delimo glede na videz na sivo in strahu, besa in razdraženosti. belo možganovino. Siva možganovina tvori zunanjo plast Akson ali nevrít. Dolg izrastek iz živËne celice, po katerem možganov in notranjo plast hrbtenjaËe ter je sestavljena se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti obrobju predvsem iz teles živËnih celic. Bela možganovina sestavlja celice. Aksoni so primarni prevodniki živËnega sistema. sredico možganov in zunanji sloj hrbtenjaËe ter je Združujejo se v živce. Aksoni, ki so oviti z mielinsko ovojnico, sestavljena predvsem iz aksonov živËnih celic. Mielinska prevajajo akcijske potenciale zelo hitro. ovojnica okoli aksonov ji daje belo barvo. Funkcionalno magnetnoresonanËno slikanje (fMRI). Slikanje z magnetno resonanco (MRI). Slikanje z Metoda fMRI omogoËa magnetnoresonanËno slikanje magnetnoresonanËnim tomografom je tehnika slikanja možganov med njihovo aktivnostjo. Temelji na merjenju notranje zgradbe telesa z uporabo magneta, radijskih valov razlike magnetnih lastnostih oksigeniranega in in raËunalnika. Naprava ne uporablja rentgenskih žarkov in deoksigeniranega hemoglobina v krvi. PoveËana nevronska po vseh do sedaj znanih podatkih ni zdravju škodljiva. aktivnost povzroËi premike ionov med notranjostjo in zunanjostjo celic, zato se aktivirajo ionske Ërpalke, ki Literatura: porabljajo energijo. To zaznamo kot poveËano presnovno Giedd, J. N., 2008: The teen brain: insights from aktivnost in ob tem poveËano porabo kisika. To zaznamo neuroimaging. Journal of Adolescent Health, 42: 335-43. kot upad magnetnega signala. Zaradi lokalnega upada Offer, D., Schonert-Reichl, K. A., 1992: Debunking the Myths koncentracije kisika pa se poveËa krvni pretok, ki precej of Adolescence: Findings from Recent Research. Journal of preseže predhodno porabo kisika, kar zaznamo kot porast the American Academy of child and adolescent psychiatry, magnetnega signala. 31 (6): 1003-14. Hipokampus. Parna struktura v obliki morskega konjiËka, ki Buchanan, C. M., Hughes, J. L., 2009: Construction of Social je kljuËnega pomena za uËenje in spomin. Reality During Early Adolescence: Can Expecting Storm and Sindrom ADHD (angleško attention deficit hyperactivity Stress Increase Real or Perceived Storm and Stress? Journal disorder). Primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti. of Research on Adolescence, 19 (2): 261−85. Sodi v skupino vedenjskih in Ëustvenih motenj. Pojavi se

O interpretacijah kvantne mehanike (2) • Fizika

O interpretacijah kvantne mehanike (2) Janez Strnad

Kaj nekateri fiziki menijo o interpretacijah kvantne mehanike

Drugi del zapisa navaja nekaj mnenj fizi- razpravljala Albert Einstein in Niels Bohr kov o interpretacijah kvantne mehanike. posebno na Solvayevih konferencah v dvaj- Na skromnem izboru se lahko bralci naj- setih letih prejšnjega stoletja. Einstein si je bolj neposredno prepričajo o nasprotujočih izmišljal poskuse, ki naj bi razkrili nepopol- si pogledih. Po navedbah v zapisu si bralci, nost kvantne mehanike, Bohr pa je – včasih ki jih to zanima, lahko ogledajo članke v po daljšem premisleku – pomisleke ovrgel. revijah, ki so zanimivo branje. Podobno razpravo lahko zasledujemo v ob- javljenih pismih med Einsteinom in Maxom Bornom. Paul Dirac je menil, da vprašanja, O osnovah kvantne mehanike so začeli ki zadevajo interpretacije, še niso dozorela razpravljati ob njenem začetku. O njih sta in jih kaže odložiti na poznejši čas.

proteus september 2011.indd 27 30.8.11 15:51 28 Fizika • O interpretacijah kvantne mehanike (2) ■ Proteus 74/1 • September 2011

Physics Today šno. Valovna funkcija vesolja, ki bi podrob- Oktobra leta 1988 sta Herman Feshbach in no opisala vse v vesolju, tudi nas, bi pri- Victor F. Weisskopf objavila uvodnik Posta- peljala do nesprejemljivih sklepov. Valovna vi neumno vprašanje. Izzvale so ju trditve, funkcija, ki pa zadeva samo nekaj podat- da »je kvantna mehanika na ravni atomov kov o vesolju, na primer povprečno gostoto gotovost nadomestila z negotovostjo« in da snovi, nima te slabosti. Kvantno mehaniko je »narava postala igra verjetnosti«. Naj- so obdolžili, da je nepopolna, ker ne more prej je treba ugotoviti, katera vprašanja so odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so smi- smiselna in je nanje mogoče odgovoriti. V selna v klasični mehaniki. Valovna funkcija kvantni mehaniki prinese omejitev načelo ni nekaj objektivnega. Njen kolaps zadeva nedoločenosti. Na vprašanje o energiji vo- zgolj naš opis. O osnovah kvantne meha- dikovega atoma v danem stanju sledi jasen nike je vredno razpravljati. Da bi kvantna odgovor. Na neustrezno vrašanje, na primer mehanika bila uporabno vodilo do pojavov na to, kdaj atom iz stanja preide v drugo okoli nas, potrebujemo le notranje popolno- stanje, pa ni takšnega odgovora. V kvan- ma skladno teorijo, in to imamo. tni mehaniki na ustrezno vprašanje dobimo Septembra je sledilo pet pisem, v nekate- jasen odgovor, na neustrezno vprašanje pa rih od njih so bralci zagovarjali potrebo po odgovor z verjetnostjo. interpretacijah. Ptolemajevo sliko gibanja Aprila leta 1989 so objavili sedem pisem planetov okoli Zemlje z epicikli in Koper- bralcev, ki so se večinoma uprli omejevanju nikovo sliko gibanja planetov okoli Sonca vprašanj v kvantni mehaniki in opozorili so razumeli kot dve interpretaciji. Omenili na razne interpretacije. Pisca sta pojasnila, so, da naj bi tudi v klasični mehaniki go- da ne smemo biti presenečeni, če na neka- vorili o interpretacijah. Razpravljali so še tera vprašanja dobimo odgovor z verjetno- o objektivni realnosti in se vprašali, »kako stjo. lahko kvantna mehanika da tako natanč- Marca leta 2000 sta Christopher A. Fuchs ne napovedi, če ni del fizikalne realnosti«. in Asher Peres objavila mnenje Kvantna V odgovoru sta pisca pojasnila, da nimata teorija ne potrebuje nobene »interpretacije«. S kvantne mehanike za zadnjo besedo v opi- tem sta se odzvala na pet člankov o raznih su narave. Po vrsti pa sta ovrgla nasprotne interpretacijah, ki bi med bralci utegnili razloge dopisnikov. Sklicevanje na razvoj vzbuditi neutemeljeni vtis, da je kvantna je pogosto preveč poenostavljeno. Epicikli mehanika v težavah. Če bi bilo tako, bi niso interpretacija. To velja tudi za razne to že zdavnaj razkrili poskusi. Razne »in- oblike klasične mehanike, ki jih je smisel- terpretacije« vzbujajo le varljiv občutek, da no primerjati z raznimi oblikami kvantne teorijo bolje razumemo. Zagovarjala sta in- mehanike, Heisenbergovo, Schrödingerje- terpretacijo brez interpretacije. Razčlenila vo, Feynmanovo. Treba je razločevati med sta vlogo poskusa v fiziki. »Interpretacije« naravo, ki bi jo radi razumeli, in opisom uvajajo nove pojme, ne da bi to prispevalo poskusov. k boljšemu opisu poskusov. Matematično Novembra leta 2005 je Steven Weinberg v je mogoče izpeljati, kako valovno funkcijo članku Einsteinove napake nasprotoval za- prevedemo v statistično napoved. Vse dru- gotovilu københavnske interpretacije, da go pove teorija verjetnosti. Odziv merilne mora za merilno napravo, s katero opazu- naprave je makroskopska realnost, ki jo jemo kvantni sistem, veljati klasična meha- opazijo opazovalci, »mikroskopske realno- nika. Za fizike in njihove naprave morajo sti« pa od kvantne mehanike ni mogoče veljati isti zakoni kvantne mehanike kot za pričakovati. Kvantna mehanika je uspešna vse drugo v vesolju. na širokem območju razdalj in velja splo-

proteus september 2011.indd 28 30.8.11 15:51 O interpretacijah kvantne mehanike (2) • Fizika 29

Physics World Avgusta leta 1990 je izšel članek Johna Bel- la Proti merjenju. Bell je postal znan po ne- enačbi za poskus Einsteina, Podolskega in Rosena. Neenačba ne more biti izpolnjena, če velja kvantna mehanika. Pri številnih merjenjih so ugotovili, da neenačba ne velja, in s tem podprli kvantno mehaniko. Bell je bil že od študentskih časov prepričan, da so osnove kvantne mehanike majave. Skoval je posmehljivo frazo »za vse praktične na- mene«, ki da jo je treba uporabiti v kvan- tni mehaniki. S poudarkom je zatrdil, da se besede »sistem«, »naprava«, »okolica«, »mer- jenje« ne bi smele pojaviti v osnovah kvan- tne mehanike. Razčlenil je Landau-Lifšicev učbenik, ki izraža Bohrov pogled, učbenik John Stewart Bell (1928-1990) je bil rojen v Belfastu na Severnem Irskem. Po konËanem študiju je delal v Atomski Kurta Gottfrieda iz leta 1966, ki se je zgle- raziskovalni ustanovi v Harwellu. Nato je prešel v CERN, kjer doval po Diracu in Pauliju, in članek Nica je najprej sodeloval pri naËrtovanju pospeševalnikov. Nato G. van Kampna Deset izrekov o kvantno- se je zaËel ukvarjati s teorijo v fiziki delcev. Najbolj znan mehaničnem merjenju v reviji Physica iz leta je po svojih pripombah k osnovam kvantne mehanike. Že 1988. Z obravnavo merjenja in kolapsa va- od študentskih Ëasov je kritiziral njeno pouËevanje. Pozneje lovne funkcije v omenjenih besedilih ni bil je zagovarjal stališËe, da so osnove kvantne mehanike pomanjkljive. Leta 1964 je izpeljal Bellovo neenaËbo. zadovoljen. V tej zvezi je omenil prednost NeenaËba bi morala veljati, Ëe bi bile uporabne tako Bohmove interpretacije. imenovane skrite spremenljivke. Ne veljala pa bi, Ëe teh Januarja leta 1991 se je - po nepričakovani spremenljivk ne bi bilo mogoËe uporabiti in bi obveljala Bellovi smrti - odzval Rudolf Peierls s krat- kvantna mehanika. S tem je omogoËil, da poskus odloËi kim člankom V obrambo merjenja. Strinjal o uporabnosti skritih spremenljivk. Nekaj Ëasa je trajalo, se je, da je kvantno mehaniko treba uvesti preden so poskusi pokazali, da neenaËba ne velja. Tako merjenja, ki nasprotujejo Bellovi neenaËbi, podpirajo jasno in brez slabo definiranih pojmov. Tudi kvantno mehaniko. Nekdo je enaËbo celo imenoval on ni bil zadovoljen z uvedbo v treh ome- ≈najgloblje odkritje v naravoslovju«. Za svoje delo je Bell njenih besedilih. Vendar po njegovem mne- dobil nekaj visokih priznanj. nju kvantne mehanike ni težko dosledno Vir: http://stwww.weizmann.ac.il/g-junior/matmon/common_tools/ uvesti. Naše znanje o sistemu se spreminja. scientists/bell.jpg Dodatno opazovanje znanje poveča, ne- nadzorovani vplivi iz okolice pa zmanjšajo. velja za nas in naš svet. Navadno je v mer- To velja v klasični in v kvantni mehaniki. jenje vpletena veriga med seboj povezanih Kvantna mehanika se od klasične razlikuje dogodkov. Števec je, na primer, vezan v ele- po tem, da je v njej treba znanje opredeliti, ktrični krog, v katerem je tudi digitalna re- ker zaradi načela nedoločenosti povečanje gistrirna naprava, na kateri opazovalec pre- znanja lahko na drugi strani povzroči nje- bere izid. Sistem, ki ga opisujemo, je lahko govo zmanjšanje. To vpliva tudi na valovno poljubno velik. Toda če postane prevelik, funkcijo, a tega ne zajame Schrödingerjeva dobimo o njem le malo podatkov. Sistem ne enačba. Opazovanje je vezano na napravo, more vključevati razuma opazovalca in nje- ki vpliva na opazovani sistem. Po Peierl- govega znanja. Vesolje lahko opazujemo, ker sovem mnenju ni treba, da bi za merilno ni treba, da sta opazovalec in dogodek so- napravo veljala klasične mehanika, čeprav časna. Iz sedanjih opazovanj lahko sklepa-

proteus september 2011.indd 29 30.8.11 15:51 30 Fizika • O interpretacijah kvantne mehanike (2) ■ Proteus 74/1 • September 2011

mo na nekdanje razmere v vesolju. Valovna Po Gottfriedovem mnenju je Bell v svojih funkcija vsebuje znanje vsakogar, ki kaj ve o zahtevah pretiraval in na drugi strani pre- opazovanem sistemu. Vsak opazovalec ima več poenostavil razvoj klasične elektrodina- svojo valovno funkcijo. Napovedi po Boh- mike. Gottfried je za razliko od Bohra in movi interpretaciji se ne razlikujejo od na- enako kot Peierls menil, da merilna napra- povedi kvantne mehanike. O prednosti ene va ni nujno makroskopska. V vseh pogledih ali druge lahko odločimo le po okusu in pa se tudi ni strinjal s Peierlsom. Podrobno Bohmova interpretacija se mu je zdela grda. je razčlenil Bellove ugovore in priznal nekaj Oktobra leta 1991 je izšel še Gottfriedov svojih manjših spodrsljajev. Odločno pa je članek Ali kvantna mehanika nosi kali svojega odklonil misel, da je kvantna mehanika v lastnega uničenja? po predavanju na simpozi- težavah. ju v Bellov spomin. Za naslov je izbral eno Septembra leta 1995 je izšel članek Dani- od Bellovih trditev. Po razpravah z Bellom ela Greenbergerja in Antona Zeilingerja je dobro poznal njegovo mnenje. Bellu je bi- Kvantna teorija: še vedno nora po vseh teh la zgled ustrezno oblikovane teorije klasična letih (zanimivo je, da sta avtorja v naslovu elektrodinamika. Trdil je, da bi razumen fi- članka uporabila naslov pesmi Still Crazy zik iz časa pred odkritjem osnovnih zakonov After All These Years ameriškega pevca Paula elektrodinamike te zakone znal uporabiti, Simona). Nekdaj so razpravljali o osnovah če bi mu jih predložili in pojasnili le glavne kvantne mehanike ob namišljenih poskusih. količine. Po njegovem mnenju pa to ne bi Zdaj je nekatere od teh poskusov mogoče bilo mogoče z osnovnim zakonom kvantne izvesti v laboratoriju. Tako o pogledih, ki mehanike. Opozorilu, da je glavna količina nimajo eksperimentalnih posledic, ne raz- valovna funkcija, bi bilo treba dodati vsaj še pravljajo več samo teoretiki. Zaradi novih spoznanje, da kvadrat njene absolutne vre- načinov merjenja so se za osnove kvantne dnosti določa verjetnostno gostoto. mehanike začeli zanimati tudi eksperimen-

Anton Zeilinger (rojen leta 1945) je eden od najuspešnejših eksperimentatorjev v kvantni mehaniki. Deloval je na univerzi v Innsbrucku in na številnih univerzah po svetu. Zdaj je profesor fizike na dunajski univerzi ter vodi Inštitut za kvantno optiko in kvantno informacijo in skupino Kvantna optika, kvantna nanofizika, kvantna informacija Avstrijske akademije znanosti. Okoli sebe je zbral številne starejše fizike, podoktorske raziskovalce ter doktorske in dodiplomske študente. Leta 2003 je njegovi skupini uspel interferenËni poskus z molekulami s tisoËšestokrat veËjo maso od vodikovega atoma. Doslej še niso naredili interferenËnega poskusa z delci z veËjo maso. Raziskuje tudi prepletena stanja, kvantno kriptografijo, kvantno teleportacijo. Podelili so mu veliko visokih priznanj in nagrad, utegne pa dobiti še kakšno. V slovenšËini imamo njegovo knjigo Einsteinova tanËica, v kateri je opisal tudi poskuse skupine, ki jo vodi. Fotografija: Jacqueline Godany.

proteus september 2011.indd 30 30.8.11 15:51 O interpretacijah kvantne mehanike (2) • Fizika 31

talci. Vseeno ostaja brez odgovora še veliko kakšna je Narava. Fiziko zanima, kar lah- vprašanj. ko povemo o Naravi.« Klasično je realnost osnovni pojem, neodvisen od opazovanja. Foundations of Physics V novem pogledu pa sta pojma realnosti Anton Zeilinger je znan po kvantnomeha- in informacije enakovredna. Med seboj sta ničnih poskusih. Njegovi raziskovalni sku- povezana in nobeden od njiju sam ne zado- pini v Innsbrucku in pozneje na Dunaju so stuje za razumevanje sveta. uspeli interferenčni poskusi z biološkimi Informacijo so v osnovo kvntne mehanike molekulami. Največja molekula je imela postavili tudi drugi fiziki, med njimi John maso več kot 1600-krat večjo od atoma vo- Archibald Wheeler. Znanje je informacija. dika. Leta 1999 je objavil članek Temeljno Bistvo kvantne mehanike je videl v infor- načelo za kvantno mehaniko. Posebno teorijo maciji o kvantnem sistemu. relativnosti lahko zgradimo na načelu rela- tivnosti, da za katerega koli nepospešenega opazovalca veljajo enaki zakoni fizike. Po- Kubit, qubit, kvbit, kvantni bit je elemen- skušal je najti osnovno načelo take vrste za kvantno mehaniko. Interpretaciji je dal dva tarni kvantni sistem z dvema lastnima pomena. V osnovnem pomenu pove, kako funkcijama ψ0 in ψ1. Splošno sestavljeno je mogoče preizkusiti teorijo z merjenji. K a ψ a ψ temu je štel spoznanje, da kvadrat absolu- stanje je 0 0 + 1 1. Pri merjenju na- 2 tne vrednosti valovne funkcije da verjetno- letimo na stanje ψ0 z verjetnostjo a0 in stno gostoto. Na drugi ravni interpretacija ψ a 2 zajame nasledke teorije v splošnem pogledu na stanje 1 z verjetnostjo 1 . Pri tem 2 + 2 = na svet. Menil je, da se v okviru prvega po- je a0 a1 1. Taki elementarni sistemi mena vse interpretacije ujemajo. V drugem pomenu pa se interpretacije med seboj raz- naj bi bili gradniki kvantnega računalnika, likujejo. ki si ga prizadevajo izdelati. Informacijo o predmetu dobimo z opazo- vanjem. V okviru modela napovemo iz- id poskusov in s preizkušanjem sestavimo objektivno sliko predmetov. Naloga fizike American Journal of Physics je na podlagi dobljene informacije napove- N. David Mermin je v članku Kaj nam dati prihodnje dogodke. Poudaril je pomen kvantna mehanika poskuša povedati? sep- elementarnega sistema, ki ima samo dve tembra leta 1998 razvil itaško interpretacijo stanji, osnovno in vzbujeno. Iz takega sis- kvantne mehanike. Ime je dobila po Ithaci, tema je mogoče dobiti le en bit informacije. sedežu Cornellove univerze. Oprl se je na Bit je enota informacije, ki jo vsebuje od- razvoj klasične elektrodinamike. Na vpra- govor ne ali da. Elementarni sistem ime- šanje s konca 19. stoletja, kaj nam elektro- nujemo kubit, kvbit, kvantni bit. Zeilinger- dinamika poskuša povedati, je odgovoril: jevo načelo se je torej glasilo: iz kubita je Polja v praznem prostoru so fizikalno re- mogoče dobiti en bit informacije. Sklep je alna, sredstvo, ki jih nosi, pa ne. Po tem mogoče posplošiti: N kubitov vsebuje infor- je oblikoval izrek: Korelacije [povezave med macijo N bitov. O realnosti se ne moremo izmerjenimi količinami] so fizikalno realne, pogovarjati, ne da bi se zavedali, kaj o njej tisto, kar povezujejo, pa ne. V veliki meri je vemo. Ta pogled je dopolnil københavnsko gradil na Bohrovih in Heisenbergovih po- interpretacijo. Kot je zapisal Bohr: »Napač- gledih in odklonil nekatere druge interpret- no je misliti, da je naloga fizike ugotoviti, tacije, na primer Bohmovo, in prizadevanja,

proteus september 2011.indd 31 30.8.11 15:51 32 Fizika • O interpretacijah kvantne mehanike (2) ■ Proteus 74/1 • September 2011

da bi kolaps valovne funkcije razumeli kot nika ne potrebuje interpretacij, iskal odgo- dinamični pojav. Fizika, kakor jo razume- vor v kvantni teoriji polja. Razprava se je mo danes, ne more reči nič o zavesti. nadaljevala oktobra leta 2009. Richard C. Avgusta leta 2000 je Ulrich Mohrhoff v Henry je menil, da nimajo smisla ne valo- članku Kaj nam kvantna mehanika poskuša vi ne delci in ne kvantna polja. Po njego- povedati razgrnil pondišerijsko interpretacijo vem tudi opazovanja niso realna, vse to je kvantne mehanike, imenovano po Pondi- le v našem razumu. V odzivu se je Hobsov cherryju v Indiji, kjer je ašram Sri Auro- vprašal, ali so tudi veliki predmeti zgolj v bindo. To kaže, da še vedno predlagajo našem razumu. Vztrajal je pri mnenju, da nove interpretacije. Fizik lahko hitro izgubi vesolje sestavljajo kvantna polja. Zares ka- pregled nad njimi. že, da nas kvantna teorija polja reši neka- Februarja leta 2008 je Hrvoje Nikolić obja- terih od omenjenih zadreg. Kot zgled smo vil članek z nenavadnim naslovom Ali bi bil navedli kvantno teorijo elektromagnetnega Bohr rojen, če bi bil Bohm rojen pred Bornom? polja – kvantno elektrodinamiko. Polja pa Naslov vsebuje besedno igro (rojen ... born). so kvantizirana, tako da na maso, energijo V njem je razpredel misel, da bi bila danes in nekatere druge količine naletimo vselej Bohmova interpretacija bolj razširjena kot v kvantih. københavnska, če bi se pojavila pred njo. Na odziv ni bilo treba dolgo čakati. No- »Snovne delce lahko obravnavamo kot vembra leta 2008 je Nico G. van Kampen kvante različnih polj na tak način, kot je objavil pismo uredništvu Škandal kvantne foton kvant elektromagnetnega polja.« mehanike. Še osemdeset let po njenem na- »V zreli obliki je zamisel kvantne teorije stanku se pojavljajo v literaturi razprave o polja, da so kvantna polja osnovne sestavi- »interpretacijah«. Kvantna mehanika ponuja ne vesolja in so delci le svežnji energije in popoln in ustrezen opis pojavov v svetu ato- gibalne količine polj.« mov. Kaj naj bi si še želeli? Pisci ne zmore- jo svojega načina razmišljanja in govorjenja Steven Weinberg, 1983, 1999. prilagoditi dejstvu, da so pojavi v svetu ato- mov drugačni kot pojavi z velikimi telesi. Interferenčnega poskusa z elektroni na dveh Položaj poskusimo pojasniti z mislijo, da režah ni mogoče pojasniti, če elektron razu- enačbe kvantne mehanike in izidi posku- memo kot delec v klasični mehaniki. Dota- sov sodijo v trdo jedro fizike, interpretacije knil se je tudi merjenja. Po njegovem mne- pa v mehko okolico fizike, v osebne poglede. nju je merilna naprava iz sveta velikih teles. V okolici so pojmi manj ostro opredeljeni Za tako telo tudi velja kvantna mehanika. kot v jedru in izjav ni mogoče neposredno Ker pa ima telo veliko sestavnih delov, preizkusiti. Težave se pojavijo, če se kdo ne njegovo stanje sestavlja množica kvantnih zaveda, ali sodi kaka izjava v ta ali v drugi stanj. Zaradi tega ne more priti do interfe- del. Zares pa ni vedno preprosto kvantne rence med stanji, s katerimi opišemo velika mehanike popolnoma ločiti od njene in- telesa. Škandalozno se mu je zdelo, da še terpretacije. Na vprašanje, ali je smiselno vedno izhajajo besedila, ki se zavzemajo za razpravljati o interpretacijah kvantne me- različne »interpretacije«. Številni fiziki se hanike, veliko fizikov odgovarja pritrdilno. še niso naučili, da morajo svoje zamisli pri- Razprava razčisti poglede na osnove kvan- lagoditi opazovanjem, še vedno poskušajo tne mehanike. Mogoče si je tudi zamisliti, opazovanja prilagoditi svojim zamislim. da bi v prihodnosti katera od interpretacij Aprila leta 2009 je Art Hobson, enako kot pokazala pot naprej. van Kampen prepričan, da kvantna meha-

proteus september 2011.indd 32 30.8.11 15:51 Ivan Ambrožič, fotograf živalskega sveta Porezna in okolice • Naravoslovna fotografija 33

Ivan Ambrožič, fotograf živalskega sveta Porezna in okolice Petra Draškovič

Ivan AmbrožiË in divji petelin. Foto: Viktor Luskovec.

Pa ne, da bi podiral rekor- de ali naskakoval vrhove, vsaj tiste pohodniške ne. To je čas, ko še pred sončnim svitom najbolj pojejo divji petelini in ruševci. Petelini so Ivanova velika ljubezen. Oboji so ga povsem prevzeli. Tudi tako, da jih na sezono gre opazovat in poslušat do V tistih prvih pomladnih jutrih od mar- tridesetkrat. ca pa do meseca maja, ko ura še ne odbije Magister veterine, doma iz Gorenjih Nova- štiri zjutraj, magistra Ambrožiča že lahko kov, je svojo strast do narave in fotografije srečamo na poti na Porezen. V svoji zeleni razvijal postopoma. Še kot študent veterine opravi, obvezno tudi s fotografsko opremo, je svoja poletja od maja do oktobra preži- komaj slišno, a predano koraka proti vrhu vljal v planinski koči (brez elektrike in vo- Porezna.

Srnjak: Firbec. Foto: Ivan Ambrožič.

proteus september 2011.indd 33 30.8.11 15:51 34 Naravoslovna fotografija • Ivan Ambrožič, fotograf živalskega sveta Porezna in okolice ■ Proteus 74/1 • September 2011

Gams mladiË: Mama, a greva? Foto: Ivan Ambrožič. opus, šele zatem pridejo na vrsto gamsi, sr- njad, rožice in ostalo. Lahko bi celo rekli, da je fotografa Ambro- žiča najprej prevzela narava, nato lov, v za- de), se pripravljal in študiral za izpite ter dnjih petnajstih letih pa še bolj intenzivno pasel govedo. Romantično, boste rekli. A tudi »fotolov« ali fotografija divjih živali. ob dejstvu, da je bilo treba iti po vodo vsak Čeprav v prvi vrsti skuša dokumentira- dan vsaj dvesto metrov nižje v dolino in da ti življenje ali prizore iz narave, kot pravi so s septembrom izginili v dolino tudi vsi sam, pa hitro ugotovimo, da se za »doku- turisti, se morda tudi tisti pridih romantike mentarnim škljocem« skriva bistveno več. (kmalu) razblini. Vsekakor pa je to bil izje- Že sam izbor motivov, ki so mu najljubši, men čas, ki se ga magister Ambrožič še ka- je dovolj zgovoren, da hitro opazimo, da se ko rad spominja. Prav v tem času je najbolj v Ivanu skriva več kot le »hobi fotograf«. spoznaval vse poti in gamsje stezice Pore- Kdor je te živali kdajkoli skušal opazovati zna in okolice. Ni čudno, da mu je okoliš, ali fotografirati, ve, da to niso enostavni ki se razteza od Bohinja pa do Baške gra- fotografski motivi. Mnogokrat so povezani pe, Trebuše in Idrije, še danes tako blizu in s številnimi podvigi, fotoizleti, ki so na- domač, da ga fotografsko najraje upodablja. videzno »zaman« ali vsaj brez tiste »prave Razgibano, hribovito krajino, predvsem pa dobre« fotografije, ki si je marsikdo želi. živalski svet, ki ga zaznamuje ta predel, Povezani so z izjemnim poznavanjem eko- zlasti divji petelini in ruševci, orli, sokoli logije in etologije živali, kar magistru ve- ter kanje, najbolj opišejo njegov fotografski terine in lovcu ni tuje. Še bolj pa so pove-

proteus september 2011.indd 34 30.8.11 15:52 Ivan Ambrožič, fotograf živalskega sveta Porezna in okolice • Naravoslovna fotografija 35

Postovka: VeËerja. Foto: Ivan Ambrožič.

Kanja: Priprave na pristanek. Foto: Ivan Ambrožič.

zani s požrtvovalnim čakanjem, vztrajnimi da obeleži in ovekoveči prizor ali srečanje. povratki in fotografiranjem v razmerah, ki Tedaj je tisti posnetek, ki vendarle nastane, niso vedno najbolj svetlobno ugodni. Sploh še posebej dragocen, saj so v njem ujete vsa če pomislimo na rano petje ruševca pred prehojena pot, izkušnje, znanje, vztrajnost, prvim jutranjim svitom. Pogosto so sreča- predanost in tudi strast, poleg tehnične nja z živalmi zelo zelo kratka (na primer dovršenosti in estetske vrednosti fotogra- tek gamsa čez dolino ali prelet ptice ujede fije seveda. In tudi tukaj Ivan vzorno išče v bližnji razdalji) in tedaj ima fotograf raz- ravnotežje kompozicijskih vrednot, barv ter meroma malo časa (kdaj le nekaj sekund), sporočilnosti same.

proteus september 2011.indd 35 30.8.11 15:52 36 Naravoslovna fotografija • Ivan Ambrožič, fotograf živalskega sveta Porezna in okolice ■ Proteus 74/1 • September 2011

Veliki petelin: Prihod na rastišËe. Foto: Ivan Ambrožič.

Zanimivo, med Ivanovimi najljubšimi foto- dokler ni ugotovil, da na nekaterih rastiščih grafijami so še posnetki, ki so nastali na petelini ponovno zapojejo še enkrat ob pol- diafilmih. V digitalni dobi pač ni tako zelo ni svetlobi sredi dopoldneva. In tedaj se je težko povečati občutljivost na 800 ali 3200 vztrajnost obrestovala. ASA, če je potrebno, tudi v svetlobno šib- Kot član fotokluba Cerkno svoja dela raz- kejših razmerah. A pred leti, ko je obstajal stavlja tudi skupinsko. V juniju so člani od- le diazapis, je Ivan svetlobne težave pri fo- prli stalno fotografsko razstavo v Koči na tografiranju petelina rešil tako, da je eno- Poreznu, kjer svoja dela na ogled postavlja stavno čakal dlje. Kot pravi sam, lovci so tudi magister Ivan Ambrožič. Vabljeni k ga slišali peti na rastišču večinoma zgodaj ogledu, fotografu pa čestitke, predvsem pa zjutraj, zatem pa so odšli v dolino, ko se je še naprej obilo lepih ujetih trenutkov v na- sonce začelo dvigovati. Ivan pa je vztrajal, ravi!

proteus september 2011.indd 36 30.8.11 15:52 Ivan Ambrožič, fotograf živalskega sveta Porezna in okolice • Naravoslovna fotografija 37

Pajkova mreža: Ujeto jutro. Foto: Ivan Ambrožič.

Sokol selec: Na preži. Foto: Ivan Ambrožič.

proteus september 2011.indd 37 30.8.11 15:52 38 Meteorologija • Stališče Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah ■ Proteus 74/1 • September 2011

Stališče Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah Lučka Kajfež Bogataj

Slovensko meteorološko družtvo, ki je bilo deset let kot celoto. Meritve jasno kažejo, ustanovljeno leta 1954, danes šteje več kot da se tudi v Sloveniji ozračje pri tleh segre- 120 članov. Med njimi je večina strokovnja- va, in to v vseh pokrajinah. Nekoliko večji kov na področju meteorologije, ki skrbijo za dvig temperature je izmerjen tako v mestih popularizacijo meteorologije kot naravoslov- (naraščanje za 0,4 stopinje Celzija na dese- ne vede iz skupine matematično-fizikalnih tletje) kot na podeželju (naraščanje za 0,3 ved. Letos so obnovili tudi spletne strani, stopinje Celzija na desetletje). Te vrednosti na katerih poleg številnih vsebin najdemo se ujemajo z gibanji, opaženimi v sosednji tudi vsem dostopno glasilo Vetrnica. Tretja Italiji, Hrvaški in Avstriji. Omenjeni dvig številka Vetrnice (http://www.meteo-drustvo. temperature ni samo odraz krajevnih vpli- si/data/upload/Vetrnica_311_press(1).pdf) je vov, ampak tudi globalnih podnebnih spre- še posebej zanimivo branje, saj je večinoma memb. Ogrevajo se vsi letni časi, razen je- namenjena problematiki podnebnih spre- seni, ko je dvig temperature še majhen. Bolj memb. se ogrevajo jutra kot popoldnevi, povečuje se število toplih in zmanjšuje število lede- Gospodarska kriza in z njo povezane skrbi nih dni. Zadnje nekoliko podpovprečne le- so problem podnebnih sprememb začasno tne temperature smo v Sloveniji izmerili leta odrinile iz nabora političnih prednostnih 1996. Ogrevajo se nam tudi vodotoki, jezera nalog, pa tudi iz medijev in nenazadnje tudi in morje. Kot zanimivost omenimo, da smo iz misli povprečnega Zemljana. Še več, do- julija leta 2010 izmerili najvišjo temperatu- bro organizirani podnebni skepticizem, bo- ro morja ob naši obali, in to kar 31,1 sto- gato podprt s posebnimi interesi, je poskrbel pinje Celzija. Spomladi znatno prej olistajo za širjenje svojega najmočnejšega orodja – in cvetijo številne rastline, v povprečju od dvoma. Dvoma o tem, da se podnebje ogre- teden do deset dni bolj zgodaj. va, dvoma, da so znanstveniki verodostojni, dvoma, da meteorologi sploh razpolagajo z Hkrati s segrevanjem ozračja se spreminjajo dobro izmerjenimi podatki, skratka dvoma, tudi številne druge podnebne lastnosti, ki ki ima en sam namen – sporočati ljudem, da pomembno vplivajo na vse naše dejavnosti. težav sploh ni in da so ukrepi nepotrebni. Jeseni se količina padavin v Sloveniji pove- Ker živimo v demokratičnem svetu, ima se- čuje, v ostalih letnih časih pa se večinoma veda vsak človek pravico do svojega mnenja, zmanjšuje. To se kaže tudi v povprečnih ne pa tudi pravice do svojih dejstev. pretokih vseh slovenskih rek. Zmanjšujeta se nam višina novega snega in tudi trajanje Nekatera dejstva o podnebnih spremembah snežne odeje. Podnebna otoplitev je izrazi- pa so zelo jasna. Prvo je nedvomno potrdi- to skrajšala trajanje ledu na Bohinjskem in tev Svetovne meteorološke organizacije, da Blejskem jezeru. je bilo leto 2010 skupaj z letoma 2005 in 1998 najbolj toplo, odkar merimo tempe- Zviševanja globalne temperature ozračja pri raturo. Povsem enako velja za zadnjih tri- tleh v zadnjem stoletju ni mogoče pojasniti

proteus september 2011.indd 38 30.8.11 15:52 Stališče Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah • Meteorologija 39

kega obsega. Ob tem je žal tudi že jasno, da se bo trend pod- nebnih sprememb s posledicami nadalje- val še daleč v priho- dnost.

O stvareh, s kate- rimo bomo morali živeti, potrebujemo pravilne informaci- je. Prav zato je Slo- vensko meteorološko društvo letos marca oblikovalo stališče o podnebnih spremem- bah, ki ga najdete na njihovih spletnih straneh (http://www. m ete o - d r u st v o .si). Dokument nas skozi skoraj trideset strani vodi od vzrokov pod- nebnih sprememb, resnosti stanja do verjetnih posledic. Gre za zanimivo in poučno branje, ki ga dopolnjujejo še pre- vodi več kot petdeset najpogostejših trditev podnebnih skeptikov v slovenščino in se- samo z naravnimi vzroki, saj je izmerjena veda kaj o teh trdi- hitrost dviga globalne temperature od za- tvah pravi znanost, kar najdete na strani četka industrijske dobe do danes izjemna Skeptical Science (http://www.skepticalscience. v primerjavi s spremembami globalne tem- com/translation.php?lang=22). Stališče Slo- perature v zelo dolgi Zemljini zgodovini. venskega meteorološkega društva v prvem Dejstvo je tudi, da je globalno segrevanje delu predstavlja deset ključnih, a razumlji- ozračja tesno povezano z drugimi spre- vih dejstev, ki so v drugem delu obširneje membami podnebnega sistema. In zaradi pojasnjena in opremljena z verodostojnimi izrazitega in hitrega človekovega spremi- referencami. Skratka – vsem na voljo prije- njanja sestave ozračja od začetka industrij- tno branje o neprijetnih resnicah, ki je tudi ske dobe do danes se lahko v prihodnosti v poučno. podnebnem sistemu sprožijo nenadne, ne- predvidene in nepovratne spremembe veli-

proteus september 2011.indd 39 30.8.11 15:52 40 Naše nebo • Prvi Zemljin Trojanec ■ Proteus 74/1 • September 2011

Prvi Zemljin Trojanec Mirko Kokole

Kako se gibljejo nebesna telesa po vesolju, čunalnike, ki lahko zelo natančno izraču- je človeka zanimalo že v pradavnini. Že najo, kako več nebesnih teles vpliva drugo stare civilizacije so opazile, da se nekatera na drugo. Tako lahko zelo dobro določijo telesa na nebu glede na nepremične zvezde njihovo gibanje. Pred le nekaj stoletji pa so gibljejo zelo čudno. Sedaj vemo, da so to se s tem, kako se gibajo nebesna telesa in planeti, ki lahko na nebesni sferi navidezno kakšen je njihov medsebojni vpliv, ukvarjali rišejo prav zanimive krivulje. najbistroumnejši znanstveniki tistega časa. Vsa gibanja nebesnih teles znamo danes Med njimi je bil tudi Joseph Luis Lagran- dobro pojasniti in jih lahko dobro opišemo ge. Ta veliki matematik je veliko časa po- z enačbami klasične mehanike. Imamo ra- svetil preračunavanju gibanja nebesnih te-

Slika prikazuje konturni graf efektivnega potenciala dveh teles. ToËke L1 do L3 se nahajajo na premici, ki jo doloËata telesi, toËki L4 in L5 pa tvorita s telesi enakostranËne trikotnike, se pravi, da se nahajata šestdeset stopinj pred manjšim telesom (L4) oziroma šestdeset stopinj za njim (L5). ToËke L1 do L3 so sedla potenciala in predstavljajo nestabilne toËke. ToËki L4 in L5 sta lokalna maksimuma in sta zaradi relativne položnosti potenciala v njuni bližini dinamiËno stabilni toËki. Telo v toËkah L4 in L5 se bo gibalo stabilno v sozvoËju z velikima telesoma.

Efektivni potencial dveh teles. Telesa v vesolju delujejo gravitacije. »e izhajamo iz zelo velike razdalje, dobimo s drugo na drugo z gravitacijo. Gibanje dveh teles zaradi tem potencialno energijo, ki jo preraËunamo na kilogram gravitacije lahko rešimo splošno, gibanja treh pa ne, in opazovanega telesa, to je potencial. Ponazorimo si ga z se moramo zadovoljiti s približki. Eden od preprostejsih ukrivljeno ploskvijo, v primeru dveh teles z znatno maso z približkov zadeva gibanje telesa z majhno maso pod jamo, ki je najgloblja na kraju obeh teles. To izkoristimo pri vplivom gravitacije dveh teles z veËjo maso. Gravitacija opisu gibanja tretjega telesa z manjšo maso. Upoštevati teles z veËjo maso na telo z manjšo se s krajem spreminja. moramo še, da se telesi z znatno maso gibljeta okoli

Pogosto je opis preprostejši, Ëe izraËunamo (negativno) delo skupnega težišËa. Razlago prispeval Janez Strnad.

proteus september 2011.indd 40 30.8.11 15:52 Prvi Zemljin Trojanec • Naše nebo 41

les. Rezultat njegovih raziskovanj je danes sistemu dveh teles pet točk, kjer se sile ve- veja mehanike, ki ji pravimo Lagrangeeva čjih teles na manjše telo uravnovesijo. V teh mehanika. točkah bo majhno telo potovalo v sozvočju z velikima telesoma. Danes tem točkam pravi- Problem treh teles se ukvarja z medseboj- mo Lagrangeeve točke ali libracijske točke. nim gibanjem treh teles z maso, med ka- terimi deluje gravitacijska sila. Iz klasične Poglejmo si sedaj kar naš sistem Sonca mehanike vemo, da je tako gibanje teles in Zemlje. Razmerje med njunima masa- kaotično, če so mase teles po velikosti med ma je 333.000, kar pomeni, da je Sonce seboj primerljive. Če pa ima eno telo veliko 333.000-krat masivnejše od Zemlje. Hitro manjšo maso kot drugi dve, je problem ne- vidimo, da se vrtita okoli skupnega težišča, koliko lažje rešiti, saj rešimo najprej problem ki se nahaja v notranjosti Sonca. Tak sis- dveh teles, ki je preprost, in nato opazujemo tem dveh teles ima, kot smo že povedali, samo vpliv teh dveh teles na veliko manjše pet Lagrangeevih točk. Prva Lagrangeeva telo. Prav s takim problemom se je ukvar- točka L1 se nahaja na daljici med Soncem jal Lagrange in ugotovil, da obstaja v takem in Zemljo. V tej točki se sile na majhno te-

IzraËunana orbita asteroida 2010 TK7, ki se giblje okoli Zemljine toËke L4 in je zato prvi odkriti Zemljin Trojanec. Slika predstavlja gibanje asteroida v z Zemljo korotirajoËem (istosmerno vrteËem se) koordinatnem sistemu. Gibanje asteroida 2010 TK7 je zelo zapleteno in ∑ kot lahko vidimo iz slike ∑ dosega tudi zelo velike izhode iz ekliptike. Prav to je razlog, da ta asteroid kljub temu, da je Trojanec, ni primeren za postavitev vesoljske postojanke na njem. Foto: Martin Connors, Paul Wiegert, Chris- tian Veillet.

proteus september 2011.indd 41 30.8.11 15:52 42 Naše nebo • Prvi Zemljin Trojanec ■ Proteus 74/1 • September 2011

lo uravnovesijo, se pravi, da je gravitacijski približeval in nato oddaljeval. Gledano z vpliv Sonca enak Zemljinemu. Točka L1 vrha istosmerno vrtečega se sistema bo nje- je edina ravnovesna točka, ki bi obstajala gova tirnica delala krivuljo v obliki ledvice, tudi v nevrtečem (nerotirajočem) se siste- ki pa se lahko v izjemnem primeru razte- mu dveh teles. Ker pa se Zemlja vrti okoli gne tudi vse do točke L3 ter jo tudi preide. Sonca, na majhno telo - če ga gledamo iz Če se to zgodi, dobi tirnica v istosmerno tega pospešenega (neinercialnega) rotirajo- vrtečem se sistemu obliko podkve. čega sistema -, deluje tudi sistemska cen- trifugalna sila. Zato lahko v takem sistemu Vsak sistem dveh teles ima svoji točki L4 obstajajo tudi druge ravnovesne točke, med in L5, zato lahko pričakujemo, da bomo katerimi sta točki L2 in L3, ki se tako kot našli v našem osončju več asteroidov, ki točka L1 nahajata na premici, ki jo določa- so se ujeli v tej točki. Do sedaj so odkrili ta Sonce in Zemlja. Točka L2 se nahaja na največ asteroidov v točkah L4 in L5 Jupi- drugi strani Zemlje kot Sonce in je, ker je tra, kar ni presenetljivo, saj je najmasivnej- masa Zemlje veliko manjša od mase Sonca, ši planet v našem osončju. Teh asteroidov, enako oddaljena od Zemlje kot točka L1, ki jih imenujemo tudi Trojanci, je danes to je približno 1.500.000 kilometrov. Toč- znanih že več tisoč. Vendar pa kljub temu, ka L3 se nahaja na drugi strani Sonca kot da smo vedeli, da ima lahko Trojance tudi Zemlja. Kot zanimivost povejmo, da je te Zemlja, do nedavnega ni uspelo odkriti še točke pred Lagrangeem odkril že Euler le- nobenega. Velik razlog za to je prav gotovo ta 1750. Lagrange pa je leta 1772 s svojimi njihova navidezna bližina Soncu na nebu, računi dodal še dve ravnovesni točki. To kar otežuje njihovo iskanje. 28. julija letos sta točki L4 in L5, ki sta od Sonca odda- se je to dejstvo spremenilo, ko je skupina ljeni tako kot Zemlja in se nahajata šest- astronomov prijavila odkritje prvega Ze- deset stopinj pred Zemljo in šestdeset sto- mljinega Trojanca, ki ima za zdaj še zača- pinj za njo. Najlažje si ju predstavljamo, če sno oznako 2010 TK7. skozi točko L4 ali L5 ter Sonce in Zemljo narišemo enakostranični trikotnik. Asteroid 2010 TK7 so odkrili lansko leto Lagrange je do teh ravnovesnih točk prišel na posnetkih infrardečega teleskopa WISE tako, da je iskal ekstreme efektivnega po- (Wide field Infrared Survey Explorer), ki tenciala dveh masivnejših teles, v katerem je natanko preiskoval predel neba, oddaljen se giblje telo z maso. Masa tretjega telesa devetdeset stopinj od Sonca. Preiskava vseh mora biti veliko manjša od mas glavnih te- odkritih asteroidov je dala dva kandidata. les. Ravnovesne točke najdemo v ekstremih To sta bila asteroida 2010 SO16 in 2010 efektivnega potenciala. Kakšen je ta eks- TK7. Za oba se je pokazalo, da sta Zemlji- trem, minimum, maksimum ali sedlo, pa na »sotirnika«, se pravi, da se nahajata na nam nekaj pove o stabilnosti teh točk. Toč- skupni tirnici z Zemljo in imata približno ke L1 do L3 predstavljajo sedla, točki L4 takšen obhodni čas kot Zemlja. in L5 pa sta lokalna maksimuma. Od tod Za prvi asteroid so kasnejše meritve in iz- lahko zaključimo, da nobena od teh točk računi pokazali, da se giblje po podkvasti ni popolnoma stabilna. Vendar se pokaže, orbiti in tako ni Trojanec, asteroid 2010 da lahko telo, ki se navidezno giblje okoli TK7 pa se giblje po orbiti, ki ima obliko točk L4 in L5, tam ostane tudi dlje časa. ledvice, okoli Lagrangeeve točke L4. Kot Asteroid v taki orbiti bo okoli Sonca krožil lahko vidimo iz slike, njegova tirnica ni s periodo, ki je približno enaka Zemljini. prav nič preprosta, saj divje skače tudi ven Gledano z Zemlje se bo vedno nahajal pred iz ekliptike. Gledano s Sonca je v najbližji (L4) ali za njo (L5) in se ji bo nekoliko točki od njega oddaljen 0,81 astronomske

proteus september 2011.indd 42 30.8.11 15:52 Prvi Zemljin Trojanec • Naše nebo 43

enote in največ 1,19 astronomske enote. mi Zemljinimi asteroidi. Trenutno tirnico asteroida 2010 TK7 lahko Že nekaj časa so Trojanci obravnavani kot zelo dobro napovemo. Dolgočasovni izra- zanimive točke za možne vesoljske posto- čuni so pokazali, da je zaradi perturbacij janke, saj jih je iz Zemlje razmeroma lah- (motenj) ostalih teles v Osončju njegovo ko doseči. To pa na žalost ne velja za 2010 tirnico nemogoče napovedati za več kot TK7, saj je inklinacija njegove orbite zelo 7.000 let v prihodnost. Izračuni v prete- velika in ga je zato veliko težje doseči kot klost nam povejo, da je približno leta 500 nekatere drugi asteroide v Zemljini bližini. našega štetja asteroid 2010 TK7 prešel iz Ali bodo nadaljnje preiskave odkrile še ka- orbite okoli točke L5 preko točke L3. Tre- kšnega Zemljinega Trojanca, bomo videli v nutno je v stabilni orbiti okoli točke L4, se bližnji prihodnosti. pravi, da je pravi Trojanec. Trenutna oce- na velikosti asteroida, ki sloni na privzeti vrednosti albeda 0,1, je 300 kilometrov. To pomeni, da je med večjimi sotirni-

Datum: 15. 9. 2011. »as: 22:00. Kraj: Ljubljana.

proteus september 2011.indd 43 30.8.11 15:52 44 Druπtvene vesti ■ Proteus 74/1 • September 2011

Članski program Prirodoslovnega društva Slovenije v letu 2011/2012

Strokovne ekskurzije: 15. 6. 2012 – Naravni park Papuk (Slavo- nija). Ogled botaničnih in geoloških zani- 24. 9. 2011 – Pohod po zaselkih Lokavca. mivosti. Vodstvo: krajevni strokovnjaki. Kulturna, naravna in tehniška dediščina. Vodstvo: Boris Blažko. Srečanja naravoslovnih 15. 10. 2011 – Geološka pot Rudnica – fotografov Virštajn. Spoznavanje geoloških značilnosti Kozjanskega parka. Vodstvo: Mojca Kunst. Srečanja bodo od oktobra do maja vsako drugo sredo v prostorih društva v Križev- 12. 11. 2011 – Škocjanski zatok in Akvarij niški ulici 7 v Ljubljani ob 19. uri. Piran. Ogled naravnega rezervata Škocjan- ski zatok pod ornitološkim vodstvom ter obisk obnovljenega Akvarija Piran. Vod- Naravoslovna predavanja stvo: krajevni strokovnjaki. Predavanja bodo od oktobra do maja vsak 14. 4. 2012 – Kraški pojavi Planinskega tretji torek v mesecu v prostorih društva v polja. Ogled Skednene in Vranje jame ter Križevniški ulici 7 v Ljubljani ob 19. uri. požiralnikov ob robu Planinskega polja. Vodstvo: Društvo za raziskovanje jam Lju- Ostala društvena srečanja bljana. 20. 12. 2011 - Dan naravoslovcev. Pode- 26. 4. 2012 – 3. 5. 2012 – Tenerife litev nagrad in priznanj najboljšim v akci- (Kanarsko otočje). Botanično–geološka ji Rastlina, žival in kamnina leta 2011 ter ekskurzija (rastlinski endemiti različnih podelitev nagrad najboljšim mladim nara- življenjskih okolij, vulkan El Teide z voslovnim fotografom. okolico ...). Vodstvo: prof. Manolo Gil. 12. 4. 2012 – Občni zbor Prirodoslovnega 12. 5. 2012 - Rt Kamenjak in Histria. društva Slovenije. Spoznavanje rastlinstva rta Kamenjak pri Puli in ogled ostankov mesta Nezakcij, glavnega mesta antične Histrie. Botanično– Več informacij dobite na spletni strani arheološka ekskurzija. Vodstvo: dr. Marko www.proteus.si ali v upravi društva (tele- Frelih in krajevni botaniki Naravnega par- fon: 01/252-19-14). ka Kamenjak.

26. 5. 2012 – Kostelska dolina. Tišenjpolj- ski slap, gozdni rezervat Stružnica, Kuželj- ska stena nad Kolpo z naravnim oknom. Hoja: 2,5 ure. Vodstvo: Janja Benedik.

proteus september 2011.indd 44 30.8.11 15:52 Druπtvene vesti 45

Razpis tekmovanja iz znanja biologije za Proteusovo priznanje v šolskem letu 2011/2012

Prirodoslovno društvo Slovenije organizira tekmovanje iz znanja biologije za osnovne šole za Proteusovo priznanje. Tekmovanje je organizirano na dveh ravneh, šolskem in državnem. Na šolsko tekmovanje se lahko prijavijo učenci 8. in 9. razredov osnovnih šol. Več o pogojih udeležbe na državnem tekmovanju in ostala pravila tekmovanja si preberite v Pravilniku tekmovanja, ki je objavljen na spletni strani www.proteus.si.

Tema tekmovanja v naslednjem šolskem letu bodo Čebele in čmrlji, učenci pa naj poznajo naslednja področja:

• telesno zgradbo izbranih žuželk, njihov razvojni krog in način življenja v skupnosti,

• razliko med življenjem domačih in divjih čebel,

• življenjska okolja, kjer živijo divje čebele in črmlji,

• pomen čebel in črmljev za ekosisteme, v katerih živijo,

• ogroženost domačih ter divjih čebel in čmrljev.

Dodatna gradiva in priporočena literatura za pripravo na tekmovanje so objavljeni na spletnih straneh društva.

Šolsko tekmovanje bo v četrtek, 20. oktobra 2011, ob 13.00, državno pa v petek, 2. decembra 2011, ob 15.00.

Več informacij o tekmovanju najdete na spletni strani društva www.proteus.si.

Druπtvene vesti

Editorial of itself. Later, when I was becoming more involved Tomaž Sajovic in causes and effects of alienation of the language of science, I realised while reading the German philo- Interviews sopher Hans-Georg Gadamer that science could gain Andreja Gomboc, PhD, Astrophysicist wider recognition in society only through understan- Janez Strnad, Tomaž Sajovic dable, uncomplicated natural language, in Slovenia, More than twenty years ago one of the authors of for example, in clear Slovenian language. Both reco- this article (Tomaž Sajovic) contributed for Prote- gnitions are embodied in German philosopher Mar- us a somewhat daring thought, namely that it was tin Heidegger’s thought that science is only one way through popular science that science becomes aware of man’s experiencing the world. It therefore makes

proteus september 2011.indd 45 30.8.11 15:52 46 Table of Contents ■ Proteus 74/1 • September 2011

perfect sense for Proteus as a popular science journal Physics to make way for Slovenian scientists (those who are, On Interpretations of Quantum Mechanics (2) in fact, creators of science) to present their personal Janez Strnad views on their scientific endeavours, social position Discussions on the foundations of quantum mechani- of science and its social dimensions. This time we cs took off at its very beginning. Albert Einstein and invited an internationally acclaimed young Slovenian Niels Bohr carried on a debate on quantum theory at astrophysicist Andreja Gomboc, associate professor at the Solvay conferences in the 1920s. Einstein came the Physics Department at the Faculty of Mathemati- up with experiments that were to unveil the incon- cs and Physics. Her research fields are astronomy and sistencies in quantum mechanics and Bohr – someti- astrophysics, general theory of relativity, black holes, mes after long deliberation – disproved his considera- gamma ray bursts, stellar rotation and rotational velo- tions. Similar discussions can be traced in published cities of symbiotic stars. In addition, she has a knack Einstein-Max Born letters. Paul Dirac believed that for introducing discoveries in astrophysics and astro- the issues of interpretation had not matured yet and nomy, especially to laypersons and the young. should be put off to a later time. The second part of the article presents some views of leading physicists From the History of Natural Science on interpretations of quantum mechanics. This mo- Jean-Baptiste Lamarck – From Soldier to Scholar dest selection should allow readers to see how diver- Kazimir Tarman gent these views are. It also provides links to journals Lamarck is known as an early evolutionist, but he which offer interesting reading to interested readers. failed to uncover evolutionary mechanisms. Neverthe- less, his idea on variability of species was revolutio- Nature photography nary and had some influence also on Darwin. His Ivan Ambrožič, Photographer of the Animal World thought keeps coming up in the form of neo-Lamarc- of Mt. Porezen and Its Surroundings kism. Being engaged in a variety of subjects this na- Petra Draškovič turalist published a number of books and discussions on biology, geology and meteorology. His work made Meteorology a significant contribution to the knowledge of inver- Slovenian Meteorological Society’s Position on Cli- tebrates and zoological classification. He introduced mate Change the terms biology and invertebrates in expert termi- Lučka Kajfež Bogataj nology. His Zoological Philosophy (1809), in which he outlined his theory of evolution, came out in the year Our sky Charles Darwin’s birth. Earth’s First Trojan Asteroid Mirko Kokole Neurobiology Adolescence – Tempestuous Changes in Brain De- News from our Society velopment Slovenian Natural History Society’s Membership Tina Bregant Programme in 2011/2012 Adolescence is not only a time of great risk, but also a time of great opportunity. The period triggered by Call for Biology Competition for the Proteus Award our internal biological clock with a rush of hormo- in School Year 2011-2012 nes affects both our body and brain. Adolescence is a time of substantial neurobiological and behavioural Call change and its origin lies also in the brain. Table of Contents

proteus september 2011.indd 46 30.8.11 15:52 Stenski koledar za leto 2012 s fotografijami ptic Borisa Kozinca

Cena koledarja z logotipom Prirodoslovnega društva Slovenije: 5,00 evrov.

Koledar lahko naroËite: • po pošti na naslov: Prirodoslovno društvo Slovenije, Salendrova 4, 1000 Ljubljana, • ali po telefonu na številki (01) 252 19 14, • ali po elektronski pošti na naslov [email protected].

Ob veËji koliËini odkupa koledarjev vam nudimo popust po dogovoru, Ptice in voda BORIS KOZINC 2012 možen je tudi dotisk s poljubnim logotipom.

Prirodoslovno dru[tvo slovenije, salendrova ulica 4, 1000 ljubljana, www.proteus.si

Kos Belka Zelenonoga tukalica Pikasti martinec

Januar JANUARY 2012 Februar FEBRUARY 2012 Marec MARCH 2012 April APRIL 2012 ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday

2.21 Po~asi korakajo~o ptico med Pikasti martinec je pobre`nik in ni 7.15 Kosi najraje brskajo za hrano po Pozimi perje pora{~a noge belke vse listju ali na trati vle~ejo deževnike do krempljev in tako pahlja~asti brste~im rastlinjem na mlakah ~udno, da z dolgim kljunom tako iz zemlje in {ele ko zapade za ped krplji u~inkovito prepre~ujejo pog- te`ko opazimo, ko pa pri~ne valiti, spretno vle~e slastne zalogaje iz 52 1 snega, se lotijo sadja. 5 1 2 3 4 5 rezanje v sneg. 9 1 2 3 4 se popolnoma zlije z okolico. 13 1 obre`nega mulja ali mokre zemlje.

10.39 21.19 22.54 December / December Januar / January Februar / February Marec / March 1 2 3 4 1 1 2 3 4 5 1 2 3 4 1 6 10 5 6 7 8 9 10 11 14 2 3 4 5 6 7 8 2 3 4 5 6 7 8 5 6 7 8 9 10 11 6 7 8 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 5 6 7 8 9 10 11

2.25 13 14 15 16 17 18 19 12.50 12 13 14 15 16 17 18 8.30 12 13 14 15 16 17 18 18.04 9 10 11 12 13 14 15 19 20 21 22 23 24 25 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 19 20 21 22 23 24 25 23 24 27 28 29 26 27 28 29 30 31 2 9 10 11 12 13 14 15 26 27 28 29 30 31 7 13 14 15 16 17 18 19 30 31 25 26 27 28 29 11 12 13 14 15 16 17 18 15 9 10 11 12 13 14 15

15.37 9.18 10.08 23.35 Februar / February Marec / March April / April Maj / May 1 2 3 4 5 1 2 3 4 1 1 2 3 4 5 6 3 8 12 19 20 21 22 23 24 25 16 16 17 18 19 20 21 22 16 17 18 19 20 21 22 6 7 8 9 10 11 12 20 21 22 23 24 25 26 5 6 7 8 9 10 11 2 3 4 5 6 7 8 7 8 9 10 11 12 13 9 10 11 12 13 14 15 14 15 16 17 18 19 20 21.41 11.57 8.39 13 14 15 16 17 18 19 12 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 19 20 21 22 23 24 25 16 17 18 19 20 21 22 21 22 23 24 25 26 27 23 24 23 25 26 23 30 31 27 28 29 26 27 28 29 30 31 30 24 27 28 29 28 29 4 30 31 25 26 27 28 29 9 27 28 29 13 26 27 28 29 30 31 17 30 24 25 26 27 28 29 5.10

Polojnik ^rna liska Poljski vrabec Plav~ek

Maj MAY 2012 Junij JUNE 2012 Julij JULY 2012 Avgust AUGUST 2012 ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday

5.35 Polojniki na dolgih tankih hoduljah Po nekajtedenskem valjenju lisk V poletni vro~ini ptice rade obisku- 5.27 Kadar se ptice odlo~ijo za kopanje, zlahka brodijo po plitvi vodi, ~udi{ mlake nenadoma o`ivijo, saj se jejo raznovrstne vodne vire, vrabci voda fr~i na vse strani. Plav~ek se se lahko le, kako natan~no zaznajo mame neutrudno potapljajo, da s pa se od`ejajo najpogosteje kar na je spretno namo~il s hitrim vrtenjem 18 1 2 3 4 5 6 na dnu skriti plen. 22 1 2 3 so~nim zelenjem nahranijo mladi~e. 26 1 dvori{~nih lu`ah. 31 1 2 3 4 5 glave v vodi.

23.47 13.12 20.52 20.55 April / April Maj / May Junij / June Julij / July 1 1 2 3 4 5 6 1 2 3 1 19 23 27 32 7 8 9 10 11 12 13 2 3 4 5 6 7 8 4 5 6 7 8 9 10 7 8 9 10 11 12 13 2 3 4 5 6 7 8 4 5 6 7 8 9 10 6 7 8 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8

9 10 11 12 13 14 15 12.41 14 15 16 17 18 19 20 3.48 11 12 13 14 15 16 17 17.54 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 16 17 18 19 20 21 22 23 25 26 30 31 27 28 29 23 24 25 26 27 20 14 15 16 17 18 19 20 30 24 27 28 29 24 11 12 13 14 15 16 17 28 29 28 9 10 11 12 13 14 15 25 26 30 33 13 14 15 16 17 18 19 30 31 28 29

1.47 17.02 Junij / June Julij / July 6.24 Avgust / August 15.54 September / September 1 2 3 1 1 2 3 4 5 1 2 21 25 29 34 21 22 23 24 25 26 27 4 5 6 7 8 9 10 18 19 20 21 22 23 24 2 3 4 5 6 7 8 16 17 18 19 20 21 22 6 7 8 9 10 11 12 20 21 22 23 24 25 26 3 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14 15 16 17 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 10 11 12 13 14 15 16 22.16 5.30 10.56 15.58 18 19 20 21 22 23 24 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 17 18 19 20 21 22 23 23 24 23 24 35 25 26 27 28 29 30 30 31 25 26 27 28 29 27 28 29 30 31 24 25 26 27 28 29 30 22 28 29 30 31 26 25 26 27 28 29 30 30 30 31 25 26 27 28 29 27 28 29 30 31

Mala bela ~aplja Mandarinka Sivka Plav~ek

September SEPTEMBER 2012 Oktober OCTOBER 2012 November NOVEMBER 2012 Avgust AUGUST 2012 ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda ~etrtek petek sobota nedelja t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday t/w monday tuesday wednesday thursday friday saturday sunday

Male bele ~aplje v plitvi vodi z eno Mandarinke pri nas niso {tevilne, a 5.27 Kadar se ptice odlo~ijo za kopanje, nogo brodijo po dnu, ko pa izpod nekaj osebkov redno prezimuje na Sivke se k nam selijo pozno jeseni voda fr~i na vse strani. Plav~ek se kamna spla{ijo rakca, ta ne more mlakah in bajerjih, kjer jim je prhu- in prezimujejo na stoje~ih vodah, ko je spretno namo~il s hitrim vrtenjem 35 1 2 uiti hitremu {ilastemu kljunu. 40 1 2 3 4 5 6 7 tanje v vodi vsakodnevno opravilo. 44 1 2 3 4 pa te zamrznejo, se preselijo na reke. 31 1 2 3 4 5 glave v vodi.

15.15 9.33 1.36 20.55 Avgust / August September / September Oktober / October Julij / July 36 1 2 3 4 5 41 1 2 45 1 2 3 4 5 6 7 32 1 3 4 5 6 7 8 9 6 7 8 9 10 11 12 8 9 10 11 12 13 14 3 4 5 6 7 8 9 5 6 7 8 9 10 11 8 9 10 11 12 13 14 6 7 8 9 10 11 12 2 3 4 5 6 7 8

4.11 13 14 15 16 17 18 19 14.02 10 11 12 13 14 15 16 23.08 15 16 17 18 19 20 21 17.54 9 10 11 12 13 14 15 20 21 22 23 24 25 26 17 18 19 20 21 22 23 22 23 24 25 26 27 28 16 17 18 19 20 21 22 29 30 31 26 27 28 23 24 25 26 27 37 10 11 12 13 14 15 16 27 28 42 15 16 17 18 19 20 21 24 25 29 30 46 12 13 14 15 16 17 18 29 30 31 33 13 14 15 16 17 18 19 30 31 28 29

21.41 Oktober / October 5.32 November / November 15.31 December / December 15.54 September / September 38 1 2 3 4 5 6 7 43 1 2 3 4 47 1 2 34 1 2 17 18 19 20 21 22 23 8 9 10 11 12 13 14 22 23 24 25 26 27 28 5 6 7 8 9 10 11 19 20 21 22 23 24 25 3 4 5 6 7 8 9 20 21 22 23 24 25 26 3 4 5 6 7 8 9 15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 10 11 12 13 14 15 16 5.19 20.49 15.46 15.58 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 17 18 19 20 21 22 23 39 44 28 29 30 48 24 27 28 35 26 27 28 24 25 26 27 28 29 30 29 30 31 29 30 31 26 27 26 27 28 29 30 31 25 26 29 30 27 28 29 30 31 24 25 29 30

proteus september 2011.indd 47 30.8.11 15:52 ■ Pogovori Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka Novoveška zgodovinska oblika znanosti je dejavnost in subjektivnost izključila iz svoje podobe »objektivnega sveta«. Vendar je to »slepoto« znanosti vsaj že Martin Heidegger kritično razkril s spoznanjem, da je znanost samo eden od številnih načinov človekovega bivanja v svetu. Zato je človeško nujna odločitev, da Proteus, poljudnoznanstvena revija, odpira prostor tudi tistim »pozabljenim«, ki znanost ustvarjajo, da PROTEUS na osebno prizadet in kritičen način spregovorijo o svojem znanstvenem udejstvovanju, družbenem položaju znanosti in njenih človeških razsežnostih. Tokrat smo za pogovor zaprosili mlajšo slovensko mednarodno uveljavljeno astrofizičarko dr. Andrejo Gomboc, docentko na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko. Njeno raziskovalno področje so astronomija in astrofizika, splošna teorija relativnosti, črne luknje, izbruhi sevanja gama, vrtenje zvezd in vrtilne hitrosti simbiotskih zvezd. Ima tudi izreden občutek za seznanjanje nestrokovnjakov in predvsem mladih s spoznanji v astrofiziki in astronomiji.

■ Iz zgodovine naravoslovja Jean-Baptiste Lamarck – od vojaka do učenjaka Lamarcka poznamo kot zgodnjega evolucionista, ki pa evolucijskih mehanizmov ni razrešil. Kljub temu je bila njegova zamisel o spremenljivosti vrst revolucionarna in je delno vplivala tudi na Darwina. Kot neolamarkizem se njegova misel pogosto prebuja. Široko dejaven naravoslovec je objavil vrsto knjig in razprav s področja biologije, geologije in meteorologije. Pomembno je prispeval k poznavanju nevretenčarjev in zoološki klasifikaciji. V strokovno izrazoslovje je vpeljal pojma biologija in nevretenčarji. Njegova knjiga Filozofija zoologije (1809), v kateri je razložil pogled na evolucijo, je izšla v rojstnem letu Charlesa Darwina.

■ Nevrobiologija Najstništvo - viharne spremembe v zorenju možganov Najstništvo je čas velikih tveganj, a hkrati tudi čas neslutenih priložnosti. Obdobje, ki ga sproži naša notranja biološka ura z navalom hormonov, ne vpliva zgolj na naše telo, ampak tudi na možgane. Obdobje najstništva je obdobje velikih nevrobioloških in vedenjskih sprememb, ki imajo svoj vzrok tudi v možganih.

proteus september 2011.indd 48 30.8.11 15:52