mm DOLENJSKI LIST

MLADINA IN PIONIRJI, SODELUJTE V AKCIJI MIRU! Ivan Maček na obisku v Posavju V torek zjutraj je obiskal brežiško občino predsednik skupščine SRS Ivan Maček. Z roko v roki na poti miru Spremljali so ga predsednik od bom za proračun in finan­ ce republiškega zbora skup­ Za dan združenih narodov na Vinici svečan začetek velike akrije miru — ščine SRS Miran Košmelj, Pričakujejo odziv vse mladine v Jugoslaviji in tudi vrstnikov izven meja predsednik odbora za proiz­ vodnjo in promet Stane Do­ naše domovine lenc in republiški sekretar Alojz Zokalj. Gostje so si Dvorana viniške osnovne šole je bila 24. oktobra sli o miru in vojnah. Naj­ ogledali topolove nasade v dopoldne prizorišče svečanega začetka velike akcije boljša in najbolj pretreslji­ Vrbini, hleve KZ Brežice v miru med mladino in pionirji vse Jugoslavije. Vpričo va pisma mladih bodo v Trnju, tovarno pohištva, Po­ gostov iz republiškega centra klubov OZN, predstav­ sodelovanju z republiškim savski muzej irt nove vino­ nikov občinske skupščine, občinskega komiteja mla­ centrom klubov OZN izdali gradniške nasade KZ na Bi- dine, pedagoškega zavoda in drugih so viniškj šolarji v posebni knjigi. Poslali jo zeljskem. Predsednik Ivan izvedli, kulturni program, zatem pa prebrali listino bodo vsem vplivnim dr­ Maček se je povsod zanimal miru, ki jo bodo te dni poslali vsem osnovnim šolam žavnikom sveta, da bi jih za gospodarjenje in perspek­ v državi. Ob tej priložnosti so poslali pismo tudi morda ganil golob miru iz tive delovnih organizacij, ka­ generalnemu sekretarju Združenih narodov — U-Tan. otroških rok. kor tudi za probleme, s kate­ tu ter ga obvestili o začeti akciji. rimi se kolektivi srečujejo. Ob zaključku naše današ- Ne da bi viniški pionirji posamezniki v pismenih Za tretjino manj nje številke v torek popoldne vedeli za U-Tantovo posla­ odgovorih izrazili svoje mi- so bili gostje še na obisku v nico, s katero je za letošnji priznavalnin brežiški občini. Zato bomo o 24. oktober pozval mladino Pred kratkim sta se sestali drugem delu obiska v krški vsega sveta v odločne pro na skupni seji komisija za občini obširneje poročali pri­ teste zoper vojne, so v »Cankarjeve!, priznavalnine pri ObS Ribni­ hodnji teden J. TEPPEY krožku OZN že prej začeli ca in komisija za borce pri pripravljati akcijo miru. občinskem odboru ZZB. Pre. še vedno vas gledali sta dokumentacijo do­ V soboto podelitev Kot da bi uganili željo velikega borca za mir na sedanjih uživalcev priznaval­ nin Ko so priznavalnine us­ Trdinovih nagrad Ob burnem ploskanju s tribun so stopili na zmagovalne svetu, so se viniški pionirji kladili z občinskim odlokom, stopničke predstavniki športnUi ekip, ki so bile v delav­ prvi odzvali njegovi posla­ imamo radi!« V okviru prireditev za le­ se je število zmanjšalo sko­ nici. tošnji občinski praznik Nove­ skih športnih igrah novomeške občine najbolj uspešne. 22. oktobra so na popol­ raj za eno tretjino. Hkrati danskem delu občinske seje ga mesta bodo v soboto zve­ PIONIR, v imenu katerega je sprejel prehodni pokal Pričakujejo, da bo po­ sta komisiji ugotovili, da je v Črnomlju odborniki v pri­ čer ob 18. ur; v Dolenjski ga­ predsednika športne ekipe podjetja Tone Furlan, je buda pionirskega odreda, odlok o priznavalninah v ne. sotnosti delegacije Cankarje- leriji slovesno podelili letošnje ki nosi častno ime našega katerih primerih preveč log Trdinove nagrade. Svet za s 152 točkami pustil za seboj KRKO (137 točk), NOVO ve brigade na lepo pripravlje­ velikega pesnika Otona Žu­ in dela krivico posebno parti­ kulturo pri občinski skupšči­ TEKS (128 točk) in še 17 drugih sindikalnih podružnic. ni svečanosti sprejeli sklep o pančiča, naletela na naj­ zanskim materam, ki nimajo ni vabi prebivalce k svečano­ podelitvi domicila Cankarje­ Poročilo o tekmovanji« objavljamo na 18. strani (Foto: večje razumevanje in da priznanega dvojnega štet ja tet sti vi brigadi, ustanovljeni na M. iVIoškon) bodo šole, organizacije in za udeležbo v NOB. —r črnomaljskem področju. Can­ karjeve] so doživeli svoj og­ njeni krst na Planini, se pro­ slavili v bojih za Suhor, Prim- Za občinski ozir skovo. Polico, Pletene, štam- krajevni praznik l novim letom 3259 manj zavarovancev ? petov most ter sodelovali pri osvoboditvi Kočevja. Ribnice Pričakujemo, da bo novomeška komunalna Na oDmočju novomeške ko­ varovanja ne uživajo, žive te­ in Ljubljane skupnost s 1. januarjem prihodnje leto izločila munalne skupnosti je 1598 te, strici in drugi sorodniki, številnih zmag Cankarjeve ! Brežic, iz zdravstvenega zavarovanja kmetov vse, ki ži­ kmečkih gospodarjev, ki ne in zaradi njih se zastavlja brigade, katere III. bataljon vijo na gospodarstvih, katerih glavarji niso uživajo kmečkega zavarova­ vprašanje, ali bodo mogli še so sestavljali pretežno Belo- nja, uživa Pa ga 3259 oseb, ki biti kmečko zavarovani. Kot kranjci, v Beli krajini niso Novega mesta kmečko zavarovani. O tem bo v prihodnjih dneh žive pri njih. si lahko razlagamo zakonska in ne bodo nikdar pozabili. in razpravljal se izvršilni odbor socialnega zavaro­ Kot pravi zakon, so dolžni načela, ne bodo mogli biti. Predsednik skupščine je spo­ vanja kmetov. prispevek plačati vsi, ki uži­ Vse kaže, da bo novomeška minsko Listino o domicilu vajo zdravstveno varstvo kme. komunalna skupnost že s 1. predal Alojzu 2okalju-2ižiju, Semiča V črnomaljski, krški, met. družin, 3088 družin pa ima tov, medtem ko tistim, ki so januarjem 1967 izločila iz ki se je v imenu brigade pri­ liSki, novomeški in trebanj­ po enega zavarovanca. delavsko ali pokojninsko za­ kmečkega zavarovanja vseh srčno zahvalil ter obljubil, da ski občini uživa osnovno varovani, kmečkega prispevka 3295 oseb, bivajočih pri go. prisrčne čestitke 2067 zavarovancev živi na se bodo Cankar j evci pogo­ kmečko zavarovanje (po po­ ni treba plačati. Pri številnih spodarjih, ki ne uživajo kmečkih gospodarstvih z steje srečavali s svojimi pri­ vsem občanom! datkih 30. septembra) 40.931 gospodarjih, ki kmečkega za- manj kot 50.000 S din kata. kmečkega varstva. jatelji Belokranjci. oseb v 12.948 družinah. strskega dohodka. Največ — Manj kot 15 let je starih 30.012 — jih imajo gospodar­ zavarovancev, od 15 do Z ZADNJE OBČINSKE SEJE V ČRNOMLJU stva s katastrskim dohod­ 55 let jih je 17.895, nad 55 kom 120.100 do 700.000 S din. let pa 13.127. Štiri ali več Gospodarstva z več kot 1 mi­ zavarovanih oseb ima 4852 lijon 500.000 S din katastr. skega dohodka imajo le 10 Tu: brez krede, tam: na morje... zavarovancev. v teljev v višjih razredih osem. Podatki komunalnega zavo­ ME letke nima ustrezne izobrazbe. da za socialno zavarovanje v »Prav zares ne bomo več trpeli tolikih razlik glede možnosti šolanja,« so Se večje težave, posebno Novem mestu povedo, da se v soboto dejali črnomaljski odborniki — Na njihovem področju po šolah OD 27. X. DO 6. XI. kadrovske pa je šele pričako­ več kot leto dni zdravi 46 za­ Do 31. oktobra dežev­ varčujejo s kredo, v nekaterih ljubljanskih občinah pa osnovne šole prire­ vati z novim zakonom, ker varovancev, živečih na doma­ no in hladno, sneg vča­ jajo plavalne tečaje na morju — Tudi zdravstvo na seji ni bilo deležno bo treba v petih letih na vseh čijah, ki imajo do 700.000 S sih do nižin. Od 1. no­ šolah zagotoviti ustrezno kad­ din katastrskega dohodka. ' ravno laskavih pohval vembra dalje suho, lepo rovsko zasedbo. S tem v zve­ in sprva hladno vreme, Kot vemo. Je v kmečkem Učni uspehi so bili lani na je treba povezovati z materi­ osnovno šolo in ne daje mož­ zi je nujna gradnja stanovanj pozneje topleje. Okrog zavarovanju uvedeno načelo črnomaljskem področju pre­ alnimi, kadrovskimi in soci­ nosti za modernizacijo pouka. za prosvetne delavce, saj do­ 5. novembra prehodne samoplačevanja, prispevke pa cej boljši kot prejšnja leta, alnimi problemi. Materialna Prav tako je strokovnost slej niso mogU -dobiti stro- padavine. Dr. V. M. je treba plačati za gospodar, vseno pa z njimi še zdaleč ni­ baza šolstva je zelo slaba, predmetnih predavateljev na stvo in osebe, ki žive na nJem. smo zadovoljni. Učne uspehe neprimerna za reformirano šolah šibka, saj večina uči­ (Nadaljevanje na 4. str.) PRED OBČNIMI ZBORI PODRUŽNIC ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Sindikat mora ostati Prav ob enaindvajseti obletnici lo na mednarodnih konferencah že razvitega dela sveta, kajti niti tega ustanovitve Organizacije združenih sprejeto. Poglavitni vzrok za seda­ tako malenkostnega deleža te dr­ narodov se je v indijskem-glavnem nje težave je v tem, tako je rečeno žave niso dale za razvoj nerazvitih. ORGANIZACIJA ČLANSTVA mestu New Deliriju končal sestanek v skupnem sporočilu, ker se impe­ Hkrati pa še tisto, kar dajejo, ve­ Udeleženci posveta predsed­ problemom svojih članov v treh državnikov neodvisnih in neve­ rialistične hi neokolonialistične sile žejo na politične pogoje, kar vseka­ nikov občinskih sindikalnih vsaki delovni organizaciji, v zanih dežel: predsednice indijske postavljajo po robu hotenjem in kor ne prispeva k osamosvojitvi de­ svetov Dolenjske, ki je bil katerih bo pogumneje zasto­ vlade Indire Gandhi, predsednika boju narodov in držav, da bi se pov­ žel v razvoju. Predsedniki izražajo 20. oktobra v Trebnjem, so pal njihove interese. Bodoč­ Združene arabske republike Abdela sem politično in gospodarsko osa­ zato mnenje, da bi morale države v enodušno sprejeli ugotovitev, nost bo imel le tak sindikat, Gamala Naserja in predsednika So­ mosvojile. razvoju uskladiti svoja prizadevanja o kateri je izčrpno govoril ki bo organizacija članstva cialistične federativne republike Ju­ Trije državniki so izrazili globo­ ter strniti svoje sile, saj je le tako član republiškega sindikalne­ in ne vodstev, njegov pro­ goslavije Josipa Broza Tita. ko prepričanje milijonov ljudi po mogoče doseči pomembnejše med­ narodne uspehe. ga sveta Slavko Bohanec in gram pa bo javno predstav­ Morda je prav to tisto, kar daje svetu, da je politika nepovezovanja ki pravi, da je bodočnost ljal želje proizvajalcev. Da temu trojnemu sestanku v sedanjih najrealnejša politika, ki edino lahko Seveda so trije državniki povsem sindikata v tem., da se bo bo to poslanstvo lahko mednarodnih odnošajih še poseben pripelja do tega, da bi spore ureja­ točno opredelili svoje stališče do od obravnavanja načelnih in opravljal, se bo moral okre­ pomen. Generalni sekretar OZN U li na miren način, da se prepreči vietnamske vojne. Zahtevajo, naj sistemskih rešitev, za katere piti predvsem v osnov­ Tant je v svoji poslanici ob obletni­ nova vojna katastrofa in ki lahko ZDA takoj ustavijo bombardira­ se je predvsem zavzemal v nih enotah — sindikalnih ci svetovne organizacije dejal, da zagotovi svoboden gospodarski raz­ nje Severnega Vietnama in da je višjih organih, preusmeril k podružnicah, ki so se doslej se je OZN porodila iz nemira in da voj vsake dežele posebej. V spo­ pot k miru v tem delu sveta le ob v mnogih delovnih organiza­ je njena glavna funkcija, da se spo­ ročilu ugotavljamo, da dobiva tal^a spoštovanju ženevskih sporazumov cijah ukvarjale le z manj prijema s problemi in krizami. Sam iz leta 1954, kar pomeni, da je stvar pomembnimi stvarmi. je opozoril, da dandanes zadevamo vietnamskega ljudstva samega, ka­ v mednarodni politiki na pomanj­ ko si bo krojilo svojo usodo. Pov­ Te misli so povedali udele­ kanje zaupanja in na obnavljanje sem določno so tudi povedali, da je Priprave na ženci posveta, ko so govori­ politike sile, ki še naprej prevladuje TROJNI SESTANEK treba osvobodilni fronti južnega Vi­ li o vsebini in programih, ki v mednarodnih odnosih. »Moramo etnama priznati pravico vojujoče se naj jih sindikalne podružni­ se spoprijeti z velikimi nevarnostmi strani in ji priznati enakopravnost ce sprejmejo na bliž­ atomske oborožitve in širjenja politika čedalje večjo podporo po na morebitnih pogajanjih o usta­ konference njih občnih zborih. Na njih atomskega orožja, hkrati pa tudi z svetu, da pa seveda mlade svobodne vitvi v Vietnamu. naj obravnavajo predvsem ti­ dejstvom, da je vojna v Vietnamu države nalete pri tem na velike te­ Indira Gandhi, Naser in Tito po­ sto, kar jih najbolj tare, da katastrofalna ne samo za vietnam­ žave, ker so izpostavljene hudemu novno izražajo svojo privrženost bodo člani spoznavali, da sko ljudstvo, ampak je tudi stalna političnemu in gospodarskemu pri­ načelom, vsebovanim v ustanovni li­ SZDL stoji za njimi politična or­ grožnja svetovnemu miru«, je'dejal tisku imperialističnih in neokoloni- stini OZN, ki je kot organizirana ganizacija proizvajalcev, ki se alističnih sil. Zato je ena izmed po­ Za članstvo Socialistične U Tant. Ob tej obletnici svetovne vest človeštva poklicana, da varuje bori predvsem za delovnega glavitnih nalog nevezanih držav, zveze se začenja razgibano organizacije so tudi drugi državni, mir in sodelovanje med narodi. Za­ človeka. V današnjih zaostre­ da iščejo pota, kako bi čimprej pre­ obdobje. V krški občini je ki, ki jim je mir res pri srcu, opo­ vzeli pa so se tudi za sprejem LR nih odnosih, ko ponekod od­ mostili prepad med razvitimi in ne­ izvršni odbor obč. odbora zarjali na krizo v mednarodnih od­ Kitajske v OZN, da bi leta postala puščajo ljudi in ko stopa razvitimi deli sveta, ki poraja ne­ SZDL že razpravljal o pri­ nosih in vsekakor je tudi trojni se­ zares univerzalna svetovna organi­ ekonomika vse bolj v ospre­ nehno mednarodne zaplete in nova prave h na krajevne konferen­ stanek v New Delhiju prispeval k zacija, in da bi s tem popravili kri­ dje, ljudje upravičeno priča­ žarišča mednarodne napetosti ce, ki bodo v novembru in temu, da bi se človeštvo streznilo vico, ki je LR Kitajski storjena, ker kujejo od sindikata več, kot decembru. ter se zavedelo velike nevarnosti, ki Trije državniki, ki so se zato za­ ji ne priznajo mesta v OZN. so nekoč pričakovali. Sindi­ mu preti. vzeli, naj bi že na sedanjem zaseda­ Trojni sestanek v Nevv Delhiju je Med drugim bodo na njih kat pa s tem dobiva novo nju generalne skupščine OZN spre­ vsekakor pomemben mednarodni obravnavali tudi osnutek pra- vsebino dela in se rešuje iz Iz skupnega sporočila o sestanku jeli ukrepe, da bi uresničili sklepe dogodek, saj so prek njega neve­ vlilnika občinske konference nekakšne stiske, v katero je veje iskrena želja, da bi mednarod­ svetovne konference o trgovini in zane države dvignile svoj glas, ki SZDL. V občini Krško pred­ lezel, ko je bil predvsem or­ ne spore urejali po mirni poti, da bi razvoju, kjer so med drugim spre­ poziva k trezni presoji mednarod­ lagajo, da bi konferenca štela ganizacija vodstev in ni ži­ se vsak narod razvijal svobodno jeli tudi sklep, naj bi razvite dežele nih problemov, hkrati pa tudi kaže 65 članov. Tekoče naloge bo vel dovolj s svojim članst­ brez vsakršnega pritiska od zunaj in prispevale vsaj en odstotek svojega realne poti, da bi mednarodne krize opravljal 11-članski izvršni vom. Marsikje so njegovo da bi uresničili vsaj tisto, kar je bi­ nacionalnega dohodka za razvoj ne­ tudi prebredli. odbor. Konferenca bo naj­ vlogo razumeli tako, da je višji predstavniški organ le podaljšek organov samo­ SZDL v občini. Člani Socia­ upravljanja, ne pa samosto­ listične zveze bodo volili vsvo- jen zastopnik proizvajalcev. je zastopnike za konferenco Njegova moč pa za razliko VOLITVE V ORGANE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA KONČANE neposredno na konferencah od delavskih svetov seže pre­ krajevnih organizacij. ko tovarniških vrat, saj O osnutku so 22. oktobra združuje proizvajalce posa­ KRATKE med prvimi razpravljala na meznih gospodarskih in ne­ V skupščini delavcev 23 novih članov Senovem. Občinski odbor bo gospodarskih dejavnosti ši Z RAZNIH STRANI skrbno zbiral vse pripombe zastopa njihove interese. članstva. Pričakujejo jih pre­ Prvo zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja de­ cej. 2e zdaj se jih je veliko Da bi bil kos vsem tem lavcev, sklicano za četrtek, 27. oktobra, ob 8. uri v dvorani KZSZ • 1IAILE SELASIE V BEOGRA­ nabralo. To dokazuje, da čla­ nalogam, morajo vodstva sin­ DU. Etiopski cesar Haile Selasie dikatov pri novih volitvah, I. je prispel v sredo na uradni nom ni vseeno, kakšen bo obisk v Jugoslavijo, se pravi ta­ pravilnik bodoče obč. konfe­ kd so pred durmi, dobiti v Na volitvah, ki so bile od 15. septembra do 15. okto­ • v metliški občini: An-- koj potem, ko se je predsednik rence SZDL. Zelja vseh je, svoje vrste več strokovnih bra, so zavarovanci izvolili v skupščino komunalne ton Vrani čar, Gradec; Tito vrnil iz New Delhija. da bi delo organizacije zares in uglednih ljudi, ki bodo • PREDSEDNIK ZIS SE JE skupnosti socialnega zavarovanja delavcev 23 novih • v novomeški občini: inž. VRNIL IZ GRČIJE. Predsednik dobilo novo vsebino v sploš­ tudi voljni delati. Predvsem članov: iz črnomaljske občine 4, iz krške 6, metliške 1, Edo Tavčar, ftOVOLEŠ, Si­ zveznega izvršnega sveta Petar ni demokratizaciji našega si­ se mora izboljšati sestav iz­ novomeške 10 in iz trebanjske občine 2. Volitve so bile mon Simoni ti, IMV, Joža Mi- Stambolić se je v ponedeljek vrnil vršnih odborov sindikal­ s uradnega obiska v Grčiji, kjer stema. opravljene ob tričefcrtinski udeležbi zavarovancev. klič, KRKA, Vlado Avsec, se je pogovarjal z grškimi držav­ nih podružnic, na katerih Cestno podjetje, Anton Kra- niki o nadaljnjem razvoju sodelo­ • JUGOSLAVIJA JE SEPTEMBRA sloni organizacija. Najvažnej­ V novoizvoljeni polovici Marcel Skočir, društvo upo­ ševec, GG Novo mesto, Ciril vanja med obema državama. tevozila za 1.258,000.000 N-din bla­ še pa je, da bodo z novo vlo­ skupščine so predstavniki kojencev Črnomelj; Jarnovdč, trg. podjebje Stan­ • JUGOSLOVANSKI PARLA­ ga, Slovenija pa za 215,169.000 MENTARCI V SOVJETSKI ZVE­ N-din, kar je 17,1 odst. jugoslo­ go sindikata proizvajalci vse dard, Veljko Troha, gimna­ zavarovancev iz podjetij, dru­ • v krški občim: inž. Alojz ZI. Po Sovjetski zvezi potuje dele- vanskega izvoza. V tam času je bolj spoznavali, da je to nji­ žbenih služb in upokojencev. Mustar, AGROKOMBINAT zija, Vera Papež, občinska gacija zvezne skupščine pod vod­ zveza uvozila za 1.453,000.000 N-din hova organizacija, ki ima blaga, Slovenija pa za 230,000.000 Krško, Franc Artnak, obrt­ skupščina, Marcel Godnik in stvom predsednika skupščine Ed­ moč in ugled. Potem bo od­ • V črnomaljski občini so varda Kardelja. N-din, kar pomeni v jugoslovan­ nik, Zofija Longo, Papirkon- Franc Rožič, upokojenec; skem uvozu 15,9 odstotka. več vprašanje, ali je ta or­ • HUDA NESREČA V ANGLI­ bili izvoljeni: Rajko Skočir, fekcija, Kristijan Pavliha, • PROIZVODNJA SLOVENSKE ganizacija v naših razmerah • v trebanjski občini: An­ JI. V Južnem VValesu v Veliki INDUSTRIJE in rudnikov je bila BEGRAD, inž. Jože Vidervol, CELULOZA, Franc Pušnik, ton Sever, občinska skupšči­ Britaniji se je pri mestu Aberfan samoupravljanja potrebna. sprožil zemeljski plaz ter zasul v prvih osmih mesecih letos za 9 GG Črnomelj, Franc Koče rudnik Senovo, in Jože Bu­ na, in Anton Praznik, upoko­ odstotkov večja od lanske v ena­ šolo, v kateri je bilo okrog 200 kem času. M. L. var, rudnik Kanižarica, in kovec, upokojenec; jenec. otrok in učiteljev. Izpod ruševin so do torka potegnili že 143 tru­ pel, računajo pa, da jih je zako­ panih še okrog 50. Aberfan je rudniško mesto ter so zemljo i* rovov vozili na velip kup. Ob de­ TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ževju se je sproži] plaz. ki je ž»" sul šolo in še nekaj hiš. • PROTISOVJETSKK DEMON­ • V SKUPŠČINI O SLUŽBI DRŽAVNE zacije kmalu znašle sredi mnogo zahtevnej­ rovanja in zdravilišči, da bi tako čimprej raz­ STRACIJE NA KITAJSKEM. Na VARNOSTI. Te dni so v republiški skupščini ših razmer od tistih, v katerih delujejo zdaj. vozlali ta zares čudni gordijski vozel. Kitajskem so odslovili iz šol vse tuje študente za eno leto, češ. da razpravljali o organizacijskih in sistemskih B USTAVNO SODIŠČE O PRIMANJ­ • KONEC AGONIJE MLADINSKEGA jih motijo pri izvajanju sedanje vprašanjih službe notranjih zadev. Referat je KLJAJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. ZDRAVILIŠČA »DEBELI RTIČ«. Občinska tako imenovane kulturne revolu­ je imel predsednik komisije Janko Smoie. skupščina Koper je sklepala o odpravi mla­ cije. Seveda so med njimi odslo­ Ustavno sodišče Jugoslavije je te dni obrav. vili tudi vse sovjetske študente. Uvodoma je poudaril, da je bilo glede polo­ navalo probleme in težave glede primanjklja­ dinskega zdravilišča »Debeli rtič«. Tega niso Sovjetska zveza je zato sporočila žaja te službe mnogo nerazčiščenih vprašanj ja v socialnem zavarovanju. Pred javno ob­ radi storili Roke so dvignili šele takrat, ko vsem kitajskim študentom na so­ in da je zato bila lahko oporišče etatizmu in so ugotovili, da ni druge poti, potem ko je vjetskih šolah, naj pohero šila «n ravnavo na ustavnem sodišču je republiška kopita, kakor so to morali storiti birokratizmu. Služba je uporabljala metode, skupnost socialnega zavarovanja Slovenije tudi glavni odbor RK storil vse, da bi rešil sovjetski študentje na Kitajskem- ki so bile nujne in učinkovite v drugačnih zdravilišče. Vse zaman. Odborniki so v raz­ Na Kitajskem je ta korak Sovjet­ zgodovinskih okoliščinah. Zato je nujno te­ pravi grajali sistem financiranja zdravstve­ ske zveze sprožil velike demon­ stracije pripadnikov rdeče garde. meljito proučiti mesto, naloge, vsebino in nega zavarovanja, ki dopušča tako škodo za delovne metode službe v novih razmerah — • DISKRIMINACIJA. Ameriški Službo državne varnosti zdravljenje otrok. kongres je po dolgi razpravi skle­ v razmerah samoupravljanja. Službo je treba • SLOVESNA ZAVEZA VOJAKOV. Na nil, da ZDA ne bodo prodajale no­ organizirati tako, da bo delovala učinkovito benega živeža državam, ki trgu je­ ploščadi pred skupščino SRS oziroma grob. jo s Severnim' Vietnamom. Me™ in kvalitetno — v boju proti resničnemu raz­ nico narodnih herojev v Ljubljani so opra­ temi deželami je tudi Jugoslavija. rednemu sovražniku. V Sloveniji je pomen organizirati za učinkovito vili slovesno zavezo vojaki — novinci iz vo­ • DRŽAVNI UDAR V LAOSU. te naloge še večji, ker so v bližini slovenskih jašnic ljubljanske garnizije. Slovesnosti so V Laosu (eni izmed treh držav meja številni tuji obveščevalni in emigrant, prisostvovali mnogi Ljubljančani, šolska Indokine — Kambodža, Laos in siri centri. in kvalitetno delo Vietnam) je skušal poveljnik voj­ mladina, predstavniki družbenopolitičnih nega letalstva prevzeti oblast, kar Za novega sekretarja za notranje zadeve organizacij in drugi. pa se mu ni posrečilo. Najprej so predlagala, naj bi ugotavljali ustavnost ne­ se vneli hudi boji, potlej pa J* so izvolili dosedanjega člana izvršnega sveta B SREČANJE SAMOUPRAVLJAVCEV. uporni poveljnik odnehal na pri- Slavka Furlana. Dosedanji sekretar Riko Ko- katerih določb temeljnega zakona o financi­ Občinski sindikalni sveti Varaždina, Ptuja, govarjanje desničarskega princa lenc bo prevzel novo dolžnost. ranju socialnega zavarovanja. Po teh določ­ Čakovca in Ormoža so organizirali srečanje Bun Uma in pobegnil na Tajsko, bah je federacija prenesla na skupnosti na­ samoupravljavcev, da bi se pomenili o svo­ kamor so pobegnili tudi drugi M IZVRŠNI ODBOR O USPEHIH GO­ uporniki. loge, ki jih te ne morejo izpolnjevati. SPODARSKE REFORME. Izvršni odbor jih problemih in izmenjali izkušnje samo­ B RESOLUCIJA O JUŽNI RO­ glavnega odbora SZDL Slovenije je ugotovil, S DOKLEJ ZDRAVILIŠČA PRAZNA? upravljanja. Predstavniki samoupravljavcev DEZIJI. Generalna skupščina OZN da smo po reformi povečali proizvodnost Stane selili, republiški sekretar za zdravstvo so se zavzeli za hitrejši razvoj delovnih enot. je sprejela resolucijo o Južni R°* deziji, s katerp zahteva, naj se dela, družbeni proizvod in zunanjo trgovino. in socialno varstvo je na tiskovni konferenci fl PRIZNANJE JOSIPU VIDMARJU. prepreči sklenitev kakršnegakoli Obseg porabe se Ja stabiliziral. Investicije so govoril o vprašanju, zakaj so zdravilišča ta­ Ljubljanska univerza je podelila akademiku sporazuma med Veliko Britanijo se občutno zmanjšale. So pa tudi problemi, ko rekoč prazna, medtem ko so bolnišnice in kritiku Josipu Vidmarju častni doktorat in rodezijstcim rasističnim *sf~ mom, ki bi okrnil pravice A»r,ca" kot so pomanjkljivosti notranje delitve v nabito polne. To je posledica tega, da je na­ za dosežke v Hterarnih vedah. To visoko nov v tej deželi. Za resolucijo J« delovnih organizacijah, neustrezna kadrov­ enkrat usahnil dotok napotnic. Zato je tre­ priznanje si je nagrajenec zaslužil s svojimi glasovalo 86 držav, 18 se pb J* ska sestava itd. čimprej se je treba usposo­ vzdržalo (med njim* tudi V'eua» ba pohiteti z dogovarjanjem in sporazumeva­ neprecenljivimi prizadevanji za razvoj slo­ Britanija in ZDA), delegata P«:'"; biti za zahtevnejše gospodarjenje, kajti te­ njem med zdravstveno službo, bolnišnicami, venske literarne vede in bogatim prispevkom galske in Južnoafriške repubU** žav še ni konec, saj se bodo delovne organi­ komunalnimi skupnostmi socialnega zava­ slovenski literarni kulturi pa sta glasovala proti. 8 milijonov Samoprispevki in dvorezni meč Pomembne odločitve ne na zbor občanov, marveč škode v Ari na referendum — Kdo ima prav v zvezi s prisilno izterjavo? »PODGORJU« 21. oktobru je okoli 14. ure V statutih krajevnih skup­ cala referendum še pred kon­ •^bruhnil požar v lakirnici nosti smo zapisali, da so sa­ cem leta. Volivci se bodo od. mizarskega podjetja PODGOR­ moprispevki občanov sestav, ločafii za samoprispevek in JE v Šentjerneju. 28 letni de­ ni in pomemben del dohod, za to, ali bo Novo mesto zi­ lavec Alojz Kuhelj je čistil kov krajevnih skupnosti. dalo še eno šolo ali ne. Prav lakirnico, in ko je z lopatico Letos so se za uvedbo sa­ gotovo bo na referendumu strgal lak s stene, je začela moprispevkov v novomeški sprejete sklepe o samopris­ občini odločile vse krajevne pevku laže uresničiti, kot če lahk0 vnetljiva snov goreti. Čeprav so takoj začeli gasiti, skupnosti razen novomeške. bi jih sprejel zbor volivcev. Z denarjem in prostovolj­ je nastala eksplozija, od ka­ Ob vsem tem se zastavlja nim deiom občanov je bilo tere se je podrla stranska ste­ vprašanje, ali ne bi dosegli veliko narejenega. Popravljali na, ogenj pa se je razširil na boljše izterljivosti, če bi se in gradili so poti, urejali po. politirnico in razdelilnico. za samoprispevke občani od­ kopališča, nameščali javno Škodo so ocenili na 8 milijo­ ločali samo na referendumih. razsvetljavo, čistili studence, nov S din. To je bil v zad­ Dosedanje izkušnje pri pobi. pleskali ograje, kupovali šol­ njem času že tretji požar v ranju samoprispevkov temu sko opremo, asfaltirali cestiš­ mizarskih podjetjih zaradi glasno pritrjujejo. neprevidnosti in malomarno­ če itd. Preveč je vsega, da sti v lakirnicah. bi lahko vse popisali na tem, Pa še to: kako bodo sicer skopo odmerjenem prostoru. krajevne skupnosti živele in Vsaka krajevna skupnost se opravljale dejavnosti, če jih Proizvodni uspehi Hvala bogu, da letos sadje ni obrodilo! je lotila tistega, kar je bilo bodo občani, plačniki samo­ Zakaj pa hvala bogu? najbolj potrebno. prispevkov, pustili na cedilu?! TEKSTILANE Ce bi obrodilo, bi rekli: Bog pomagaj, kam bomo z njim? Ponekod so ostali na pol (Iz včerajšnjega Pavlina) . IVAN ZORAN Podatki občasnega obraču­ poti. Samoprispevek so raz­ na delovne skupnosti tovarne pisali, denarja pa od nikoder! sukna »Tekstilana« iz Kočev­ Predstavniki krajevnih skup Vredno je pomisliti ja za devetmesečno obdobje kažejo, da so delavci v tem nosti zatrjujejo, da prispev. Zaenkrat so še samo govo­ času ustvarili 11,42 milijonov ka ne . plačujejo predvsem rice. Toda običajno ne osta­ Ndin celotnega dohodka, kar ISKRA v spopadu s tretjo milijardo kmetovalci, medtem ko ga ne samo pri besedah, za kar je za okoli *trtino več kot od zaposlenih in drugih ob­ poskrbijo »odgovorni« ljudje v istem obdobju lani. Doho­ čanov še nekako dobijo. v kraju. Tokrat gre beseda dek se je v tem obdobju po­ V semiški tovarni kondenzatorjev hite, da bi nadoknadili prisiljeni spomla­ Na razpravah pretežna ve­ o »Galanteriji« Sodražica, ob­ večal za 18 odst. in znaša 4,16 danski počitek čina meni, da bi bilo potreb­ ratu ribniškega INLESA. O milijonov Ndin, osebni do­ no samoprispevke izterjati, »Galanteriji« se v zadnjem ča­ da, celo prisilno izterjati. su šušlja, da se namerava hodki pa so večji za 47 od­ Letošnjo pomlad so v se­ na malo manj kot 4 milijar­ kovnjaki prebili še marsika­ stotkov in znašajo dobro če­ Takega mišljenja so tudi ne. osamosvojiti. Za to se navdu­ miški ISKRI bolj malo dela­ de dinarjev. Se pogumneje tero težko uro. Na povečano trtino celotnega dohodka. šteti redni plačniki, ker jim šujejo predvsem nekateri li, ker ni bilo dobiti potreb­ so planirali izvoz in ga po­ proizvodnjo pa se vzpored­ Razmerje med osebnimi do­ ni vseeno, ali bo sosed pla­ »preizkušeni« ljudje, ki so nega reprodukcijskega mate­ večali kar za celih 100 od­ no z izboljšano strukturo ka­ hodki in skladi se je od lan­ čal ali ne, z združenimi moč­ sodelovali pri ukinitvi samo­ riala. Vseeno pa upajo, da stotkov. Napovedane številke, drov pripravljajo še ob av­ skega -razmerja 67:33 poveča­ mi občanov pridobljene do­ stojnega podjetja Suha roba, bodo dosegli proizvodni plan vsaj kar zadeva izvoz, niso tomatizaciji proizvodnje. lo na 74:26. Podatki o gospo­ brine pa kljub temu užival. se prizadevali (vendar pa ne vsaj po vrednosti — 3 mili­ pretirane. Iskra ima za pro­ Osebni dohodki zaposlenih darjenju, o katerih je sklepal uspeli) da bi doživela enako jarde dinarjev. Odkar je ma­ dajo svojih kondenzatorjev so v letošn;em prvem pollet­ Nasprotnega mišljenja so tudi delavski svet skupnosti, usodo podjetje Ziene pleteni­ za prihq(jLnje leto sklenjenih ju precej zaostali za sploš­ nekateri občinski predstav, zgovorno pričajo, da kolektiv terial spet na razpolago ne. že večino pogodb z raznimi no ravnijo, vendar upajo, da niki, ki so prepričani, da je kočevske »Tekstilane« dosega skušajo s povečanimi napori kupci na Zahodu kot na ob koncu leta najnižja po­ treba biti pri pobiranju samo­ O nadaljni usodi »Galante­ uspehe v skladu ž ukrepi go­ nadoknaditi prisiljen počitek. Vzhodu. stavka Iskrinega delavca ne prispevkov previden. Ce bi rije« naj v prvi vrsti odloča­ spodarske reforme. Izvozni plan poteka po načr­ tu in bo letos uresničen s Trenutno je v tovarni pre­ bo manjša od 50.000 dinar­ šli v prisilno izterjatev, zatr­ jo člani delovnega kolektiva 550.000 dolarji. cejšnje pomanjkanje strokov­ jev. Še večji porast osebnih jujejo, bi si spravili nad gla­ tega obrata, ker bodo sami Hkrati, ko premagujejo še njakov, zlasti pa bo to očit­ dohodkov predvidevajo v le­ vo dvorezni meč, namreč če imeli od tega korist ali ško­ letošnje težave s proizvod­ no prihodnje leto, ko bo tu 1967, ko nameravajo dose­ bi že dobili od občanov, kar do. Ne gre za to, da bi ko­ Kaj se vsak tei'en zgodi njo, že od junija dalje se­ proizvodnja tako naglo nara- či enake zaslužke, kot jih jim je predpisano, pa bi po­ murkoli vsiljevali svoje mne­ stavljajo plan za leto 1967. rasla. Tovarna sicer štipendi­ imajo v drugih večjih belo­ vzročili politično nerazpolo- nje, vendar samo dobroho­ pri nas, vam pove ženje. Zato menijo, da je tre­ ten nasvet: pred odločitvijo DOLENJSKI LIST J Računajo, da bo drttgo leto ra okoli 30 študentov na sre­ kranjskih podjetjih. proizvodnja narasla za okoli dnjih, višjih in visokih šo­ Letošnje poslovno leto bo ba s prisilno izterjavo poča­ dobro premislite. Vsekakor bi bilo pravilno, da bi tudi 30 odstotkov in da bo vred- lah, a izobraženci potrebu­ kolektiv zaključil z okoli 200 kati. jejo ob prihodu v službo še milijoni čistega dohodka, ven­ Kdaj pa kdaj je slišati delovni ljudje, ki delajo v tem obratu, zaslužili več, kot nekaj prakse, preden začno dar bodo pretežni del teh razloge, da samoprispevki pa zaslužijo sedaj. In bodi­ izpolnjevati pričakovanja ko­ sredstev porabili za plačilo slabo dotekajo. Mnogi zato mo pošteni. Ali niso do neke lektiva. V treh letih bodo vsi anuitet. Preostanek je name­ menijo, da bi bil uspeh pri mere tudi na centrali v Rib­ štipendiranci končali šolanje, njen samo skladu obratnih uresničevanju sklepov krajev­ Kmetijski nasveti nici krivi, da sili obrat v sa­ dotlej pa bodo sedanji stro­ sredstev. nih skupnosti boljši, če bi se občani za samoprispevek mostojnost! In kolektiv ob­ odločali v širšem krogu, kot rata. Ali je vedno in dosled­ je zbor volivcev, saj na njem no postavljal na merodajnem mestu pravice, ki mu grtdo? lahko pade važna odločitev Rolete - izdelek treh podjetij Na primer v centralnem de­ SKRB ZA SADOVNJAKE tudi ob »vsakem« številu na­ lavskem svetu, v upravnom vzočih. Referendum pa daje V Sevnici se dogovarjajo Kopitarna, Kovinsko pod­ odboru, komis;;ah, sindikatu! možnost, da odloča neprimer. jetje in Mizarska zadruga, da bi si delili delo pri pro­ no večje število občanov. Po PO OBIRANJU izvodnji in montaži plastičnih rolet. V lesni industriji je vse 273. členu statuta občine No­ hujša konkurenca, zato bo Na žalost ugotavljamo, da niso kmečki sadovnjaki de­ Ni dolgo bega, kar je sevniška koristi. Plastične rolete bo laliko vo mesto je referendum ve­ posebno manjšim podjetjem ležni skrbi niti v času rasti, kaj šele po obiranju. Roko Kopitarna začela izdelovati plastič­ vključila r svoje delo pri oprem­ ljaven, če se ga udeleži ve. te stroke vse težje. - Tudi to na srce: s prstom kažemo na zadrugo aH družbeno po­ ne rolete za okna. Ko se je to raz ljanju notranjosti zgradb in s tem čina volivcev. je stvar, ki je vredna pomi­ sestvo, če slabo gospodarita, svojih pomanjkljivosti pa vedelo, je bilo kmalu tolikšno po­ še povečala svoje usluge investitor­ vpraševanje po njih, da naročila jem pri graditvi objektov. Menijo, Novomeška krajevna skup­ sleka. ne vidimo. Upravne organe pripravimo do tega, da se komaj sproti zmagujejo. Kupili bi da bi bilo najbolje, če bi rolete, nost se je odločila, da bi skli­ morajo poslužiti zadnje možnosti — odredb in odlokov, še en avtomatski stroj za izdelova­ lri so plod sodelovanja treh pod­ ki pod težo kazni določajo, kaj morajo n. pr. sadjarji nje tega iskanega proizvoda, ven­ jetij, prodajala predvsem Miaar- dar imajo težave pri oskrbi s pla­ ska zadruga, ker je ta proizvod narediti, da ne bodo šli sadovnjaki rakovo pot. Priznati stično maso. ker domača umetna najbližji njenemu poslovnemu pro­ je treba: ni vsega kriv kmetovalec, ker so ga že veliko­ masa ni dovolj dobra. metu. M. L. krat izigrale cene, pa tudi premalo smo imelj razumeva­ Ker so v Kopitarni smatrali, da Delavski svet podjetja. nja zanj. Tako lahko rečemo, da se za sadovnjake malo bi se izdelovanje teh rolet lahko Veliko kupcev »PEKARNA IN SLAŠČIČARNA« ali nič skrbi; če dajo kaj pridelka, je dobro, če nič, pa razvilo v pomembno gospodarsko dejavnost, so navdušili 7» .sodelo­ NOVO MESTO tudi ne preveč hudo. Na takem drevju je leglo okužb tudi vanje tudi sevniško Kovinsko pod­ v Novem mestu jetje in Mizarsko zndrugo. Po tej za resnejše sadjarje in družbene sadjarske obrate. Bolje 24. oktobra so rejci pripe­ razpisuje bi bilo, da takih sadovnjakov sploh ne bi bilo. Ne navdu zamisli naj bi kovinarji izdelovn li kovinske okvirje, Mizarska za­ ljali na novomeško sejmišče prosto delovno mesto ra šujemo se za kmetovalca, ki bo sadil in redil vse, temveč druga pa naj bi rolete ugrajevala. 1.157 prašičev, od tega 1.091 za takega, ki se bo lotil predvsem ene dejavnosti, to tudi Med vsemi sodelavci bi bilo tre­ ba poprej postaviti čiste ekonom­ starih 6 do 12 tednov, in 66, OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV in obvladal in zanjo skrbel. Tako bo precej bolj potreboval ske račune in skrbeti, da bo konč­ starih 3 do 6 mesecev. Skle- tudi strokovno, tehnično in komercialno pomoč zadruge. ni proizvod čimbolj konkurenčen njenih je bilo 928 kupčij, in VODENJE BLAGAJNIŠKIH POSLOV Ta malce dolgi uvod je ime! namen vsaj malo prispevati na tržišču, kot so te ugotovili na skupnih sestankih predstavnikov sicer so mlajše prašiče pro­ k temu. da ne bomo mislili, da za sadovnjake ni treba Pogoji: končana ekonomska srednja šola. Nastop vseh treh podjetij 14. in 22. okto­ dali po 12.000 do 19.000 Sdin, službe takoj. — Osebni dohodki po pravilniku o skrbeti, češ da skrbi ne poplačajo. bra. starejše pa po 20.000 do delitvi OD. • Kot človek in živali se tudi rastlinske bolezni in 30.000 Sdin. Cene s« od prej^ Čeprav je vse to šele začetek, ki Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. škodljivci v jeseni pripravljajo na zimo. Kaj mislite, kako ga je vseEakor - fcreha pozdraviti, šnjega sejma niso bistveno prezimijo največji škodljivci kaparjj in bolezni škrlup ter si pr*

^er ga ščiti lovski zakon, si sadjarji in lovci neredko zaradi njega skačejo v lase. Najučinkovitejša, toda tudi najdražja obramba proti njemu, je ograja. Ce te ni, za­

varujemo posamezna drevesca s koruznico, slamo aH pa­ pirjem, še boljšj Pa so drevesni košj iz žice ali lesenih jetvic. Vse bolj pa se uveljavljajo odvračala — posebne

kemične snovi, s katerimi premažemo debla, da se jih zajci ne lotijo več. Ce boste hoteli kupiti take snovi, vpra­ šajte v trgovini, če imajo repelente. Ti so se že dobro

obnesli in uveljavili. Viniški pionirji — vredni pesnikovega imena /

Pionirski odred Otona Župančiča na Vinici je že lani vzbudil pozornost širše javnosti zavoljo uspehov v tehničnem in fotoamaterskem krožku — Veliko so že naredili, še več pa nameravajo v letošnjem šolskem letu

To je viniška osemletka s tiste strani, kjer je že dogra- GRAD zastonj opravilo mi­ jena. Pred 10 leti so jo začeli zidati, a šolska stavba še nerska dela, rudnik jim bo danes ni končana. Pionirji viniške šole pa, kljub temu dal strelivo, KZ Črnomelj bo da nimajo idealnih delovnih pogojev, dosegajo zavidljive po znižani ceni odstopila bul- uspehe na raznih področjih izvenšolskih dejavnosti, dožer itd.

Mimo tega, da so za sode­ ukvarja 27 pionirjev in pio­ TUDI LASTNO lovanje v Jugoslovanskih pio­ nirk. Lani se je ta krožek ze­ RADIJSKO POSTAJO? nirskih igrah prejeli od ob­ lo izkazal, saj je zbral med Klub mladih tehnikov je činskega odbora DPM v Čr­ ljudmi 28 fotografij, 280 do­ doslej izdeloval predvsem ro­ nomlju prvo nagrado — 40 kumentov in več predmetov bote, stroje in makete, letos tisoč dinarjev, da so sodelo­ iz časov NOB. pa namerava zgraditi UKV vali v akciji Pionirskega li­ oddajnik na šoli in ustano­ sta »Kdo več ve in bolje SAMI BODO ZGRADILI viti lastno radijsko oddajno ma?«, da so sodelovali na postajo. Učencem bodo prek vseh šolskih proslavah, aktiv­ ŠPORTNO IGRIŠČE radijskih sprejemnikov dajali no deluje v okviru pionirske­ Miro Kugler: Mostec pri Brežicah Vsi uspehi v preteklosti so navodila za pisanje domaČih ga odreda nekaj dobro orga­ bili spodbuda, da so v letoš­ nalog, v načrtu pa so tudi niziranih krožkov. nji delovni načrt sprejeli še kulturne oddaje, navodila za V klubu mladih tehnikov mnogo obširnejše zahtevne vzgojo otrok in čestitke. Ra­ publiškega odbora LT, s po­ ka NOB, bodo koristno upo­ primanjkuje prostorov je 51 članov. Od teh je 23 fo- naloge. Odločili so se sami dijsko postajo bodo vodili močjo dveh dinamov od to­ rabili. V šolski avli bodo fo­ zgraditi športno igrišče za toamaterjev, ki so odnesli' učenci sami, seveda pod vod­ vornjakov pa bodo proizvaja­ tografije, partizanske doku­ Odbor društva upokojen­ odbojko, košarko in atletiko L nagrado na medobčinski stvom učiteljev. Tehnično li električno energijo, potreb­ mente, med katerimi je več cev v Ribnici je pokazal veli­ razstavi v Novem mestu. Pre­ v velikosti 30 x 50 m. Igri­ no za šolsko delavnico. plat izvedbe načrta bodo originalov, ter predmete raz­ ko zanimanje za razvoj in ostali se ukvarjajo samo s šča so sicer gradili že tudi prevzeli mladi tehniki, za Prav tako veliko nalogo si napredek svojih dejavnosti. tehniko in so želi nemalo pionirji na drugih šolah, ven­ stavili v vitrinah. To jim bo program pa bo skrbela poseb­ priznanj na občinski gospo­ dar ne v tako težkih pogojih, je zastavil foto krožek. Pre­ koristilo pri pouku, ogledali Upokojencem predvsem pri­ na skupina, šolsko radijsko darski razstavi v Črnomlju. kakor so na Vinici, kjer je ko zime bodo tekle priprave, pa si jih bodo lahko tudi tu­ manjkuje prostorov za klub, postajo bodo slišali v vsem Strelski krožek ima 21 čla­ pod tenko plastjo zemlje sa­ spomladi pa bodo posneli la­ risti, ki prihajajo na obisk v vsi pa si želijo tudi pestrej­ šolskem okolišu, po njej pa nov, dramski 8, krožek OZN ma skala. Preložiti bodo mo­ sten film na temo Županči­ Zupančičev rojstni kraj. Zbir­ šega dramskega, pevskega, iz­ bodo obveščale občane tudi Šteje 21 aktivnih pionirjev, s rali 7.500 m3 kamenja! Pri čeve Dume. krajevne organizacije. ke že urejajo, za finančno letniškega in družabnega živ­ Spartom se bavi 24 članov, z tem so jim obljubila pomoč pomoč, potrebno za nakup ljenja. Društveni odbor je za budi nekatera podjetja. Tako Toda to še ni vse! Posta­ iiSbistvom 9, z ročnim delom MUZEJ NOB V MALEM vitrin, pa so prosili občinski pomoč prosil občinsko skup­ M, z zgodovino NOB pa se bo gradbeno podjetje BE- vita nameravajo tudi lastno električno centralo na veter. Vse gradiivo, ki so ga lani odbor ZZB v Črnomlju. ščino, ki je pripravljena pri­ Vetrnico bodo dobili od re- zbrali prizadevni člani krož­ R. skočita na pomoč. Tu: brez krede, tam: na morje (Nadaljevanje s 1. str.) nateljev šol se kopičijo še sklicali posvet odborniškega kakršnega bi lahko pričako­ neplačana računi, tudi iz lan­ aktiva z vsemi poslanci in kovnjakov prav zato, ker jim vali glede na razpoložljivo skega leta. Podjetja grozijo, predsednikom republiškega ne morejo nuditi stanovanj. število zdravstvenih delavcev. s tožbami. Ob vsem tem ni izvršnega sveta, kjer bodo Med drugim so pripomnili, da Utihnili so iz obupa ... nihče krav. Sklad za šolstvo podrobneje obravnavali seda­ bi bilo potrebno uspešnejše (letos mu je bilo namenjenih nje napake v sistemu razde- delo z gospodarskimi organi­ Medtem ko so bili prosvet­ precej več sredstev kot lani) ljevanija sredstev občinskim zacijami za zmanjšanje ne­ ni delavci v svojih kritikah sproti razdeljuje došle do­ skupščinam, ter predložili upravičenih bolezni. Poroči­ in zahtevah pretekla leta zelo hodke, občina sproti odvaja celotno problematiko družbe­ lo zdravstvene službe pa so glasni, je zad-je čase slišati v sredstva v sklad, le republika nih služb, še preden bodo v ocenili kot presplošno, pre­ javnosti vse manj pripomb. je dolžna občinskemu prora­ republiški skupščini začeli malo konkretno, Kar zadeva Tudi to dejstvo so na seji ob­ čunu dotacijo za tri mesece. pripravljati proračun za leto prizadevanja za izboljšanje ravnavali. Kljub toliko raz­ V nasprotju s tem, ko se na 1967. zdravsvenega stanja prebi­ pravam o izboljšanju položa­ belokrajnskih šolah * odvija valstva. Delovno skupnost le­ ja v šolstvu in govorjenju prav dramatičen boj za vsak Zdravstvo: lahko bi karne so pohvalili, češ da je na vseh ravneh je ostalo še dinar, pa si nekatere osnovne bilo boljše! zastavila vse sile za uspešno vedno pri starem. Šolniki so šole na ljubljanskem področ­ poslovanje. ' obupali in — utihnili. Never­ ju lahko privoščijo plavalni Za obširnejšo razpravo o jetno ostro pa so odborniki tečaj na morju in še marsi­ zdravstvu, je že zmanjkalo V nadaljevanju seje so na nato napadali sistem, ki omo­ kaj drugega. Na občinski seji časa, zato kaj tehtnega in hitro obravnavali še predlog goča tako velike razlike v šol­ v Črnomlju je v razpravi o novega o tem področju nis­ spremenjenega odloka o po­ stvu med gospodarsko boga­ tem prišlo tako daleč, da so mo slišali. Moirda so še naj­ višanju potnin in drugih stro­ Igrišče poleg varstvene ustanove v Brežicah je odprto tejšimi in manj razvitimi ob­ se posamezni odborniki že bolj zanimive pripombe sve­ škov odbornikom in članom vsem mestnim otrokom. Večkrat je bilo že predlagano, čan ami. zdaj pridušali, da ne bodo ta za zdravstvo, ki je pred svetov ter odlok o ustanovi­ đa bi ga pregradili na polovico. Vrtec bi lahko imel Letos so črnomaljske šole glasovala za nov občinski občinsko sejo obravnaval gra­ teljskih pravicah skupščine na njem več igralnih naprav, saj jih malopridneži ne od sklada za šolstvo dobivale proračun, če dotlej ne bo te­ divo zdravstvene službe. do poklicne šole kovinarske bi mogli polomiti. Fantička na sliki gostujeta na pe- le sredstva za osebne dohod­ meljitih sprememb. člani sveta menijo, da je stroke. Prvi odlok je bil skovniku pri svojih* prijateljih iz vrtca in pridno pečeta ke, medtem ko učil in dru­ Na predlog predsednika bil tudi v zdravstvu zadnja zavrnjen, drugi sprejet. potice. Ta dva seveda nista med tistimi, ki niso zaže­ gih stvari sploh niso kupo­ občinske skupščine so spre­ leta dosežen precejšen na­ leni, saj se vedeta prav spodobno (Foto: J. Teppev) vala! V mnogih predalih rav­ jeli sklep, da bodo novembra predek, vendar ne takšen, RIA BAČER

Dr. Slavko Špringer dobila prejšnjo telesno težo. pravilno hranjen otrok kmalu Dolžnost vsake matere je, da slabokrven. V kasnejših mese­ svojega otroka hrani pri prsih. cih je otroku potreben dodatek Res je, da ne morejo vse ma­ v hrani. Vitamina D je v ma­ Dojenja ne moremo z ničimer nadomestiti tere dojiti. Pri kroničnem led­ terinem in v kravjem mleku vičnem vnetju, sladkorni bo­ tako malo, da samo mlečna V današnji številki začenjamo s serijo člankov stveni in duševni razvoj otroka. lezni, pri srčnih hibah, pri od­ hrana ne more obvarovati novomeških zdravnikov - specialistov ginekološko-po- Vsaka mati naj doji prti pljučni tuberkolozi mati otroka pred rahitičnostjo. Ena­ ne sme dojiti. Deloma zaradi ko je z vitaminom A. rodniškega oddelka novomeške bolnišnice. Namenjeni Zadnja leta opažamo, da je izčrpanosti, deloma zato, ker Materino mleko je torej za so najširšemu krogu žena, naših bralk, zlasti tistim vedno manj otrok deležnih do­ tuberkulozna mati lahko otro­ dojenčka najbolj primerna hra­ v oddaljenih predelih, kjer zdravstveno prosvetljeva- jenja, žene so po porodu psi­ ka okuži. na, za katero ni nobenega ena­ hično labilne v skrbi, da bodo nje še ni doseglo zadovoljive ravni. Tokrat preberite kovrednega nadomestila. Je imele premalo mleka, da bo sestavek dr. Slavka Špringerja o neprecenljivem po­ Nenadomestljive vedno sveže, nikoli pokvari eno, mleko vodeno in da se jim bo­ sestavine v materinem primerno toplo in je brez bo­ menu dojenja ter o težavah, ki se pojavljajo v zvezi do vnele dojke. Druge imajo lezenskih klic. Dojenje pa vpli­ s tem ob rojstvu otroka. skrbi še z mladoletnimi otroki mleku va tudi na maternico, da se po in neurejenimi razmerami v Materino mleko je sestavlje­ Pravilna prebrana dojenčka je tudi občutljivost tem večja, porodu spet hitro povrne v družini. Nekatere matere imajo no iz beljakovin, tolšče, mleč­ je odločilnega pomena za nje­ čim manjši je otrok. Prav zato normalno stanje. Taka prehra­ premalo mleka, spet drugim nega sladkorja, rudninskih sno­ govo telesno in duševno zdrav­ naletimo pri hranjenju novoro­ na je razen vsega tega najce­ zdravstveno stanje ne dopušča vi, ki so v ustreznem medse­ je in za nadaljnji otrokov raz­ jenčkov, zlasti nedonošenčkov, nejša. Mati ne potrebuje ste­ dojenja. Kljub vsemu temu bi bojnem razmerju, ter iz vita­ voj. Nepravilno in slabo hra­ na različne težave in nepravil­ kleničk za mleko, ne cuclja, ne večina mater lahko dojila. minov. Vse to popolnoma njen otrok veliko prej in teže nosti. loncev in ne cedil. Materi, ki ustreza potrebam novorojenč­ oboli kakor otrok, katerega je Nemalokrat odklanjajo ma­ doji, ni treba zjutraj zgodaj Materino mleko je edina na­ ka. V materinem mleku dobi mati pravilno hranila. Razum­ tere dojenje tudi zato, ker se vstati in kuhati obrok. ravna in najboljša prehrana no­ otrok vse, kar mu je potrebno ljivo je, da tudi pravilno hra­ boje, da bi se preveč zredile vorojenčka. Z njim dobi otro­ ali da bi se jim dojke pove v prvih mesecih življenja. Ma­ Z dojenjem se ustvarja naj­ njen otrok kdaj teže oboli, tesnejši stik med materjo in ček vse, kar mu je prve tri sile. Take matere bolj mislijo terino mleko vsebuje tudi kvas- vendar bo tak otrok laže pre­ otrokom. Dojenje daje otroku tedne življenja potrebno za rast nase kot na otroka. Veliko vlo­ nine, ki presnavljajo tolšče, za­ bolel bolezen, medtem ko bi občutek varnosti, ljubezni in in razvoj, še posebno pa za ob­ go pri tem ima nevednost, saj ščitne snovi proti nalezljivim slabo hranjen otrok lahko pod­ pripadnosti, kar je zelo po­ rambo pred nekaterimi bolez­ le malo žena ve, da se ji po boleznim, kot so ošpice, če jih legel. membno za njegov razvoj. Te­ nimi. Dojenje je najnaravnejša, porodu s pravilno prehrano in je mati prebolela. Tako mleko lesno in duševno zdravje ma­ Zakaj je novorojenček glede najpreprostejša, najzanesljivej­ telesno, vzgojo ni treba bati je lahko prebavljivo, posebno tere v nosečnosti pa je naj­ prehrane tako občutljiv? Sluz­ ša in najcenejša prehrana v za postavo, čeprav je žena v zato, ker se beljakovine sesi- boljše poroštvo za uspešno nica otroškega želodca in čre­ prvih mesecih otrokovega živ­ mesecih, ko doji, krepkejša na rijo. Tako kravjemu kot ma­ dojenje. vesja sta zelo nežna in še nedo­ ljenja. Razen tega je dojenje pogled kot sicer, bo po prene­ terinemu mleku pa primanj­ rasla vlogi prebavljanja. Zato potrebno tudi za normalen ču­ hanju dojenja lahko kaj kmalu kuje železa, zato postane ne­ (Nadaljevanje sledi) POSVET Z DIREKTORJI DELOVNIH ORGANIZACIJ Iščemo fotografijo tedna Malo razprave in še ta „mimo" gradiva Novomeški sindikalni svet spodbudnost, ker si delavec pre­ Vedno večja samostojnost Seje naših delavskih svetov sklicuje večkrat razgovore s prosto ne zna izračunati svojega kolektivov povzroča hkrati s in upravnih odborov so v osebnega dohodka. Izgublja vero 234 tisočakov predsedniki izvršnih odborov .v sprejeta merila, hkrati pa dobiva procesom deetatizacije vedno pretežni meri preveč forma­ sindikalnih podružnic s pred­ vtis, da so osebni dohodki vna­ večjo odvisnost posameznika listične. Zakaj? Nemogoče je prej določeni. Trajnost je ena iz­ od kolektiva. V razpravah o sedniki delavskih svetov. Na med prvin, ki gre z roko v roki sprejeti letni plan podjetja teh sestankih se pogovarjajo z enostavnostjo, saj pravilnik, ki odnosu med strokovnimi služ­ na seji v eni uri, pa vendar velja dlje časa, postane sam po za fotografijo! največ o odnosih v podjetjih bami in vodenju v gospodar­ delamo tako. člani samoupra­ in o tem, s kakšnimi težava­ sebi razumljivejši in enostavnejši. stvu in delavskim samouprav­ Prilagodljivost pravilnika pa je vnih organov glasujejo največ­ mi se spopada samoupravlja­ kljub temu potrebna, ker vse ljanjem, se srečujemo največ­ krat brez prepričanja, ker Časopis — ogledalo časa, v katerem živimo, razgled nje. 2e večkrat so obojni pomembnejše spremembe v orga­ krat z dvema stališčema. Pr­ pač ne morejo dojeti gradiva, Po naših krajih in okno v svet! Vsak teden je v njem predsedniki dali pobudo, naj nizaciji dela, tehnoloških postop­ vo, ki je zelo ekstremno, trdi, objavljen mozaik fotografij, večjih in manjših, boljših in kih, v tehnični opremi itd., ki so ki jim je dano v presojo. bi občinski sindikalni svet za današnjo proizvodnjo zelo zna­ da je delavsko samoupravlja­ slabših, nedolžnih in kritičnih, resnih in veselih — takih, sklical posvet direktorjev in čilne, terjajo sprotno prilagaja­ nje v popolnem nasprotju s Po drugi strani spet pa en kakršne nam pošljejo naši sodelavci, amaterji, priložnost­ z njimi prerešetal problemati­ nje in razvijanje sistema delitve sodobno proizvodnjo, ki ter­ sam strokovnjak v podjetju ni fotografi in novinarji Dolenjskega lista. Vsak teden sa osebnih dohodkov. ko, o kateri tolikokrat raz­ ja vojaško disciplino in hitre ne more izdelati plana za po­ zgodi tisoč in sto stvari, kar zanima tudi tiste, ki niso pravlja na različnih drugih odločitve. djetje. Pri tem morajo sode­ mogli biti zraven. Nobeno besedilo pa ne more nadome­ ravneh. Ta pobuda je bila to­ DAJMO MU lovati domala vse službe, če stiti dobre fotografije, oprijemljivega dokumenta, ki izpo­ Drugo stališče pa meni, da krat uresničena, posvet z di­ MOŽNOST, DA SE BO pa upoštevamo pri nas soraz­ veduje vzdušje in enkratnost dogodka. Ali veste, da se je je delavsko samoupravljanje rektorji pa sta sklicala občin­ merno razvito organizacijo zadnjič sredi kandijskega mostu v Novem mestu ulegel po­ PRITOŽIL! * zgolj činitelj demokratizacije ski komite ZKS in občinski dela in tehnologijo ter for­ čez postaven bik in tako ustavi^ promet za skoro 23 odnosov v proizvodnji, ki ima sindikalni svet Novo mesto. Objektivnost in pravičnost sta malizem, ki vlada v samou­ minut? Nihče pa ni bil toliko priseben, da bi slikal dolge dve svojstvi, ki sta si zelo sorod­ namen povečati učinkovitost pravnih organih (o njem smo kolone vozil, jezne obraze nestrpnih šoferjev in resni Udeležba je bila izjemno do­ ni. Objektivnost bomo v pravilni­ produktivnega dela. Zaradi ne­ ku zagotovili tako, da bomo vne­ govorili malo prej), moramo profil zamišljenega goveda... Ali pa: prve snežinke nad bra, čeprav se direktorji obi­ zrelosti proizvajalcev je tre­ sli vanj čimveč takšnih meril, ki priznati, da že obstajajo po­ jesensko pokrajino, požrtvovalni gasilci med plameni go­ čajno političnih posvetovanj bodo izključevala osebno ceno in ba te odrivati toliko časa, do­ presojo posameznika pri nagraje­ goji, da obstoječe strokovne spodarskega poslopja, elegantna telovadka na športnem ne udeležujejo posebno radi. kler ne bodo zreli za uprav­ vanju. službe in organizatorji pro­ nastopu, razgret govornik na sestanku krajevne skupnost^ Predsednik ObSS Novo mesto ljanje, tačas pa naj igra­ Sistem delitve osebnih dohod­ izvodnje dobijo še bolj odlo­ zaljubljen parček pod staro vrbo — tisoč in sto Ponovlje­ Ludvik Kebe je najprej pre­ kov je pravičen takrat, kadar ude­ jo na glavno piščal organiza­ čujočo vlogo. nih motivov, pa vendar lahko tisoč in stokrat nov dn zani­ bral referat o politiki delitve ležba vsakega delavca v osebnih torji proizvodnje. osebnih dohodkov, za njim pa dohodkih ustreza njegovi kvali- miv. Toliko bolj nov in zanimiv, kolikor bolj spreten jfl Toda formalizem povzroča se'je sekretar ObK ZKS No­ snemalec! škodo povsod. Pravi strokov­ vo mesto Slavko Zirkeibach njak ne more biti vnet za Spodbudit^ hočemo vse naše amaterje: ne skrivajte lotil v svojem referatu teme: formalizem. Tudi delavci ni­ ljubosumno svojih posnetkov na zaprašenih filmih, ki Odnos med upravo in stro­ ilili so zanj, saj pritiskajo na vod­ kmalu utonejo v pozabo! Privoščite nekaj svoje umetniške kovnimi službami ter samo­ stvo v podjetju, čeprav pod­ ustvarjalnosti in duhovitost^ tudi drugim! Uredništvo Do­ upravljanjem v podjetju. Oba zavestno, ko v želji za večjimi lenjskega lista bo vaša prizadevanja z veseljem podprlo« referata sta bila zelo dobro pripravljena. osebnimi dohodki terjajo re­ konstrukcije, sodobnejše po­ PRAVILNIKE stopke, boljšo organizacijo dela itd. O DELITVI PREPOČASI Iščemo fotografijo tedna PRILAGAJAMO Kako torej načeti vso stvar, da bo stekla pravilno? Deset tednov zapored, začenši s 5. novembrom, bomo NOVIM POTREBAM v uredništvu v Novem mestu pričakovali vaše fotografije Povzetek glavnih misli iz TUDI STROKOVNJAKI in izmed vseh poslanih v enem tednu izbrali najboljšo ter referata tov: Kebeta: MORAJO zanjo priznali avtorju Samoupravni organi v pod­ ODGOVARJATI jetju določajo politiko delit­ ve, stvar služb pa je, da ta­ Delovni ljudje in njihovi samo­ upravni organi naj uveljavljajo sa­ ko določeno politiko uresni­ moupravljanje tako, da od vod­ čujejo. Delitev dohodka je stva in strokovnih služb zahteva­ 10.000 S-din nagrade! brez dvoma najvažnejše vpra­ jo program proizvodnje, rekon­ strukcije, modernizacije in podob­ šanje v našem družbenoeko­ no. V samoupravnih organih pa Drugemu, tretjemu in četrtemu najboljšemu avtorju nomskem sistemu. Osebni do­ naj se nato vodi glavna bitka tedna pa bomo poslali vsakemu po en zavitek (20 kosov) hodki morajo proizvajalca in razprava okoli vprašanja, kak­ šne osebne dohodke in kakšne fotografskega papirja 13 x 18 cm! »Fotografija tedna« bo spodbujati k boljšemu in kva­ sklade zagotavlja predloženi pro­ vsak teden objavljena na vidnem mestu v Dolenjskem li­ litetnejšemu delu. če samo gram. Zanimati nas morajo torej stu, vse druge, nagrajene in nenagrajene fotografije, pa površno pregledamo veljavne njegove dobre posledice. bodo honorirane kot običajno, če jih bomo objavili. pravilnike v naših delovnih To pomeni ,da delovni ljudje organizacijah, bomo kaj hitro postavljajo v podjetju predvsem V tem razpisu lahko sodeluje vsakdo, razen članov zahteve glede višine osebnih do- ugotovili, da jih premalo pri­ žirije, ki bodo med poslanimi posnetki izbirali fotografijo hodk'ov in akumulacije, strokov­ tedna, žirijo sestavljajo članj uredniškega odbora Dolenj­ lagajamo zahtevam razvoja in ne službe pa predlagajo materi- da v njih premalo sproti po­ alno-tehnična, tehnološka, orga­ skega lista. Največ možnosti za uspeh imajo fotografije o nizacijska, finančna in druga sred­ vezujemo teorijo in prakso. aktualnih dogodkih tedna, seveda pa ni izvzet noben mo­ stva, s katerimi bomo lahko ures tiv, niti tihožitje, še posebno, če izraža značaj in poseb­ ničili take zahteve celotne skup­ Ni dolgo tega, kar so začeli v nosti podjetja. nosti naše pokrajine in njenih ljudi. posameznih podjetjih odpravljati s pravilniki določena merila za To pomeni, da predmet in vse­ Fotografije morajo biti narejene vsaj na formatu 13 individualni učinek in jih nado­ bina samoupravljanja delovnih 2 meščati z nagrajevanjem po de­ ljudi nista v tem, da ocenjuje­ X 18 cm (ali 230 cm površine za druge formate), lahko Pa lovnih enotah. Slabe posledice jo strokovnost predloženih rešitev, so tudi večje. V izboru za tekočo številko DL bodo upošte­ tega so se marsikje hitro poka­ pač pa v tem, da se odločijo za vane, če bodo prišle v naše uredništvo do opoldan v po­ zale. Delavec, ki je bil prej ne­ eno izmed predloženih rešitev. Za posredno spodbujan s svojim to rešitvijo pa mora obvezno sta­ nedeljek pred izidom četrtkove številke. Pošiljke, ki bodo osebnim dohodkom, je ostal brez ti popolna odgovornost strokov­ zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za prihodnji te­ spodbude, ko je postal njegov nega organa, ki je rešitev izdelal den. S fotografijo je treba poslati primeren podpis (saj osebni dohodek odvisen od učin­ in predložil. ka, ki ga je dosegla cela enota. veste, da duhovito besedilo lahko tudi pri slabši fotogra­ Poleg tega pa je, kadar govorimo Kakor znamo z neizprosno do­ fiji precej prispeva k vrednosti in vsebini) ter podatke?" o nagrajevanju v delovni enoti, te­ slednostjo kaznovati vsako napa­ že določati natančne normative za ko, ki jo stori v proizvodnji de­ porabo surovin, pomožnih mate­ lavec, tako bi morali biti neiz­ • kdaj je bila posneta, rialov, delovnega časa itd., kot pa prosni tudi do strokovnih služb vse to določamo za posameznika. pri njihovem delu. Zaradi tega • kje je bila posneta, Torej dvojna napaka! je potrebno, da posamezniki in • kdo ali kaj je na sliki, če želimo, da bo sistem nagraje­ STAREC OB KOLPI. Posnetek so napravili člani foto- skupine strokovnjakov, ki so iz­ vanja v podjetju dober, moramo delali posamezne strokovne elabo­ • kako je bila posneta: film (ferrania P 30, ORWO v njem razčistiti štiri osnovna krožka viniške osemletke. Ne samo starejši, izkušeni rate in predloge, končno le stopijo vprašanja: pravilno moramo opre­ fotoamaterji, tudi pionirji bodo najbrž resno posegli iz dosedanje anonimnosti in posta­ deliti merjenje težavnosti dela na v konkurenco za »Fotografijo tedna«! nejo pravno odgovorni za svo­ NP 18 ipd.); osvetlitveni čas (stotinka, minuta ipd,); posameznih delovnih mestih, za­ je predloge pred delovno skup­ gotoviti, da bomo sproti reševali nostjo in pred vsemi njenimi čla­ zaslonka (8, 11; 1, 4 ipd.) (upoštevaje zahteve delovnih mest) ni. ' neustrezno zasedbo, določiti meri­ fikaciji, delovnemu učinku, napor- Obe stališči sta za nas ne­ Po desetih tednih bo 5-članska žirija uredništva DL in la za individualne rezultate in za­ nosti dela in delovnim pogojem strokovnjakov izmed desetih fotografij, ki so zmagale v na delovnem mestu. Razen tega sprejemljivi. V proizvodnji se gotoviti odvisnost osebnega do­ ČEMU JE TREBA desetih tednih, izbrala »NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO TED­ hodka od delovnega učinka. Pri moramo vsakemu delavcu zagoto. srečujemo z dvema vrstama tem moramo zagotoviti sodelova­ viti na delovnem mestu največji odločitev. Ene so tehnične in ZAGOVARJATI NA«, uredništvo pa bo avtorja nagradilo še s nje vseh delavcev v kolektivu. možni učinek. V našem družbeno­ ekonomskem okolju mora biti de­ se nanašajo na proizvodnjo. DIREKTORJE? lavcem še posebej zagotovljena Te zahtevajo absolutno pod­ Razprava o obeh referatih KAJ STORITI, DA BO pravica pritožbe zoper nepravil­ nosti, ki jih ugotovijo pri delitvi rejanje. Druga vrsta odločitev je bila sorazmerno pičla, če OSEBNI DOHODEK osebnih dohodkov in pravica do so samoupravne odločitve, ki upoštevamo število prisotnih SPODBUJAL? popravkov. so družbenoekonomske nara­ in to, da so bili zbrani vodi­ 50.000 S-dinarjev! Pravilnik mora biti spodbuden, Delovna storilnost ni odvisna sa­ ve (npr. odločitev o delitvi telji delovnih organizacij. V Drugi in tretji avtor bosta prejela po dosleden, trajen, prilagodljiv, ob­ mo od osebnih dohodkov, čeprav družbenega proizvoda na drugi polovici se je razprava jektiven, pravičen in enostaven, lahko ti precej vplivajo nanjo. Za­ brez potrebe spustila v zago­ 30.000 in če želimo, da bo v proizvodnji vedati se je treba, da je sistem osebne dohodke in sklade). čutiti njegov učinek. Spodbudnost spodbudne delitve osebnih dohod­ Kako naj torej obvladujejo varjanje in opravičevanje di­ 20.000 S dinarjev, je tisto svojstvo pravilnika, ki kov lahko uspešen samo v pove­ samoupravni organi odnose v rektorjev, čeprav na posve­ vzbuja v delavcu zavest, da je zavi z ekonomskimi, organizacij­ tu nihče ni načel problema di­ ostalih sedem avtorjev pa bo dobilo še vsak po en zavitek od njegovega dela odvisen oseb­ skimi, tehnološkimi in psihološki­ podjetju? ni dohodek, ki ga bo prejel. Hkra­ mi ukrepi v podjetju. rektorjev. papirja 13 x 18 cm. Skupna vrednost vseh nagrad znaša ti ga mora pravilnik spodbujati k zanimanju za uspeh njegove de­ POTREBNA JE LE Gradivo obeh referatov je lovne enote in celotnega kolekti­ VODENJE IN bilo zelo bogato in je nudilo va. PRAVA RAZMEJITEV V naših pravilnikih je vse pre­ SAMOUPRAVLJANJE vrsto novih rešitev v sistemu malo doslednosti. Zagotoviti mo­ - DVE NASPROTJI? Praksa kaže, da bodo mora­ delitve osebnih dohodkov in 234.000 starih dinarjev! ramo, da bo pravilnik delavcu res li samoupravni organi v pogo­ za razvijanje sistema samou­ zbudil zaupanje do sprejetih me­ jih gospodarske samostojnoti ril nagrajevanja, zato pa jih ne Slavko Zirkelbach, sekretar pravljanja. Te rešitve so takš- Zdaj pa »na juriš!« Ne pozabdte: IŠČEMO FOTOGRA­ in svobodnejšega delovanja tr­ smemo spreminjati tako, da bodo ObK ZKS, se je v svojem re­ šne, da so lahko prav direk­ FIJO TEDNA! Prvi rok je v ponedeljek, 7. novembra, do veljala za nazaj. Za delo, ki ga je žišča, uveljavljati svoje pravi­ feratu lotil presoje odnosa torjem v veliko pomoč pri 12. ure. Želimo vam mnogo sreče in ostro oko! delavec že opravil, mora dobiti ce na drugačen način. Pred plačilo, ki mu gre po pravilniku. med upravo v tehnično-eko- opravljanju njihove odgovor­ Spremembe lahko torej veljajo nomskem smislu in med de­ očmi moramo imeti dejstvo, ne dolžnosti. Pričakovati bi UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA vnaprej, brez sprememb pa v do­ lavskim samoupravljanjem. da nastopa delavec v proiz­ torej bilo zavzeto razpravo, kaj razgibani proizvodnji, kakršni smo priča, ne gre. Nanizal je precej misli, ki bi vodnji in v kolektivu v dvoj­ toda gradiva so se »držali« Trajnost je naslednja zelo važ­ morale v naših podjetjih biti ni vlogi. Nastopa kot izvrše­ samo prvi diskutanti, vsi dru­ na prvina pravilnika o nagrajeva­ vir še globljemu razmišlja­ valec tehničnih navodil oz. gi pa so se brez povoda lotili nju. Stalno spreminjanje pravil­ Iščemo fotografijo tedna nika namreč smanjša njegovo nju. nalog in kot upravljavec. »zagovarjanja« direktorjev... Nova gimnazija za mladino Posavja Dolgo pričakovani dan je šlo zares, šlo je za njen ob­ ja prof. Miroslava Kuglerja, prišel. Vrata novega poslop­ stoj. ki simbolizira pot in hrepe­ ISKRA ja brežiške gimnazije in ob­ Tako je zrasla velika so­ nenje mladih neizoblikovanih novljenega starega dela so se dobna šola, uporabna za mo ljudi do znanja in spoznanja. TOVARNA KONDENZATORJEV slovesno odprla. Ne samo ob­ deren pouk. Zdaj lahko sprej­ V prenovljenem starem de­ čina Brežice, vse Posavje je me do 500 dijakov. Trenutno lu so učilnice za humanistič­ SEMIČ dobilo sodobno urejeno in jih ima 310, toda vpis je v ne predmete in pouk tujih opremljeno šolo, ki je zdaj teh krajih za polovico manjši jezikov. Ena predavalnica za ena najlepših v Sloveniji. kot drugod v Sloveniji in se tuje jezike je opremljena s pozdravlja vse delovne ljudi iz Semiča bo verjetno večal. kabinami za pouk po magne­ Na otvoritvi se je v pone­ in okolice, želeč jim nadaljnjih uspe­ V novem poslopju so labo­ tofonski metodi. V njej bo­ deljek, 24. oktobra zbrala hov pri delu in kar največ osebnega ratoriji za fiziko, kemijo in do lahko prirejali tudi jezi­ množica dijakov, občanov biologijo, dve predavalnici za kovne tečaje za odrasle. zadovoljstva! brežiške, krške in sevniške slovenski jezik, dve delavnici, Mladina Spodnjega Posavja občine ter veliko uglednih Naj živi 28. oktober, semiški praznik! glasbena soba, knjižnica in je končno le dobila šolo, ki gostov, med katerimi so bili: prostor za tehnično delavni­ ji bo lahko nudila sodoben predsednik kulturno-prosvet- co. Na sredi stopnišča iz pri­ pouk, kot ga ima gimnazijska nega zbora skupščine SRS Ivo tličja v prvo nadstropje pa mladina v večjih mestih. Za Tavčar, namestnik sekretarja krasi notranjost šole umetni­ občinski praznik je bilo to ve­ za kulturo in prosveto SRS ško delo akademskega slikar­ liko darilo. J. T. Boris Lipužič, pomočnik se­ kretarja za kulturo in pro­ sveto Jože Galič, predsednik odbora za kulturo in prosve­ to republiškega zbora skup­ Na podlagi 93. člena temeljnega zakona o ščine SRS Drago Seliger, podjetjih (Uradni list SFRJ št. 17/65) občin­ predsednik skupnosti gimna­ ska skupščina Trebnje zije prof. Franček Bohanec razpisuje V Semiču bodo preurejali mesnico in mnogi kulturni in družbe­ nopolitični delavci. delovno mesto Stara semiška mesnica ni več za rabo, zato bodo frizerje preselili drugam, Ravnatelj gimnazije profe­ sor Marjan Gregorič je po­ v njihovem lokalu pa uredili sodobno mesnico sebno prisrčno pozdravil tudi DIREKTORJA nekdanje dijake in maturan­ Razen tega, da dosedanja dobno mesnico lahko uredili delu stavbe preuredila okna te tega zavoda ter profesorje, PODJETJA mesnica v Semiču že dolgo edinole v prostorih sedanjega tako, kakor bodo urejena v ki so nekdaj učili na njem. več ne ustreza sodobnim za­ frizerskega lokala, ki ima do­ novi mesariji. Tako bo vsa V svojem nagovoru je nato KEMOOPREMA - TREBNJE htevam sanitarne in tehnič­ volj visoke strope, potrebne stavba dobila novo, lepšo po opisal nastanek in razvoj slo­ ne inšpekcije, ji je gostoljub­ za mladilnice. Frizerji se bo­ dobo. venske gimnazije v Brežicah. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za skle­ V popolno gimnazijo se je je odpovedal še zasebni last­ do preselili v drug lokal, last . Razen mesarije bo tudi po­ nitev delovnega razmerja imeti: nik lokala. Tako so dalj ča­ splošnega ljudskega premože­ razvila postopoma do 1949 1. družnica frizerskega podjetja 1. fakultetno izobrazbo strojnega inženirja ali diplo­ sa iskali vse možnosti, kam nja in Kristine Brunskole. potrebovala precej sredstev V stari samostanski zgrad­ miranega ekonomista in 8-letno prakso na vodil­ Za sodobno ureditev mesni­ preseliti mesnico, da bo čim za preselitev. Okoli 3 milijo­ bi je bila utesnjena in ni mo­ nih delovnih mestih ali manj stroškov in da bo pro­ ce je pripravljena Mesarija v ne dinarjev bodo dobili iz ob­ gla zaživeti polnega življenja. stor za to dejavnost prime­ Črnomlju prispevati okoli 8 Delovni pogoji so bili težki 2. srednjo strokovno izobrazbo in 10 let prakse na činskega sklada za lokale, 1 vodilnih delovnih mestih. ren. milijonov dinarjev, Kmetijska milijon pa jim bo dala Mesa­ in učno osebje se je pogosto zadruga Črnomelj pa je pri­ Končno so se zainteresira­ rija, ki dobi njihov sedanji menjavalo. Na dograditev so Osebni dohodek se določi po pravilniku o delitvi ni sporazumeli, da bodo so­ stala na to, da bo v svojem prostor. začeli misliti že 1954. leta. osebnih dohodkov ali pa po dogovoru. Potem je vse zaspalo, ker ni Kandidati naj svoje ponudbe z ustreznimi dokazili Tako bodo Semičani dobili bilo potrebnega denarja. Za­ o strokovnosti predložijo občinski skupščini Trebnje hkrati dva nova, sodobno dnja tri, štiri leta pa so se v 15 dneh od objave tega razpisa. urejena lokala, kar bo po­ znova lotili gradnje. Gimnazi­ ZDRAVSTVENI DOM membna pridobitev za ves ji je predvsem zaradi ne­ OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE kraj. Se najbolj pa so tega ustreznih prostorov grozilo, da veseli potrošniki mesa in ne bo verificirana. Tokrat je NOVO MESTO stranke, odvisne od domačih frizerskih uslug. pozdravlja za 29. oktober delovne kolektive v gospodarstvu, delovne organizacije s pod­ ročja družbenih služb ter občane na področju Članarina v precejšnjem PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO novomeške občine in jim vošči za letošnji zaostanku IN UREJANJE NASELIJ V NOVEM MESTU praznik! V več krajevnih organiza­ cijah SZDL na področju čr­ razpisuje tisočšeststošestinštirideset in 50/ nomaljske občine še niso po­ 100). na podlagi 9. člena zakona o ureja­ brali članarine, četudi ni več 4. Zemljišče komunalno uredi nju mestnega zemljišča (Uradni list daleč slovo od leta - 1966. Podjetje za stanovanjsko gospodar, STANOVANJSKO PODJETJE LRS št. 8-65/63) ter na podlagi 9., Prav tako marsikje niso ure­ stvo in urejanje naselij, Novo me­ 12., 20. in 21. člena odloka o ureja­ ČRNOMELJ sničili sklepa občinske kon­ sto v obsegu in višini, kot to pred­ nju mestnega zemljišča skupščine proda ference, da bodo v letošnjem) videva popis del in predračun. občine Novo mesto (Uradni vestnik letu pridobili za člane vsaj 5. Prispevek investitorja k stro­ NA JAVNI DRA2BI VISOKO PRITLIČNO Dolenjske št. 2/64) in 3. točke odloč­ 75 odstotkov volivcev. Kjer škom za pripravo in komunalno ure be občinske skupščine Novo mesto stanovanjsko hišo doslej nalog niso izpolnili, ditev zemljišča in odškodnino za št. 023-84/65-2 z dne 29. 12. 1965 o bodo morali toliko bolj pohi­ zemljišče plača ponudnik takoj po NA TANČI GORI ŠT. 18 ustanovitvi Podjetja za stanovanj­ teti v naslednjih dveh mese­ podpisu pogodbe med Podjetjem za sko gospodarstvo in urejanje nase­ Hiša ima dve dvosobni stanovanji. — Izklicna cena cih, če že ne do konference stanovanjsko gospodarstvo in ure­ lij, Novo mesto, ter na osnovi od­ je 32.000 Ndin. članstva. Vsekakor pa bi mo­ janje naselij, Novo mesto, in naj­ ločbe o lokaciji skupščine občine Licitacija bo na Tanči gori št. 18 — 3. novembra 1966 rali do krajevnih konferenc ugodnejšim ponudnikom. Novo mesto št. 351.601/66-5 z dne 13. ob .9. uri. — Interesenti morajo pred licitacijo po­ SZDL pobrati vsaj članari­ 6. Najugodnejši ponudnik bo 9. 1966 ložiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene. no, sicer starega odbora ne moral zaprositi za izdajo gradbene­ bodo mogli razrešita. ga dovoljenja v 6 mesecih po podpi­ PRVi JAVNI NATEČAJ su pogodbe, z dejansko gradnjo mo. 3. XI. BO PRI OBO SZDL NOVO MESTO V RAZPRAVI ra pričeti v enem letu po podpisu za oddajo zemljišča v uporabo v pogodbe. k. o. Ždinja vas Rok za dokončanje objekta je 31. 12. 1968. Pravilnik - temeljni dokument SZDL za izgradnjo gostišča 7. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo pod naslednjimi pogoji: ponudbe, znaša N-din 1.500,00 (no­ Pričakujejo tudi pripombe krajevnih organizacij SZDL ' vih dinarjev tisoč petsto in 00/100) 1. Zemljišče se oddaja v uporabo in jo mora ponudnik vplačati na ra­ najugodnejšemu ponudniku, ki je čun 521-781-1 (Sredstva za pripravo V četrtek, 3. novembra, bo občinski odbor SZDL renco za družbeno aktivnost lahko delovna organizacija, družbe, in komunalno ureditev mestnega v Novem mestu na razširjeni seji obravnaval osnutek žensk, sredstva množičnega nopolitična skupnost ali občan, ne zemljišča ObS Novo mesto) z ozna­ pravilnika SZDL in priprave na krajevne konference obveščanja in druge. glede na njihov sedež ali bivališče. ko, da je depozit. Socialistične zveze. Seje se bodo predvidoma udeležili • Četrti del pravi, da kon­ 2. Predmet natečaja je zemljišče Potrdilo o vplačani varščini mo­ tudi predsedniki nekaterih večjih krajevnih organizacij ferenca SZDL s svojimi orga­ na pare. štev. 2351/1, k. o. Zdinja ra biti ponudbi priloženo. v občini. ni najtesneje sodeluje z dru­ vas v skupni izmeri 1.899 mJ za iz- Varščina se vrne ponudniku po gimi družbenimi in politični­ podpisu pogodbe z najugodnejšim Pravilnik Socialistične zve­ izdelati ustrezen pravilnik. gradnjo gostišča. mi organizacijami in združe­ ponudnikom. ne v občini je poleg statuta • V uvodnem delu govori Objekt se mora situirati po na­ nji, da je delo SZDL na ste- 8. Rok za predložitev ponudb je organizacije temeljni do­ osnutek o tem, da je SZDL črtu, ki ga je izdelalo Podjetje za žaj odprto za njihove pobude. do 14. 11. 1966, do 12. ure. kument, ki govori o tem, da politična organizacija, ki se stanovanjsko gospodarstvo in ure­ • Peti del obravnava vpra­ Ponudbe bo odprla posebna ko­ je SZDL prostovoljno demo­ nenehno bojuje za utrjevanje janje naselij, Novo mesto, ob upo­ šanje materialnih sredstev misija dne 14. 11. 1966 ob 14. uri v kratična zveza občanov, naj­ demokracije pri delu samo­ števanju pogojev Zavoda za spome­ SZDL, medtem ko šesti del prostorih Podjetja za stanovanjsko širša oblika njihovega družbe­ upravnih in predstavniških or­ niško varstvo SRS. govori o profesionalnem ka­ gospodarstvo in urejanje naselij. nopolitičnega organiziranja in ganov, in dodaja, da se vsa Podrobnejši pogoji zazidave gle­ dru. V tem delu osnutka je aktivnosti ter politična osno­ bistvena vprašanja v občini de mikrolokacije, višine in zunanje Vsa potrebna dokumentacija je rečeno, da ima občinska kon­ va za samoupravljanje. Glavni rešujejo ob najbolj nepo­ podobe so določeni z odločbo skup­ interesentom na vpogled pri Podjet. ferenca določeno število pro­ namen pravilnika je uzakoni­ srednem sodelovanju delovnih ščine občine Novo mesto št. 351.601/ ju za stanovanjsko gospodarstvo in fesionalnih političnih delav­ ti trenutno prakso organiza­ ljudi. 66-5 z dne 13. 9. 1966. urejanje naselij v Novem mestu. cev, administrativno osebje in cije oziroma približati se zna­ • Drugi del obravnava pra­ 3. Izklicna cena za prispevek in­ Ponudbe se morajo vložiti pis strokovne sodelavce. nim določilom zadnjih kon­ vice mdolžnosti članov SZDL vestitorja k stroškom za pripravo meno pri Podjetju za stanovanjsko gresov Socialistične zveze. Pra­ oziroma merila za sprejem v • V zadnjih določbah ome­ in komunalno ureditev zemljišča gospodarstvo in urejanje naselij, vilnik bo zajel dejavnost organizacijo. nja osnutek sprejem in pre­ znaša 74.365,57 N-din (novih dinar Novo mesto, Prešernov trg 8, ali SZDL v vsej občini, zato so • V tretjem delu, kjer je nehanje veljavnosti pravilni­ jev štiriinsedemdesettisočtristopet- priporočeno po pošti z oznako ga dobila v obravnavo tudi beseda o oblikah dela SZDL, ka. inšestdeset in 57/100). »Javni natečaj — Mačkovec«. vodstva krajevnih organizacij. osnutek predlaga, naj bi uza­ Krajevne organizacije SZDL Poleg tega plača ponudnik od­ PODJETJE ZA STANOVANJSKO Ker bo torej o osnutku raz­ konili vse dosedanje oblike: bodo lahko dale koristne pri­ škodnino za zemljišče, ki znaša GOSPODARSTVO IN UREJANJE pravljal tudi občinski odbor občinsko konferenco in njene pombe k osnutku, saj bo pra­ 6646,50 Ndin (Novih dinarjev šest- NASELIJ, NOVO MESTO SZDL, bo možno na podlagi organe, krajevne orgamzacije, vilnik močno posegel v njiho­ pripomb in mnenj dokončno javne tribune, sekcije, konfe­ vo dejavnost. SLAVKO DOKL

£t. 42-43 6 DOLENJSKI LIST Novi rokopisi v ŠK Rezbarjeva podoba Mirana Jarca V zadnjem času je študij­ ska knjižnica Mirana Jarca v je prišel večkrat h kiparju Avgusta pri Francetu Vod. Pariz, pa se je ustavil na Du­ Novem mestu obogatila zbir­ Ganglu . ..« niku. naju, da bi zaslužil za kruh ko rokopisov znanih mož. in se še kaj naučil, preden Ko se je tako že zgodaj Vroči dnevi 90 še bili, sta­ Poleg rokopisa »Carstvo na se vrne v domovino; Franceta spoznal z lepoto novoustvar. rost pa ga je že položila v pesku« in rokopisov zadnjih Vodnika, ki je znal rezbari. jenih likovnih del, ko je lo­ posteljo. V sobici, kjer je le­ del slovenskega pisatelja Pa­ do nedavnega prihajal na raz- čil med lepim in slabim, je žal, me je sprejel s pozdra. vleta Zidarja je dobila več ti in konzervirati in ki je vse poiskal svojo pot, ki pa je vom, nasmehom, tako da so rokopisov nedavno umrlega se mu srebrni lasje usuli po stave v Dolenjski muzej in večkrat morala biti pot za igralca Janeza Cesarja ter ne­ nagubanem čelu. Na mizici Dolenjsko galerijo, si ogledo­ kruh. ko Kersnikovo pesem z Lev­ je ležala kartica, ki sva mu val dela, jih meril z izkuše. Toliko zanimivega je pove­ stikovimi pripombami. jo s prijateljico pisala iz nim očesom in vedel, kaj je dal France Vodnik. Našteval Aten. Dogovoril sem se nam­ lepo. Saj je pod njegovimi je dela, ki jih je ustvaril, bi­ reč s kiparjem, rezbarjem in skrbnimi rokami toliko sta­ la so tukaj imena majhnih restavratorjem Francetom rin znova oživelo in njegovo krajev, zaselkov in mest. Pri. Josip Vidmar Vodnikom, da njegova pripo­ oko je videlo veliko lepega. povedoval je o umetnikih, ki vedovanja »o tem, kako je Vse to je hotel obvarovati jih je srečeval doma, na svo­ častni doktor vse skupaj nekoč bilo«, po­ jem domu, in o tistih, ki jih Prejšnji teden so na snamem na magnetofonski je srečal in spoznal na poti ljubljanski univerzi slo­ trak. Rad je pripovedoval in k poklicu, ki si ga je izbral. vesno proglasili predsedni­ njegova čista, zvonka govo. Našteval je stare Novomešča- ka SAZU Josipa Vidmarja rica me je vedno znova pre­ ne, ki so poznali .Janeza Tr­ senečala, še poslušam njego­ dino, povedal svoje spomine za častnega doktorja lite­ vo pripovedovanje. Slišijo se na pripovedovanje o njem, rarnih znanosti. Josip Vid­ tudi srebrni udarci starinske povedal je, kako je Božidar mar se je kot široko raz­ stenske ure, ki mu je merila Jakac postal umetnik ... Zde. gledan in svobodomiseln dneve in leta ... France Vod­ lo se mi je da je v njem to­ razumnik nad štirideset nik je mojster iz druščine liko nelzpovedanega, toliko let neutrudno prizadeval rezbarjev, ki se je razšla. stvari, ki jih moramo zapisa­ za razvoj slovenskih lite­ Jutri zvečer bodo v prostorih Dolenjske galeri­ ti in ohraniti, da bi razumeli rarnih ved in slovenske je v Novem mestu v okviru prireditev ob letoš­ Njegova pripoved ni mogla njegov čas in končno tudi kulture. Svoje življenje je njem občinskem prazniku odprli razstavo parti­ zaobjeti vsega, kar je doživel, njega samega: kajti — nena­ posvetil kritiki in literatu­ delal in ustvarjal. V šestih zanske grafike Franceta Miheliča. Dela Nikolaja vadno je biti v drugi polovici ri; je znan esejist in estet dneh, ko sem ga obiskoval, Pirnata, ki so bila prav tako napovedana za to dvajsetega stoletja rezbar in vsa njegova dela vedno je vsak dan imel pripravlje. razstavo, bodo razstavljena na eni kasnejših starega kova, ko se mu ob znova potrjujejo vero v no nekaj posebnega. samostojnih razstav v tej galeriji. — Na sliki: pogledu na delo, ki ga še mo. v kulturo in poslanstvo FRANCE MIHELIČ: Logor »Veste danes pa vam bom ra opraviti, zaiskrijo oči: ob umetnosti. — Ob zaključku France Vodnik povedal, kako sem spoznal pogledu na vse te lesene fi­ slavja na univerzi je Josip Jakopiča . . .« je dejal. Ali pa: gurice, ki jim mora še vda­ Vidmar dejal: »Strnen, s katerim sva sku­ pred propadom, hkrati pa je hniti življenje, da bi kazale 100 let Razstava »še zmeraj sem prepri­ paj delala v Novem mestu, je rezbaril. 2e v zgodnji mlado­ pota umetnosti pred dvema, Vladimirja Štovička čan, da je umetnost naj­ bil mojster, velik mojster ...« sti se je srečal z deli našega tremi stoletji. »Desetega brata« v Boštanju? višji in najplodovitejši iz­ Poslušajmo ga. Jakopiča. Takole pripoveduje Hišica Franceta Vodnika je Študijska knjižnica Mirana raz človeka in njegove uso­ o tem: ostala prazna. Na steni, v so­ Pripravljalni odbor za pro­ In predstavljajmo si ga ta­ Jarca v Novem mestu je v de, še zmeraj vem, da je » ... srečal sem ga, ko je bi, visi nedokončan portret slavo sevniškega občinskega kega, kot smo ga srečevali še počastitev občinskega prazni­ umetniško ustvarjanje za­ v jeseni v Novem mestu, ko naslikal v mestni hiši, v tisti, rezbarjev. Slikar, ki ga je sli. praznika je sklenil povabiti ka in 100-letniče slovenskega deva zbranih duhov in sa­ je hodil gledat, kako obnav ki se imenuje »peglezen« kal, je obljubil, da ga bo akademskega kiparja Vladi­ romana odprla razstavo »100 mo njihova dolžnost in Ijajo arkadne hodnike na (mož je zamenjal hiše: gre nekoč dokončal, čas ga je mirja štovička, da bi imel let Jurčičevega Desetega bra­ pravica, še vedno me Glavnem trgu, malce sključe. verjetno za hišo Meksika) prehitel. za občinski praznik razstavo ta«. Prikazane so vse izdaje spremlja zavest, da je nega, plemenitega in dobrega slike, in o teh so vedeli ve­ Poslušam zvonke udarce svojih del v Boštanju, v vasi, in prevodi prvega slovenskega umetnost z literaturo vred starčka, ki se je s sedemnaj­ liko govoriti, da niso lepe. starinske ure, ki so zapisani kjer mu je tekla zibelka. romana »Deseti brat«, ki ga naj svobodnejša sanja člo­ stimi leti šel v Polhovem Učenci iz šole za umetno na magnetofonskem traku in Upajo, da se bo vabilu od­ je Jurčič izdal 1866, sedem veštva, in če ni taka, da Gradcu učit k rezbarju in po- obrt smo šli gledat, pa se ki so se ujeli med besede zval. dramatizacij »Desetega bra­ je ne more biti. In še zme­ dobarju Jerneju Trnovcu, saj nam je čudno zdelo, zakaj Franceta Vodnika ... Mojster ta«, vsa literatura o romanu raj vem, da je kritika nje­ so odkrili njegov talent, ko ljudje tako govorijo, saj so je bil del Novega mesta, nje­ in ilustracije, ki jih je za ODLOČITE SE TUDI VI: na najzvestejša tovarišica je poslikal kranjiče domačega bile te slike lepe. Nekaj po­ govega starinskega trga z ar­ opremo romana naTedil Gvi- naročite si Dolenjski Ust in služabnica, če resnično čebelnjaka, človeka, ki se je sebnega je bilo v njih. Čudo­ kadnimi hodniki, in loki se do Birolla. na svoj naslov! zasluži svoje ime.« učil pri kiparju Alojzu Pro. vit vtis je to napravilo na mi zdijo, kot da žalujejo za garju v Celovcu in ki jo je nas, ki smo jih gledali na njim. potem hotel mahniti celo v oboku tiste hiše. In ta slikar PETER BREŠČAK Svečanost v hramu Posavske kulture V ponedeljek, 24. oktobra, Gostje so bili navdušeni ravnatelja Posavskega muzeja. Prav za 25. obletnico velikega zlastd nad novimi galerijski­ Muzej ima zdaj 1400 kva­ Preseljevanja ljudi iz Spod­ mi prostori z deli slovenskih dratnih metrov razstavne po­ njega Posavja, je brežiški baročnih slikarjev, z umetni­ vršine in 24 (razstavnih pro­ niuzej odprl preurejene zbir­ nami nekaterih tujih mojstrov storov. Tako podobo bo ohra­ ke in galerijo z deli baročnih in portreti grofov Mosconov nil še naslednjih 20 let. slikarjev. Za Brežice je bil to iz Pisec od 16. stoletja naprej. Ponedeljsko svečanost v Po­ velik kulturni praznik in otvo­ Movi galerijski prostori so po­ savskem muzeju je zaključil ritvi so prisostvovali vsi go­ vezani z galerijo prof. Stiplov- nastop Koroškega okteta v stje, ki so si predtem ogleda­ ška, slikarja in nekdanjega slavnostni dvorani. li novo poslopje brežiške gimnazije. Skozi muzejske sobane je vodil goste ravnatelj profesor Le tako naprej, mladi pisci! Stanko šfcaler. Obiskovalci so ^ z zanimanjem ogledali raz­ Zadnja številka Najdihojce je bila posveče­ stavljene predmete, ki tako Pristno in živo ponazarjajo na novinarskemu krožku na osnovni šoli v Preteklost ljudi v Spodnjem Šentrupertu kot priznanje, da je bil najbolj Posavju. delaven v Sloveniji — Šentruperški pionirji Podpredsednik občinske pa razen pri tej prilogi sodelujejo skoraj pri skupščine Brežice Franc Bu- kovinskv je v svojem nagovo- vseh mladinskih časopisih in revijah — Pihalni orkester ljubljanske garnizije pod taktirko »Novomeščana« Ladislava Leska *V v slavnostni dvorani izre­ Najboljša članica krožka Anta Puntar je do­ na petkovem koncertu v Domu kulture v Novem mestu (Foto: S. Kerševan) kel veliko priznanje muzej­ bila že dve posebni nagradi za dopisovanje skemu ravnatelju Stanku Ška- v pionirske časopise jerju in njegovemu sodelavcu inž. arh. Francu Filipčiču za »V letošnjem letu smo znamke, razglednice, slike ogromno delo, ki sta ga z izo­ ; Malokje smo doživeli tak sprejem! doslej komaj začeli. Učen­ mest in kozmonavtov ter blikovanjem sedanje muzejske ci morajo še pomagati pri celo darila.« Podobe napravila za kulturno spravilu poljskih pridel. »Naša šola in šolarji go­ V okviru tekmovanja za letošnji najboljši pihalni in Ladislav Lesko je bil navdu­ ^irmacojo Posavja. kov in nismo še utegni jijo že dalj časa prave pri­ zabavni orkester JLA je v petek zvečer nastopil v Domu šen ob tako prijetni publiki. Komaj 10 milijonov starih li poslati kaj več naših jateljske vezi s književni­ kulture v Novem mestu orkester ljubljanske garnizije. Rekel je: »Zadovoljen sem z dinarjev je dala skupnost za prispevkov,« pripoveduje kom Severinom šalijem. Dva najboljša pihalna in trije zabavni orkestri se bodo orkestrom, ki je dal vse od ureditev tega muzejskega hra- njihov duhovni vodja uči­ Učencem je celo podaril pomerih v finalu na V. festivalu orkestrov JLA 26. no­ sebe in tudi s pevci, ki radi hia. Ogromno delo je bilo teljica ruščine Danica Zu­ mikroskop, za letos pa je vembra v Domu sindikatov v Beogradu. V četrtek je bil sodelujejo z nami. še pose­ opravljeno brez plačila. Naj- pan. »Za lejos pripravlja­ obljubil, da jih bo obiskal, podoben koncert v Pazinu, v nedeljo pa v Gospiću za bej pa bi se rad zahvalil pu­ ' Večji delež je kot zunanji so­ mo razen sodelovanja v ko,, bodo imeli pionirsko tamkajšnja področja. Za naslov najboljšega tekmuje bliki, ki je tako toplo sprejela delavec brez kakršnekoli ma­ mladinskem tisku tudi do. konferenco,« je pristavil 18 orkestrov iz vse države. vojaške kompozicije!« terialne spodbude napravil inž- pisovanje v nagradno ra­ ravnatelj šole Bojan Bre. fiiipčič, za kar se mu je prav dijsko oddajo, 11. šola'. zovar. V prvem delu programa je Ljubljano igral v novome­ Nastop orkestra ljubljanske iskreno, zahvalil tudi profe­ Za novembrsko temo .Do­ K uspehu vam, šentru. veliki pihalni orkester izvajal škem vojaškem orkestru pol­ garnizije je bil lep in kvali­ sor škaler. bil sem novega prijatelja', >erški pionirji, čestita tu­ dela C. Friedmana, V. Monti- nih osem let. teten uvod v letošnjo kon­ Vodstvu Posavskega muze- se bomo 'že pripravili. li naše uredništvo z že­ ja, I. Rupnika in S. Rachma- Predsednik ocenjevalne ko­ certno sezono. Ja je pred zbranimi gosti iz­ Razen novih prijateljev ljo, da ne boste spustili ninova, v drugem pa so z za­ misije, ki bo te dni obšla vse Po koncertu sta komandant bavnim orkestrom peli Lidi­ rekel prinanje tuda arheolog v domovini pa si naši peresa iz rok. Upamo, da orkestre, polkovnik Anton ljubljanskega vojnega območ­ ja Kodrič, Marjana Deržaj in Kvaternik, sicer še ni mogel Prof. dr. Stare z ljubljanske učenci z dopisovanjem boste tudi nam kdaj pi­ ja generalmajor Janko Sekir- Nino Robid. Poslušalci so bili Univerze. Poudaril je veliko pridobivajo prijatelje tudi sali, kaj delate in kaj je povedati ocene, vendar je re­ presenečeni nad prijetnimi nik in predsednik novomeške Prizadevnost in zasluge ravna­ v Sovjetski zvezi. Po pis­ novega pri vas v šoli, v kel: »S programom in kvali­ popevkami z vojaško temati­ občinske skupščine Sergej nja prof. škalerja za arheo­ mih si razen znanja ruš. šentrupetru ter v bližnjih teto orkestra smo zelo zado­ ko. Dirigiral je Novomeščan Thorževskij, priredila sprejem loško raziskovalno delo v po­ čine izmenjujejo tudi vaseh. voljni, posebno dirigent je krajini ob sotočju Save in dobro znani Ladislav Lesko, vložil veliko truda. Tudi nje­ za vse nastopajoče v Domu Krke. ki je pred premestitvijo v govi aranžmani so odlični ...« JLA. m. OBČINA BREŽICE PRAZNUJE -OBČINA BREŽICE PRAZNUJE -OBČINA BREŽICE PRAZNUJE

v preteklem obdobju dosežen di­ " skladu s spremembami v si. namičen vzpon, vendar pa je res, stemu družbenega planiranja ob­ da so se družbene službe, sicer ob. čina ne planira več razvoja posa­ jektivno nujno, razvijale nesoraz­ meznih gospodarskih organizacij merno - z gospodarsko osnovo in in panog. Vloga občine in pro- je to povzročalo nesorazmerja med ZADOVOLJIVI USPEHI gramiranja nadaljnjega razvoja ni materialnimi možnostmi komune nič manjša, ker je poudarek na in pokrivanjem materialnih po­ Pred občinskim praznikom Brežic odgovarja na vprašanja uredništva Dolenjskega lista pred­ načrtovanju razvoja družbenih treb družbenih služb oziroma ne­ služb in družbenega standarda ter gospodarskih dejavnosti nasploh. sednik občinske skupščine Milan Šepetavc vseh gospodarskih aktivnosti, na R Na področju družbenega katerih razvoj ima neposrednejši standarda bo osnovna naloga pla­ VPRAŠANJE. Skoraj bo mini njih letih. Menim, da je taka go­ nalizacijo v vrednosti 2 milijo­ vpliv: gostinstvo, turizem, obrt, na ta, da ne bo izražal žetvi in lo deset mesecev, ko ste pre­ spodarska rast tudi v skladu z nov S din. Za dokončanje obno­ trgovina in delno kmetijstvo. To našteval vseh potreb, ampak da so tudi izhodiščne postavke v bo v okviru materialnih sredstev, ko radijske postaje v Breži­ osnovnimi zahtevami gospodar­ ve, razširitve prostorov in mu­ programiranju. ki bodo na razpolago do leta cah poslali novoletni pozdrav­ ske reforme. Predvidevamo, da zejskih zbirk pokrajinskega mu­ H Občina Brežice nima izrazi­ 1970, zagotovil optimalno možen bo letošnji družbeni bruto pro. zeja v Brežicah je bilo vloženo tih naravnih prednosti za razvoj razvoj ob upoštevanju obveznosti, ni nagovor občanom brežiške ki so nastale z izgradnjo objek­ izvod v občini za približno 12 približno 10 rrulijonov S din. primarnih in sekundarnih gospo­ občine. Takrat ste ocenili leto darskih dejavnosti z izjemo kme­ tov družbenega standarda v pre­ 1966 kot odločilno prelomni­ odst. večji, kot je bi lani, oziro­ Delovne organizacije s področ­ tijstva. Na teh področjih priča, teklem obdobju. ma da se bo približal 17 milijar­ ja zdravstva so letos investirale kujemo predvsem stabilizacijo Spremembe v stanovanjskem go_ co v razvoju našega gospodar­ spodarstvu narekujejo racionalno dam starih dinarjev. Narodni obstoječih gospodarskih zmoglji­ skega sestema in družbenega 22 milijonov S din. S temi sred­ vosti in iskanje notranjih možno­ stanovanjsko izgradnjo. Pričakuje­ življenja nasploh. Prosimo dohodek bo verjetno večji za 14 stvi so nabavile predvsem medi­ sti za uspešnejše gospodarjenje, mo vsaj enako dinamiko, kot je odst., kar pomeni povečanje na cinsko opremo, delno pa so zbolj- pospeševanje integracijskih pro­ bila do sedaj, ob kar največjem vas, povejte nam, kako ste v aktiviranju sredstev delovnih or­ prebivalca od lanskih 277.000 S cesov oziroma širšega kooperacij- občini zadovoljni z doseda­ šale delovne prostore in sani­ skega sodelovanja, kjer so za to ganizacij, stanovanjskega podjet­ njim uresničevanjem gospo­ din na 315.000 S din. Tudi osebni tarije. objektivni pogoji. V kmetijstvu ja in občanor. darske reforme? dohodki so se povečali v pov­ je pričakovati nadaljnjo rast prečju približno za 21 odst. Pov­ V komunalnem in stanovanj­ družbenega sektorja, pridobivanje Izgradnja nove osnovne skem gospodarstvu smo letos in usposabljanje novih kmetijskih ODGOVOR. Dosedanji uspehi prečni osebni dohodek na zapo­ površin kljub njihovi razdroblje­ začeli modernizacijo ceste II. re. šole v Brežicah je gospodarske reforme so v naši slenega bo letos dosegel v naši nosti ter širši razvoj kooperacij - neodložljiva naloga občini po splošnih ocenah zado­ občini 68.000 S din. Po doseda­ da Brežice—Bizeljsko, ceste III. skih odnosov. reda Brežice — Dobova — Sotla, • Program bo obsežne je ohrav. V šolstvu bo treba zagotoviti voljivi. Delovni kolektivi so letos njih podatkih sodimo, da bodo naval terciarne dejavnosti. Obstoje izgradnjo šole »Bratov Ribarjev« uspešno obvladovali naloge, ki naša letošnja planska predvide­ priključek k avtomobilski cesti jih je prednje postavila gospo­ vanja v celoti uresničena. pri Mokricah, več manjših cest­ darska reforma že lani. Menim, nih priključkov in modernizaci­ jo ceste III. reda skozi vas Sko- OSNOVE PERSPEKTIVNEGA PROGRAMA da je največji uspeh v tem, da so VPRAŠANJE. Prav gotovo ste pice. Z asfaltom je pokritih pri­ RAZVOJA OBČINE BREŽICE vsi delovni ljudje naše občine letos v gospodarstvu' spet za­ bližno 111.000 m- cestišča. Zgra­ sprejeli reformo kot edino pra­ beležili več lepih uspehov; jen je most na Ulica 21. maja v vilno in možno rešitev v tem ob­ prosimo, naštejte nam vsaj Brežicah, dva armirana betonska dobju našega gospodarskega in nekaj novih objektov, navedi­ mosta na Sotli, nova pokrita trž­ splošnega družbenega razvoja. te vložena sredstva v družbe­ Možnosti imajo prednost nica v Brežicah in transforma­ Psihološka pripravljenost obča­ nih službah, v stanovanjskem torska postaja v Brežicah. Vred­ nov je torej odločilno vplivala, in komunalnem gospodarstvu nost pravkar naštetih objektov da doseženi rezultati ustrezajo in še kaj. kar štejete za glav­ znaša okrog 340 milijonov S din. dosedanjim vloženim naporom. ni napredek občine. pred željami Tudi tiste naše delovne organi­ — Zglajenih je bilo tudi več va­ zacije, ki so bile lani po ukrepih ODGOVOR. Investicijska sred. ških vodovodov in poti. Ravno­ Program bo obsežneje obravnaval družbene slu­ reforme »prizadete«, so letos do­ stva delovnih organizacij s pod­ kar zaključujemo tudi dela na žbe in družbeni standard ter terciarne gospodar­ segle nepričakovano dobre po­ ročja gospodarstva so bila letos desnem obalnem savskem nasi­ pu, vredna 124 milijonov S din. ske dejavnosti: gostinstvo, turizem, trgovino in slovne rezultate. Skratka: na ob­ usmerjena predvsem v izboljša­ obrt — v drugih panogah je pričakovati napredek močju občine nimamo delovne vo pogojev in organizacijo pro­ V avtomatizacijo PTT omrežja, organizacije, za katero bi lahko izvodnje. Razen gradnje garaž in predvsem za avtomatsko telefon­ v pogodbenem sodelovanju delovnih organizacij in rekli, da je v kritičnem položaju. delavnic za potrebe podjetja sko central v Dobovi, je bilo pospešeno težnjo po integraciji — Kmetijstvo bo Seveda zaradi tega še ni vse rož­ PREVOZ in SAP Ljubljana v ob­ vlože-nih 8 5 milijonov S din. V stanovanjsko izgradnjo smo v krepilo družbeni sektor in še naprej razvijalo ko- nato in bodo potrebni še veliki čini ni bilo nobene pomembnej­ operacijske odnose s kmetovalci napori, da bi vse naše delo zares še investicije oz. gradnje objek­ občini letos vložili 398 milijonov reformiralo do kraja. tov. Vsa razpoložljiva sredstva S din, oz. je bilo zgrajenih 50 novih družinskih stanovanj. so bila v glavnem vložena v opre­ možnosti za nadaljnje pospeševa­ v Brežicah, telovadnice pri gimna­ To leto je resnično v marsičem mo; sem lahko štejemo nove nje in modernizacijo trgovine, ziji v Brežicah, kakor tudi manj­ odločilno, čeprav še ni najtežje, stroje v tovarni pohištva, novo VPRAŠANJE. Že lani ste opo družbenega in zasebnega sektorja še adaptacije drugih šolskih, ob ko uveljavljamo gospodarjenje zurili na vrsto težav in zahtev, obrti, predvsem gostinstva in tu­ jeklov. garnituro stiskalnih strojev za rizma. Predvidena je obnova gra­ pod novimi pogoji. Prvi koraki so ki jih je uresničevanje gospo­ Posebno skrb bo ireba posvetiti grozdje ,pri KZ Bizeljsko. pre­ du Mokrice, razširitev restavraci­ problemom nadaljnje urbanizacije, že narejeni in so uspešni, zato ureditev hlevov KGP Brežice za darske reforme postavilo je Na griču, izgradnja zimsko-let- nadaljevati z modernizacijo cest lahko upravičeno upamo, da tu­ pred nas vse. Kako rešujejo nega kopališča v Cateških Topli, in izgradnjo vodovodnega ter ka­ kurjo farmo v okviru KZ Breži­ cah. preureditev gostišča Narodni di v bodoče ne bomo doživeli občani brežiške komune te nalizacijskega omrežja v mestu. ce, strojno opremo za novi obrat dom v hotelski objekt, kakor tu­ V programu bo morala biti pro­ neprijetnih presenečenj. JUTRANJKE iz Sevnice v Brezi naloge in kako boste, po do- di ureditev predela ob Krki. Vse učena modernizacija zdravstvene cah, v katerem se je na novo za­ scdan.iih ocenah, zaključili le­ to bo omogočilo, da se bo še službe in predvsem razširitev Tudi samoupravljanje se je v bolj razmahnil izletniški, tranzit­ zdravstvenega doma v Brežicah. tem obdobju ugodno razvijalo: poslilo 80 delavk, itd. tošnje pomembno leto? ni in stacionarni turizem. Tudi razvoju kulturnih ustanov, nekje seveda bolj, drugje spet predvsem muzejev, bo treba po­ Občinska skupščina je kredit­ ODGOVOR. Na to vprašanje • Investicijska vlaganja bodo ta­ svetiti dovolj pozornosti. manj, pri čemer mislim zlasti na ko usmerjena v glavnem na po­ na sredstva, oročena sredstva in sem odgovoril že v odgovorih Glede na široke potrebe v Iz­ nekatere obrate, katerih matič­ dročje terciarnih dejavnosti in v združena sredstva delovnih or­ zgoraj. "Je elede na to pa lahko kmetijstvo; v ostalih panogah pa gradnji družbenega standarda na na podjetja so izven območja eni strani in slabše razvito gospo­ ganizacij ter del proračunskih trdim, da bodo poslovni uspehi bodo investicije vezane predvsem naše občine. na možnosti aktiviranja lastnih darsko bazo na drugi strani mo­ sredstev s svojim planom usme­ v naš^h delovnih organizacijah sredstev. ramo temeljito pretehtati možno­ rila predvsem na področje šolst­ sti in v okviru razpoložljivih sred. VPRAŠANJE. Lani so bili pre letos dobri. Tega žal ne morem V pogojih intenzivnega gvispodar. stev zagotoviti vrstni red ter ča­ bivalci brežiške občine prijet, va in kulture ter komunalne de­ reči tudi za občinski proračun! jenja pričakujemo, da bo povpreč­ sovno uskladitev rasti družbenega javnosti. Dokončan je novi trakt na stopnja rasti družbenega pro. standarda. no presenečeni nad gospodar­ Sredstva proračuna se namreč izvoda 7 do 9 odstotkov letno. — gimnazije v Brežicah, njena sta­ zbirajo dokaj počasi, kar nam Menim, da so osnovne smerni­ sko rastjo svojega področja. ce za razvoj postavljene v realn* Za koliko se je po doslej zna­ ra stavba pa je preurejena v ce­ občasno povzroča kar precejšnje okvire, vendar pa je dokončno lovit in sodoben šolski objekt Do leta 1970 bo občina oblikovanje programa in pred­ nih podatkih povečala vred­ težave. (vrednost del znaša 282 milijo­ vsem njegova uresničitev odvisna nost družbenega bruto proiz­ še rezervoar delovne od ustvarjalne dejavnosti vseh nov starih dinarjev). Začela so Dovolite, da uporabim to pri voda v vaši občini v primer­ sile za druga področja družbeno-političnih činiteljev naše se dela za dograditev novih učil­ ložnost in da hkrati vsem obča­ občine, njene gospodarske baze in javi z letom 1965? Kaj meni­ Tudi v obdobju do leta 1970 nic pri osnovni šoli v Dobovi v nom naše občine za letošnji ob. njenih občanov. te, za koliko se bo letos pove­ lahko računamo na stalen odliv ERI H SI.ATNEB vrednosti 20 milijonov S din. Pri činski praznik in ob 25-letnici delovne sile, ker v gospodarstvu čal narodni dohodek v občini osnovni šoli Globoko sta zgraje vstaje čestitam z veliko dobrimi ne bo toliko novih delovnih mest, in koliko znašajo zdaj pri vas da bi lahko zaposlili povečano na vodovod in kanalizacija, obo­ željami za nadaljnje uspehe pri povprečni osebni dohodki? število delavcev. Ravno tako ne je vredno 7 milijonov S din. Os­ delu in za vsesplošni napredek pričakujemo bistvenih sprememb Zagrebčani v gosteh novna šola Bizeljsko je dobila naše komune! v strukturi prebivalstva. Pri za­ 10. novembra bo v Brežicah ODGOVOR. Gospodarstvo v poslovanju pa bo politika občane na povabilo Zavoda za kul­ parket in centralno kurjavo v MILAN ŠEPETAVC usmerjena v reševanje perečih ka­ brežiški občini tudi letos še na­ turo in doma JLA gostovala vrednosti 7 milijonov S din, šola predsednik občinske drovskih vprašanj na vseh pod­ prej vsestransko narašča, vendar ročjih, kjer bo z ustreznejšo sti­ zagrebška komedija z delom v Bušeči vasi pa vodovod in ka­ skupščine Brežice dosti bolj umirjeno kot v prejš­ mulacijo in šolanjem treba zago­ r toviti priliv strokovnih kadrov. Jovana Sterije Popovića vfi& V razvoju gospodarstva je bil Janja«.

vici bivališče človeka v sta­ ti po načelu kolobarjenja. najpomembnejša obrt vseh TONE KNEZ: rejši kameni dobi — paleo­ Najpomembnejše najdbe iz manj razvitih ljudstev do da­ litska postaja na planem. Ni­ mlajše kamene dobe so iz­ našnjih dni. Za svoja stano­ mamo pa še dovolj trdnih kopali v Ajdovski ali Kar- vanja i uporabljajo neolit­ dokazov *o prebivanju ledeno tuševi jami pri Nemški vasi. ski ljudje deloma še pod­ dobnega lovca, paleolitskega Tam so pred drugo svetov­ zemeljske jame, zgradijo pa Spodnje Posavje v prazgodovini si tudi že prve koče (na­ človeka v ožjem Posavju, no vojno izkopali precej vendar o njegovi prisotnosti ostankov glinastih posod in vadno v zemljo vkopane ze­ dvomno izredno ugodna V okviru letošnjih proslav občinskega praznika lahko sklepamo, kajti pokra­ zoglenelo žrito, ki je najsta­ mljanke) v ravninah, ki zemljepisna in prometna le­ v.Brežicah so v ponedeljek, 24. oktobra, odprli prenov­ jina ima dostd prisojnih za- rejši dokaz poljedelstva v predstavljajo zametke kasnej­ ga te pokrajine. Tu so se ljene zbirke Posavskega muzeja. Arheološka zbirka vetrnih jam, ki so takratne­ Sloveniji. V Ajdovski jami ših strnjenih naselij — va­ križala pota, po katerih so brežiškega muzeja sodi po bogastvu in raznolikosti mu človeku v ostrem pod­ izkopani glinasti in košče­ si. S požiganjem si krčijo hodili ljudje od davnine, in gradiva danes med najpomembnejše tovrstne zbirke v nebju in v surovi bitki za ni predmeti sodijo po svoji gozdove in tako pridobivajo večkrat so odločilno vpliva­ Sloveniji. S sistematičnimi izkopavanji v zadnjih pet­ obstanek nudile zavetje. obliki v slavonsko-sremski površine, ki jih s kamnitimi najstih letih je muzej pridobil izredno veliko arheolo­ la na razvoj dogodkov v ti­ kulturni krog poznega neoli­ motikami spreminjajo v žito- škega gradiva, ki je sedaj vzorno predstavljeno v sočletni preteklosti naših kra­ Bolj številne so že najd­ tika, kot zadnji izrastek rodne polja in pašnike. razstavnih sobah brežiškega gradu. Požrtvovalnemu jev. be iz mlajše kamene dobe vzhodnih nižinskih poljedel­ delu ravnatelja prof. Stanka Škalerja in oblikovalcu — neolitika. Zaradi velikih cev, ki so prišli v naše kra­ razstave inž. Francu FilipČiču veljajo zahvala in iskre­ Najstarejše najdbe klimatskih sprememb človek je po dolini Save. Podobne Bronasta doba ne čestitke ob tako uspeli muzejski razstavi. Najstarejše sledove človeko­ v tem času ni več samo lo­ izkopanine poljedelcev iz Nadvse pomemben je na­ ve navzočnosti je odkril 1938 vec, temveč se že polagoma mlajše kamene dobe so na­ daljnji korak v človekovem Večletno sistematično arhe- in zgodovinarjev doma in v prof. Srečko Brodar v Kosta­ ustali, začne že primitivno šli tudi v Jcrmanovi jami razvoju, ko le-ta spozna ko­ o'oško izkopavanje rimskega svetu. Vsa ta iakopavanja so njevici pred obzidjem samo­ obdelovati polje, zaseje prve pri Pijavškem. Ljudje v mlaj­ vino in njeno prednost pred mesta Neviodumun v Drno- dala veliko dragocenega gra­ stanskega vrta. Tam so naš­ žitarice in si udomači prve ši kameni dobi ne poznajo kamnom. Začne se obdobje vom pri Krškem in prav ta­ diva, ki je razjasnilo že pre- li kos kamnitega orodja — živali, človek mlajše kamene še kovin, vse svoje orodje preprostega rudarstva in pre­ ko obsežno raziskovanje veli­ nekatero uganko v večtisoč- artefakt iz starejše kamene dobe ni več potujoči lovec, in orožje si izdelajo iz kam­ delovanja kovin, čim začne kega prazgodovinskega grobi­ letni preteklosti tega področ­ dobe in kosti ledenodobnih ki hiti za čredami divjih ži­ na, kosti, rogovja in gline. človek uporabljati kovine, go­ šča v Dobovi ter izkopava­ ja. Vzrok za tako zgodnjo živali, ki jih je človek nasil­ vali, temveč se vse bolj na­ Lončarstvo, izdelovanje glina­ vorimo o kovinskih dobah. nje gomil na Libni so pri­ in intenzivno naselitev Posav­ no rasfoil. Te najdbe so do­ vezuje na določen krog zem­ stih posod, postane odtlej tegnili pozornost arheologov ja in Krškega polja sta ne­kaz, da je bilo v Kostanje­ ljišča, ki ga začne obdelova­ (Nadaljevanje sleda) OBČINA BREŽICE PRAZNUJE - OBČINA BREŽICE PRAZNUJE -OBČINA BREŽICE PRAZNUJE KZ BREŽICE-DANES

Kmetijska zadruga Brežice se je od 1948 do danes razrasla v po­ membno gospodarsko organizacijo z letnim bruto dohodkom tri in pol milijarde starih dinarjev. Dobro je vpeljala lastno kmetijsko proizvod­ njo in na razne načine pomagala k razvoju zasebnega kmetijstva. Njeno delovno področje obsega okoli 85 odst. celokupne kmetijske površine v brežiški občini. Zadruga ima dobro urejeno prodajno službo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, kmetijsko gradbeništvo ter prodajo manjših kmetijskih strojev. Vzporedno je organiziran odkup kmetijskih pridel­ kov in živine. Zadruga ima še svojo prodajno mrežo mesa in mesnih izdelkov, v Brežicah pa tudi prodajalno sadja in zelenjave. Delovni kolektiv šteje 243 članov. Na večini delovnih mest so ljud­ je z ustrezno strokovno izobrazbo, zato je tudi delovni uspeh dokaj do­ ber. Kljub težavam, ki tarejo kmetijsko proizvodnjo, so štiri kmetijska posestva z nekaj nad 500 ha zemljišč ustvarila v preteklih letih nad 50 odst. vsega letnega dohodka. Pa si zdaj natančneje oglejmo dejavnosti važnejših obratov!

V zadružnih hlevih šine. V rastlinjakih vzgaja dežem v Brežicah. V tej eno­ zimsko zelenjavo in cvetje. ti dela 7 ljudi. Med njimi so 4 spitana goveda Vrtnarija ima še 1.500 kva­ trije molzni kontrolorji, ki dnevno dratnih metrov nizkih toplih vodijo rodovniško službo, ve­ Z nakupom zemljišč in ka­ gred za vzgojo sadik in niz­ terinar, ki skrbi za zdravstve­ snejšo arondacijo si je za­ ke zelenjave. Ogrevanje je ni nadzor in zaščito, vodja druga uredila več kmetijskih urejeno s termalno vodo, zra­ kreditne službe in še dva, ki posestev Usmerila se je na čenje pa mehanizirano s hi­ sklepata pogodbe ter nadzi­ pitanje živine. Gospodarske dravličnim sistemom. rata pogodbeno proizvodnjo. centre s hlevi ima v Globo­ V jesensko-zimskem obdob­ Kmetje kooperanti spitajo kem, v Trnju in Cerkljah. ju lani so na vrtnariji pri­ letno okrog 200 goved, vzre­ Letno spitajo v teh hlevih delali 20.000 kg paradižnika, dijo 400 telet in okrog 600 i.400 do 1.500 goved, kar je letos spomladi pa 65.000 kg Na kmečkem dvorišču z leseno ograjo sredi Dobove že nekaj let gospodarijo prašičev V pogodbeni reji povprečno štiri glave na dan. kumaric. Ta čas zori para­ kovinarji in varijo velike železne konstrukcije (Foto: Baškovič( imajo tudi 1.500 kokoši nes- Pitanje so zdaj nekoliko ome­ dižnik na polhektarski zaste- nic, piščancev pa vzgoje po jili zaradi slabše cene na tr­ kleni površini in kaže izred­ 50.000 na leto. Letno dajejo REFORMA JE PRINESLA V DOBOVO LEPE OBETE žišču. no rodnost. Rodi v grozdih kokoši po 230 jajc. To dose­ Posestvo v Globokem ima po 6 do 12 plodov, ki tehta­ žejo s posebno tehniko reje, tudi osem hektarov intenziv­ jo skupaj približno 1 kg. Zra- podaljševanjem dneva z os­ nih nasadov hrušk in bre­ stel je v višino dveh me­ vetljevanjem, s selekcio­ skev. Zaradi dobre oskrbe trov Zorenje traja od okto­ nirano pasmo in z ustrezno Med kovinarji, ki varijo velikane m zdravstvene zaščite je bil bra do sredine januarja. Sre­ prehrano. letos pridelek kvaliteten. Hru­ di sezone ga bodo nabrali ške šo škropili kar 14-krat. dnevno 600 do 800 kg in ga Zanimanje . za kooperacdj- Sredi Dobove se je razrasla kovinarska delavnica v pravo tovarno — Že Kvaliteti je ustrezala tudi prodajali predvsem v Breži­ sko proizvodnjo raste Koo­ nekaj časa izdeluje ogromne konstrukcije za tovarniške in skladiščne hale prodajna cena. ce, Celje. Maribor in Ljub­ peranti dobe od zadruge ži­ ter samopostrežne trgovine — Malo obrtno podjetje si bo nadelo novo ime Za posestvo v Trnju je po­ ljano vali, večino hrane ali celo leg živinoreje izredno po­ vso hrano ter zdravstveno za­ V tej sezoni bodo na vrt­ Obrtno kovinarsko podjet­ vodno dvorano. Na fotografi­ vodno halo za podjetje BO- membno hmeljarstvo. Za ščito. Delo plačuje zadruga nariji pridelali tudi večje ko­ je v Dobovi, ki je nekaj let jah pa hranijo v upravi ne­ HOR v Šentjurju, za ETOL hmelj so pogoji tam zelo do­ kooperantu po prirastku te­ ličine., glavnate solate, ki us­ nazaj še pošiljalo občinski šteto objektov, kd jih je to v Celju, za Tovarno dekorativ­ bri in z vsestransko oskrbo že. Obračuna'pa seveda tudi peva v toplih gredah in ji skupščini SOS klice za kre­ na videz majhno obrtno pod­ nih tkanin v Jaršah, za To­ nasadov so letos dosegli krmo, opremo in morebitne ugaja kratek dan. dite, bo skoraj že preraslo jetje izdelalo in postavilo za­ varno sanitetnega materi­ 1-500 kg pridelka na hektar, druge stroške. Kooperacijskih V rastlinjakih se na povr­ obrtniške okvire. Zdaj zapo­ dnje čase. ala v Domžalah, za Združeno kakovost obranega hmelja je pogodb, kakršne so poznali šini 600 kvadr. metrov vse sluje 90 ljudi. V devetih me­ Tako so na primer za kemično industrijo v Dom­ bila odlična. pred leti in so bile to samo leto odpirajo novi in novi secih letos je ustvarilo 320 UTENSILIO napravili kovin­ žalah itd. Na posestvu v Cerkljah se po imenu, ne sklepajo več. cvetovi ra^obarvnih nagelj­ milijonov S din in skoraj sko konstrukcijo za 12,5 me­ ukvarjajo izključno z živino- Tudi kreditiranja po starem Kolektiv obrtnega kovi­ nov. 2e letos in prihodnjo bo dosežen letni plan 350 mi­ trov široko in 78 metrov dol­ reJo, zato so v zadnjem ob­ ni več Kmetje, zlasti koope­ narskega podjetja iz Dobove pomlad bodo te površine po­ lijonov S din. go halo. Pravi velikan je bi­ dobju nastale težave glede ranti, vlagajo denar pri hra- se je nadalje uspešno uve­ večali za pol hektara in po­ Z gospodarsko reformo, ki la proizvodna hala za JELO­ rentabilnosti. Dnevni prirast­ nilno-kreditnem odseku, poso­ ljavil tudi s konstrukcijami tem bodo vsak teden lahko je mnogim prinesla kopi­ VICO v Škofji Loki, kd je ki znašajo na vseh posestvih jila pa potem dvigajo v glav­ za samopostrežne trgovine T poslali na trg 10.000 do 12.000 co skrbi za obstoj, so se na­ merila v dolžino 120 me­ 1 kg na glavo živine in so nem za nabavo kmetijskih Ljubljani, Karlovcu in dru­ cvetov. sprotno za to podjetje zaceli trov in je imela v širino 24 zadovoljivi. Težave povzroča­ strojev god. Napravil je prostorno Pomladi 1967 bodo rodile boljši časi. Pravijo, da naro­ metrov razpona brez vmesnih jo le cene. To pa ni samo skladiščno dvorano za kumare na 4.000 kvadr. me­ Z uskladitvijo dela med po­ čila dežujejo z vseh strani in opornikov. Problem brežiške zadruge, saj TRANSJUG na Reki. Naročni- trih površine. V rastlinjaku sameznimi obrati in služba­ da zapolnjujejo vse prosto­ gajema celotno državo, ker Kovinarji iz Dobove omenja­ ki so povsod pohvalili izde­ goje tudi manjše količine mi je zadrugi uspelo razviti re ogromne konstrukcije e jo nadalje veliko strešno lavo in se bodo tudi v pri­ l živinoreia vezana na iz­ asparagusa in vrtnic, na po­ lastno proizvodnjo. Za kme­ za tovarniške hale širom po konstrukcijo za škofjelo­ hodnje obračali na mali do- voz. mlad pa še sadike raznih vrt­ tijstvo je usposobila obsežne državi. ško PREDILNICO, ogromno bovski kolektiv varilcev, ele- nin. Letna proizvodnja zuna­ površine pašnikov in nepro­ Prav zdaj varijo konstruk­ proizvodno halo za kombinat ktrovarilcev, kovačev in klju­ V Mokricah 45 ton nje zelenjave je namenjena duktivnih zemljišč. Lotila se cijo za 21 metrov visoko proiz­ BELIŠČE v BeliŠču, proiz­ čavničarjev. hrušk na 1 hektaru lokalnemu trgu. Na vrtnariji je tudi večjih osuševalnih del Zelo ugodni pogoji za sad­ se na splošno ravnajo po ob Gabernici. Mnoga zemlji­ jarstvo so zadrugo spodbudi- povpraševanju kupcev. Obra­ šča, pridobljena z odkupom VELIKO POVPRAŠEVANJE PO PLASTIČNIH IZDELKIH h> da je uredila v Mokricah tu se bodo prihodnje leto in menjavo ob arondaciji, je Manjše posestvo in vsa raz­ pridružili še sadni nasadi. V vključila v komplekse. Kme­ položljiva zemljišča zasadila s bližini Save bodo zasadili tijski obrati imajo večino po­ sadnim drevjem. Na njih go­ okoli 20 ha breskev. trebnih strojev, drugače pa Dobro leto za obrtnike pri METALI) ji breskve, jablane in hru- je to v zasebnem kmetijstvu. ške. Skupna površina meri Specializacija Kooperantom bodo zaradi te­ 13 ha. To sicer ni veliko, je ga namenili v prihodnje še Če bodo do konca leta vztrajali za sedanjo prizadevnostjo, bodo brez Pa pridelek v povprečju do­ v kooperacijski več skrbi. Kolektiv zadruge težav ustvarili za 5,000.000 Ndin prometa ber proizvodnji se zaveda nalog za nadaljnji Tako je dal še mlad nasad Od poletja 1965 je koope- razvoj kmetijstva in si odpi­ Letos so imeli pri META­ 3,900.000 Ndin, plan za vse le­ magalo k boljšemu uspehu. hrušk 1964. leta 33 ton pri­ racijska proizvodnja zaupana ra nova delovna področja in LU dober uspeh. Do konca to pa predvideva 4,200.000 Pomanjkanja kovinskega ma­ delka na hektar, letos pa že posebni delovni enoti s se­ nova pota k uspehom. septembra je promet dosegel Ndin. Napredek je viden zla­ teriala ni več čutiti, to pa 45 ton in se s tem uvršča sti v primerjavi z rezultati jim prihrani marsikatero ne­ med jugoslovanske rekorder­ lanskega leta. Konec tretjega potrebno skrb. je. Vrednost pridelka na 1 četrtletja 1965 so zabeležili S solidno izdelavo sd je ha znaša že nekaj nad osem METAL ustvaril sloves med milijonov starih din. Delov­ odjemalci, in kdor postane- ni kolektiv na posestvu je njegov naročnik, vztraja po strokovno usposobljen za Obrtno kovinsko pod­ več let. Pred kratkim so vpe­ sadjarstvo, zato si upraviče- jetje METAL z Jesenic na ljali nove izdelke iz plastike n ° želi povečati površine za Dolenjskem združuje 60 in z njimi sd podjetje širi nasade. Zemljišč seveda pri­ obrtnikov. Ukvarjajo se krog odjemalcev, če bodo manjkuje. Postransko dejav­ z žičnim pletilstvom, ko- obrtniki tudi zadnje mesece nost na posestvu v Mokricah vaštvom in plastično ga­ v letu tako prizadevni kot Predstavlja reja piščancev v lanterijo. do sedaj, bodo brez težav po­ Preurejenih graščinskih hle­ večali svoj dohodek na vih. 5,000.000 Ndin. Trenutno jim povzročajo Vrtnarija Čatež: 2,735.000 Ndin prometa, to­ težave pretesni prostori za prihodnjo pomlad rej za 1,170.000 Ndin manj administracijo. Skromna so­ že 12.000 nageljnov kot letos. bica, v kateri se stiskajo tri­ je uslužbenci, ne zadostuje. tedensko Zadnje čase jim tudi na­ Zaradi tega že zbirajo denar, Vrtnarski obrat na Čatežu Pogled v napolnjen hlev kmetijske zadruge Brežice, štiri pitališča dajejo letno bava surovin ne dela več te­ da bi z njim preuredili še en ima pod steklom 1 ha povr­ 1.400 do 1.500 glav pitanega goveda (Foto: Baškovič) žav, kar je prav gotovo po­ prostor. DOBOVČANKE DELAJO TRIKOTAŽNE IZDELKE ZA IZVOZ

Enkrat na mesec pogovor iz oči v oči Gostoljubno Do konca septembra so v obratu BETI ustvarili za 4,600.00 novih dinarjev vrednosti — Prostori v stanovanjski hiši so postali premajhni — Odločiti vabilo y| se morajo za dograditev ali popolnoma novo delovno halo — Perspektive za prihodnost so lepe v Mokrice

V obratu bombažne triko­ Po priključitvi k BETI se »Kolektiv se je umiril in Ob avtomobilski cesti Za­ taže v Dobovi je na delu do­ je obrnilo na bolje zdaj sd povemo vse iz oči v greb — Ljubljana leži komaj poldanska izmena. Stroji br­ Druga sobesednica Ivanka oči. Sestanemo se enkrat na 25 km od Zagreba v okrilju nijo v enakomernem ritmu Urekova je, iz starejše gene­ mesec in takrat se pogovo­ gozdov in parkov starodavni rimo, koliko smo napravili, in le redko katera delavka se racije in ' je zrasla s tem grad Mokrice. Izredna lega koliko je zastojnih ur, koli­ obratom. Preživela je vse te­ in njegova bujna okolica pri­ ko odpada, in celo to, koli­ vabljata turiste iz vseh delov žave, v katere je ničkoliko- ko šivank smo polomile.« Evrope. Privablja jih tudi krat zabredla nekdanja PLE- »Se že dolgo sestajate na preteklost, o kateri pričajo TILNICA in je z napred­ tak način?« grajski stolpi, okopi, slikovi­ kom po priključitva k BETI »Redno od aprila letos. Se­ ti dvižni most in stoletna zelo zadovoljna. Po poklicu stanki so koristna za vse in drevesa v senčnih parkih. je šivilja. delavke se zanimajo za te Hotel z odlično restavraci­ Kot prizadevna članica de­ stvari. Vedno so pripravlje­ jo posluje vse leto in vam lavskega sveta ugotavlja, da ne, da to in ono izboljša­ nudi naj raznovrstne j še doma­ se je položaj v obratu z re­ mo.« če in tuje specialitete ter organizacijo in spreme­ »Ali ste kot predsednica pristna bizeljska in dolenjska njenim vodstvom v prvi po­ podružnice dobili podpo­ vina. lovici letošnjega leta znatno ro občinskega sindikalne­ V neposredni bližini gra­ popravil. Uspeh se je poka­ ga sveta takrat, ko so bili du so ugodni pogoji za lov zal tudi pri osebnih dohod­ v kolektivu nemiri in nespo­ in ribolov. Poleti pa se lah­ kih, ki so se znatno popra­ razumi?« ko okopljete in čolnarite v vili. Tov. Urekova goji z »Naša podružnica je ved­ grajskem jezeru. Vabijo vas drugimi članicami kolektiva no naletela na razumevanje bohotni parki, lepa pokraji­ vred željo' po povečanju de­ in pomoč. Mislim, da se je na, ki jo poleti lahko obišče­ lovnih prostorov. Rada bi, nezdrav6 vzdušje hitro po­ te z jahalnimi konji lipican­ da bi bilo čimprej konec ute­ leglo prav zaradi tega, ker ci, pozimi pa si jo ogledate snjenosti, v katero so ujete nas je ObSS spodbujal k na saneh. delavke v sedanja stanovanj­ odkriti razpravi o vseh ne­ ski hiši. pravilnostih v medsebojnih odnosih.« »Poskrbeti moramo za Upravnik Vili Prahič je do­ KOLEKTIV OPEKARNE DOSEGEL REKORDNO PROIZVODNJO tople malice in urediti dal še nekaj podatkov o za­ poslenih, o izpolnjevanju pla­ pred zimo tudi kolesar­ na in izdelkih obrata. nico,« je dejala tov. Cil­ Finančni plan za leto 1966 Opeka na opeko-sedem milijonov ka Radanovičeva, pred­ je sprva predvideval le sednica sindikalne po­ 3,600.000 N din realizacije, družnice po rebalansu pa se je pove­ Opekarno bremenijo do 1970. leta velika odplačila za modernizacijo — Letos čal na 7,900.000 N din. Ko­ morajo odšteti za vračilo 200.000 Ndin — Prodaja zastaja in zaloge se nec septembra so v Dobovi kopičijo zaradi omejevanja investicij — Opečni izdelki brežiške OPEKARNE utegne ozreti name, ko si ustvarila za 4,600.000 N din ogledujem njihove delovne vrednosti, če L odo vse me­ so to sezono izredno kakovostni prostore. Norme so visoke, sece delali enako uspešno Čas hiti in ne kaže ga zaprav­ kot v septembru, bo kolek­ Začetki OPEKARNE v Brežicah segajo v osemdeseta neodvisno od vremenskih razmer. ljati za karsibodi. tiv BETI v Dobovi gotovo Veliko je zlasti povpraševanje leta preteklega stoletja. Pri oblikovanju in žganju gline dosegel povečani plan. po strešni opeki, vendar je nje­ Pa vendar želim prav od se je medtem izmenjalo že nekaj generacij opekarskih na proizvodnja zaradi pomanjka­ Obrat zaposlv.je 125 ljudi. delavk za stroji zvedeti, kaj delavcev. Na delu za vsakdanji kruh so preživeli več nja sušilnih naprav omejena. Na Osebne dohodke delijo po povečanje kolektiv opekarne za več o tem ženskem kolekti­ slabih kot dobrih časov. Bili so to večinoma sezonci, učink,u. Dobre delavke zaslu­ sedaj niti ne misli, ker ga bre­ vu. Upravnik obrata Vili Pra- ki jim je bilo poletje en sam dan, zima pa noč za po­ menijo velika odplačila za dose­ hič je tako prijazen, da po­ žijo po 600 do 700 N din na danjo modernizacijo. Do leta 1970 čitek do drugega dolgega dne. bo še preživljal težke čase. Samo kliče na razgovor tri tovari- mesec. Veliko jih dobi med 500 in 600 N din, ker se po letos mora odplačati 200 tisoč fcce. Mehaniziranega dela v večjem tembra so napravili 6,102.518 ope­ Ndin anuitet. Težko bo zmogel priučitvi še ne morejo takoj obsegu opekarji dolgo niso po­ čnih enot, plan za vse leto pa tolikšno vsoto, zato je razumlji­ Najmlajša, Marija Poloviče- vključiti v normirani tempo. znali. Čas bi jih skoraj prehitel. predvideva 7 milijonov opečnih vo, da se nikakor ne more od­ va, je v podjetju šele od pr­ Sele zadnja leta so se resneje lo­ enot. Finančni rezultat je nekoli­ ločiti za izgradnjo sušilnic za Prav zaradi tega niso doseg­ tili modernizacije in si tako od­ ko slabši. Zaloge se spričo ome­ vega junija. Uspešno je pre­ strešno opeko, dokler ne povrne Ivanka Urekova, šivilja le povprečja 522 N din, am­ prli možnost za povečano pro­ jitve investicij kopičijo, toda ko. starih dolgov. stala preizkušnjo in zadržala izvodnjo. Delovno sezono za ve. lekttv upa. da jih bo prodal. iz Dobove, dela v obra­ pak komaj 504 N din. Zni­ To, kar opekarno najbolj tare, čino zaposlenih so podaljšali do prva službeno mesto. Kupci opeke so v glavnem za­ je izredno visok prometni davek. tu BETI že 20 let, torej žujejo ga tudi prejemki de­ Novega leta in stroji utihnejo le sebniki, le 15 odstotkov odjemal­ Zveza pobere 20 odstotkov, repu­ še od časov, ko je bila ob remontu. »Kako ste prišli v BETI?« lavk, ki se priučujejo in do­ cev je iz družbenega sektorja. blika 8 odstotkov, to pa podra­ tam PLETILNICA. bivajo medtem le 70 odst. Letošnja proizvodnja pomeni za Opečni izdelki so letos izredno ži opeko za tretjino. Na prošnje Jo vprašam. kvalitetni. Podjetje je to doseglo (Foto: J. Teppey) osebnih dohodkov. kolektiv veliko prelomnico. Od­ gradbenega biroja za znižanje teh »Na zavodu za zaposlova­ kar opekarna stoji, še niso imeli z izgradnjo sušilnic, v katerih se dajatev do sedaj še ni bilo od­ J. T. tolikega uspeha. Do konca sep­ izdelki dodobra posušijo skoraj govora. Dvomijo, da bo sploh pri­ nje v Brežicah sem se prija­ šel. vila za zaposlitev. Poslali so me sam. Priučila sem se za Pridne delavke zaslužijo LETOS SE JE IZBOLJŠALO MARSIKAJ BISTVENEGA OPEČNI IZDELKI SO NAPRODAJ izdelovanje trikotaže in zdaj TUDI ZA DEVIZE se izpopolnjujem v tem po­ po 600 do 700 N-din na Opekarna se je pred nedavnim klicu.« mesec odločila, da bo prodajala opeč­ ne izdelke tudi za devize. Takšno »Ste zadovoljni z delom, o Predsednica sindikalne po­ V Dobovi obnovijo vsak dan tri vagone prodajo ji bo omogočil posrednik Contal iz LJubljane. V tem pri­ katerem prej najbrž niste družnice Cilka Radanovičeva meru kupcem ne bo zaračunava­ razmišljali?« je na vprašanje o odnosih v Podjetje za popravilo voz je obdržalo stare cene in kljub temu ustvarilo la prometnega davka, opeka bo obratu odgovorila takole: torej mnogo cenejša. »Zelo mi je všeč. Rada ob polletju precejšen dohodek — Izboljšalo je tudi osebne prejemke — Do Odjemalce obvešča, da izdeluje bom ostala tu, čeprav se mo­ tudi vse stropne elemente, pre­ ram voziti iz Brežic« konca leta bo kolektiv obnovil 978 železniških voz klade za okna In vrata, stropno »monta« opeko, stropno »sat« ope­ »Kako prihajate sem?« ko in prenapete stropne elemen­ »En teden z vlakom, en te­ Z velikim zadovoljst­ nica hitro izpolnjuje naroči­ 1,400.000 novih dinarjev. Ci­ te. vom ocenjuje delovni kolek­ la, ni pretirano draga in vsa­ sti dohodek je znašal tedaj Kot vsako leto si je podjetje den s kolesom, ker delam v tudi letos pomagalo s sezonci. dveh izmenah. Toda na to tiv Podjetja za popravljanje ko delo temeljito opravi. 37 odstotkov več kot v letu Sest mesecev so bili tu delavci sem se že privadila.« železniških voz v Dobovi uspe­ Za letos imajo v planu 1965. Tudi osebni dohodki so iz Srbije. V skupini jih je bije he pri doseganju letnega pla­ 978 investicijskih popravil. To precej poskočili. Povpreč­ 22. Delali so izredno pridno in ni prejemki v prvih šestih mesečno zaslužili od 600 do l*?00 na, uspehe pri izboljšanju so velika dela in povprečno Ndin. Stanovali so v poslopji*1 osebnih dohodkov in uspehe dokončajo dnevno po tri na­ mesecih letos so bili 770, 32 opekarne in tudi kuhinjo s0 pri urejanju medsebojnih ročila in pol. Popravilo voza N din ali za 40 odst. višji imeli v podjetju. od lanskega povprečja. Zani­ Trenutno muči opekarje samo V strahu na njivo odnosov s samoupravnimi te vrste velja okoli 3600 N še prodaja S proizvodnjo nima­ 24. oktobra popoldne se je Teo­ predpisi. din. mivo je, da so toliko prigo- jo več skrbi. Vse je šlo po P13' dor Grbič iz Novega Sada peljal v Za delo niso v zadregi. Na­ V številkah znaša letni spodarili, kljub temu da so nu in naloge za letos so v gIaVr osebnem avto po avtomobilski ce­ nem uresničene, če bodo izdelki sadržala stare cene.v Izboljša­ sti proti Zagrebu. Pri Skopicah je ročila prihajajo -vsak dan. plan 5,980.000 N din, v pol­ še šli v promet, bodo delavci opazil, da mu pelje naproti tovor­ Podjetje je namreč obdržalo letju pa so ustvarili že li pa so marsikaj drugega in v opekarni lahko zvišali osebne njak, ki ga prehiteva osebni avto pavšalne cene, čeprav oprav­ 3,240.000 N din. Do konca predvsem poskrbeli za disci­ dohodke za 15 odstotkov. Na to Ivana Antoloviča Iz Poreča. Grbič plino pri delu, za točnost še vedno računajo, čeprav se za" se je srečanja ustrašil, zavrl in se lja velika investicijska popra­ leta računajo na .petodstotni vedajo težavnega položaja na tr­ umikal na desno, ko pa je hotel vila. Naročniki se ne oglašajo presežek. prihajanja v službo in za žišču. J_, vozilo zravnati, ga je zaneslo čez samo iz Slovenije, ampak tu­ Kolektiv podjetja PPV Je delitev osebnih dohodkov po j. TEPPEV cesto na njivo, kjer se je pre­ vloženem trudu. vrnil. Voznik in sopotnik Dezider di iz Bosne in Hercegovi­ obogatil tudi sklade, v kate­ Der sta se ranila. Škodo so ocenl- ne, ker dobpvska popravljal- re je konec junija naložil il na 15.000 Ndin. Za občinski praznik Brežic Mopedist je pripeljal Nesreča na parkirnem in brežiške komune -r Čestitamo za občinski praznik in priporočamo prostoru vsem prisrčne čestitke in po levi strani Delovna enota BETI v naše obrate! 21. oktobra se je pripetila pro­ pozdrave! 20. oktobra zvečer je motorist Dobovi sprejema v pri- Zvonko Godec iz Breganskega se. metna nesreča na parkirnem pro­ učitev samo mlade de­ la peljal iz Brežic proti Bregani. Gostinsko podjetje BREŽICE storu restavracije »Na gričuti na Na ostrem ovinku v vasi Jeseni­ lavke do 25 let. Med le­ PROJEKTIVNI BIRO ce mu Je nasproti po levi pri­ z obrati: Čatežu. Proti avtomobilski cesti peljal mopedist Ivica Trkež iz tošnjimi novinkami je je s tovornjakom pelja Vincehc Bregane in se zaletel vanj. Pri bila tudi Marija Polovi- Restavracija Narodni dom — Restavracija in pre­ Rak iz Šentvida pri Lukovici. Na »REGION« trčenju sta oba padla. Trkež je čeva iz Brežic, ki je po nočišča pri. kolodvoru — Gostišče pri kinu Brežice ostrem ovinku ga je zaradi ne­ pri padcu utrpel težjo poškodbo — Bife pri pošti — Gostišče pri »Veseli Mimici«, na glavi in so ga odpeljali v bre­ 45 dneh priučevanja primerne hitrosti na mokri cesti BREŽICE žiško bolnišnico, medtem ko se lahko dobila stalno de­ Bizeljsko — Gostišče Katic, Dobova — Bife pri zaneslo v kombi omenjene resta­ motorist ni poškodoval. Na obeh tržnici v Brežicah. ^ vozilih je škode za okrog 300 no­ lovno mesto. vracije. Pri tem je na njem po­ vih dinarjev. vzročil za 1000 Ndin škode.

St. 42-43 DOLENJSKI LIST »KOVINOPLAST« NA JESENICAH JE LAŽE ZADIHAL »Imamo avtomobil in nove stroje«

Denar, ki so ga prigospodarili z razumno preusmeritvijo proizvodnje, so koristno uporabili — Zdaj snujejo načrte za nove delavnice

V KOVINOPLASTU na Je­ hal in si hitro privoščil na­ stružnico in na postavitev no­ senicah so se letos preusme­ kup najnujnejših strojev. Za ve hale. Ponudbo občinske rili na izdelavo tistih izdel­ 10.000 Ndin so kupili polavto­ skupščine za prostore v stari kov, ki jdh na tržišču najbolj matsko stružnico, 2.000 Ndin dolinski šoli so morda prehi­ primanjukuje, zato se je so odšteli za nakup žage za tro odklonili in so prostori že uspeh poslovanja znatno iz­ železo, 800 Ndin za brusilni zasedeni; uporabljajo jih za­ Uršula Potisk boljšal, že v septembru so stroj, nekaj več kot 30.000 N sebni obrtniki. zabeležili 450.000 Ndin reali­ din za 2-tonski poltovomi av­ V hiši, kjer so delavnice \ praznuje zacije, do plana za vse leto tomobil in 1.480 Ndin za pi­ zdaj, pa KOVINOPLAST ni­ pa jim je tedaj manjkalo le salni stroj, ki ga v upravi ma možnosti za razširitev. 23. oktobra se je napolnilo dobrih 50.000 Ndin. prej sploh niso imeli. Razmere so v teh prostorih Kolektiv je takoj laže zadi­ Zdaj mislijo še na drugo za delo skrajno neudobne, za­ 70 let, kar se je rodila Uršu­ to si kolektiv na vse načine la Potisk. Poznajo jo enako prizadeva dobiti ustrezno dobro v Brežicah in Krškem, zemljišče za novo gradnjo. kjer živi. Jeseni 1941 je bila To ga bo močno obremenilo m najbrž bo zelo težko zbral z družino preseljena na Hr­ denar za nameravano investi­ vaško. Neko noč so ji za­ cijo. prli hčer Angelco in petletne­ ga sina. Da bi se izognila Tokrat bolj slab okupatorju, je odšla 10. ju­ odkup v Brežicah nija 1944 v partizane, kjer je Na brežiškem sejmišču je bila do osvoboditve kuharica. bilo v soboto, 22. oktobra, Nikolaj Pirnat: NA BUNKER! Po vojni se je vrnila domov, naprodaj 890 prašičkov, pro­ dali pa so jih le 548. Manjši in postala marljiva družbeno­ so šli v denar po največ 1000 politična delavka. V Krškem din za kg žive teže, večji pa SPOMINU PADLIH ŽRTEV BREŽIŠKE po 600 din. »koraj ni organizacije, da bi ČETE, KI SO LETA 1941 SLEDILI KLI­ ne bila njena članica. V od­ boru Rdečega križa je že 20 Kapelski pionirji CU KPJ IN ŠLI V NEUSMILJENI BOJ let. Zadnje leto se je več me­ Na nižje organizirani osnov­ Z OKUPATORJI, IN TRPLJENJU LJUD­ ni šoli v Kapelah je 43 pio. secev zdravila v brežiški bol­ nirjev in 9 cicibanov, ki so STVA V SPODNJEM POSAVJU, KI SO nišnici. Zdravje se ji počasi si na pionirski dan izbrali boljša in mi ji iz srca že­ nov odbor in sprejeli obširen GA NEMCI IZGNALI Z RODNE ZEM­ limo, da bi čimprej okrevala. France Mihelič: MOST program. Tudi v bodoče bo­ do delali v dramatskem, ša­ LJE TER PRESELILI V TABORIŠČA PO hovskem in tehničnem krož­ ku ter v krožku za pomoč VSEJ NACISTIČNI NEMČIJI, SE TUDI slabšim učencem. Ob držav­ OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZ­ nih praznikih bodo sodelo. Skrajšan delovni teden tudi v trgovini vali na proslavah, skrbeli vse NIKU BREŽIC KLANJAMO VSI DE­ leto za okrasitev partizanskih grobov, za dan žena pa bodo LOVNI LJUDJE. Promet v poslovalnicah trgovskega podjetja LJUDSKA POTROŠNJA v Bre­ uprizorili igro in počastili žicah se je letos povečal za 22 odstkov matere padlih borcev. Prejš­ nji teden so obiskali Belo Za 28. oktober - praznik brežiške občine, V trgovskem podjetju prizadevnostjo kolektiva po­ štiri stanovanja bodo vselji- krajino in rojstni kraj Oto­ LJUDSKA POTROŠNJA v večal celo za 22 odst. v pri­ va še letos, tri pa prihodnje na Župančiča — Vinico. Obi­ iskreno čestitajo vsem delovnim ijudem: skali bodo preurejeni Posav­ Brežicah so že vpeljali 42- merjavi z osemurnim delov­ leto. To je zelo hitra pot do ski muzej in skrbeli za red v urni delovni teden; učinek nim dnem leta 1965. stanovanj. Zadovoljni so vsi, šoli in okoli nje. Kapel.skim opravi-enega dela pa se je z ki dobe posojilo, zadovoljno Promet zadovoljivo napre­ pionirjem želimo pri njiho. boljšo organizacijo in večjo pa je tudi podjetje kot ce­ OBČINSKA duje. Realizacija za obdobje vem delu čimveč uspehov! od januarja do septembra lota, ker lahko na tak način znaša 16.000.000 Ndin. Letos pomaga zaposlenim. D. V. SKUPŠČINA ZB V PEČICAH planirajo 600.000 Ndin skladov. Osebni dohodki so se pove­ 2A DAN MRTVIH čali za 34 odst. Povprečno za­ BREŽICE Organizacija ZB v Pečicah, služi delavec LJUDSKE PO­ Sekire bodo zasekale 1.1972 ki je v okviru praznovanja TROŠNJE 690 Ndin na mesec, občinskega praznika razvila število zaposlenih se je Kmetijski obrat podjetja trov lesa, nato pa vsako leto Občinski odbor SZDL — svoj prapor, bo 30. oktobra zmanjšalo od 92 na 84, torej KGP Brežice ima 280 hekta­ 100 odstotkov več. Do takrat pred spomenikom prvoborca za 9 odst. Odpustili niso no­ rov topolovih plantaž. Pov­ bo moralo podjetje vložiti v Občinski komite ZKS — Tineta Rožanca na Močniku benega in odliv delovne sile je prečni letni prirastek je 30 nasade še precej denarja. Ob­ Občinski odbor ZZB — Priredila svečano komemora­ potekal normalno. kubičnih metrov na hektar, restovalo se bo hitro, zato cijo. Takoj zatem bo žalna Delavski svet je začel pred kar daje že danes 8.400 pro- so novo naložbe toliko bolj Občinski sindikalni svet svečanost tudi pred spomin. nedavnim reševati stanovanj­ sborninskih metrov lesa na opravičljive. leto. V številkah pomeni to sk0 ploščo na šolskem po­ ska vprašanja. Sklenil je, da Kmetijski obrat je po šte­ Trgovsko podjetje »KRKA« Brežice slopju v Artičah. V programu bo del stanovanjskega pris­ 1,100.000 N din vrednosti. vilu zaposlenih in po bruto bodo sodelovali artiški pio­ pevka, ki ostane delovni skup­ Najstarejši nasadi imajo prometu najmočnješi obrat Projektivni biro »REGION« Brežice nirji. Podobne svečanosti bo­ nosti, razdelil delavcem kot komaj sest let. Prva sečnja podjetja. Vsa leta se je bo­ Restavracija »NA GRIČU« Čatež do pred dnevom mrtvih po posojalo za deset let. Ugodili je predvidena v 1. 1972. Tedaj ril z izgubami, ker pa je za vsej občini. V. P. so Že sedmim prosilcem. bodo posekali 3.000 kub. me- podjetje velikega pomena, je Gostinsko pdjetje Brežice z obrati: Resta­ užival tudi njegovo moralno vracija NARODNI DOM, Restavracija PRI in materialno podporo. Od­ nosi med obrati so se pred KOLODVORU, Gostišče pri kinu. Bife pri nedavnim, ko so deliti doho­ pošti, Bife pri tržnici, Gostišče PRI VESELI dek, zaostrili. Po ostrih raz­ pravah so se spet pomirili, MIMICI Bizeljsko, Gostišče KATIC Dobova saj so končno vsi ugotovili, Opekarna Brežice da je prav ta obrat vložil ve­ liko truda v drevesnice in to. Tovarna pohištva Brežice polove nasade, ki so zares Trgovsko podjetje »LJUDSKA POTROŠNJA« vzorno urejeni. Kljub večkrat­ nim reorganizacijam, ki so Brežice obrat slabile, se je dejavnost Podjetje »Prevoz« Brežice na plantažah izpopolnjevala in krepila. Drevesnice v Vr. Zdravstveni dom Brežice bini so največje in najbolj »AGROSERVIS« Brežice urejene topolove drevesnice in nasadi Slovenije. Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice Splošna bolnišnica Brežice Pred kulturno sezono Slovensko ljudsko gledališ­ Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice če iz Celja bo na povabilo Gostilna in prenočišče Cilka Lukež Brežice Zavoda za kulturo iz Brežic priredilo v letošnji sezoni 5 Tovarna BETI - obrat Dobova gledaliških predstav. V de­ Združeno železniško transportno podjetje cembru bodo uprizorili dra­ mo »La Malquerida« Nobelov, za popravilo voz - Dobova SPOZNAJMO PRIJATELJSKO OBČINO! ca Benaventeja iz Španije, v Splošno livarstvo Dobova februarju domačo igro Jane. Obrtno kovinsko podjetje Dobova C) pobratenju brežiške občine z občino jetje. Osnovna panoga v občini je kme­ za Žmavca »Podstrešje«, mar­ VELIKA PLANA smo obširneje poročali tijstvo. ca pa Mikelnov »Satirični ka­ Kovinsko obrtno podjetje »KOVINOPLAST«, zadnji četrtek. Danes o tem še nekaj več: Velika Plana, ki je sedež občine, ima baret«. V aprilu bosta verjet­ Jesenice na Dol. občina Velika Plana ima 21.000 prebival v ožjem okolišu 6.000 prebivalcev, v šir­ no dve predstavi, in sicer: cev. F.konomska in socialna struktura je šem okolišu pa 12.000. Vseh naselij .je v Anouilhova »Evridika« in ma. Podjetje »METAL« Jesenice na Dol. «'1» podobna brežiški, le da ima Velika občini devet V mestu je gimnazija, eko­ lo pred 1. majem v počasti­ Gostinsko podjetje »GRAD MOKRICE« tev dneva OF Cankarjeva ko­ Plana višji brutoprodukt, in sicer 30 mi­ nomska srednja šola in kmetijska šola. Kmetijska zadruga Brežice lijard starih din na leto. Od tega ustvari V občini je sedem popolnih osnovnih šol medija »Za narodov blagor«, 12 milijard samo mesni kombinat SRBI­ z dvema podružnicama. — Na sliki: po­ želeti bi bilo, da bi brežiško IMV - Industrija motornih vozil - obrat JA. To je edino večje industrijsko pod­ gled n» glavno ulico v Veliki Plani. občinstvo pokazalo več zani­ manja za odrska gostovanja. Brežice V. P. OBČINA NOVO MESTO PRAZNUJE - OBČINA NOVO MESTO PRAZNUJE - NOVO MESTO

PREDPRAZNIČNI INTERVJU S SERGIJEM THORŽEVSKIM, PREDSEDNIKOM ObS Za samoupravnost, pravičnost in doslednost v novih pogojih Leto se Je hitro obrnilo igrati večjo vlogo kot doslej. lektivov, da bi dosledno janja pogojev za delo, vendar in spet smo pred dnevom, To je le nekao misli, še preusmerili svoje delo v je na nekaterih področjih ko slavi naša občina svoj zdaleč pa ne celovit odgovor kar najboljše gospodarje­ prepočasen. Prav te dni odpi­ partizanski praznik. Kako na vprašanje, ki terja več ča­ nje? Koliko možnosti za ramo novo zdravstveno po­ bi lahko, tovariš predsed­ sa in prostora. boljšo in cenejšo proiz­ stajo v Šentjerneju, novo šo­ nik, ocenili preteklih 12 Skoraj poldrugo leto vodnjo ostaja po vašem lo v Novem mestu za vzgojo mesecev? Kakšne so bile uresničevanja gospodar­ mnenju v delovnih orga­ srednjega ekonomskega in predvsem., težave v zad­ ske reforme bo skoraj za nizacijah še neizkorišče­ medicinskega kadra, dozidane njem letu razvoja občine? nami; posredujte nam, nih? so nove učilnice v Žužember­ Nov zdravstveni dom v Šentjerneju Na kratko lahko na to ku, urejeni knjižničarski pro­ prosimo, nekaj bistvenih Prizadevanja so različna. V vprašanje le deloma odgovo­ stori v Mirni peči, preureja­ problemov, s katerimi se večini primerov je viden na­ rim. To leto je bilo za vse jo pa tudi prostore na inter­ 3 10. BODO V ŠENTJERNEJU ODPRLI srečuje naše gospodar­ por, da bi dosegli čim ugod­ težka preizkušnja. Hitro smo nem in ginekološkem oddel­ stvo. nejše rezultate. Imam pa ob­ se morali prilagajati vsem ku novomeške bolnišnice. Morda le nekaj misli, ki pa čutek, da v nekaterih prime­ spremembam, ki so posledica če se omejim le na zdrav­ vse ne veljajo zgolj za gospo­ rih tudi objektivni pogoji sodobno zdravstveno postajo začetka delovanja gospodar­ stvo in šolstvo in če je po­ darstvo. reformiranega gospodarjenja ske in družbene reforme in ložaj glede pogojev dela v Spremembe v delitvi dohodka še niso taki, da bi terjali še 10 milijonov Sdin so zanjo prispevali občani ki temeljito posegajo na vsa puščajo več sredstev, delovnim zdrastvu (izključujem trenut­ večjo gospodarnost. To je tu­ področja našega življenja in kolektivom. To predstavlja na ne težave financiranja) zado­ eni strani večjo materialno osno­ di razumljivo, saj se sistem­ delovanja. Kljub težavam, s voljiv, pa ne moremo biti za­ ske rešitve še vedno izpopol­ V počastitev letošnjega občinskega praznika bo­ katerimi smo se vsak dan dovoljni s stanjem v šolstvu. njujejo. Zato je vsak trenutni do v Šentjerneju odprli sodobno zdravstveno srečavali, pa so dosežki raz­ Kljub temu da je bilo tu optimizem, ki računa na po­ voja v tem času zadovoljivi. mnogo narejenega, vsega za­ postajo, sezidano in urejeno ter opremljeno manjkljivosti v sistemu, od­ So obeti, da bodo osnovna mujenega ne moremo naen­ s sredstvi občanov, novomeškega zdravstvenega več, ker jih bo vedno manj! predvidevanja po sprejetem krat nadoknaditi. Znano je Obstaja pa še vrsta neizko­ doma, socialnega zavarovanja in posojil. To bo programu razvoja v glavnem stanje šol v Mirni peči, No riščenih možnosti. Gre za velika pridobitev za šentjernejsko območje, saj tudi dosežena. Nismo pa vem mestu, šmarjeti itd. Tu možnosti, ki jih daje pred­ je moralo na to čakati vrsto let. predvidevali težav, ki se po­ je možen hitrejši napredek le vsem ustreznejša organizaci­ rajajo v zadnjem času v obeh s skupnimi napori vseh čani- ja dela, doslednost uveljav­ Nova zgradba ima vse, kar glavnem rešili, je dejal zdraviliščih, predvsem kot teljev in ne le občinske skup­ ljanja načela nagrajevanja po je potrebno za osnovno upravnik zdravstvenega doma posledica sprememb v pred ščine, na katero se kaj rada delu, poslovno sodelovanje in zdravstveno službo. Po­ v Novem mestu dr. Adolf pisih socialnega zavarovanja, usede ta problematika. Vsi pod. O tem mnogo več govo­ leg dveh najmoderneje o- Špiler. in težav v tovarni stekla upamo, da se bo vsaj uredilo rimo, kot pa naredimo! Res premljenih ordinaoijskih pro­ INIS, kjer je vzrokov za tre­ financiranje osnovne šolske pa je, da je predvsem glede storov, zobne ambulante in nutno težko stanje več. dejavnosti. Glede tega nosi poslovnega sodelovanja še vr­ izpostave novomeškega proti- Tudi letos tek po uli­ družba veliko odgovornost, tuberkuloznega dispanzerja Znano je, da smo se v naj­ sta vprašanj sistemsko neraz­ da bo jutri drugače, kot je so pod njeno streho tudi cah Novega mesta težjem času, na začetku izva čiščena. bilo danes. čakalnice, ki jih v stari stav­ janja reforme, nahajali v so­ Moti me tudi to, da v pra­ Ob občinskem prazniku bo bi ni. Tu bo poslovala tudi razmerno močni investicijski ksi še vedno naletiš na sicer Ne bi se spuščal na druga v Novem mestu tudi letos lekarna, ki je zdaj v hiši, ki izgradnji (INIS, Krka, Labod, področja, ker je položaj znan tradicionalni tek po mestnih osamljene primere zanašanja najbrž ne ustreza lekarniški IMV, Novoteks, Opremales, in je bilo o njem tudi v na­ ulicah. Tekmovanje bo v so­ vo, s katero gospodarijo samo­ na činitelje izven podjetja v dejavnosti V novi hiši sta še bolnišnica itd.). Ob splošnem upravni organi, na drugi pa več. šem listu že precej poveda­ boto 29. oktobra, ob 10. uri. primeru, če bi prišlo do te­ dve stanovanji za zdravstve­ pomanjkanju sredstev in stal­ jo odgovornost pred družbo za nega. Cilj bo na Glavnem trgu. Ker koristno uporabo teh sredstev. Če­ žav. Ponekod smatrajo za ne delavce nem dviganju cen se moramo trti plenum ZKS je začel proces vmešavanje v samoupravnost Dovolite mi, da na koncu, so udeležbo obljubili najbolj­ zahvaliti le izredni prizadev razčiščevanja s staro miselnostjo, kolektiva že vsako dobrona­ ko čestitam v imenu skupšči­ Zdravstvena postaja bo v ši tekači iz Ljubljane in Tr­ nosti vseh činiteljev, da so z raznimi zahtevami po vračanju bovelj, pričakujemo zelo za­ nazaj in tako dalje, intencije re­ merno pobudo, ki odkriva ne vsem občanom za naš pra­ novi hiši delala z devetimi bili prvotni programi (pone­ forme pa terjajo nove kvalitte določene napake takrat, »ko znik, izrečem hkrati vsem — stalno zaposlenimi, en zdrav­ nimivo srečanje. Občinska kod sicer zreducirani) v glav­ v našem načinu gospodarjenja. zveza za telesno kulturo bo gre dobro«, in zreduciranje tako občanom kot delovnim nik pa bo ordiniral samo ob Dosegli jih bomo le, če bo tudi nem vendarle uresničeni. Za­ odgovornosti predvsem na kolektivom — zahvalo za so­ časno. Premalo bo patronaž- najboljšim tekmovalcem po­ samoupravnost pridobivala nove klonila pokale v trajno last. mislimo si situacijo, ki bi kvalitete. To ni fetiš; kot takega zunanje činitelje takrat, »ko' delovanje in materialno po­ nih sester in babic, vendar lahko nastala, če nekaterih ga prikazujejo predvsem tam, kjer gre slabo«. moč pri reševanju skupnih računajo, da bi to vprašanje se za samoupravnostjo skriva pri­ kapacitet ne bi pravočasno problemov. Usmerimo skup­ lahko rešili v enem letu in že mitivnost in nemalokdaj rafinira­ Kaj sodite o napredku v • V LETOŠNJEM PRVEM dokončali ali zgradili hkrati no skritu osebne ambicije posamez­ ne napore v to, da bi tudi v prihodnje leto nastavili vsaj družbenih službah v naši četrtletju so v novomeški ob­ pa bi žg imeli obveznosti do nikov. Boj za samoupravnost, bodoče dosegali vedno večje dve medicinski sestri ter ba­ pravičnost in doslednost v ^ovih občini in kakšni so načrti čini odkupili: 53 ton praši­ proizvodnje, ki je ne bi bilo! uspehe za hitrejši vsestranski bico. pogojih in na višjem nivoju kot občinske skupščine za na­ čev, 405 ton klavne govedi in Zares, to je bil čas izrednih sicer je ena izmed osnovnih na. napredek naše družbene skup­ daljnjo stabilizacijo vseh 20 ton klavnih telet, 28.000 naporov ob izrednem stanju log vseh nas. nosti! »Zadovoljni pričakujemo v naši ekonomiki nasploh. Ta zahteva pa je tesno poveza­ odprtih vprašanj na tem otrovitev zdravstvene postaje jajc, 371.000 1 mleka, 205 ton na še 7. drugim problemom. Vse področju? SERGIJ THOR2EVSKIJ v Šentjerneju, ker bo to po­ krompirja, 4 tone jabolk in Ob zniževanju sredstev doslej izdelane analize (ne bi na­ Napredek je. Predvsem predsednik občinske menilo, da smo zdravstveno več drugih kmetijskih pridel­ splošne potrošnje (proračun­ vajal podatkov, ker so bili jav­ nosti že posredovani) nas opozar­ smo ga dosegli glede ustvar­ skupščine Novo mesto mrežo v novomeški občini v kov. ske, skladov socialnega zava­ jajo na izredno slabo strukturo rovanja ipd.) smo se morali strokovne usposobljenosti zaposle­ stalno prilagajati realnim nih. Prihaja že do močnih proti, slovij med vse zahtevnejšimi po­ možnostim. Ta proces pa se­ goji gospodarjenja irr' njihovim veda še ni končan. Ob misel­ obvladovanjem. Zato moramo nuj­ PRED LETOŠNJIM PRAZNIKOM NOVOMEŠKE OBČINE nosti, ki včasih kaj rada uha­ no nadaljevati z začetimi priza­ devanji, da izboljšamo kvalifika­ ja nazaj, pa je vse to še po­ cijski sestav zaposlenih. Sedanji sebno težko. Težko tudi zato, sistem financiranja šolstva, pred­ ker še niso v celoti izdelana vsem strokovnega, je delal »med­ vedje usluge« prav tem prizade­ in sprejeta nova merila za 12. brigada na straži pod Gorjanci vanjem. . prerazdelitev teh sredstev na Gospodarska nujno^ postaja, da uporabnike. Tudi razne ob­ da na osnovi obstoječih proizvod, nih kapacitet in čvrstih progra­ Triindvajset let je minilo, odkar V nemška ofenzivi oktobra 1963 Dobrnič. Nato smo sodelovali z Gub- časne politične ocene stanja mov razvoja pospešimo moderni­ bila 24. septembra 1943 na ob­ je brigada nastopila v dveh skupi­ čevo brigado v bojih pri Žužember­ in potreb včasih prehitevajo zacijo proizvodnje na sodobnejših močju Mokronoga ustanovljena no­ nah: glavnina na območju Mokro­ ku. realne možnosti ustvarjanja tehnoloških in organizacijskih os­ novah. Proizvodne zmogljivosti va partizanska enota: XII. sloven. nog—Trška gora—Globodol, druga Preden je brigada skoraj za tri sredstev za te potrebe. omogočajo še močnejšo vključitev ska narodnoosvobodilna brigada, a skupina z II. in V. bataljonom pa mesece prišla na položaje med No­ Ob spoznaju, da Je vloga v mednurodno menjavo. Izvoz je samo leto manj je poteklo od časov, od Ozlja čez Vinico, Tančo goro, Ma- vim mestom in Gorjanci, je med proračuna občine bistveno že postal za vrsto delovnih orga­ nizacij na našem področju živ­ ko se je ta brigada skoraj 3 mesece verlen in dalje čez Kočevski Rog na drugim tudi uspešno napadla tovar­ spremenjena, sredstva pa zna­ ljenjska nujnost za obstoj, za neprenehoma nahajala na straži os­ Podturn. Glavnina V. bataljona se no papirja v Jagnenici pri Radečah, tno manjša in omejena, smo mnoge pa to še bo! Pri tem se­ vobodilnega ozemlja pod Gorjanci. je med ofenzivo srečala na Ljubnu jo zažgala, več kamionov papirja pa se pri reševanju določenih veda ne gre zanemarjati vseh drugih dejstev, ki kot posledica Naloga, ki jo je imela brigada pod s komando mesta Novo mesto in se odpeljala na osvobojeno ozemlje. problemov vse bolj naslanja­ tega vplivajo na rezultate pošlo, Gorjanci, je bila najdaljša v njeni skupaj z njo po ofenzivi prestavila Takrat sem bil v III. bataljonu bri­ li na sredstva izven proraču­ vanja. Gre torej za nujno neneh­ zgodovini. Bil sem borec v tej bri­ na Radoho. Vse enote naše brigade gade. Zaščitili smo teren proti Ra^ na. Tu imajo vse večjo vlogo no približevanje povprečjem pro­ duktivnosti dela držav, kamor iz­ gadi, pozneje pa tudi na raznih dol­ so se po ofenzivi spet združile na dečam, potem pa smo imeli bočno krajevne skupnosti in delov­ važamo . , žnostih, v njenih enotah in bd hotel območju Kronovo Šempeter. Tako zaščito tistega dela brigade, ki je ne organizacije, čeprav šele Uresničevanje nove kreditne po­ povedati nekaj več o tej nalogi in o kot v drugih enotah in v prejšnjih po cesti vozil plen. Med zelo uspeš­ postopoma. Zlasti ob mate­ litike je zaostrilo pogoje poslova­ sovražnikovih ofenzivah je tudi to­ nja, pripravljajo pa se še novi pomembnih dogodkih tudi pred tem ne borbe tega časa sodi tudi sodelo­ rialni pomoči slednjih ureja­ ukrepi. V tej luči nekateri poka- in po tem. krat iz naše brigade med ofenzivo vanje s Cankarjevo brigado v bor­ mo nekatera vprašanja, ki le­ zovalci polletnih bilanc niso rav. odpadlo večje število malodušnežev, bah za Bosiljevo, ki smo ga skupaj ta nazaj niso bila rešena no ugodni. Zelo so se povečale Takoj po ustanovitvi je naša bri­ ki so zbežali domov ali pa k sovraž­ zaloge gotovih proizvodov (pred­ s Cankar j evci tudi zavzeli in dobili (Bršlin, Trdinova cesta, Do­ gada dobila za svoje operativno po­ vsem v industriji) kot posledica niku. Brigada je bila zato moralno bogat vojni plen. Na poti iz Bosilje- lenjske Toplice, deloma šol­ poslabšanja prodaje in omejevanja dročje teren od Kostanjevice do Št. še močnejša, čeprav se je skrčila od va so nas ljudje v Črnomlju navdu­ stvo in zdravstvena postaja kreditiranja investicij. Terjatve do Ruperta ter od nemško-italijanske pet na štiri in malo pozneje celo na kupcev pa so se povečale za šeno sprejeli. Pripravili so nam v Šentjerneju, reševanje raz­ razmejitvene črte tja do Novega me­ 45 o-istotkov, obveznosti do do­ tri bataljone. V takem sestavu, s predstavo v kinu in večerjo, na ka­ nih krajevnih problemoiv, po­ baviteljev za 64 odstotkov, hitreje sta. Prvi komandant brigade je bil tremi bataljoni, obstajala do konca teri je bil tudi komandant Glavnega ti, izgradnja in obnova lokal­ pa rastejo tudi stroški in tako Radornir Božovič-Raco, politkomi- vojne. dalje. Res je, da so to splošni štaba Slovenije Franc Rozman-Sta­ nih vodovodov, urejanje jav­ sar pa Alojz Žokalj-Žiži. V ofenzivi pojavi, posledice pa bodo sila ne. Ob napadu na Bosiljevo je pri­ ne razsvetljave, naselij itd.). konkretne! Se vedno ugotavlja­ partizanskih enot čez nemško-itali- Pri obleganju Novega mesta od šel k nam za komandanta Franc V tem smislu bo nujno tre­ mo vrsto neskladnosti v sistemu jansko razmejitveno črto proti Savi novembra 1943 do 1. februvarja 1944 delitve dohodka in osebnih dohod­ Krese-čoban, ki je bil naslednji me­ ba nadaljevati delo tudi v bo je brigada nastopala na področju kov. Rast osebnih dohodkov mar­ se je brigada nahajala na skoraj ne­ sec hudo ranjen v težkem boju nad doče. Del problemov pa še sikje ni v skladu z rastjo dohod­ med Bučko in št. Rupertom. Peti spremenjenih položajih na levi stra­ Seli.šumberkom. čaka ustreznih sistemskih re­ ka in z delovnimi učinki, pa naj bataljon brigade, v katerem sem se ni Krke od vasi Kamnje pa tja do gre za odstopanje navzgor ali na. šitev. Interesi občana-proiz- , vzdol. — Težko je tudi zagovar­ nahajal, je prišel že drugi dan na žalovič in Sel pri šmarjeti. Ves ta Avgusta je naša brigada prišla iz vagalca in občana-potrošnika jati relativno visoke osebne do­ položaje na desni breg Save med čas smo imeli veliko borb, napadali Bele krajine, kjer smo bili zaradi skupnih dobrin, ki pomenijo hodke ob istočasni izgubi, privili- Radno in Topolovcem. V višino teh giranem položaju zaradi določe­ smo sovražnika ali pa je on hodil na zaščite pred vpadi ustašev čez Kol­ splošni standard, se morajo nih cen', delnem monopolu na ož­ položajev so prišli tudi drugi bata­ pohode proti našim položajem. Od po. Takrat smo se od Črnomlja do vse bolj usklajevati. Prav tu jem tržišču in tako dalje. ljoni. Od tam sta II. in V. bataljon tam je brigada odšla na območje Gorjancev prevažali kar s kamioni pa bi morali po mojem mne­ Kako ocenjujete priza­ odšla na pomoč hrvaškim partiza­ Kočevja, Zdenske vasi, Ilove gore in komande mesta Črnomelj, naprej nju subjektivni činitelji od­ devanja naših delovnih ko­ nom v okolico Ozlja. Slivnice, 1. maja pa smo napadali do naših novih položajev pa smo jo OBČINA NOVO MESTO PRAZNUJE - OBČINA NOVO MESTO PRAZNUJE - NOVO MESTO

NAJIMENITNEJŠA — na domačem in tujem tr­ gu — je torej odvisno, ka­ ŠENTJERNEJČANKA ko bo šentjernejski obrat ži­ STARA 15 LET vel in se še nadalje uveljav­ ljal. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov upošteva vse, kar ;,more delavec: kvalitetno in Ena hitro delati in varčevati. V zadnjih mesecih je bil povprečen mesečni dohodek 60.000 S din. Trenutno je šentjernejski „ISKRA" • obrat prizadet zaradi nereše­ nega vprašanja delitve dohod­ kov v Tovarni elementov, ka­ tere sestavni del je, ker mo­ 300 000 ra — podobno kot nekateri drugi obrati — prispevati de­ lež sredstev za razvoj dru­ gih manj razvitih obratov. uporov ISKRA — tovarna elementov, šentjernejski obrat UPORI, ki praznujejo letos 15- letnico obstoja Boleče je to, ker posojajo drugim sredstva, ki bi jih po­ Izdelava uporov je bdla okoliščinah ni mogel biti hi­ 1962 in 1963, ko se je pove­ znanja in več marljivosti. In trebovali za lasten razvoj. To Že v prihodnjem letu medsebojno kreditiranje je vi­ spočetka počasna. Delali so ter. čala za 100 odstotkov. še: izdelek ne sme biti pre­ 3 x 73 milijonov uporov deti, kot da eni vzdržujejo predvsem ročno in so napra­ Lani so izdelali že 73 mili­ drag. Kot začetniki nove proiz­ druge, zaradi tega pa se od­ vili na dan 2.000 kosov. Če­ vodnje, ki so ji napovedova­ jonov uporov. Obrat so medtem že pri­ Obrat UPORI je leta 1951 nosi med obrati zaostrujejo. prav je ta proizvodnja v pri­ li pomembno prihodnost, so Letos jih izdelajo .na dan merno opremili s stroji, s ustanovil Institut za elektro merjavi z današnjo smešno hoteli v Šentjerneju zaposli­ 300.000. katerimi bo mogoče čez le­ zveze Slovenije, k temu pa to ali dve proizvesti vsaj tri­ majhna, je vendarle zadosto­ ti čimveč delavcev. Takratni Leto 1965 je bilo pomem­ UPORI se ne upirajo ga je spodbudilo spoznanje, krat toliko kot letos. To ne vala in zadovoljila trg. ekonomski razlogi so nareko­ ben mejnik za nadaljnji raz­ da je na neindustrializira- velja le za proizvodnjo upo­ razvoju kraja vali, da so proizvodnjo pove­ voj. Reforma, ki je zatekla nem šentjernejskem območ­ rov, marveč tudi za proiz­ Razen tega, da sd je obrat čevali z novo delovno silo. tudi šentjernejske UPORE, ju dovolj delavcev, kar je bi­ Proizvodnja skladno vodnjo potenciometrov, po ka­ uredil menzo, v kateri dobi­ čeprav razvoj ni bil hiter, je zahtevala: IZBOLJŠAJTE lo ne le potrebno, marveč s potrebami trga terih na trgu čedalje bolj vajo tople obroke delavci osrednji pogoj za nadaljnji so vseeno lahko izdelali to­ KVALITETO! vseh izmen, in da je dal Ob razvoju industrije, ki povprašujejo. , razvoj pričete dejavnosti. liko, kolikor je zahteval trg. Samoupravni organi so več­ je potrebovala upore, se je Samoupravni organi so se Zaposlili so 12 delavcev in Rast šentjemejskega obrata krat sedM k pogovoru o po­ bilo treba odločiti za večjo za vse odločili z zavestjo, da začeli izdelovati upore. Vse, pa je bila predvsem odvisna goju, ki ga je narekovala re­ proizvodnjo. Zaposlili so no­ bo treba, dokler pot ne bo kar so napravili, so napravi­ od razvoja in potreb jugoslo­ forma. Po treznem preudar­ ve ljudi, pomnožili opremo prehojena, dati vse od sebe li z laboratorijsko opremo vanske elektronske industri­ ku so se odločili, da bodo in biti res cel mož na delov­ in začeli postopoma čedalje in izkušnjami, kd so jih ime­ je. napeli vse moči in obrat vse­ nem mestu. li v inštitutu. Sprva so de­ več delati. Opirali so se na stransko usposobili, tako da lali le za inštitut. pomoč razvojnega laboratori­ Kocka je padla bo dajal izdelke, ki jih ku­ Čedalje večji dolarski ja pri omenjenem inštitutu Upor je bil povsem nov iz­ s prihodom reforme pec na domačem ali tujem iztržek delek v Jugoslaviji, izumili in zavoda za avtomatizacijo, trgu ne bo mogel kar tako pa so ga domači strokov­ sicer pa so bili odvisni sa­ Izreden skok je proizvod­ zavrniti. Vse to, kar delovni kolek­ njaki. mi od sebe. Razvoj v takih nja uporov napravila v letih tiv UPOROV hoče, za kar se Kaj te jo: NOVA POT? je odločil in pri čemer bo vztrajal, bo utrdilo tudi pot za svoje zaposlene zgraditi Odločitev je bila pogumna, šentjernejskih izdelkov na tu­ 23 stanovanj, je vsaj omem­ saj je od delovne organiza­ ja tržišča. be vreden tudi njegov prispe­ cije zahtevala, da se dokonč­ Upore so začeli izvažati la­ vek kraju pri reševanju raz­ no odloči za proizvodnjo, ki ni. Na tujih trgih so jih pro­ i n D U STR UR m 0T0 R n IH VOZIL nih problemov: obrat UPO­ ne bo samo dajala toliko in dali za 180.000 dolarjev. RI in njegovi delavci so dali toliko izdelkov, marveč bo Letošnji izvozni načrt je sredstva za ureditev otroške­ dajala izdelke, ki bodo kup­ znatno večji, že v prvih sed­ ga vrtca, za avtomatsko tele­ m cem vsestransko ustrezali. mih mesecih so izvozili za novo ESTO fonsko centralo, šolo, zdrav­ Končni plod naj bi bil brez­ toliko kot lani vse leto. hiben, res kvaliteten izdelek. stveno postajo, ki jo bodo Zaradi prizadevanja za bolj­ Dohodki še pod odprli te dni in še za kaj. proizvaja idealna komercialna motorna vozila Prispevek je opažen toliko šo kvaliteto se je proizvod­ vprašajem? 1MV-1G00 KOMBIBUS nja od lani do letos poveča­ bolj, ker je obrat rešil tudi la samo za 13 odstotkov. To Od osebnega dela zaposle­ pereče vprašanje zadnjih let: ! M V-1000 KOMBIBUS de Luxe je bil tudi prvi zunanji znak, nih, od skupnih naporov in zaposlovanje (ženske) delovne od uspešne prodaje izdelkov IMV-1000 SERVIS da se je šentjernejski obrat sile. i m v res odločil za novo pot. i IMV-1000 KURIR Nova pot gotovo ni lahka. Da je ni lahko hoditi, je OB OBČINSKEM PRAZNIKU NOVEGA MESTA SE DELOVNI KOLEKTIV PRI­ obrat že občutil. Ogenj partizanskih topov Delovni kolektiv UPOROV DRUŽUJE ČESTITKAM IN VABI K NADALJNJEMU SODELOVANJU! se je zavedel, da je treba za Artilerija je kot na drugih V decembru 1943 so topniške frontah druge svetovne vojne ime­ enote sodelovale pri napadu na izdelek, kakršnega zahtevata la eno izmed odločilnih vlog tu­ Kočevje. Tudi debelo grajsko zl- domači in tuji kupec, več di v NOV. Okupatorska vojska se dovje ne bi moglo kljubovati ru­ je že po prvih napadih partizan­ šilni moči partizanskih topov, ča skih enot vedno močneje utrjeva­ obkoljeni in skoraj uničeni so. la in zapirala med posamezne vražnikovi posadki ne bi prihitele ključne postojanke, ker je čutila na pomoč velike sile. naraščajočo silo x narodnoosvobo. V februarju 1944 Je ena bate­ mahnili peš. Brigada je v celoti zav­ kokrat s hudimi izgubami. Tudi štah kar domači, in težko nam je dilnega gibanja. Brez artilerije bi rija partizanskega topništva so­ zela položaj od Dolža do Birčne skrbno pripravljeni sovražnikov po­ bilo, ko je prišel dan odhoda. enote težko pregnale sovražnika deloval pri napadu na Trško iz njegovih postojank. vasi. I. bataljon se je nahajal na hod na Belo krajino, ki se je začel Iz borb pod Gorjanci je brigada goro. Ta enota je v domala nemo­ Daljnovidna in isa razvoj arti­ gočih razmerah premaknila topo­ desni strani, II. v sredi, III. se je 13. novembra 1944, ni uspel, čeprav spet odšla v razgibane pohode in lerije v okviru VII. korpusa od­ ve na strelne položaje. Isti mesec razmestil v vasi Gornje Lakovnice, se je močna sovražnikova kolona borbe od Mirne do št. Janža, Mo­ ločilna je bila naloga, ki jo je je artilerija odločno pomagala pri nekaj borcev pa je bilo tudi pri bližala položajem XII. brigade, jo ravč, Kamnega vrha, Kitnega vrha, Štab XV. divizije poveril podpo­ zavjetju postojank Sv. Anton in ročniku Mihi Mišiču. Naloženo Zdenska vas. Tu je bil sovražni­ cerkvici sv. Florjana nad Gornjimi je že prvi dan ustavil eden izmed Babne gore, Lipovca, Lašč, Plešivice mu je bilo, naj zbere topničarje ku zaplenjen 57-miIimetrski pro­ Lakovnicami. naših bataljonov in jo zadrževal od in tako dalje. in vse uporabno artilerijsko orož­ titankovski top na gumijastih -ko­ večera do drugega dneva na Uršnih je ter naprave, ki jih je zapustil lesih, ki je bil zaradi svoje Po prihodu v te kraje smo imeli V zadnjem letu vojne je brigada italijanski okupator. okretnosti še dolgo v ponos pogostne borbe z belogardisti, ki se lih. Naslednji dan niso prišli dlje dvakrat odšla čez Krko in naprej V dneh okoli 15. septembra V aprilu 1944 sta prvič sodelo­ so napadali iz Novega mesta. Za te od vasi Pribišje, kjer so se čez noč proti Savi z nalogo, da se sreča s 1943 je bil v Novem mestu usta. vala topništvo XV. in XVIII. di­ napade je bilo značilno, da so se za­ ustavili in se klavrno vrnili domov XIV. divizijo in sodeluje pri njenem novljen štab artilerijske brigade. vizije v skupnem napadu na Žu­ Pod Znidaršičevim -kozolcem v žemberk. V štiridnevnih bojih so čenjali redno v zgodnjih jutranjih z velikimi izgubami, ki so jim jih prehodu na dolenjsko stran: Za Žabji vasi je bil formiran I. di- topničarji izstrelili na Žužemberk urah, najprej z artilerijskim og­ prizadeli borci XII. in Gubčeve bri­ takratne in prejšnje uspehe je bri­ vizion. Ta je dobil od komande več kot 9.000 kg granat: Glavni gade. gada dobila največje priznanje: na­ Novega mesta svoje prvo artile­ štab NOV in POS je ob tej pri­ njem, nato pa se je pojavila pehota. rijsko orožje — italijanske topo­ ložnosti posebej pohvalil topni­ Na ta način smo že vnaprej vedeli, ziv udarne brigade. Med tem časom ve, ki jih je zapustila okupatorje­ Med bivanjem brigade na polo­ štvo in izdal ocilok o ustanovi­ da nas čaka spopad s sovražnikom; smo bili tudi na območju Podlju- va vojska. tvi prve slovenske artilerijsko žajih pod Gorjanci pa niso bile ved. brigade. Artilerijske enote so bile zato smo ponoči počivali v vaseh, ben—Praproče. Enota je nato t orožjem še isti no samo borbe. Jesen je bila zelo mesec krenila v Trebnje. Tam je takrat v Laščah pri Dvoru v Su­ še pred nastopom dneva pa smo od­ V končnih bojih za svobodo je dobila dopolnitev v moštvu in hi krajini. Slovesna ustanovitev lepa in smo, če je bilo mogoče, ob hajali na položaje. Pozneje smo se brigada sodelovala pri osvoboditvi orožju in sta bila formirana še I. SAB je bila nato v maju 1944 vsaki priložnosti radi pomagali lju­ II. divizion in zaščitni bataljon. v Dolenjskih Toplicah. Po for­ nahajali skoraj vedno na polažajih Kočevja in krajev proti Ljubljani. dem pri kmečkem delu. Partizani so Kadrovsko se je moštvo tu izpo­ maciji, številu topov in organi­ izven vasi. V Ljubljanno je vkorakala 9. maja polnilo z aktivnimi artilerijskimi ziranosti je bila ta brigada go­ pomagali kopati krompir, ličkati tovo ena prvih topniških brigad Od začetnih položajev, ki sem jih 1945, od tam pa je šla takoj naprej oficirji bivše jugoslovanske voj­ koruzo, pripravljati drva in podob­ ske, ki so prišli v Trebnje iz v NOV Jugoslavije. Štela je oko­ že omenil, je brigada pozneje prešla in sodelovala še v končnih bojih za li 500 borcev, imela je 3 divizio- no. Dobro se tudi spominjam, da Ljubljane in iz internacije, i na črto Veliki Cerovec—V in j a vas— osvoboditev Slovenije. V enotah Do nemške ofenzive v oktobru ne, zaščitni bataljon, inženirsko smo v Pogradu pomagali pri po­ četo, četo za zvezo ter obvešče­ Podgrad—Mihovec. štab brigade je brigade so bili borci iz raznih slo­ le partizanska artilerija sodelova­ pravljaju hiš, ki so bile poškodova­ la v napadih na večje postojanke, valni, sanitetski in transportni bil tokrat v vasi Konec. venskih krajev, pa tudi iz drugih vod. ne od bombardiranja. kot sta bili Plešlvica in Stojdra- Za pojme partizanskega vojsko, jugoslovanskih pokrajin, toda naj­ ga. Z razbijanjem sovražnikovih Od maja 1944 pa do osvobodi­ vanja sta bila položaj brigade in Zelo .živahno je bilo v vseh eno­ več je bilo Dolenjcev. Ko smo ne­ utrdb je omogočila pehoti napre­ tve je prva SAB sodelovala s svo­ dovanje in vdor v te postojanke jim topniškim orožjem v vseh način njenega delovanja nekaj po­ tah tekmovanje v hitrem ravnaju z davno tega na sestanku predstavni­ ter njihovo likvidacijo. Topničarji večjih bojih VII korpusa. Sode­ sebnega. Vse je bilo podobno ne­ orožjem in podobno. Organizacija kov XII. brigade urejali podatke o so v oktobru sodelovali tudi v na­ lovala je pri zavzetju Trebnjega, kakšni strnjeni fronti, saj smo bili SKOJ v brigadi je organizirala sestavu brigade, smo med drugim padih na Ozalj, Dol pri Sv. Kri- Mi me peči in Tržišča, v znanem žu. Bučko, Šentjanž in letališče napadu na štampetov most, ko skoraj vedno na enih in istih polo­ prehodno zastavo enoti, ki je imela zanesljivo ugotovili, da je bilo v Cerklje ter na druge postojanke. so topovi streljali neposredno, iz žajih; ni bilo maršev in velikih pre­ v tekmovanju največ uspeha. V pod- vrstah naše brigade okoli 200 Novo- Odločilno so pomagali borcem velike bližine, v bojih proti so. dnikov. Čeprav je bilo precej borb, gorjanskih vaseh smo pripravili meščanov in okoličanov. Od teh so Gubčeve, Cankarjeve in drugih vražniku, ki je vdiral v Belo kra­ brigad. jino, v napadih na Kočevje, Ob­ mnogi žrtvovah svoje mlado življe­ smo jih vendarle imeli raje kot ne­ ljudem tudi precej mitingov. Če ni Po vdoru nemške vojske na čine, Poganjk, Prežganje in Pre­ nehne dolge marše in premike. V bilo drugje prostora, smo se srečali nje za za svobodo domovine. osvobojeno ozemlje se je morala sko. Spomladi 1945 je dobila kratkem sestavku ne morem našteti z vaščani kar na največjem podu, tudi partizanska artilerija prila­ I. SAB novo zavezniško orožje in Iz vrst brigade so izšli tudi štirje goditi posebnim pogojem vojsko­ je v bojih za dokončno osvobo­ borb bataljona, v katerem sem bil, navadno zvečer. Ko je bil končan narodni heroji: njen prvi koman­ vanja. Tudi ona je morala razvi, ditev sodelovala v napadih na niti borb drugih bataljonov, za ka­ pripravljeni program, smo tudi za­ dant Radomir Božovič-Raco, njegov jati svojo posebno, partizansko Kočevje, Ribnico in Ljubljano. tere vem. Dobro pa se spominjam, plesali, saj je bil med nami vedno taktiko. Skrivala in zakopavala Topničarji in topniško orožje I. namestnik Ilija Badovinec, drugi je orožje, kadar ga nI mogla upo­ SAB so brez dvoma ovenčani s °a sovražnik z napadi nikoli ni do­ tudi kak marljiv harmonikar. Res komandant brigade Drago Jerman rabljati, in se je ta čas borila številnimi pomembnimi zmaga­ segel tega, kar je želel: vedno jo je je: bilo je veliko borb in nenehna in Franc Krese-čoban ... četrti ko. kot vse druge brigade. V ča?u Je­ mi, saj so prispevali ogromen moral že v kratkem času popihati napetost, ni pa tudi manjkalo pri­ senske sovražnikove ofenzive so delež v boju za osvoboditev slo­ mandant brigade. JOŽE LUŽAR delovali partizanski topničarji kot venskega naroda. nazaj na izhodiščne položaje, nered- jetnih trenutkov. Po vaseh smo po­ pešadijski podpolkovnik pehoto. FRANC KAST KLIC Joše Mlinaric Pionirska delavnica IZKUŠNJE DOLENJSKIH TOPLIC POVEDO: v Poljanah V soboto popoldan so v Po­ Prispevek le za konkretni program ljanah pri Dol. Toplicah izro­ J ^VALVASOR O čili namenu prvo pionirsko delavnico, v kateri bodo izde­ Novo mesto pričakuje referendum - Predlog: prispevke prisilno lovali spominke s partizansko NOVEM MESTU $ tematiko. Delavnico so uredi­ izterjati - Dolenjske Toplice našle skupni jezik - V Šentjerneju li na pobudo nekdanjih par­ se obotavljajo tizanskih kurirjev v prostoru, kjer je bila nekoč prava par­ Proštijo je leta 1509 ustanovil Maksimiljan L, nje­ Skupina republiških poslancev se je 19. oktobra ga tudi plačajo, ko jim kra­ tizanska delavnica. Z denar­ no ustanovitev pa leta 1514 potrdil papež Leon X'. v Novem mestu pogovarjala s predsedniki nekaterih jevna skupnost prikaže po­ jem so akcijo podprli Hotel Prej je bilo tu trinajst kanonikov, med katerimi je •krajevnih skupnosti, predstavniki stalne konference trebe in programe del. imel prvo častno mesto prost, drugo pa dekan. Sedaj Turist, Slovenijaavto in ured­ krajevnih skupnosti in občinske skupščine o delu, Predstavnik krajevne skup­ pa se je število kanonikov zmanjšalo in proštijo ništvo TV-15, ki ima patro­ uspehih, težavah in načrtih krajevnih skupnosti. Po­ nosti iz Šentjerneja je rekel, upravlja prost, ki ima poleg dekana še štiri kanonike. nat nad šolo v Poljanah. slanci so povedali, da zbirajo podatke za razpravo da se Šentjernejčani obotav­ V mestu ni nobene druge župnije razen kapitlja, V lepo okrašeni šoli je pi­ v republiški skupščini. ljajo plačati prispevek za vo­ ki opravlja vsa duhovna opravila in podeljuje zakra­ onirje pozdravil tovariš Lu­ dovod, ki bi ga radi zgradi­ mente, čeprav ima v mestu pod seboj še štiri druge Zbrani predsedniki in drugi dvik Kukavica, nekdanji ko­ la v kratkem in obravnava­ li, medtem ko so za pota in cerkve, kar lahko bralec razvidi iz dodanega opisa. so izrabili priložnost, da so misar kurirske brigade, de­ la priprave na volitve v sve­ drugo radi prispevali in bu­ Da bi ustregel spoštovanemu bralcu, ki morda želi o poslance kar najbolj izčrpno lavnico pa je pionirjem izro­ te krajevnih skupnosti, ki di prostovoljno delali. novomeški prostiji zvedeti kaj natančnejšega, sem čil v uporabo Maks Burger, obvestili o delu krajevnih bodo v drugi polovici novem­ Franc Avsec, tajnik novo­ zanj dal tu zapisati pismene podatke, ki sem jih o ki je bil kurir postaje TV-15 skupnosti v novomeški obča­ bra in prve dni v decembru. njej prejel iz Novega mesta. Glasijo pa se po latin­ ni. Pere je tudi omenil, da kme­ meške krajevne skupnosti, je v Občicah. Gostom se je za­ povedal, da so že naročili sko, kakor sledi: Tajnik ObS Franci Kuhar tje slabo plačujejo samopri­ hvalil za darilo načelnik pio­ okvirni investicijski program je povedal, da so vse krajev­ spevke, ki so jih predpisale Ustanovitev kapiteljske cerkve sv. Miklavža, slav­ nirskega odreda. Po ogledu za novo novomeško šolo. ne skupnosti razen novomeške krajevne skupnosti. Po nje­ ne prostije in častitljivega kapitlja novomeškega. i rostorov, orodja in osnutkov Vse komisije pri krajevni sprejele sklepe o uvedbi pri­ govem mnenju bi bilo treba Cerkev sv. Miklavža, škofa, stoji na griču, in sicer za spominke, so gostje iz skupnosti marljivo delajo, spevkov občanov. Rekel je, zaostanke prisilno izterja­ na tleh novomeških in oglejske patriarhije. Ta cerkev Ljubljane obdarili še vsakega med najboljšimi pa je socd- da se bodo Novomeščani ti. Rekel je tudi, da nekate­ je nekdaj spadala pod župnijo sv. Kancijana v Mirni pionirja posebej. M. V. alnozdravstvena komisija, ki predvidoma šele v decembru re krajevne skupnosti ne do­ peči in ta jo je tudi oskrbovala; nato pa jo je leta so ji v zadnjem času zaupa­ odločali za samoprispevek, in 1494 po prizadevanju cesarja Friderika III. papež be kreditov, da bi lahko do­ li tudi nalogo, da presoja o sicer na referendumu, na ka­ Aleksander VI. jpirzdignil v kapiteljsko. Kasneje, le­ Družbeni dom v Oreho- končale zastavljena dela, to davčnih olajšavah posamez­ terem bo padla tudi odloči­ ta 1509, je Friderikov sin Maksimiljan na svojem pa jim ubija voljo do dela. nim upravičencem. uspelem vojnem pohodu podpisal v taboru pri Coste- vici pod streho tev za gradnjo nove šole v Pripomnil je še, da bi mora­ rd za kapitelj ustanovno pismo, zato tega cesarja šte­ čeprav je že kazalo, da Novem mestu. la družbena skupnost krajev­ Poslanec Zvone Suštar- jemo tudi za njegovega ustanovitelja. družbeni dom v Orehovici r^e Povedano je bilo tudi, da nim skupnostim bolj poma­ šič se je zanimal za delo va­ Sprva je bilo tu ustanovljenih trinajst mest za ka­ bo nikoli dograjen, so se ob­ je občanska skupščina že naj­ gati kot do zdaj. ških odborov. Pojasnili so nonike, izmed katerih je prvo častno mesto mesto čani zadnje tedne res potru­ manj petkrat razpravljala o Franc Markovič, predsed­ mu, da taki odbori — v ok­ prosta, drugo mesto dekana, oba pa sestavljata skupaj dili in dom je končno pod krajevnih skupnostih, razen nik krajevne skupnosti v Do­ viru krajevnih skupnosti — z enajstimi kanoniki kapitelj, ki ima skupne do­ streho. Preostali gradbeni ma­ tega pa tudi o vprašanjih, lenjskih Toplicah, je ugoto­ rešujejo pretežno vprašanja hodke, mizo in bivališče. Sedaj pa se je število kano­ terial so zavarovali pred zi­ ki so jih o krajevnih skup­ vil, da se uspehi rodijo le posameznih krajev, imajo pa nikov zmanjšalo in kapitelj ali proštijo upravlja prost mo, prihodnje leto pa bodo nostih zastavljali odborniki. tedaj, če nastopajo kra­ tudi pravico odločati, kam sam, ki ima poleg dekana še štiri kanonike, župnega napravili še omete in mizar­ Zvone Pere je pripomnil, jevne skupnosti s konkretni­ s sredstvi za razna dela. upravitelja, dva ekskursorja in enega primissarija. ska dela. Upajo, da bodo da je stalna konferenca kra­ mi delovnimi programi. Za Udeleženci posveta so žele­ Proštje novomeškega kapitlja so bili: zbrali tudi potrebni denar za jevnih skupnosti, kateri pred­ zgled je navedel Dolenjske li, naj bi o krajevnih skup­ Toplice, kjer se občani hitro nostih pogosteje razpravlja­ 1. Jakob Auersperger, župnik šentruperški. 1510. drugo opremo in dom lahko seduje, letos že trikrat zase­ odločijo za samoprispevek in la Socialistična zveza. 2. Jurij Slatkonja, škof dunajski in pičenskd. Ta je iaročili namenu. J. Š. dala, četrtič pa se bo sesta­ od cesarskega veličanstva pridobil za proštijo grb, namreč zlatega konja; tega pa zato, ker pomeni ime Slatkonja zlatega konja. 1514. 3. Jakob Nikolai, župnik iz Ponikev na Štajer­ skem. 1526. 4. Sebastijan Kolpekh. 1543. Dober dan, praznik dveh šol! 5. Leonardus. Priimek tega prosta je neznan. 1545. 6. Jurij Graff. 1560. lahko pridemo k pouku, ker 7. Petrus Petronei. 1573. Pet minut z dijaki in ravnateljem ekonomske bomo poslej prihajali v novo 8. Polvdorus de Montagnana. V njegovem času šolo, ki bo za nas vedno od­ je prostija, kapiteljska cerkev in vse mesto do tal po­ srednje šole in šole za zdravstvene delavce prta,« se je veselila Vidkina gorelo. 1580. v Novem mestu sošolka Roža Lavrič. 9. Marko Khun. Zmanjšal je število kanonikov, • »DOLGOLETNEGA PRI­ zopet pozidal proštijo in vpeljal sedanji red. 1599. ČAKOVANJA in negotovosti • »NAVDUŠENI SMO!« je je navdušen pripovedoval rav­ (Dopolnilo iz nemškega teksta: Imenovani deveti je naposled konec, ker smo vzkliknila Radenka Dunato, natelj ESŠ Edo Grogl. »Novi prost in njegov predhodnik, osmi, sta bila patriarhova le dobili svoj dom- Ne morem dijakinja IV. letnika ekonom­ prostori bodo marsikaj rešili. generalna vikarja z velikimi pooblastili za štajersko, verjeti, da je to res«, je hitel ske. »Za nas, dijake in dija­ Predvsem bomo lahko organi­ Koroško in Kranjsko, ker so bili vsi prejšnji proštje pripovedovati ravnatelj ŠZZD kinje, nova šola veliko pome­ zirali dopoldanski poiik in arhidiakoni za Slovensko marko, kakor so sedanji ar- Jože škufca. »Dopoldne bodo ni. Težko je to povedati. Po­ pouk v specialnih učilnicah. hidiakoni za Dolenjsko.) dijaki še vedno razkropljeni uk bomo imeli samo dopol­ Nekaterih prostorov še ne bo­ 10. Albert Pessler. 1615. (Dopolnilo iz nemškega po raznih oddelkih (praksa), dne, izboljšali bomo učni mo mogli opremiti, računamo teksta: Ta se je v zadevah patriarhata po naročilu popoldne, ko bo pouk, pa bo­ uspeh, razvili izvenšolsko de­ pa, da bomo ob razumevanju Ferdinanda II. mudil nekaj let v Rimu, kjer je tudi mo vsi skupaj. Nekaj prosto­ javnost. Razredi se bomo lah­ delovnih orgarazacdj tudi ta umrl.) rov ob vselitvi še ne bo ko poznali, saj smo se do problem lahko kmalu uredili-« 11. Karel Pessler. 1620. opremljenih, vendar upam, zdaj videli le na mladinskih 12. Nikolaj Mrau, škof skradinski. 1635. da bomo ob razumevanju de­ konferencah in ob športnih Roža Lavrič: »Nova šola 13. Frančišek Mrau. 1642. lovnih organizacij in širše dnevih.« Naposled v svojem! vedno odprta.« 14. Mihael pl. Chumberg, naslovni škof skadrski. družbene skupnosti tudi to • »NISMO VERJELI, da • »TAKO SEM VESELA, da 1650. la Vidka Kerin, dijakinja II. uredili, s tem pa izpolnili se bomo res vselili, zdaj pa se bomo selili, da tega ne 15. Janez Andrej pl. Stemberg, naslovni škof skop­ letnika šole za zdravstvene pogoj za verifikacijo.« je prišlo vse tako iznenada.« znam prav povedati,« je rek. ski. 1653. delavce. »Mislim, da bomo 16. Germanik, Svetega rimskega cesarstva grof, zdaj kot doma. Tudi večnih IVAN ZORAN grof a Turri et Vallis Satinae, korar passauski, gene­ selitev bo konec. Ker nismo ralni vikar dolnjeavstrijski; dal je prezidati stolp imeli svoje šole, smo se se­ kapiteljske cerkve in za trajno pridobil infulo za vse lili iz učilnice v učilnico ši­ svoje naslednike. 1666. rom po mestu.« 17. Žiga Krištof grof Herberstein, sedanji škof • »NO, ZDAJ PA NE BO­ ljubljanski. 1679. MO več odvisni od tega, kdaj 18. Friderik Hieronim grof Lanthieri, sedanji prost. 1682. Novomeška kapiteljska cerkev, posvečena sv. Mi­ klavžu, škofu, je bogata in lepo okrašena, ima lep in Tesen poraz zelo visok stolp, poleg velikega oltarja še šest stran­ skih in v kripti pod korom enega lepega marmornega, Preteklo soboto so se novome, ški odbojkarji v prvenstveni tek­ pri katerem beneficiat Straussove ustanove bere vsak mi republiške odbojkarske lige na teden po eno mašo za verne duše v vicah. Loki pomerili z odbojkarji Mari­ Na listni strani, prav v cerkveni ladji, stoji v ka­ bora ter srečanje izgubili z naj­ tesnejšim rezultatom 2:3 (15:17, peli bratovščine presvetega rožnega venca oltar, po­ 15:8, 19:17, 8:15, 5:15). svečen Vnebovzetju preblažene device Marije. Pri NOVOTEKS: Potrč, Kopri vnik, tem, bogato opremljenem oltarju mora beneficiat bra­ AS, Goleš, Lapajne, Somrak, Ber- tovščine natančno na določene dni opravljati pobož- ger, Prime. 1 MARIBOR: Prosenjak, Zevart, nosti; vsako nedeljo mora namreč po pridigi glasno Križe, Šamperl, Tomažič, šovaja, moliti tretji del rožnega venca. Omenjeni benevicij je Sarman. Vidka Kerin: »Zdaj kot do­ ustanovil leta 1660 novomeški stražmojster Miha Novomeščani bi z malo več ma!« sreče in moči v zadnjih dveh se- Jelšaver in mu pripisal primerno stanovanje in po­ tih lahko slavili eno redkih zmag. trebne dohodke. Pravico predlagati beneficiata ima Gostje so bili boljši do sredine opat Božjega groba pri Ljubljani. drugega seta, ko so vodili z 8:0, nato pa so pobudo prevzeli do­ Tej kapeli sledi druga, posvečena sveti Barbari, mači in zasluženo osvojjli drugI devici in mučenici. Pri oltarju te kapele je ustanovil in tretji set. Potem jim je zmanj. kalo kondicije in Mariborčanom leta 1675 senior kanonikov Matija Kastelec beneficij ni bilo več težko doseči zmago. v Čast svete Barbare. ?ravico do predlaganja benefici­ Tekma se je končala v temi. No­ vomeški sodnik Romih jo je do­ ata ima njegova visokost, presvetli gospod Georg bro vodil. Sigismund, Svetega rimskega cesarstva grof in gospod Bolj kot poraz pa nas moti ne­ Gallenberški, deželni glavar Kranjski in za njim po razumljiv odnos Novoteksovih od- vrsti vselej najstarejši član plemiške družine Gallen- bojkarjev do občinstva. Že za vr­ sto tekem republiške lige v mestu bergov, ki izhaja iz njegove veje. Kapeli, posvečeni niso obesili plakatov, ne glede na sveti Barbari, sledi kapela z oltarjem svetega Jakoba, to, da imajo celo natiJkane. Ce apostola, ki je prav lepo okrašena. Na evangelijski to lahko store rokometaši in no­ gometaši, Id Jih morajo sami ri. strani kapiteljske cerkve, prav tako v ladji, sta kapela ^ „ «..«.-.,. sati, to m bi smelo biti odveč in oltar bratovščine presvetega rešnjega telesa. Ta SOLI DVOJČICI NAD KRKO. Za novomeški Občinski novomeškim odbojkarjem. Zakaj bratovščina ima svojo lastno opravo. Kaplan bratov­ praznik bo izročena namenu tudi nova šola (desna na po^m govoriti, da za odbojko ni mmmmmmm »Težko ščine, ki je praviloma župni upravitelj, ima zanjo naši sliki), v kateri bosta dobili streho ekonomska^red- ™£ Radenka Dunato: skozi vse leto ob četrtkih peto mašo. nja šola in srednja medicinska šola (Foto: M. Moskon) obveščajo?! je povedati ...«

14 DOLENJSKI LIST

* • -P • PRVI ABONMAJSKI KONCERT Doživetje harfe in flaute

Za koncerte prodanih 89 abonmajskih vstopnic

S koncertom harfistke Pavle Uršič-Petrič in flavti­ sta Fedje Rupla, ki sta v ponedeljek, 24. oktobra, popol­ dne (za mladino) in zvečer (za odrasle) nastopila v dvo­ rani Dolenjske galerije, je stopilo Novo mesto na novo pot glasbeno ustvarjalnega življenja. Novoustanovljena koncertna poslovalnica pri glasbeni šoli v Novem mestu je prodala 89 abonmajskih vstopnic za vseh šest prire­ ditev, ki se bodo v Dolenjski galeriji zvrstile v tem in prihodnjem letu, kar dokazuje, da je novomeška jav­ nost željna takih nastopov.

V imenu koncertne poslo­ 24. oktobra so v vojašnici »Milana Majcna« v Novem mestu mladi vojaki svečano ljubitelji glasbe ter drugi obi­ valnice je občinstvo pozdra­ prisegli zvestobo domovini. Polkovnik Ivan Slapnik jim je čestital in na kratko skovalci še z večjim zanima­ vil in odprl koncertno sezo­ obrazložil pomen svečane zaveze, s katero se vojaki obavezujejo, da bodo branili Presenečenje njem pričakujejo drugi kon­ no v Novem mestu Ernest pridobitve NOB, bratstvo in enotnost naših narodov, ter da bodo vestno oprav cert 25. novembra, na kate­ v kavarni METROPOL Jazbec, predsednica sveta za Ijali vojaške naloge. Komandant svečanosti je bil major Djuro Vladisavljevič, rem se bosta predstavila vio­ Pretekli teden so v kavarni kulturo pri občinski skupšči­ linist Vladimir škerlak in pri svečanosti pa je sodelovala tudi vojaška godba iz Ljubljane. Na sliki: svečani Metropol dobesedno čez noč ni Nada Gostič pa se je glas­ pianist Marjan Lipovšek. mimohod bojne zastave med slovesnostjo. (Foto: Miloš Jakopec) preuredili točilno mizo in pro­ beni šoli zahvalila za njeno Izbor Pavle Uršič-Petrič in stor za njo. V treh nočeh so, spodbudo, da bomo lahko tu­ Fedja Rupla je zajel dela POLEG OSEMLETKE ŠE LJUDSKO KNJIŽNICO ne da bi bil lokal zaprt, di v Novem mestu poslušali ustvarjalcev od Mozartovega vgradili sodoben točilni pult kvalitetne glasbene prireditve. sodobnika Krunrpholza do s hladilnimi napravami in ob­ Direktor koncertne direkcije modernistov in sodobnikov, dali z ultrapasom vse pohiš. iz Ljubljane prof. Igor An- kot sta pri nas Ramovš in Pe- tvo za točilno mizo. V kavar­ drejčič je rekel, da je prepri­ trič. Njuno izvajanje je pusti­ . Zdaj jo ima tudi Mirna peč ni je zdaj prijetneje, pa tu­ čan, da bo koncertna sezona lo v poslušalcih globok, pre­ di gostje bodo boljše in laže s prireditvami v Dolenjski ga­ tresljiv vtis, saj sta s prav postrežem. Nepotrebna vrata leriji spodbudila novomeško virtuozno interpretacijo po­ Letos so na vrsti še Škocjan, Šmarjeta in Stopiče — Kaj pa Žužemberk? — ob točilni mizi so predelali v občinstvo k pozorni spremlja­ sredovala doživetja, kakršnih Knjižnice je treba nenehno bogatiti! lepo omaro za kozarce, v vi nastopajočih. S tem je bil nd mogoče izraziti v besedi. spodnjem delu pa je vgrajen tako rekoč led že prebit in I. Z. ,V počastitev občinskega praznika so v Mirni peči še s krajevnimi skupnostmi,« kompresor za hladilne napra­ že v nedeljo dopoldne, 23. oktobra, odprli obnovljeno meni upravnik Študijske knji­ ve. Kavarno nameravajo kma­ in po prostem pristopu urejeno ljudsko knjižnico. Kra­ žnice Mirana Jarca v Novem lu prepleskati, prihodnje le. jevna skupnost je priskrbela prostor in opremo, skupaj mestu Bogo Komelj. to pa bodo po zaključnem vredno več kot 500.000 Sdin, pol milijona Sdin pa je Ko bo končano delo z ljud. računu kupili nove stole in prispeval sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejav­ skimi knjižnicami, se bo ma­ mize. Za hladilni pult in do­ nosti, študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega tična knjižnica posvetila po­ sedanje preureditve na pohiš­ mesta je kot matična knjižnica pomagala mirnopeško živitvi strokovnih in šolskih tvu so odšteli približno 3 mi­ knjižnico strokovno urediti. lijone S din. S predajo mirnopeške ne ve. Žužemberk bi knjižni­ knjižnice njenemu namenu co že imel, če bi bil pokazal se je uresničevanje večletne­ več volje. * ŠD Ljubljana — ŠK Novo mesto ga načrta matične študijske Obnovljene ljudske knjiž­ 7,5:2:5 knjižnice Mirana Jarca še nice so nedvomno velika kul­ bolj približalo koncu. tura?, pridobitev, in bodo ži. V nedeljo so se novomeški šahi- Vojku Husiču, Ivo Tisu pa na 6. Kot je znano, je matična vele le, če jih bomo venomer i pomerili v okviru tekmovanju deski ing. Pavlu Sesku, končno pa II. slovenski šahovski ligi z sta le podlegla. — JEK. knjižnica že pred leti napra. podpirattl 'Predvsem jil bo cipo SD Ljubljane. Vsako ekipo vila načrt za poživitev knji­ treba bogatiti z novimi knji­ s sestavljalo 6 članov, dva mliw ' Zmagovalca: žničarstva v novomeški ob­ gami, ker bodo le tako spo­ inca in dve članici. Tekmovanje adaljuje le zmagovalna ekipa, Petkovič in Šunjič čini. Tedaj se je zdelo najbolj sobne zadovoljiti čim širši remaganec* pa takoj izpade. potrebno oživiti ljudske knji­ krog bralcev. • Na polfinalnem šahovskem Novomešćani so doživeli nepri- brzoturnirju za oktober je med žnice. V ta namen je matična Prav bi bilo, da bi imeli ikovan in hud poraz in niso niti 16 novomeškimi šahisti s 14 toč­ knjižnica vzpostavila tesnej. ljudske knjižnice vsi kraji, ikrat zmagali. Na ženskih deskah kami (brez poraza, dva remija) še sodelovanje z občinsko kjer so popolne osnovne šole, j bdi rezultat »icer 1:1, ker pa je zmagal Petkovič. Mojstrski kan­ Fedja Rupel (s flavto) in Pavla Uršič-Petrič (pri harfi) saka ekipa imela le po eno ša- didat Sunjič je bil z 12,5 točke na koncertu v ponedeljek zvečer med izvajanjem skladb skupščino in skladom SRS kraji, s podružničnimi šolami istko na 9 oziroma 10 deski, sta drugi, 3.-4. Sitar in Stokanovič za pospeševanje kulturnih de­ pa bi naj imeli podružnice ili obe točki doseženi s kontu- (po 10,5), 5. Sporar (9,5), 6. J. v dvorani Dolenjske galerije (Foto: Marjan Moškon) javnosti. ljudskih knjižnic. Načrt ma­ lacem. Mladinci so med seboj re- Picek (9), 7. Tisu (8,5) in tako lizirali, kar je šteti v uspeh Spo- dalje. Vsi ti so se uvrstili v fi­ Večletni načrt matične knji­ tične knjižnice ne bo dosled­ irju in Stokanoviču, saj sta ve- nale. žnice je predvidel, da bi ime­ no uresničen prej, dokler ne ala Ljubljančana Edo Bohorč in • V finalu je zmagal kandidat li svoje ljudske knjižnice vsi bodo dobili ljudskih knjižnic loris Kutin za favorita. Vitomir Sunjič, ki je zbral osem Novo mesto za svoj praznik točk. Izgubil je le s Škerljem. večji kraji v občini: Novo še šmihel pri Novem mestu, Pravi polom pa so doživeli no- Ta bil s 6 točkami drugi, 3.—4. mesto, Mirna peč, Šentjernej, Brusnice in Prevole. To pa ovomeščani na članskih deskah, Picek in Nagi (po 5,5), 5.—«. Prireditvam, ki so te dni že slovesno podelila letošnje Tr­ jer je le Vitomir Sunjič na dru- Petkovič in Šporar (po 5), 7. Av- bile v počastitev 29. oktobra, Šmarjeta, Škocjan, Straža, ni neuresničljivo. Ce bodo i deski remiziral s Cizljem, med­ dinove nagrade, ob 20. uri pa sec (4), 8. Kranjc (3), 9. Sitar 2 praznika novomeške občine, bo javna oddaja v Domu kul­ Dolenjske Toplice,Žužemberk, kraji priskrbeli prostor, an ko so vsi ostali Novomeščani (!) in 10. Hrovatič (1). Namesto Stopiče in drugI Načrt je opremo in knjižničarja, bo :gubili. Novomeškim članom, ki predvidenih 14 igralcev jih je v se bo pridružilo še nekaj ture: Spoznavajmo svet ta 3 pravzaprav igrali v najmočnejši finalu tekmovalo le deset. slavnosti: toliko uresničen, da so knjiž. matična knjižnica že poskr­ ostavi, se pozna, da igrajo le domovino. niče že dobili: Novo mesto, bela za soudeležbo republiš­ rzo turni rje, ne pa resnih turnir­ JEK v petek, 28. oktobra, bodo V nedeljo, 30. oktobra, bo Dolenjske Toplice, Straža, kega sklada. jih partij. Penko na prvi deski Prvi športni dan uspel ob 18. uri v Dolenjski galeriji slovesna otvoritev nove zdrav­ i bil zadovoljen z remijem in je odprli razstavo partizanske stvene postaje v Šentjerneju Šentjernej in kot zadnja Mir­ »Sklad SRS za pospeševa. končnici izgubil z Jožetom Si- Prvi letošnji športni dan so na peč, medtem ko sta knjiž­ nje kulturnih dejavnosti nam ko. Na 3. deski je imel Tone učenci in učenke novomeške os­ grafike Franceta Miheliča. — in novih prostorov osnovne nici v škocjanu in šmarjeti je pomagal, da smo obnovili kerlj materialno prednost proti novne šole »Katja Rupena« preži­ Ob 20. uri se bo v Domu šole v Žužemberku. etru Petku, prav tako pa je imel veli na stadionu. Tekmovanja je kulture začel koncert ŠKUD tik pred dokončno obnovo. vrsto ljudskih knjižnic in pi­ odi Jurij Picek proti Jožetu Perc- v začetku motil dež, kmalu pa se UDELEŽITE SE PROSLAV »Akademik« iz Ljubljane. Kot kaže, bo še letos ureje­ onirsko knjižnico v Novem ii na 5. deski kmeta več in pozi- je vreme izboljšalo in tekmoval­ IN PRIREDITEV! na knjižnica v Stopičah, med. mestu, pri širjenju ljudskega ijsko prednost, vendar sta oba ci so lahko dosegli nekaj prav V soboto, 29. oktobra, bo rovomesčana pogrešila in izgubi- dobrih športnih zmag. Zaradi po­ tem ko se za druge kraje še knjižničarstva pa bi v prihod­ i. Slavko Sitar se je s črnimi manjkanja prostora imen zmago­ ob 9. uri slavnostna seja ob­ nje želeli čim bolj sodelovati igurami na 4. deski dolgo upiral valcev tokrat ne moremo objaviti. činske skupščine v Domu Pol milijona kulture. Na njej bodo med Skozi okno po obleko drugim sprejeli odlok o do­ za razsvetljavo micilu dveh partizanskih bri­ Na nedavnem zboru obča­ V nočd od 21. na 22. okto­ gad, ki bosta poslej »doma« ber je neznanec vdrl skozi nov v Dolenjskih Toplicah v Novem mestu: XII. SNOUB so se odločili, da bodo stano­ Priprto okno v sobo Avgusta in I. artilerijske brigade. — Hribarja iz Bršlina in iz valci za javno razsvetljavo Ob 10. uri bodo slovesno iz­ prispevali 500.000 S-din. Prav omare odnesel obleko ter 300 ročili svojemu namenu nove novih dinarjev. tako so obljubili, da bodo šolske prostore, ekonomske prispevali po 100.000 S-din za Veter zanesel ogenj srednje šole in šole za zdrav­ kanalizacijo, kd jo namerava­ stvene delavce (poleg sedanje jo urediti. Krajevna skup­ 22. oktobra je okoh.. 17.30 vajenske šole). nost je sklenila, da bo začei goreti hram na Bukov- Ob 18. uri bodo v soboto zmanjšala število članov v cah prj Dolžu, katerega last­ v dvorani Dolenjske galerije svetu od 17 na 13. nik je Martin Pavlin z Dol­ ža. Požar so zanetile iskre, ki jih je veter prinesel z bliž­ njega travnika, kjer so otro- Cj kurili, škodo so ocenili na VAM JE ZVEČER DOLGČAS? BI RADI 6000 N din. ZAPLESALI? Hlod ga je stisnil Na razkladalni rampi obra­ PRIPRAVILI SMO VAM ta INLES v Ribnici je prišlo 11. oktobra ob 16.30 do tež­ ke nesreče. Ko so delavci raz­ PRESENEČENJE! kladali z vozov, so hlodi Pridite v spodnji lokal kavarne Center na zdrsnili z voza na tla. Neki Glavnem trgu v Novem mestu, kjer boste hlod je pri tem pritisnil Fran­ solidno postreženi in boste lahko plesali vsa cu Puclju glavo na razkladal- POŽAR SREDI ŠENTJERNEJA. V petek, 21. oktobra, je ob 14.10 nenadoma iz­ ko noč do četrte ure zjutraj! no rampo in mu zlomil če­ bruhnil požar v prostorih mizarskega podjetja PODGORJE v Šentjerneju. Ogenj, ljust. Pucelj je dobil tudi pre­ ki se je najprej pojavil v lakirnici, je uničil celotno poslopje lakirnice in skladišče tres možganov. Težko poško­ materiala. Da ni prišlo še do hujšega, se je treba zahvaliti požrtvovalnim delavcem, STEKLO - STEREO - STEREO - dovanega so prepeljali v ljub­ ki so pravočasno umaknili sode z lahko vnetljivimi tekočinami. Pri gašenju so Vsem občanom in obiskovalcem naših lokalov ljansko bolnišnico, vendar je pomagali gasilci Šentjerneja, Dolnje Stare vasi, Prekope, Dobrave, Gornjega Vrh- za praznik iskrene čestitke! že izven življenjske nevarno­ polja in Ostroga ter poklicna enota iz Novega mesta. Vzrok požara ni znan, tudi sti. materialna škoda še ni ocenjena (Foto: Polde MikKč) 2031 Pripraviti in na Je pa na Kranjskem čud­ ko»; se iutlalu ne bi mog]1 Šport v Kočevjiu na živalca, ki je ne vidiš zle­ » ... Ne sme pa slaba. Znano je, kak­ odlfr- ali je bu boljži njen • ATLETIKA. V finalnem tek. pa po drugih evropskih deže­ movanju ženskih srednješolskih LOUIS HOUT: (10) vsak kmet polhov lo­ šne so luknje. V njih s^SIJfck, ali polhi, ali Piščanec s štirimi nogami ekip za atletski šolski pokal Slo. lah, a je je tu prav veliko; viti, prej mora nekaj ostanejo polhi brez cv#f saj niti ni tako venije, ki je bilo 19. oktrobra na po kranjsko ji pravijo polh. va*".'* M. MOŠKON stadionu »Bons Kidrič« v Celju, odriniti gosposki, la­ hrane vso zimo. Ni­ »Nisem verjel, da se na­ to je bil tokrat toliko bolj so se dijakinje kočevske gimnazi. Polh je nekoliko večji od rava lahko tako poigra,« presenečen! je s 6677 točkami uvrstile na 4. podgane, ki ji po sivi bani stnici gozda. Navad­ koli nisem mogel je rekel Henrik Zupančič, mesto, za dve mesti bolje kot la. Piščance redi Henrik že ni. 2e uvrstitev med 6 ekip fina. tudi sicer ni podoben. Je raz­ zvedeti, da bi jih na­ ko je doma, na Grmu pri no da;ejo za dobro drugo leto. Lani jih je listov je za mlade atletinje lep no sadje kakor veverice, ki Ponikvah, med 4.500 beli­ uspeh. Na tekmovanje jih je. vo. luknjo po krono, t. j. šli v zemlji; zato so­ imel v eni izmeni okoli Puške za Tita jim je enak po velikosti. Za­ mi pernatimi živalicami, dil prof. Saša Bižal, ki skrbi za dim, da se prav glo­ 1.600, letos pa je prostore strokovni dvig mladih atletinj. dovoljen je tudi z bukovim 2 goldinarja, tudi več ki jih pogodbeno redi za preuredil in jih povečal, • NAMIZNI TENIS. Mladinke žirom. Te živalce prebivajo ali manj, kakršna je boko zavijejo ...« ljubljanski AGROKOMBI- kočevskega Partizana so se pred »Mnenja sem, da ni,« sem odvrnil. »V Ameriki je mno­ da lahko sprejmejo tri­ vs0 zimo pod zemljo, v po NAT, opazil piščanca s kratkim udeležile republiškega pr. go evropskih pisateljev in umetnikov, ki potujejo po deželi pač luknja, dobra ali (Valvasor) krat več mlade perjadi. venstva v namiznem tenisu žen. letnem času pa pridejo na štirimi nogami. Za to ču­ in propagirajo, toda stvar ni tako učinkovita, kot mislite. Povedal je, da bo uredil skih mladinskih ekip v Logatcu. dan, v velikih bukovih goz­ do mu je pravzaprav po­ Uvrstile so se v polfinale, kjer pa Dobrodošli so seveda povsod, toda ljudje se sprašujejo, kaj dovih samo iz ene luknje Po vedala sestra, ko se je ne­ še centralno kurjavo ter so izgubile z ekipo ljubljanske vendar počnejo v Združenih državah v času, ko se njihovi več tisoč.« Tako pripoveduje tako podaljšal gojitveno Olimpije. Ker ni bilo časa niso rojaki obupno bojujejo proti okupatorju. Radi poizvedujejo, po drevesih. Te pasti so čisto vejami in niti kihnil na! Po­ davno tega kakor vsak igrale naprej In si uvrstitev na 3. Janez Vajkard Valvasor v dan vrnil iz Novega me­ dobo na zimo. Zatrjuje, mestu delijo še z eno ekipo. Med kar je čisto razumljivo, ali je predavatelj upravičen govo­ preprosto napravljene: podo­ slednji Mohikanec .. . riti v imenu svojih obkoljenih rojakov. Mnogo bolje bi bilo, XXXI. poglavju tretje knji­ sta, kjer kot strojni teh­ da se mu to splača. Za ne­ posameznicami je mlada perspek. bne so strelnemu loku in se »Smo že zamudili za letos,« tivna igralka Bencinova dosegla 3. da bi seznanili ameriško javnost s tem, da so vaši pesniki ge svoje »Slave Vojvodine nik poučuje na poklicni vernega Tomaža pa ima sestoje iz lesa, v loku ukriv­ je menil Žarko, »drugih sploh mesto. Povedati je treba, da so in glasbeniki ostali doma z vami, kjer pišejo ganljive pesmi, Kranjske« o živalih na Kranj­ kovinarski in avtomehani- vsak čas pripravljen tak­ prostori v Logatcu za tolikšno ljenega, in vrvce. Nanje dene- ni več na spregled! To bi mo­ ki jih vaše ljudstvo poje, ko odhaja v borbo, in da so vaši skem, zlasti o tako imenova­ ški šoli. Do zdaj je zre­ le odgovor: »Ce dobim ob udeležbo pretesni. Tekme so se jo suhe hruške (ki jim na ralo kar klestiti tod naokoli, preveč vlekle, čakanje pa je tek. najboljši kiparji in slikarji še tu ter obdelujejo motive, ki nem polhu. dil in predal AGROKOM- predaji zrejenih piščancev Kranjskem pravijo krhlji) ali če bi bili še zunaj!« movalke utrujalo. A. AR-KO jih narekuje vaš boj.« pa tudi presne. Ce ima kdo BINATU že več tisoč pi­ povprečno po 400.000 do Naše zadnje upanje je bil Tito je zamišljeno prikimal. »Imate prav,« je dejal. »Vi­ »Pravijo za trdno, da jih sto takih lokov, so potrebna ščancev, pa še nikoh ni 500.000 Sdin, se to delo »ravšelj«, posebna vrsta pa­ Republiški rokomet dim, da bi bilo to pametno. Morali bi se obrniti do nekate­ goni vrag na pašo. Pred leti pri lovu vsaj trije, kajti en opazil kaj posebnega. Za­ splača!« sti z mrežo, ki jo je Voje na­ ŽENSKE: tekma Brežice—Branik rih velikih ameriških in angleških časopisnih agencij, da bi sem šel sam z drugimi ponoči človek ima dovolj dela, da jih stavil nad polšino pod skalo, nI bila odigrana, ker ni bilo sod. nam poslale svoje dopisnike.« v gozd, kjer navadno love te opravlja dvajset ali trideset. kjer je ujel že tudi po pet nika, gostje pa niso hotele igrati Za Titovo mizo je sedelo nekaj pogumnih političnih živali. Tu smo slišali moč­ Ko jih je nastavil, mora vso kožuščkov. tekme pod vodstvom brežiškega sodnika. mislecev, ki so bili priča, kako so Nemci skoraj brez boja no pokanje in tleskanje, ka­ noč hoditi od enega do dru­ Odgrnili smo Listje. MOŠKI: Brežice—Kovinar (Ma »sveti čas«, pa smo navduše­ ga popoldneva. Ker smo pri­ Ijena z gozdovi, se nam je preplavili velike narode zahodne Evrope, in skušali so iz kor pokajo vozniki z bičem. gega, da pride k vsakemu po Prazno! Delavcu ukradel ribor) 16:14 (9:7). Nekaj več kot ni prijeli za besedo starega šli z zamudo, vodiča ni bilo zdela kot iz drugega sveta. dvesto gledalcev je gledalo borbe, tega izvleči nauk. S starim načinom življenja v Evropi ne­ Ko so prišli in pritekli nato štiri ali petkrat in pobere Praznih rok in malce razo­ polharskega mačka Žarka, ki več, pač pa nas je Andoljško- Sem in tja je nebo prereza! no In lepo tekmo. Sodil je zelo kaj ni bilo v redu. Neizpodbitno dejstvo je, tako so trdili, polhi v neverjetnih množinah, ujete polhe. Tako se jih uja­ čarani smo se drugo ju|ro bloke za hrano dobro Tomo Zevnik iz Ljubljane. nas je povabil na polharje- va natančno poučila o poti: repat utrinek, med črnimi po­ da Evropa ni imela ničesar, s čimer bi se postavila fašizmu so kmetje okrog mene slekli me včasih v sto pasti po tri, vračali domov. Potolažili smo Za Brežice so nastopili: Berglez, nje na Raduho. Zadnjič je v »Po gozdni cesti številka 13 bočji pa so se oglašale sove. Darko Znidaršič, 24 let, iz Ko- Rovan 2, Šetinc 3, Bršec 1, Av. po robu. Menili so, da je bilo vsemu krivo strankarstvo; svo­ suknje in sezuli škornje ter štiri, tudi do petsto. se šele v nedeljo, ko smo sli­ eni sami noči s svojo druž­ peljite do logarnice. Tam je Samo streijaj od tu so se čevja, Roška cesta, je 14. okto­ sec, Bos ina 2, Jurešlč 3, Kukovi, jo moč so pripisovali temu, da njihovo gibanje nima takšne vse skupaj pometali od sebe. šali, da nobena skupina to bra zahteval od delavca komuna, ca 3, Deržič, Podgomik 1, Ko. bo nalovil 68 polhov, to je pa zapornica, ki bo nocoj odprta, v skriti globeli utaborili naši Sem ter tja pa se zgodi, da bolezni. Zlezlo je toliko polhov noter, noč ni videla nič kosmatega, le Jožeta Tomšiča, naj mu izro­ renčič, Urlep 4, Antolovič 5, Vi. že tak uspeh, da ga domači še kakšen kilometer naprej polharji. Močan ogenj, jabol­ se sliši, kako se pasti vso noč vec mocl či denarnico. Tomšič se je zah­ nor 3, Žnidaršič, Gotič. Gostje »Na tej zemlji smo prelili potoke krvi, da bi odpravili . da so jih bili suknjiči in škor- in ko nam je oskrbnik Slav­ će vtaiL. P° Pa se le splača! prožijo, pa se še en polh ne e tevi uprl, nakar mu jo je Zni- so v začetku po vedli z 0:3, sredi časopis ne sme prezreti. je križišče, od koder vas bo­ ka, pečen kostanj in sladek ""Li »Ce ^ smrček va- zablode preteklosti,« je dejal nekdo izmed njih. nji čisto polni. Ko je bila ko Malnar zvečer v koči »Pri daršič nasilno vzel. Ker v de­ drugega polčasa pa je bil rezul. do naši že slišali, če boste mošt so nam kmalu spet vr­ ujame. Dolže vraga, da on nJdi>ei«>"-« Pravi Miki in »In povezani smo s skupnim ciljem in močjo, da uspeš­ poljšja armada (ali vojska Čudovita jesenska noč s pr­ gospodični« na Gorjancih po­ narnici ni bilo denarja, je 2ni- Ko so na zadnji seji ob­ tat 10:11. Brežičanom se pozna, trapi kmete in jih ima za brke. V soboto no kljubujemo,« je dodal drugi. vim krajcem in bleščečimi potrobili...« nili korajžo, ki je zunaj na daršič vzel iz nje le dva bloka činske skupščine Kočevje da premalo trenirajo. V. P. in čreda) mimo, so v oblači­ norce. Zares se zelo pogosto stregel s polhi v lovski oma­ &#.J* namreč vseh 48 za kosilo in pet blokov za ve­ zvezdami je razlivala toliko Ko so se zgrnile nad cesto prostem že skoraj nd bilo »Kdo neki ve(« je dejal Tito, »kakšno vlado bo imela la skrite polhe pobili in po­ ki. Njegova žena Martina jih Os čerjo, ostale bloke pa je pustil. razpravljali o tarifah po­ svetlobe nad pokrajino okrog več . . . zgodi, da vso noč nastavljajo tal0 praznih! katera koli dežela čez deset let? Edino, kar lahko trdimo, brali. To mi morejo potrditi na Raduho košate veje buko­ Po pripovedovanju neke priče pa Ursnih sel, da bi lahko vozili lok, pa nobenega polha ne je napadalec s pištolo prisilil de. grebnih storitev, je neki Vozila sta po sredini je to, da bo naša takšna, kakršno si bo zaželelo ljudstvo Ju­ lastna ušesa in oči. Vendar se vega gozda in je števec obr­ »Kaj pa medved, pride kaj tudi brez žarometov. Najprej nil že šesti kilometer zelene­ tu naokrog?« dobe . . .« lavca, da mu je dal blok. Ko odbornik vzdihnil: ceste goslavije.« bo ne dogaja vsako noč, am­ je prišel neki otrok z ukradenim smo se ustavili na Dol. Lazah ga tunela, smo res prišli na »Pride včasih, pa tudi jele­ Čakanje ob zgodbah in ša­ 22. oktobra sta na cesti med Bila je noč, vredna spomina. Nekaj po polnoči smo se pak le ob sobotah zvečer in oziroma izsiljenim blokom na­ — No, zdaj se še umreti pri Andoljškovi mami. Tu smo križišče z gozdno cesto št. nov in prašičev je nekaj,« nas lah in malici, ki tam še bolj slednji dan po kosilo v Ljudsko Krmeljem in Šentjanžem zaradi le težko ločili. o drugih svetih časih . . .« tekne, hitro mine. Najbolj restavracijo, je povedal, kdo mu več ne splača. vožnje po sredini ceste pri sre­ »Ko se boste prebudili, pridite na zajtrk,« je rekel Tito bili dogovorjeni, da nas po­ 14. Tiha travnata dolina Pod niso hoteli preveč zastrašiti. čanju trčila traktor s prikolico, krepke je razdiral Jože, vmes je dal blok. in podala sva si roke. »S seboj prinesite vsa vprašanja. Za­ Menda se nam je zdela za­ čaka vodič, saj so bili pol­ Palatino, vsa posejana s fan­ »Kaj pa polhi?« Pa ga je nekdo potolažil: ki ga je vozil Stanko Miklič iz harji v gozdu že od zgodnje­ pa pridno »žvižgal«. Znidaršič, ki je brez stalne za­ Bitne vasi, in osebni avtomobil, pomnite si, da mi ničesar ne prikrivamo.« dnja sobota tudi nekakšen tastičnimi skalami in obrob- »O, teh pa je letos! Bojim poslitve in je bil že večkrat — Kako da ne? Saj je ži­ ki ga je vozil Gvido Bedenik iz Spali smo kot ubiti in se nekaj po sedmi uri prebudili se le, da se niso že poskrili, Nekaj pred enajsto uro pa upravno kaznovan, se bo moral Hrastnika, Na vozilih je škode ko so noči tako hladne,« se smo se odpravili navkreber. zagovarjati pred sodnikom. veti še dražje! za okrog 6500 Ndin. popolnoma spočiti in željni novega dne. Sijalo je sonce. je zavaroval pred morebitnim Miki, Zarico in Voje so imelii Zvonovi v bldžnji cerkvi so prijetno zvonili in vabili katoli­ razočaranjem Žarko in do­ vsak svoj načrt, narisan na čane k jutranji maši. dal: »Predvčerajšnjim sem kos papirja, da ne bi poza­ Stevo je kar žarel od sreče. Bil je videti pet let mlajši, dobil še tri, danes jih pa ni bili, kje so nastavili pasti. Le­ Najecnejše vozilo ND 15.088.-- odkar je z njegovega obraza naravna samozavest pregnala več slišati. Bolj glasne so so­ sene škatlice z vabo natakne­ mračno zaskrbljenost. Preden se je oblekel, se je umil z go­ ve, kd se jih polhi strašno jo na dolgo preklo in jo obe­ Majhna poraba goriva, bo od nog do glave ter prepeval in škropil vsenaokrog z boje, in dovolj je, da se ena sijo nekaj metrov od tal v maziva in gum vodo. oglasi, pa je lahko ves naš rogovilo čim bliže deblu. Va­ Na poti v štab so bile ulice polne pisano oblečenih kme­ trud zaman... No, saj bomo ba je orehovo jedrce zavito Takse in zavarovanje najnižje tov; večina od njih je imela na sebi najboljšo obleko in v ounjico, ki je navlažena z videli!« Dobava takojšnja pot jih je vodila v cerkev. Največ žena je bilo oblečenih v »Sko-viiik! Sko-viik!« je od­ žganjem, kar polhu že na da­ tipične bosenske obleke iz bele in rdeče flanele, nekaj pa mevalo po vrhovih ... leč zapeljivo diši. Ne more si jih je nosilo svilene obleke. Temu sva se zelo čudila, dokler kaj, da ne bi vtaknil smrčka »še malo počakajmo, da nisva opazila dekleta, katera obleka iz dveh kosov je pojas­ v — past. Vendar vse slad­ luna zaide,« je predlagal Voje nila to uganko; tako krilo kot bluza sta bili svileni, prvo kosti tega sveta v soboto zve­ in napenjal tulec, ki ga je belo, druga progasto zelena in rjava — padala! Torej to je čer ne bi pomagale: tipali smo sam naredil iz ko~a lesa in V prostorni kabini udobna bilo. Spomnil sem se, da so pripovedovali, da so kmetje od bukve do bukve, od škatle jeklene žice. * takoj pripravljeni zamenjati konja za padalo in da fino do škatle — vse prazno! O lovu in pasteh je pisal že vožnja za štiri osebe blago porabijo za obleke svojih žena in otrok. Valvasor: »Ni kosmatega?« smo upa­ Ugotovila sva, da naju v menzi že čaka topla kava in » ... če v votlo drevo moč­ joče klicali drug drugemu. da je Tito že pri delu v svoji pisarni. Skozi odprta vrata no pihneš, začno po'hi notri »Nič!« nama je veselo pomahal in naju povabil, naj prideva s sko­ mrmrati: drn, drn, drn itd. Nič, nič! delicama k njegovi pisalni mizi. Potem vtakneš dolgo šibo v Prišli smo do košate bukve duplo, požokaš z njo sem in pod traso nekdanje gozdne že­ Tako se je začel obetajoči dan. Takoj smo se odpravili tja, pa ti pride p Dih ven. Te­ leznice. Voje je privzdignil k delu. Iljič in komisar sta se pridružila čez nekaj časa in daj ga ujameš, primes za vrat preklo s škatljo, takrat pa . . . žal mi je bilo, da ni bilo zraven Tirna, tako zaradi njega sa­ in ubiješ. Vendar moraš s mega, pogrešal pa sem tudi njegovo beležko. »Glej ga, glej ga!« je vzklik­ žarko nastavlja doma i^^etfjK jfred giODoko pol­ previdnostjo prijeti, če ne, nila Vida. šino, v kateri »se polhi kar £». /goraj°*onci je postav• Večina stvari, ki smo jih v osmih urah obravnavali, nd hudo ugrizne. u Res jo je po deblu navzgor ljen drug »patent« tulca, ki 1*\ jistjeJ * spodaj če gre važna za to pripovedovanje. Tito je držal obljubo. Odgovo­ Love jih pa tudi v pasti, ka­ ucvrl sivkast kožušček — to polh v luknjo ali pa iz nje-,„hKfl iad £uscica!) pa je zakaj 75o? ril je na vsa vprašanja in mi dal toliko pojasnil, kolikor sem Takole sta Koch in Trost za Valvasorja narisala vraga, ki žene polhe na pašo. terih premore marsikak kmet pa je bilo tudi vse, kar nam skrit mrežast »rav; *elj«, ki -^rzi tudi po več jih hotel, o vsaki stvari, ki sva se je dotaknila. Zdaj pa zdaj Mi ga sicer nismo videli, najbrž pa je le imel prste vmes! po sto in več. Razpostavi jih je privoščil. Izginil je med repov•• • je dal poklicati kakega štabnega oficirja, če ni mogel dobiti zaželenih podatkov neposredno iz specialk, ki jih je bil raz­ grnil pred nami, ali če se jih ni spomnil. V glavnem pa je ves čas dajal odgovore brez kakršnega koli obotavljanja. Njegovo potrpljenje je bilo neizčrpno. Začela sva z dnevnim poveljem, organizacijo, položa­ jem in močjo njegove vojske, z močjo in razvrstitvijo nem­ ških sil in ugotavljala enote To je trajalo dve uri. Nato slovenijajggj avto sem zvedel še veliko več o reorganizaciji partizanskih bri­ gad v redne vojaške enote, ki so jim poveljevali poklicni oficirji. Sestav njegovih brigad se je strogo držal ruskega vzorca; vsaki komandi je bil dodeljen komisar, ki je s ko­ mandantom vred odgovarjal za počutje in moralo čet. Ta tema naju je privedla do problema obalne zaščite in varnostnih ukrepov, ki bi bili potrebni, da bi se zavarovale dobavne linije na Jadranu. Tu sva do podrobnosti izdelala Dobro organizirana servisna načrt. Tito je od zaveznikov želel različno podporo in po­ moč. Obljubil sem mu, da bom njegove potrebe predložil služba in vedno dosegljivi svojemu poveljstvu, in izrazil sem mnenje, da bo lahko nadomestni deli ustreči večini njegovih zahtev. (Ustregli smo mu v vsem). Hotel je. da bi bombardirali nekatera mesta, obstreljevali nekatere položaje in da bi kdaj pa kdaj nudili njegovi voj­ ski na ključnih pozicijah letalsko pomoč. Težko mi je bilo docela pojasniti razloge, zakaj sem prevzel jugoslovanske ladje, ki smo jih našli ob italijanski VELIKA obali. Razgovor o tem je Steva precej vznemiril in pozorno je gledal Titu v obraz, toda do celotne obravnave postopka ni prišlo V globokih otočnih zalivih so partizani skrivali UGODNOST: še nekaj velikih ladij. Prosil sem, naj bi jih poslali k nam,

p 145. — Ljudje, ki so zjutraj hiteli s kolesi 146. — (iruča ljudi se je počasi razšla. Vsak 147. — »Preiskali smo ves kamnolom,« je po­ 148. — Sprva ji niso j°e Jj*U posebne pozor­ da bi jih mi vključili med svoje ladjevje, če pa bi bile pre­ po cesti mimo kamnoloma, so opazili med se je odpeljal po svojih opravkih: večina v ročal vodja patrulje, »toda o kakšnem psu nosti, potem P» 3 jd na* V*ntlir spravil v Za nakup odobravamo ugod­ velike, da jih ne bi mogli izkoristiti, bi jih napotili v sre­ kamenjem dvoje negibnih trupel. Kmalu se tovarno, kamor se je peljal na delo tudi Ma­ ni bilo niti sledu.« »čudno,« je menil koman­ zvezo s tistim P*0"' Sarr,J-D^ga bili ljudje nejša potrošniška posojila dozemsko plovno bazo.

je zbrala okoli činča in neznanca gruča ljudi. tija, nekateri so odhiteli v pisarne, drugi v dir. »Meni se zdi, da je bil tisti, ki je videl videli v kamnolom^ (et je Sei k človeku, Nekaj dolgih ur sva posvetila problemu prednosti pri

s r Med njimi je bil tudi Matija. Takoj je spoznal trgovine. Eden je spotoma sporočil na postajo psa, še precej zaspan,« je povedal svoje mne­ ki je prijavil 'opfe z P aševal o psu. dobavah ter sestavila podroben seznam potreb njegove voj­

svojega sinoćnjega obiskovalca in se globoko Ljudske milice in povedal o neznanem člo­ nje eden od miličnikov, ki so bili v kamno­ Primerjal je njego* n^ °P«om v brzo­ ske po vrstnem redu, kot ga je narekovala nuja. Ko sva to oddahnil. Vso noč se je mrzlično premetaval veku in velikem psu, ki so ju našli mrtva lomu. »Kdove kaj je videl, pa jc mislil, da javki. Oba sta.se vs odganjala. In tako Za naročila se priporoča uredila, je bilo glavno delo opravljeno. Bilo je že sredi po­

ublja d po postelji, ne da bi mogel zatisniti oči. Nje­ v kamnolomu. »Trije takoj tja!« je odredil je pes. Poleg tega je bilo takrat zelo zgodaj so poslali v LJ 'cZgoUai *> a so v kam­ trgovsko podjetje Slovenija poldneva, še eno uro smo posvetili vprašanjem politične govi naravi se je izdajstvo upiralo. Ko je komandir. »Ugotovite, kaj je na stvari, in in se niti ni še popolnoma zdanilo.« Čez nolomu ljudje nav» ^ res videli ležati avto, oddelek vozil »Zastava«, organizacije ter zadevam narodnoosvobodilnega gibanja in Jlh zjutraj vstal, si še ni bil na jasnem, kaj bo spravite človeka in psa iz kamnoloma. Vze­ kakšno uro je prišla iz Ljubljane brzojavka, takega psa, da pa J skrivn " °vih izjavah posvetovanje se je končalo. Od pisanja me je prijel krč; naredil, vedel pa je, da se ne bo ravnal po mite avtomobil.« Patrulja se je odpeljala. ki je opozarjala vse varnostne organe obmej­ mrtev in je potem **» usten način izginil Ljubljana, Celovška cesta 119 vsi smo bili utrujeni po toliko urah kajenja in govorjenja. »navodilih« nočnega obiskovalca. Kmalu se je vrnila. S seboj je pripeljala mrt­ nega področja na pogrešanega službenega psa neznano kam. BRODA R - JEZERNIK : vega neznanca, psa pa niso mogli najti. take in take zunanjosti, z imenom činč. /Dobri rezultati Pogovor z zdravnikom Dolenjci med najboljšimi črnomaljskih nogometašev Nogometni klub Bela krajina Iz Dijaki in dijakinje iz Kočevja, Novega mesta in Krškega so v finalu za Črnomlja letos uspešno nastopa v »ATLETSKI ŠOLSKI POKAL SLOVENIJE« dosegli pomembne uspehe — Vidni ljubljanski conski ligi, potem ko je spomladi zasedel prvo mesto Kožne plesni uspehi načrtnega telesnovzgojnega dela gimnazij v Kočevju in Novem mestu v ljubljanski podzvezi. Klub ima prijateljske odnose z nogometaši — Če bi dajali atletiki, »kraljici športov«, v šolskih programih še malo več iz Dude Rese in je z njimi od­ Večkrat se zgodi, da kdo opazi med prsti na no­ poudarka, bi množičnost tega dela lahko kmalu rodila še bogatejše sadove! igral že več prijateljskih tekem. gah, pa tudi na samih prstih drobne mehurčke, ki 25 igralcev NK Bela krajina se močno srbijo, če mehurček razpraskamo, se pocedi redno udeležuje treningov, kar je gotovo pripomogla k uspehu v iz njega skoraj čista tekočina. Kjer tekočina in pra­ Letošnjo tekmovanje za šolski V ženski konkurenci se je v fi­ višina — Penca (GNm) 180 cm, tekmovanju. Klubu je priskočil skanje načneta kožo, se narede razpoke. Vanje se atletski pokal Slovenije je zaklju. nale — med 6 najboljših ekip Slamnik (TSŠ) in Slak (GNm) na pomoč Dare Kramarič in z cono. Letos je tekmovalo manj plasirala le gimnazija iz Kočevja, oba 165 cm; njegovo pomočjo in ob sodelova­ spet naselijo kužne klice in lahko pride do večjih ekip, kot smo pričakovali. V obeh ki je bila v kvalifikacijah šesta. daljina — Penca (GNm) 612 nju ljubiteljev nogometa so igral, vnetij kože, celo do razširjenih vnetij po limfnih Ekipa novomeške gimnazije je za­ cm, Grobelnik (TSŠ) 607 cm, Ko- kolih je nastopilo le 22 moških in ci uredili klubske prostore. poteh in do vnetij pripadajočih bezgavk. To povzro­ 23 ženskih ekip srednji in stro­ sedla 8. mesto, medtem ko ESŠ, kal (TSŠ) 582 cm; V jesenskem delu tekmovanja čajo posebne plesni, ki napadejo predvsem kožno kovnih šol, kar je manj kot v šola za zdravstvene delavec in krogla — Pečar (TSS) 12,52 m, nogometaši NK Bela krajina na letu 1965. Nekatere šole namreč kmetijska srednja šola Grm niso Usenik (GNm) 12,03 m, Guštin tujem igrišču še niso doživeli po­ povrhnjico. Značilno je srbenje, mehurčki in luščenje niso izvedle obeh kol (spomla­ izvedle jesenskega kola in zato (GNm) 12,02 m. raza (z Usnjarjem z Vrhnike so kože. danskega in jesenskega). nimajo plasmaja. V finalu ženskih ekip 19. ok­ igrali 3:3, z Rudarjem B iz Tr­ Sorazmerno dobra udeležba Je V finalu moških ekip 18. okto­ tobra v Celju pa je nepričakovano bovelj 1:1, Domžale pa so pre­ Tej bolezni so najbolj podvrženi ljudje, ki se jim bila tokrat s področja Dolenjske, bra v Ljubljani je največji uspeh no visoko 4. mesto (v kvalifika. magali 3:2). Na domačem igrišču noge močno potijo in je zaradi potu njihova površina čoprav z njo še ne moremo biti dosegla ekipa novomeške gimna­ cijah so bile dijakinje Kočevja so zabeležili tri visoke zmage: kože razžrta. To lahko razumemo, če vemo, da vsaka zadovoljni. Pogrešali smo pred­ zije, ki jo je vodil prof. Penko. komaj šeste!) osvojila gimnazija proti kamniškemu Svitu 11:1, pro­ stavnike dijakov brežiške in čr­ V zelo močni konkurenci je za. Kočevje s 6477 točkami, kar je ti oslabljeni ekipi Novega mesta plesen, pa tudi kožne plesni, najbolje uspeva v vlaž­ nomaljske gimnazije. Na obeh šo­ sedla 5. mesto z 8.188 točkami, tudi več ko v kvalifikacijskih ko­ 7:0, proti Medvodam pa 3:1. Iz­ nem okolju. Bolezen nalezemo prav zaradi tega naj­ lah je bila atletika še pred leti lih (6403 oz. 6265 točk). Dosegle gubili pa so na domačem igrišču kar je več kot v obeh kvalifika­ prej v kopališčih, posebno na lesenem podu oziroma zelo popularna in tudi kvalitetna, cijskih kolih (7576 oz. 7830 točk). so nekaj prav dobrih rezultatov srečanje z nogometaši NK ROG v zadnjem času pa je opaziti, da Njihov uspehe je še večji, ker so in sicer: iz Kočevja z 1:2. Kljub velikim letvical pod prhami, kjer se je prej kopala oseba, ki ji ne posvečajo več tiste pozor­ za drugoplasirano ekipo II. gim­ 60 m — Košir Alenka (GK) uspehom pa klub ni deležen mo­ je imela kožno plesen. Nalezemo jo tudi v toplicah nosti kot prej. Atletika lfot »kra. nazije iz Ljubljane zaostali le za. ralne in materialne podpore od 8,5, Mrvar Darinka (GK) 8,9; iz istega razloga, pa tudi če obujemo izposojeno obu­ ljica športov« in ena osnovnih 219 točk, za četrto (gimnazijo iz 600 m — Miklič Lojzka (GK) organov, ki bi se morali za to panog telesne vzgoje zavzema v Celja) pa le za 46 točk. Ekipa 1:59,4, Pakiž Marjana (GK) 2:056; zanimati. tev. Pogosteje zbole moški kot ženske, ker se jim učnih načrtih pomembno mesto, TSŠ iz Krškega je zasedla 6. 4 x 100 m — gimnazija Kočevje Ivan 2unič noge bolj pote, odrasli pogosteje kakor otroci. Včasih žal pa nekateri učitelji in profe­ mesto s 7505 točkami. (Karničnik, Sercer, Mervar, Ko­ pa se prav med šolskimi otroki plesen epidemično sorji telesne vzgoje tega še ne šir) 57,2; ELEKTRO: upoštevajo. Boljši rezultati dolenjskih atle­ razširja, če higiena v šolskih kopalnicah ni na višku. tov: višina — Šercer Nada 135 cm, prvak II. raz. V letošnjem tekmovanju za Lovšin Nada (obe GK) 120 cm; atletski pokal Slovenije za sred­ 100 m — Sotlar (TSŠ) 11,7, V V. kolu občinske kegljaške Kožnih plesni je več vrst. Napadajo lahko tudi daljina — Košir Alenka 441 cm, lige Novega mesta so bili dose­ nje in strokovne šole je v kvali­ šlajkovec in Jaklič (oba GNm) šercer Nada (obe GK) J37 cm; nohte, lase ,pa tudi kožo kjerkoli po telesu. Oboleli fikacijskem tekmovanju med mo­ 11,9, Kodelja (TSŠ) 12,0; ženi naslednji rezultati: I. razred: krogla — Levstik Milena 8,52 Železničar : Starih devet 376:320, nohti se najprej na koncih zadebele, izgube barvo in škimi ekipami • dosegla največji 300 m — Sotler (TSŠ) 38,5. m, Rus Špela (obe GK) 7,93). uspeh novomeška gimnazija, ki Pionir : Luknja 388:321, II. raz7 sijaj, postanejo krhki in se drobe. Njihova oblika se šlajkovec (GNm) 38,8, Požeg. Vsem finalistom srednješolske­ red: Elektro : Tonlice 286:259, se je v predtekmovanju in v fi­ (TSŠ) 39,0; ga ekipnega tekmovanja čestitamo grdo spremeni. Lasje se, če zboli koža za plesnijo, nalu uvrstila na 5. mesto v Slo­ Krka : Iskra (štj) 260:294, Topli­ 1000 m — Vovk (GNm) 2:43,4 za dosežene uspehe in želimo, da ce : Iskra (Nm) 313:309. — V II. drobe, spremene barvo in izpadajo. Nastanejo ostro veniji, medtem ko je bila tehnič. bi se z boljšimi, načrtnejšimi na srednja šola iz Krškega šesta. (!), Barkovič (GNm) 2:53,1, Can- razredu je tekmovanje končano. omejene večje ali manjše okrogle pleše. Koža na takih žek (TSŠ) 2:58,9; pripravami za prihodnje tekmo­ Prvo mesto je zasluženo osvojila Ekipe novomeške ESŠ in kmetij­ vanje v letu 1967 še višje uvrstili. mestih je polna lusk. Plesen, ki napade brado, napravi ske srednje šole Grm so tekmo­ 4 x 100 m — gimnazija Novo ekipa Elektro, ki bo prihodnje leto tekmovala v prvi novomeški gnojne mozolje po koži, iz njih štrli dlaka. Razne vale le spomladi. mesto 46,5;- TSŠ Krško 47,1; Franc Mikec ligi. — ljestvica: vrste plesni napadajo kožo. Večinoma so okvare kože Elektro 10 8 0 2 2794:2763 16 Iskra (Stj) 10 7 0 3 2682:2436 14 okrogle, na robu imajo drobne mehurčke ali ognojke, NERAZUMLJIVA ODLOČITEV Krka 10 6 0 4 2608:2503 12 v sredini pa se povrhnjica lušči. Nekatere plesni pa Toplice 10 5 0 5 2392:2353 10 povzroče le različne pege po telesu, ki so drugačne Bolnišnica 10 3 0 7 2606:2936 6 Iskra (Nm) 10 1 0 9 2902:3093 2 barve kakor ostala koža. Mar je sevniški Partizan Bolezen lahko preprečimo, če v javna kopališča in Za konec - poraz v toplice ne dovolimo vstop osebam, ki imajo kožno V zadnjem, 18. kolu II. repub. plesen, če ne uporabljajo skupnih brisač, če si ne liške odbojkarske lige so igralci izposojamo nogavic in čevljev od drugih. Če pa smo Zakaj hočejo odvzeti delavnemu telovadnemu društvu v Sevnici dom, ki so Trebnjega v nedeljo, 23. oktobra, si ga čiani sami zgradili? — O usodi doma naj odločajo njegovi lastniki! po nepotrebnem izgubili v Žirov. plesen že staknili, potem se moramo podrediti zdrav­ niči z rezultatom 2:3 (15:18, 11:15, nikovim navodilom in točno uporabljati predpisana 13:15, 15:5, 11:15). S tem so po vsej verjetnosti zapravili odlično zdravila, pa bomo kmalu ozdraveli. Vsekakor moramo Odločitev, da se dom sevniškega gotovilo vsaj del svojih dohod­ fli tev. Besedo naj tžrečejo Sevni- tretje mesto na razpredelnici in so perilo prekuhati in dobro oprati, vsak dan prati noga­ TVD Partizan izroči v upravljanje kov?! t čani! Naj zmagajo zdrave sile; Jih spet prehiteli igralci Šenčurja, vice in dezinficirati obutev. Obleko je potrebno dobro kulturno prosvetnernu društvu • s tistimi, ki želijo ribariti v čeprav so Jih Trebanjei spomladi Kaj ni to žalostno ln —- milo prelikati, če je taka, da se ne da prej tudi oprati. Za Svoboda, je povzročila upravi­ rečeno -— nesramno, da se delav­ B kalnem, je treba obračunati! in jeseni premagali. Kočno lestvi, čeno negodovanje vseh članov in nemu društvu, ki je bilo nosilec BORIS DEBELAK co bomo objavili kasneje. razkužitev čevljev je najboljši formalin, ki ga dobimo simpati/erjev Partizana, ki je eno vsega kulturno-prosvetnega življe, v lekarnah. najbolj delavnih telesnovzgojnih nja v Sevnici in edino telesno KONČANE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1966 društev v Zasavju in obenem edi­ vzgojno društvo v občini, odvza­ če smo se kopali v javnih kopališčih ah toplicah, no v občini. me lastni dom, ki so ga zgradile je nujno dobro obrisati in posušiti noge, posebno žuljave roke njegovih članov? Tisti, ki so botrovali tej nera­ prste jn med prsti. Nikakor ne škoduje, če jih, preden Dom naj bi dobila v upravljanje zumljivi odločitvi, naj si podrob­ sevniška Svoboda, ki v vseh pet­ Športniki Pionirja prvaki obujemo nogavice, tudi posipljemo s smukcem, ki mu neje ogledajo delovanje društva, najstih letih svojega obstoja ni je primešano malo salicila. ki jo dom zgradilo predvsem s pokazala najmanjše aktivnosti, V nedeljo 23. oktobra, je bil na 55, 11. Opekarna Zalog 41, 12. prostovoljnim delom, prispevki in Pri nekaterih ženskah, posebno pri tistih, ki imajo zamudila pa je vrsto prilik, da Stadionu bratstva in enotnosti v Iskra, Šentjernej 39, 13. Kovinar posojili svojih članov, z idealiz­ dobi svoj dom. Sevniška svoboda Novem mestu svečan zaključek 89, 14. Prosveta 16, 15. DOZ 13, opravka z vodo, npr. pericah, natakaricah, gospodi­ mom in globoko predanostjo te­ bi si lahko vzela za zgled Svobo­ letošnjih delavskih športnih iger 16. Bolnišnica 12, 17. Kremen 11, njah, se plesen rada pojavi na prstih in med prsti rok. lesni vzgoji, če le bežno pregle. do iz Krmelja, ki ji je z razme­ 18. UNZ 10. 19. Elektro 9, 20. novomeške občine. Prvaki so spet Zanje velja isto, kakor smo opisali zgoraj. Za nekaj damo delovanje sevniškega Parti­ roma majhnim številom članstva postali športniki Pionirja, ki so Pekarna in slaščičarna 4.' zana, ugotovimo, da je bilo prav (80) uspelo v tem času zgraditi osvojili 152 točk. Med plavalci so bili najboljši časa morajo med zdravljenjem pač prenehati čez to društvo nosilec razmaha teles­ dom z dvorano in kinom, pri če. V 11 panogah je tekmovalo več Pionir j evi športniki, v tenisu je mero močiti roke. Dr. Božo Oblak ne vzgoje, še več! Tudi v kultur­ mer so prispevali delež prebival­ kot petsto športnikov iz dvajsetih zmagal Novoteks, v balinanju pa no prosvetnem delu je bila njego­ ci in podjetja iz Krmelja ter sindikalnih podružnic novomeške Železničar. Mali nogomet je pri. va vloga vidna in otipljiva, saj je Šentjanža. občine. Le Pionir je nastopil v nesel zmago Inisu, v odbojki so s svojimi 4 igralskimi skupinami vseh moštkih in ženskih discipli. med moškimi osvojil prvo mesto Dobro bi bilo vedeti, kaj meni uprizorilo vrsto dram, operet, fol­ nah. kar mu je zagotovilo prvo Novoteksovi igralci, pri ženskah o vsem tem občinska zveza za te­ Červan v Osijeku — državni rekord! klornih nastopov in koncertov; mesto. Na drugo mesto se je uvr. pa športnice Pionirja. Med atleti lesno kulturo. Menimo, da bi mo­ skratka —- skrbelo je za razvedri­ stila Krka s 137 točkami, tretje so bili najboljši Novoteksovi šport, Nekoliko nepričakovano je pri­ Na istem tekmovanju se je rali o nadaljnji usodi doma odlo­ lo delovnih ljudi. Imelo je tudi mesto pa so osvojili športniki niki, pri ženskah pa spet Pionir. šla iz Osijeka vesela novica, da znova izkazal tudi NovomeSčan čati predvsem tisti, ki so dom svoj kino, ki naj bi ga- zdaj pre. Novoteksa s 128 točkami. Končni Jeve atletinje. Vlečenje vrvi in je znani tekač na dolge proge Marijan Špilar. V metu kopja je zgradili! Najbolje bi bilo sklicati vzela delavska univerza. Tudi ki­ vrstni red: 1. Pionir 152 točk, 2. streljanje je prineslo zmago Pi. Franc Cervan, po rodu Dolenjec, znova premagal mejo 72 m (72,10 izredni občni zbor Partizana, še no je plod skupnega dela in pri­ Krka 137. 3. Novoteks 128, 4. onirju, medtem ko so v keglja, znova izboljšal lastni državni re­ m), še bolj pomembno pa je, da bolje pa javno tribuno, kjer bi spevkov članov društva. Več de­ IMV 119. 5. Gozdno gospodarstvo nju zmagali kegljači IMV, Zadnji kord na 10.000 m. Na zadnjem je osvojil 1. mesto in premagal Sevničani lahko jasno povedali setletij ie TVD Partizan iz Sevni­ 103, 6. Novole* 102. 7. INIS 99, dve panogi — šah in namizni te. pomembnejšem tekmovanju v le. med drugimi tudi državnega re­ svoje mnenje! ce uspešno opravljalo svoj* kul­ 6. Občinska skupščina 75, 9. Že. nls — sta prinesli zmago Novo. tošnji sezoni — v finalu ekipnega korderja Galica, ki je bil z me­ turno poslanstvo in imelo pri tem Brionski plenum je nakazal re­ lezničar 65, 10. Iskra, Novo mesto teksu in Krki. prvenstva SFRJ — je prvič prete­ tom 67,76 m drugi, špilarjev vso podporo javnosti in delovnih ševanje naših problemov, verjet­ kel 10 kilometrov v času, ki je uspeh je tem večji, ker je metal organizacij. Novi sevniški šoli je no pa so ljudje, ki so o usodi boljši od 29 minut! Njegov dose­ poškodovan in je imel veljaven bila letos prizidana telovadnica, sevniškega Partizana odločali, po. žek 28:59,6 je rezultat svetovne le met, s katerim Je zasedel prvo kamor naj bi Partizan prenesel zabili, da je v tej odločitvi tudi vrednosti, ki znova potrjuje nje­ mesto. Od Novomeščanov je v svojo dejavnost, v telovadnico pa precej nezakonitosti in samovolje, gove velike kvalitete. O tem re­ Osijeku nastopil tudi Zaletel j, Marjanu Špilarju pokal zultatu so nekateri dvomili (trdi­ naj bi šli tudi vsi rekviziti, ki kar pa je v nasprotju s prizade­ vendar je bil manj uspešen kot jih ni malo. Za uporabo telovad­ vanji za razmah telesne vzgoje li so, da so vsi tekači tekli krog, po navadi. Na 600 m je tekel nice naj bi društvo plačevalo na­ in kulturno prosvetnega dela. Pred zaključkom delavskih šport­ tar (AK Nm) 165, 5. Tur k (IMV) torej 400 m, manj), toda organi, 11,4, na 200 m 23,2, v skoku r zatorji zatrjujejo, da sodniki niso jemnino, ki verjetno ne bi bila II Ni še odbila dvanajsta ura nih iger so na novomeškem Sta­ 160. daljino pa je dosegel rezultat nizka. Toda kje naj vzame dru­ dionu bratstva in enotnosti še Daljina — mladinke: 1. škrjanc pogrešili. Potemtakem bo rekord 622 cm. Očitno je že izven forme. • za dom Partizana v Sevnici, priznan. štvo denarna sredstva, če mu bo­ M pač pa je že skrajni čas. da zadnjikrat v letošnji sezoni na­ (OS), 444 , 2. Jereb (AK Nm) 429, F. Mikec do vzeli kino. s katerim si je za­ • razčistimo nerazumljivo odloči- stopili novomeški atleti, mitinga 3. Košmrlj (SKS Nm) 397 , 4. Za­ pa so se udeležili tudi atleti in gore (Gimn. Nm) 394, 5. Mohorič atletinje ljubljanske Olimpije — (OS) 389. 6. Tauzes (OS) 380. Svobode in trboveljskega Rudar­ Kopje — moški: 1. špilar (AK Za Maverjev memorial v Kočevju ja. V lepem vremenu je bilo do­ Kladivar) 72,31, 2. Mušič (OS) seženih tudi nekaj izvrstnih rezul­ 54,66 , 3. Pavlic (AK Nm) 49,69, 4. Pred dvema letoma je po ne­ Tako so bila minulo soboto ves tatov: Marjan špilar je v metu Šiško (OS) -13,85, 5. Suhy (AK srečnem naključju v prometni ne­ dan tekmovaja na štiristeznem ke­ kopja spet presegel 70-metrsko Nm) 42,19, 6. Simčič (AK Nm) sreči podlegel Jože Maver, pred. gljišču v Gaju, katerega se je znamko in z rezultatom 72,31 m 36,57. sednik kegljaškega kluba, ko se je udeležilo osem klubov in društev. osvojil pokal za najboljši rezultat Krogla 6 kg (mladinci): 1. Ko- vračal s tekmovanja v Cerknici. V tekmah na 6x200 lučajev so bilt na zadnjem jesenskem mitingu v gej (OS) 12,46, 2. Guštin 11,22, 3. V počastitev spomina zaslužnega doseženi naslednji rezultati: Novem mestu. Drugo mesto je os­ Usenik 11,07, 4. Virant 10,60, 5. športega delavca je kegljaški vojil Marjan Potrč (AK Novo me. Možina (vsi AK Novo mesto) — klub Kočevje uvedel vsakoletno 1. Brest, Cerknica 4814 kegljev, sto) s 185 cm v skoku v višino, 10,59. na tretje mesto pa se je uvrstil tekmovanje za spominski Maver­ 2. Litostroj, Ljubljana 4720 , 3. Ko- Krogla 7,25 kg (člani): 1. Pen­ jev pokal s sodelovanjem več klu­ ličevo 4695, 4. Pionir, Novo me­ Ljubljančan Mole s časom 2:33,4 v teku na 1000 metrov. ko (AK Nm) 13,88, 2. Srn odej (AK bov iz Slovenije sto 4694, 5. Kočevje I 4680, 6. Ko- Nm) 10,80. čevlje II 4684, 7. Slovan, Ljub. Rezultati: ljana 4652 in 8. Grosuplje 4515. Krogla 4 kg — ženske: 1. Kranjc 60 m mladinke: 1. Zinka Tau- (AK Nm) 9,90, 2. Facija 8,83, 3. Iz rok lanskega prvaka KK Ko­ zes (Olimpija — Svoboda) 8,4, 2. Lavrič (AK NM) 7,46. Skrjanc (OS) 8,5, 3. Jereb (AK čevje je letos prešel pokal h klu­ Štafeta 4 krat 100 m — ženske: Novo mesto) 8,8, 4. Hekše (Ru­ bu Brest iz Cerknice. Med posa­ 1. Olimpija — Svoboda (Cucek, dar), Trbovlje) 9,0, 5. Tatjana mezniki je najbolj uspel član cer­ Jenčjč, škrjanc, Tauzes) 55,0, 2. Tauzas (OS) 9,1. kniške ekipe Tornič z 844 podrti­ AK Novo mesto 1:02,0, 3. SKS mi keglji, od domačinov pa se je 100 m mladinci: 1. Penca (AK Novo mesto 1:03,6. Novo mesto) 11,4, 2. Pertot (OS) Izkazal zlasti Košmrl z 823 po­ štafeta 4 krat 100 m — moški: 11,6, 3. Šlajkovec (AK Nm) 12,0, drtimi keglji. 1 Olimpija — Svoboda (Pisič, 4. Pisič (OS) 12,0, 5. Somrak (No­ Lstenič, Pertot, Mole) 46,0, 2. AK A. AR KO voteks Nm) 12,0. Novo mesto II 50,0. 400 m ženske: 1. Urlep (Rudar) Ob koncu mitinga je predstav­ Novo mesto - Domžale 61,3, 2. Jurčič (OS) 67,4, 3. Brat- nik občinske zveze za telesno kul­ kovič (AK Nm) 68,4, 4. Piki (Ru­ turo tov. Romih Marjanu špilarju 3: 1 dar) 68,5, 5. Gorenc (SKS) Nm) kot najuspešnejšemu tekmovalcu 73,5, 6. Lošin (SKS Nm) 75,6. V VIII. kolu LNP so nogometaši izročil pokal. Tako je bila letoš­ taši Novega mesta doma prema­ 1000 m moški: 1. Mole (OS) nja tekmovalna sezona za novome­ gali Domžale s 3:1. Po vodstvu a:33,4, 2. Istenič (OS) 2:36,3, 3. ške atlete zaključena. Skoda, da gostov v prvem polčasu (0:1) je Majerič (OS) 2:36,7, 4. Popovič tokrat nismo videli na atletskih Maksimovič izenačil, Maccle po­ (OS) 2:39,3, 5. Vovk (AK Nm) stezah tudi Tineta Zaletlja in se­ višal na 2:1, Hrovat pa je v zad­ 2:43.0, 6. Sikovič (AK Nm) 2:50,8. ster Močnik, pa tudi Janez Penca Franc Červan (desno) po uspelem teku na 10.000 me­ nji minuti igre dosegel tretji gol. Višina — moški: 1. Potrč (Ak zaradi poškodbe ni skakal v vi- Nm) 185, 2. Berger (AK Nm) 165, ano. trov, levo je reprezentant žuntar, ki je bil drugi. (Foto: Jože Maver JM 3. Budkovič (Rudar) 1C5, 4. Šuš­ SLAVKO SPLI HAL F. Mikec)

18 DOLENJSKI LIST Št. 42-43 V zimskem času spet V OBČINI KRŠKO JE ZAPOSLENIH 4861 DELAVCEV prevoz delavcev Tovarna papirja v Krškem Zaposlenost nazaduje v gostinstvu in obrti bo ugodila delavcem, ki sta­ nujejo v bolj oddaljenih kra­ jih, in bo od 1. novembra do Trgovina je obdržala enako število zaposlenih kot lani, v industriji, gradbeni­ aprila spet organizirala pre­ štvu in kmetijstvu pa so sprejeli na delo 96 novih delavcev voz na delo. Delavci se bodo vozili iz treh smeri: iz Bre­ mm Za letos so delovne orga­ Porast delovne sile v indu­ dejavnosti niso razmahnile, žic, Cerkelj «ob Krki in iz nizacije v krški občini na­ striji znaša 2,1 odst., v kme­ in kot kaže, še vedno života­ Kostanjevice. Pri IZLETNI­ tijstvu 5,9 odst., v gradbeni­ rijo. Z razvojem turizma pa KU v Celju bo podjetje na­ povedale zmanjšanje zaposle­ štvu 7,7 odst. Vsega skupaj bi se prav gostinstvo in obrt ročilo toliko avtobusov, koli­ nosti za približno dva od­ je v občini Krško zaposlenih kor jih potrebuje. Ker pa v stotka v primerjavi z letom morala povzpeti po lestvici slabem vremenu običajno že­ 1965. Podatki kažejo, da se 4.861 delavcev, torej 96 več uspehov navzgor in v prvi lijo potovati na delo tudi de­ večina teh napovedi ni drža­ kot lani. Porast dokazuje, da vrsti zaposlovati novo delov­ lavci iz drugih podjetij, je la in da se je delovna sila so sprejemale nove delavce no silo. Osnovna naloga go­ občinski sindikalni svet po­ v mnogih panogah povečala. predvsem tiste gospodarske, stišč je, da spremenijo dose­ zval vse gospodarske organi­ panoge, ki so uspešno pre­ danji brezbrižni način dela V trgovini je zaposlenost zacije, naj pravočasno prija­ brodile reformne preiz­ in vzgoje svoje ljudi tako, enaka kot lani, v obrtništvu vijo svoje potrebe. V lan­ kušnje. da bodo znali sprejemati go­ skem letu tega namreč niso je za 11,4 odst. manjša, v go­ Sodeč po podatkih iz obrt­ ste. Potem se bodo radi vra­ naredili in so bili včasih av­ stinstvu pa so zmanjšali šte­ nih in gostinskih organizacij čali pod njihovo gostoljubno tobusi tako polni, da so mo­ vilo zaposlenih za 5,8 odst. se tako imenovane terciarne streho. rali posredovati celo promet­ na organi. Pavk Omejevanje proračunskih izdatkov

DROBNE V občini Krško morajo varčevati vsi uporabniki proračuna — Dotok denarja S SENOVEGA je slab in skupščina si začasno pomaga s posojilom — Povečati bodo morali izdatke za socialno varstvo in zdravstveno zaščito • CESTA SKOZI SENOVO, ene Klavnih prometnih žil, je spet raz. svetljena. Namestili so nove živo. Blagajna občinskega prora­ omejili izdatke na dejanski Precej so bili preseženi tu­ srebrne svetlike vzdolž ceste, za Miro Kugler: ODMOR čuna v Krškem se ne polni dotok denarja. V prvih še­ di stroški za vzdrževanje kar so se Senovčani precej časa Potegovali. po planu, to so potrošnikom stih mesecih so bili dohod­ cest tretjega reda. Vzdrževa­ • PO DVELETNEM ČAKANJU ki za 446.477 N din manjši, nje je bilo namenoma pre­ bodo le obnovili električno na. kot je bilo predvideno za to nizko planirano, ker ob spre­ Peljavo na Poreber in Dolnji Le. VSAKO MAJHNO PODJETJE NE MORE ŽIVETI ZASE *kovec. Prebivalci so s prosto. obdobje. Tudi v juliju in av­ jemanju proračuna ni ba­ voljnim delom izkopali jame za gustu je bila rast dohodkov lo kritja za večjo vsoto. drogove, ki jih podjetje DES že enakomerna in torej ni bistve­ Skupščina bo verjetno ome­ Picfstavljft. Drogovi naj bi bili Postavljeni do konca novembra. nih sprememb. Del izpada jila tudi regrese za dijaške • SENOVSKI Kl.OAK.ll tudi ta Skupščina priporoča združevanje krije občinska skupščina s vozne karte, ker jih sicer ne mesec presegajo plan in se tru. kratkoročnim kreditom iz re­ bo mogla izplačati. dijo, da se dnevni izkop ne bi •nanjSal. Na finančni rezultat pa zervnega sklada. Boljši pro­ Strokovne službe bodo pri­ Negativno vpliva prevelika količina Devetmesečni obračun za industrijske delovne organizacije v občini Krško računski dotok pričakujejo v pravile popravek proračuna Grobnega premoga, ki ga izkoplje, Krškem šele v zadnjem četrt­ do novembra in ga predloži­ jo. je bil zadovoljiv — V težavah so se znašla le nekatera manjša podjetja — • ŠESTČLANSKA EKIPA SE. letju, tedaj bo skupščina tu­ le v razpravo skupščini. NOVSKIH RUDARJEV je odšla na Rudnik Senovo bo načrtno zmanjševal proizvodnjo di vrnila najeto posojilo. Prakso v trboveljski rudnik, da bd Večina uporabnikov prora­ « priučila izkopavnju premoga s BREŽIŠKA KRONIKA čuna je z denarjem varčno širokim čelom Tako odkopno me. gracijo. Predsta-vniki IMPE- todo namerava postopoma uvest: Oddelek za gospodarstvo 73.8 odst. planirane vrednosti gospodarila in tudi v prihod­ NESREČ v vseh oddelkih tudi senovski rud. za 1966. RIALA so že navezali stike s pri občinski skupščini v Kr­ nje ne bo smela povečevati Pretekli teden so se ponesrečili nik, da bi lahko povečal proiz. škem ugotavlja, da industri­ RUDNIK na Senovem plan tovarno ŠUMI v Ljubljani; vodnjo. izdatkov, čezmerno so nara­ in iskali Domoći v brežiški boinis. dogovori se bodo verjetno niči: • V PETEK JE BILA RAZŠIR. ja po podatkih za tri četrtine sicer izpolnjuje, vendar ko­ sli le izdatki za zdravstvo, JENA SEJA krajevne organizacije prav kmalu izoblikovali v Frane Lazanski, kovinosuugair z leta zadovoljivo izpolnjuje lektivu ne ostaja skoraj bič socialno varstvo, obč. sodi­ Vrhnike, je padel s hruške in si SZDL Senovo kot priprava na za razširjeno reprodukcijo. predlode. . J. T bližnjo konferenco. Razpravljali so planske obveznosti. Izjema je šče in gospodarske posege. poškodoval ramena in levi kolk; Ivan Cizelj, šofer i?. Brezine, je o poročilu z občinskega plenuma, PAPIRKONFEKCIJA, kjer je Podjetje čaka še nova obre­ Po vsej verjetnosti bo tre­ pa tudi o pripravah na žalne sve. meni! tev — plačevanje vod­ padel z motorjem in si poškodo. vrednost proizvodnje po deve­ Kegljanje v Krškem ba napraviti spremembo pri val desno koleno; Nikola Cosič, canosti ob dnelvu mrtvih. nega .sklada. Perspektive za • JESENSKA SETEV je na se. tih mesetVh dosegla komaj nekaterih proračunskih izdat­ delavec iz Novih dvorov, je padel s prikolice kamiona in dobil po. novskem območju v glavnem že 62,5 odst. letnih predvidevanj. ta rudnik ni več. zato bodo V nedeljo je bilo v Krškem br_ kih. Za socialno varstvo in končana. Na posevke, ki so jih proizvodnjo načrtno omejeva­ zopotezno šahovsko prvenstvo Za. skodbe po hrbtu; Stjepana Kolar, Podjetje je imelo težave z do­ aavja. Prvak za leto li)66 Ivan Le. zdravstveno zaščito bi nu.no ja, laneta iz Kraljevca na Sutli, zasejali po vseh njivskih površi. li. Nihče pa še ne ve, kakšno Dah, je padlo dovolj dežja, teko bavo surovin, razen tega pa vičar je zmagal iudi v brzopotez. morali zagotoviti dodatne zne­ je nekdo s sekiro udaril po slavi; da bodo semena lahko vzklila. gospodarsko dejavnost bodo nem .šahu, saj je uspelo samo Marija Znlderič, kmetica z Bizelj. niso pravočasno prispeli stro­ ske v proračunu, vzporedno skega, je padla čez prag in si • NOV PRIZIDEK OB GOSTIL. ha Senovem razvili po ukinit­ ninčiču, du mu je odvzel pol toč. ji za kartonažni oddelek. Ob­ ko. — VRSTNI RED: 1. Levičar s tem pa znižati nekatere zlomila levo nogo; Marjana Staj. Ni PRI SENOVSKEM MOSTU bo vi rudnika. nerja, obratovodjo iz Krškega, je verjetno že letos dograjen. V ze. činska skupščina priporoča (Kr.) 6,5, 2.—3 Šetinc in Ilinčič druge izdatke. To delo ne bo nekdo poškodoval z motorno ža. lo kratkem času so izkopali teme, Tovarna čokolade IMPERI- (Br.) po 5,4. Zupane (Kr.) 4, 5. kolektivu PAPIRKONFEKCI- lahko. Za redne socialne pod­ go po obeh nogah; .Martin Voglež, Ije in zgradili zidove, tako da bo. Gačnik (Sevn.) 2,5 6.-7. Turnšek AL je s tričetrtletno proizvod­ mizar iz Cundrovca. je padel s do kmalu začeli betonirati strop. JE združitev s sorodnim ln Debelak (Sevn.) po 2.8. Hribar pore je bilo že konec julija kolesom in si poškodoval glavo; Notranja dela bodo lahko opravili podjetjem. Tako bi izostala njo presegla letni plan za 1,3 (Kostanj.) 1 porabljenih 74 odst. predvide­ Alojz Pečar, upokojenec iz Rad. to idi v hladnejših dneh. odsi. Pri kruhu in pecivu je v V nedeljo, :t0. oktobra, bo v marsikatera težava, ki se ji ne vsote, za oskrbnine v do­ ne, je padel po stopnicah in si primerjavi z lanskim letom Bre/.icali ekipno br/.o po te/.no ša. zdaj ne morejo izognite. bovško prvenstvo Zasavja. movih počitka nekaj več kot zlomil levo roko; Ivan Trkefi, Brzopotezno prvenstvo povečala količino izdelkov za Pavk 60 odst. in za preživnine bor­ uslužbenec iz Bregane, je padel Tovarna celuloze in papirja 25 odst., pri čokoladi in čo­ z motorjem in si poškodoval gto. cev NOV 64 odst. vo. desno ramo in levo roko. Zasavja je do konca septembra v pri­ koladnih izdelkih pa za 23 NE HODI DOMOV BREZ Preteklo soboto sta se srečali merjavi z istim obdobjem la­ odstotkov, pri čokoladi in keglja^ki ekipi Brežic in Krškega ni povečala proizvodnjo za čokoladnih izdelkih pa zna­ na novem kegljišču v Krškem. 15.2 odst. Proizvodnja celulo­ Zmagala je ekipa Krčanov s 677 ša 5,040.000 Ndin, kar je Podrtimi keglji, Brežičani pa. so za, lesovine in papirja je 90.8 odst. planirane vredno­ Podrli 662 kegljev. Najboljši med znašala 30. septembra 129.603 sti za to leto. Krčani je bil Sandi Runovec, ki podrl 8H kegljev, med Brežiča. tone, vrednost vseh teh izdel­ Občanska skupščina je tudi M pa Kovačevič z 88 keglji. kov pa 115,689.682 Ndin ali tej tovairni priporočala inte­

Spominu revolucionarja Maksa Stermeckega

(Nadaljevanje in konec) neje, kmalu po okupaciji jevnih organizacij in mladih razprav v četrti številki za Delovni ljudje Posavja smo 1941, sestavljali Krško borbe­ kadrov partize v Posavju je julij 1942 priobčil pomem­ Se vključevali v to napred­ no skupino in v jeseni iste­ plod njegove dejavnosti. Bil ben članek »KPS in Jugosla­ no fronto. Število komuni­ ga leta ustanovljeno Breži­ je neutrudljiv učitelj in vo­ vija«, v katerem je razložil stov in skojevcev je zato na­ ško četo. Tedanja oblast in ditelj posavskih komunistov stališče komunistov do stare raščalo tako naglo, da smo njen aparat z orožniki v Po- in skojevcev, kovač njihove Jugoslavije in do nastajanja Jahko že v lepi pomladi 1940 savju so že čutili ilegalno politične zavesti in predano­ nove skupnosti južnoslovan- v zidanici pri Maksovem so­ delo dobre in trdne organi­ sti, komunist širokih koncep­ skih narodov. rodniku med Kozjim in Pil­ zacije Komunistične partije. tov, skromen, požrtvovalen in 26. februarja 1943 je skup­ jenjem osnovali okrožni ko- Prva žrtev je bil Maks Ster- človeški. no z dolenjskimi aktivisti Jo- rnite KPS za Posavje. Pono­ mecki, ki so ga odpustili iz Iz Krškega je, kot sem že žetom Slakom, inž. Jožetom sni smo bili, da je bil prvi službe v bolnici, ker je bil omenil, odšel 1941 v Ljublja­ Levstikom in drugimi padel sekretar komiteja prav tak osumljen komunizma. Kljub no, kjer je iz nemške oku­ v zasedo italijanskih vojakov človek, kot je bil Maks Ster- odpovedi je Stermeoki ostal pacije prišel pod italijan­ pri Straži na Dolenjskem in "hecki. V tem času so delo­ še naprej pri sorodnikih v sko fašistično okupacijo. Ta­ bil ob tej priložnosti težko »V letih pred drugo svetovno vojno do leta 1940 je v tej vale partijske celice v Kr­ Krškem; kadar mu je grozi­ koj se je vključil v ilegalno ranjen in ujet. Kot težko ra­ hiši stanoval abs. med. MAKS STERMECKI, sekretar škem, na Senovem, v Bresta­ la aretacija, se je skrival v delo kot član agitprop komi­ njenega so ga skušali sovraž­ okrožnega komiteja KPS za Posavje. Padel je kot parti­ nici, Sevnici, Brežicah, Dobo­ podstrešni sobici pri Jožetu sije pri CK KPS, vodil par­ niki še zasliševati; ko pa zan 26. 2. 1943. leta v Vavti vasi pri "Novem mestu. — vi, Velikem Podlogu in na Godlerju v Starem gradu. tijske študijske skupine, zla­ jim je ponovno odvrnil, da Ob 25. obletnici ustanovitve OF — 1. julij 1966 — ZDRU­ Te-lčah. Razširili smo se na Prišla je Hitlerjeva vojska sti med izobraženci. je komunist in partizan in ŽENJE BORCEV NOV mesta Krško« — Spominsko plo­ velik krog simpatizerjev, zla­ in okupacija. Takoj se je za­ V partizane je odšel apri­ da je to vse, kar ima pove­ ščo s tem napisom je pokojnemu revolucionarju odkril sti z akcijo zbiranja podpi­ čel teror in preganjanje na­ la 1942. Kot politični delavec dati, so ga okupatorji v bes- narodni heroj Jože Borštnar. sov za društvo prijateljev prednih ter narodno zaved­ s psevdonimom »Rok« je de­ nosti ustrelili. Sovjetske zveze, s pobiranjem nih ljudi. Maks je še nekaj loval najprej na Notranjskem, Opisal sem vam revolucio­ utegnil na plese in zabave, z njem m s praktičnimi izkuš­ Prispevkov za »Rdečo po­ časa deloval ilegalno v Kr- potem v novomeškem okra­ narno pot Maksa Stermecke­ eno besedo: ni užival tega, njami, skromnega komunista lnoč«, za ilegalno literaturo škm, nato pa je šel v Ljub­ ju, nadalje v raznih briga­ ga. Nisem pa pri tem ome­ kar normalno doživi mladi izredne požrtvovalnosti in ju­ fcd. Hkrati je začela vsto­ ljano. Za Posavje je bila •- to dah, kjer je z bogatim ideo­ njal njegovega osebnega živ­ človek. Njegova mladost se naškega vedenja pred raz­ pati v napredne vrste mladi­ velika izguba, vendar pa ga loškim znanjem utrjeval in ljenja, v katerem se je odre­ je izčrpala v zidovih kaznil­ rednim in nacionalnim so­ na in zrasle so močne orga­ je takrat potrebovala vsa Slo­ poglabljal borbenost med mla­ kal lepotam, ki naj bi mu nice in v ilegalnem delu. vražnikom, človeka, ki je vse nizacije skojevcev, zlasti v venija. dimi komunisti. Hkrati je so­ jih prinesla njegova mladost. Tako se je končala življenj­ svoje življenjske sile, moči Gobovi, Brežicah, Krškem, deloval pri »Delu«, takrat­ Užil je zelo malo lepih po­ ska pot Maksa Stermeckega, in kri dal revoluciji in socia­ Senovem in Brestanici. Njegovo delo v Posavju v letih 1939—1941 je bilo veli­ nem glasilu CK KPS, in po­ mladnih večerov, malo vese­ široko razgledanega Človeka E lizmu. "M mladi skojevci so kas­ ko. Nastanek številnih kra­ leg raznih drugih člankov in lja s prijatelji in znanci, ni bogatim marksističnim zna­ Slava njegovemu spominu! S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Ugotovljene le manjše nepravilnost

Komisija za družbeni nadzor ni ugotovila pomembnejših nepravilnosti pri uporabnikih denarja iz občinskega proračuna — Pritožba dimnikarja rešena

Na zadnji seji občinske skupšči­ na dela, ki jih zdaj opravlja up­ nekaterimi spremembami potrdijo ne Kočevje je podala poročilo tu­ ravni organ občinske skupščine. obstoječe dimnikarske okoliše in di komisija za družbeni nadzor. Pri uporabi dotacij organizaci­ da naj referent za požarno var­ Pregledala je, kako trosijo denar jam in društvom je komisija ugo­ nost redno" kontrolira, če so dim­ uporabniki občinskega proračuna, tovila manjše nepravilnosti le pri nikarske storitve opravljene v re­ cenik veterinarskih uslug za za­ občinskem komiteju ZMS. du. sebnike in pritožbo dimnikarjev. Komisija je pregledala tudi ce­ Komisija je ugotovila, da upo­ nik in zaračunavanje veterinarskih rabniki proračuna z denarjem var­ uslug za zasebni sektor. Tudi tu Seja sveta krajevne 1. decembra letos bodo v Kočevju odprli novo pokopališče. Na sliki: pogled na čujejo in ga trosijo v skladu s je odkrila nekatere nepravilnosti, upravno zgradbo in eno izmed obeh mrliških vežic (Foto: Prime) - priporočili občinske skupščine. namreč, da je sklad za pospeševa­ skupnosti Kočevje Primerov razsipništva ni ugotovila. nje kmetijstva izplačal za te uslu­ Na zadnji seji sveta krajev­ Vendar pa je komisija odkrila ge nekoliko preveč, ker mu je bi­ tudi nekatere manjše nepravilno­ lo preveč tudi zaračunano. ne skupnosti Kočevje-mesto sti, na primer pri dodeljevanju Komisija je obravnavala pritož­ so razpravljali o delu porav­ priznavalnin in socialnih podpor bo dimnikarskega mojstra Antona nalnega sveta in o nekaterih Posvet o gradnji šole in kopališča ter oskrbninah za mladoletnike v Gašparca o določitvi meja dimni­ domovih, pri čemer so bili ne­ karskih okolišev. Predlagala je, komunalnih in drugih vpra­ pravilnostim krivi včasih tuudi za­ naj pritožbi delno ugode, naj z šanjih v Kočevju in okolici. stareli predpisi, ki so bili pa po­ Razprava o financiranju ko­ Potrebni so še podrobnejši podatki o obeh gradnjah — Delovne skupnosti tem tudi že spremenjeni. Dotacije krajevnim skupnostim Varstvo šolskih otrok munalnih dejavnosti je poka­ se bodo odločile do 1. decembra so v glavnem dobro izkoriščene, zala, da so pravilna priza­ izjema je le krajevna skupnost Ko­ Odbornik Srečko Košir iz devanja občinske skupščine čevje — mesto. Ta skupnost ima 13. oktobra je biLo v Kočev­ Id na posvetu sta podala še podatke o obeh gradnjah. sicer lep program, a njenega de­ Mozlja je na zadnji seji vpra­ in pristojnih republiških or­ ju posvetovanje s predstavni­ predstavnika odborov za iz­ Delovne skupnosti pa bodo la ni dosti čutiti. Po mnenju ko­ šal, zakaj ni poskrbljeno za ganov, naj se prispevek za te ki vseh delovnih skupnosti v gradnjo šole in kopališča. sporočile svoje odgovore ozi­ misije bi občinska skupščina lah­ varstvo otrok s podeželja, ki namene prenese na občane ko brez bojazni prenesla na to se vozijo v šolo v Kočevje. občini o nadaljevanju grad­ Sklenjeno je bilo naj oba roma stališča občinski skup­ skupnost vzdrževanje parkov in oziroma uporabnike mest­ nje osnovne šole in začetku odbora posredujeta delovnim ščini in obema odboroma do nasadov, čiščenje ulic in trgov, Dokler jih avtobusi spet ne nih zemljišč. Na seji so raz­ gradnje kopališča. skupnostim še podrobnej­ čiščenje Bdnže, javno razsvetljavo, odpeljejo domov, se otroci pravljali tudi o nekaterih pe­ 1. decembra. tržnico in ostala manjša komunal- Občinska skupščina je potepajo, lahko zaidejo v sla­ rečih komunalnih vprašanjih: namreč na zadnji seji spre­ bo družbo, pa tudi dež in o odvozu smeti, fekalij in o jela priporočilo vsem delov­ S SEJE SVETA ZA URBANIZEM V KOČEVJU mraz jim lahko ogrozita postavitvi oglasnih desk. nim skupnostim, naj razprav­ zdravje. ljajo o možnosti za sofinansi- Odgovor je dal načelnik od. Seja bo 22. novembra ranje dokončne izgradnje šo­ delka za družbene službe Jo­ le in o gradnji kopališča. Kopica prispevkov krepi birokracijo že Bencina, ki je povedal, da Prihodnja seja občinske Posvetovanja so se udeleži­ so prostori za celodnevno skupščine Kočevje bo pred­ li direktorji, predsedniki de­ varstvo šolarjev v novi šoli. vidoma 22. novembra. Glavni lavskih svetov in pu^sedniki Ni logično, če je zasebna hiša cenejša kot stanovanja v bloku - Izjemne Ti prostori še niso opremlje­ točki dnevnega reda naj bi sindikalnih podružnic. Poroči- gradnje naj bi v bodoče dovoljevale občine in ne republika - Sprostitev cen ni, vendar je oprema že na­ bili: poročilo sveta za zdrav­ stavbenim zemljiščem lahko občutno zavre gradnjo in komunalno urejanje ročena. Ko bodo prostori ure­ stvo o problemih zdravstva jeni, kar bo kmalu, bo pose. in zdravstvenega doma ter Črna gradnja ben vzgojitelj skrbel za var­ poročilo komisije za vloge in 12. oktobra je svet za urba­ sveta so predlagali, naj bi benih okolišev za gradbene stvo in vzgojo teh otrok. pritožbe. Na Ljubljanski cesti v Ko­ nizem, komunalne in stano­ gradbena podjetja opozorili, namene so se člani sveta od­ čevju je pri skladišču Trgo- vanjske zadeve občinske da bodo iskala pota za po­ ločili za drugo inačico, ki prometa, katerega last je tu­ skupščine Kočevje razprav­ cenitev gradenj, drugi pa' so predvideva, da bo občan gra­ di zemljišče, Anton Rus iz ljal o komunalnih zadevah menili, da jih bo na znižanje dil lahko tudi izven gradbe­ Kočevja zgradil leseno gara­ in urbanizaciji. V zvezi s tem stroškov prisilil sam trg. nega okoliša, čeprav naselje Na podlagi 10. člena zakona o prometu z zem­ žo. Postavil jo je brez ved­ je obravnaval tudi osnutke Ko so razpravljali o pred­ ne šteje 100 stanovanj in če­ ljišči in stavbami (Ur. 1. SFRJ št. 43/65) v so­ nosti lastnika zemljišča in naslednjih republiških pred­ pisih o prispevku za upora­ prav nima podružnične os­ glasju s skupščino občine Kočevje brez dovoljenja občinske pisov: Zakon o spremembah bo mestnega zemljišča, so novne šole- in dopolnitvah temeljnega za­ skupščine. Crno gradnjo bo člani sveta poudarili, da so K predlogu Zakona o spre­ razpisuje kona o prispevku za upora­ moral Rus na lastne stroške načelno za to, da prispevek membah in dopolnitvah zako­ bo mestnega zemljišča, Za­ podreti. plačajo vsi uporabniki mest­ na o urbanistični inšpekciji STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE kon o prispevku za uporabo Gradbena in urbanistična nega zemljišča, vendar pa je so člani sveta predlagali, naj mestnega zemljišča, Zakon o inšpekcija pri občinski skup­ treba najti primeren način bi dovoljenja za izredne II. JAVNO DRAŽBO urejanju in oddajanju stavbe­ ščini Kočevje bosta tudi v zbiranja tega denarja. Pri tem gradnje izdajale občinske za prodajo naslednjih nepremičnin: nega zemljišča, Zakon o spre­ bodoče strogo preganjali čr­ so opozorili na dejstvo, da je skupščine na podlagi presoje membah in dopolnitvah ured­ ne gradnje. raznih prispevkov vedno več, svojih 9vetov za urbanizem. be o izdajanju izjemnih do­ 1. STANOVANJSKA HIŠA za njihovo zbiranje in ostalo Ta predlog so utemeljili s voljenj za uporabo zemljišč delo v zvezi z njimi (obvesti­ tem, da imajo zdaj občinske izven gradbenih okolišev za v Kočevju Dva potrjena la, pritožbe in njihovo re­ skupščine že dovolj potreb­ TRG SVOBODE ŠT. 52, gradbene namene. Svet je ševanje itd.) pa je potrebno nih strokovnjakov, zato ni razpravljal tudi o nekaterih ki stoji na stavb. pare. št. 22, vlož. št. 1457 predloga ne samo vedno več predpi­ več potrebno, da to opravlja drugih zadevah, vendar je sa­ k. o. Kočevje. Komisija za uvedbo skraj­ sov, ampak tudi vedno več jo republiški organi. mo razprava o komunalnih administracije. Zato so pred­ šanega delovnega časa je po­ Tudi na osnutek Zakona o Izklicna cena je 36.808 Ndin. ^ zadevah in urbanizacije ter o lagali, naj bi ekonomisti pro­ ročala na zadnji seji občin­ urejanju in oddajanju stavbe­ novih republiških predpisih učili, koliko prispevkov je ske skupščine, da je prejela nega zemljišča so imeli člani 2. STANOVANJSKO HIŠO trajala nad 4 ure. potrebnih, in potem sprejeli v obravnavo analize za uved­ sveta pripombo. Menili so, predpis, da bi zbirali vse na­ v Črnem potoku št. 1 bo skrajšanega delovnega ča­ da bi popolna sprostitev cen Ko so razpravljali o refor­ enkrat. Predlagali so tudi, ki stoji na parcelni številki 52/1, vlož. št. 225, sa v delovnih organizacijah stavbnim zemljiščem lahlko mi stanovanjskega gospodar­ naj bi se zbiral ta enotni pri­ k. o. Crni potok. KGP, LIK in Zidar. Po mne­ občutno zavrla gradnjo in ko­ stva, so se strinjali, naj bo spevek na približno enak na­ nju komisije sta analizi KGP munalno urejanje naselij. Izklicna cena za hišo bo objavljena pred stanovanje blago, ki ga lah­ čin kot proračunski prispe­ ta podjetja Zidar v redu, Ker 'trajajo pritožbeni po­ dražbo. ko kupiš ali prodaš. Ugotovi­ vek oziroma v določenem medtem ko bi moral LIK stopki za razlastitev zemlje li pa so, da je vedno večje odstobku od osebnih dohod­ svojo analizo še dopolniti. zelo dolgo (celo po dve leti), Stanovanjska hiša je nastanjena. zanimanje za zasebno grad­ kov, še posebej pa so pouda­ Občinska skupščina je pred­ so predlagali, naj bi zakon Dražba bo 29. oktobra 1966 ob 10. uri v prostorih njo, ker je cenejša. Pouda­ rili, da bi moral biti prispe­ loge komisije potrdila. določil najvišjo ceno za stav­ Stanovanjskega podjetja Kočevje v Kočevju, Ljub­ rili so, da ni logično, če je vek občanov za uporabo bena zemljišča, na katerih bi ljanska c. 19/1. gradnja zasebne hiše cenejša mestnega zemljišča porabljen zgradili objekte družbenega kot gradnja stanovanja v blo­ na območju (v krajevni skup­ Interesenti si hišo lahko ogledajo. Podrobnejše po­ RK podelil značke pomena. Ta cena naj bi bila ku. V zvezi s tem so opo­ nosti), kjer stanuje zavezanec datke dobe v delovnem času pri Stanovanjskem pod­ 25. oktobra je zvečer občin­ določena vsaj za primere, ko zorili na zaostalo tehnologijo plačevanja tega prispevka. jetju Kočevje ski odbor Rdečega križa Ko­ gradnje gradbenih podjetjih pride do razlastitvenega po­ Pred licitacijo je treba položiti varščino v višini čevje na slavnosti v hotelu in na neizkoriščeno možnost, Pri obravnavanju Uredbe o stopka. 10 odst. izklicne cene, in sicer na žiro račun 513-1-559 Pugled podelili krvodajalcem da bi se ta podjebja bolj dopolnitvah uredbe o izdaja­ O vseh predlogih bo na ali neposredno licitacijski komisiji. zlate in srebrne značke. O zanimala za uvajanje polmon- nju izjemnih dovoljenj za prihodnji seji razpravljala tu­ slovesnosti bomo podrobneje tažnega in montažnega nači­ uporabo zemljišč izven grad­ di občinska skupščina. poročaLi v prihodnji številki na gradnje. Nekateri člani DROBNE IZ KOČEVJA • PRETEKLI PETEK IN SO­ saj jih postrežejo z dobrimi sla­ BOTO je bila v Kočevju vojaška ščicami. Tja radi zahajajo tudi komisija, ki Je pregledala nabor, mladi ljudje, vendar njihovo ob­ trike. Fantje so v veselje občanov našanje ni vedno najbolj primer­ IX. SNO brigada - ,Kočevska' liJ opustili staro navado, da bi se no. Fantiče, ki niso dopolnili niti na ta dan napili in delali nerede, 15. leta, bi kazalo opomniti, da 15. marca je ponovno padlo Preser- žal pa so minili tudi časi, ko so so za kajenje vendarle še premla­ z Nemci in belogardisti v Suhi krajini. mi sovražnimi enotami na imeli fantje šopek cvetja v gumb- je in smo znova razdejali objekte na di. Dim okoli bledega obraza jih 4. maja sta XV. in XVIII. divizija za­ Dolenjske«1 nici. no dola prav nič možate, čeprav magistrali Ljubljana—Trst oziroma Re­ vzeli Žužemberk. Nato so naše in dru­ si to domišljajo. Kuštrave lase pri Šentvidu, Stični in Višnji gori. • KOSTANJ PRED NARODNO ka; v tistih dneh smo napadali Ribnico ge brigade silovito pritiskale na sov­ BANKO je izreden primer velike­ jim lahko oprostimo, saj njiho­ Pred 15. novembrom 1944 je brigaj vemu zdravju ne škodujejo, spo­ na Dolenjskem in se borili z motorizi­ ražne komunikacije in postojanke. ga in košatega divjega kostanja. uspešno sodelovala pri obrambi B®.= Na predlog turističnega društva minjajo pa nas na staro hudo­ rano kolono prek 100 vozil, ki je rinila mušno reklo: Dolgi lasje — krat­ 7. avgusta 1944 sta IX. in XV. be­ krajine na položajih severnih poboju so drevo poimenovali po pokoj­ iz Ljubljane proti obkoljenim posto­ ka pamet. lokranjska porazile nemško-domobran- Gorjancev pred prodorom nemškod0 nem direktorju banke tov. Kova­ jankam. 19. aprila smo znova napadli ču, ki ga je z veliko ljubeznijo • VEDNO POGOSTEJE PRE­ sko formacijo iz Stične in Šentvida na mobranskih kolon in Novega mesta te~ negoval, ln ga tudi zaščitili. LETAVAJO KOČEVJE .LETALA Ribnico. V tistih dneh je en bataljon pristopih k Žužemberku. okoli Koprivnika in Hriba, vzhodno vendar si športni piloti dovoljuje­ • OZNAKE NA PREHODIH ZA brigade utrpel 60 mrtvih in ujetih v jo marsikaj, kar ni več v mejah Bele krajine in prizadejala sovražni^ PEŠCE so skoraj popolnoma izgi­ Septembra je bila IX. brigada na previdnosti. V petek, 21. okto­ Makošah pri Ribnici. Ce lahko kaj pri­ zelo hude izgube. 18. novembra je nile in jih vozniki le težko opa­ Notranjskem; naj omenim le eno novo bra, je športni enokrilec ob 17.2!5 pomore k olajšanju bolečine, ki jo še flS ši jo. Sicer jih tudi tedaj, ko so gada sodelovala pri uničenju 2. ju ' preletel mesto nižje od cerkvenih danes nosimo v sebi borci IX. zaradi zmago pri Danah, Gorenjem jezeru in bili prehodi še dobro vidni, šofer, zvonikov in se spustil nad avto- Žirovnici pri Cerknici. V istem mesecu nega domobranskega bataljona. ji niso kaj prida upoštevali, pa servLs in kemično tovarno. Dvo­ teh najhujših izgub, jih tokrat prvič Istega dne smo se pojavili pred t*" vendar bi jih kazalo obnoviti. je brigada že napadla sovražnika ob mimo, da so take akrobacije nad g javno povem; štab divizije je kljub krat močno utrjenim Kočevjem in u - • PREUREJENA SLAŠČIČARNA progi Ljubljana—K6čevje, 26. septem­ naselji dovoljene, saj ogrožajo ugovorom, ki, kot veste, v vojski in METKA ima veliko obiskovalcev, varnost občanov. bra pa so enote XVIII. divizije, zlasti napadli, a so nas sovražniki prebite v vojni niso dovoljeni, kljub prepriče­ 1 X. brigade, tretjič razrušile štampetov s prodorom 162. nemške divizije vanju in pravočasnemu opozorilu šta­ most pri Borovnici. Postojne in Ljubljane. , . ba brigade trdovratno vztrajal pri od­ Januarja 1945 so brigade zavrni'0 ločitvi o razporeditvi zelo izčrpanih ba­ Oktobra se je brigada šest dni bo­ domobrance in Nemce (4 jurišni donl0, taljonov brigade, in samo ta razpore­ rila z drugimi enotami XVIII. divizije, branski bataljoni ter 13. in 14. PP1 ditev je omogočila to tragedijo. z enotami 188. nemške gorske divizije SS policije) iz Novega mesta, Kočevja. ter 10. in 14. SS policijskega polka v Ribnice in' Šentvida, ki so šest dni n V najlepšem spomladanskem mese­ območju Bloške police, Knežje njive nehno napadali enote XV. in XvLUj ca — maju 1944 je brigada bila boje in Prezida, 31. oktobra pa še z drugi­ divizije. 21. januarja 1945 je bataJJ0^ devete ob podpori jurišnega batalJ011 V gozdovih še 5000 kubikov podrtega lesa Spomin* ki §*> sno spravno tega lesa in za Les, ki ga je podrl lanski vihar, še vedno ni pospravljen — Kvaliteta lesa, njegovo kvaliteto pa ne mo­ grenak ki je še v gozdu, pada — Na škodi bosta lastnik lesa in kupec — Les remo jamčiti. družbenega sektorja je bil ves pravočasno izdelan in zato njegova kvaliteta Najtežje je bilo z obdela­ Ob dnevu mrtvih se bolj mi Nemci ubili brata. Fant ni trpela vo in spravilom lesa na ob­ kot druge dni spominjamo s črnimi lasmi je bil, po. močju Gore, kjer so lastni­ naših dragih, ki so se po­ nosen, ko je nosil komi- ki sklenili, da bodo tudi slovili od nas. Ljubezen sarsko todbico preko ra­ V ribniških gozdovih je se sni škodljivci. Les je že šel nekaj mesecev po vihar­ prodajo opravili sami. Ven­ do pokojnikov pa sega men. Na spomeniku pa­ vedno okoli 5000 kubičnih zdaj slab, če bo pa še enkrat ju. Vendar bi bil les lahko dar vse kaže, da bo les še prego grobov, ljubezen do dlim piše, da je padel za metrov lesa, ki ga je podrl la­ prezimil v gozdu, bo še slab­ že pospravljen, če bd bili last­ med to zimo oddan, saj so pokojne matere, očeta, svobodo domcnnne, v bli­ ni vihar. Les bi bil lahko že ši. Zaradi slabše kvalitete bo­ niki za to zainteresirani. lastniki vedno bolj zainteresi­ brata, sestre aU obroka žini pa imata skupaj z obdelan in prodan, zdaj pa iz­ do zanj dobili tudi lastniki Inž. Ferdinand Nadler, vo­ rani za prodajo kupcem v do­ tudi s smrtjo ne preneha. očetom zadnji dom. To je gublja na kvaliteti, ker je manj, razen tega pa tudi na­ dja gozdnega obrata KGP v mači občini. bila očetova oporoka, ko preležan in ga napadajo lesni še podjetje ne bo doseglo Ribnici: Stojim ob grobu matere Ob zaključku bi poudaril, je bil še živ. škodljivci. Pri INLES, gozd­ takšnega finančnega uspeha, — V gozdovih je še do 5000 in obujam spomine. Pre­ da so ponekod stroški spra­ nem obratu KGP v Ribnici kot bi ga lahko, če bi bil les kubičnih metrov obdelanega prosta kmečka mati je bi. Težko mi je, ko moram vila "lesa precej visoki, ker in pri nekaterih zasebnih last­ pravočasno obdelan in sprav­ lesa raznih sortimentov. Na la, ena izmed tisočerih. k tem grobovom svojih nimamo dovolj gozdnih ka­ nikih podrtega lesa smo se ljen iz gozda. območju našega obrata je Prezgodaj je njen obraz dragih pripisati še četrte, mionskih cest. Na vseh na­ Pozanimali, kakšna je kvali­ največ 100 kubičnih metrov razoralo trdo življenje. ga, svežega. Kruta smrt Pozanimali smo se pri ne­ ših gozdnih površinah, ki me­ teta tega lesa, kje so vzroki, neobdelanega lesa, čeprav ga Bila je nadvse ljubeča ma. fe iztrgala ženi moža, otro- katerih lastnikih lesa, zakaj rijo 12.000 ha, jdh imamo le da les ni bil pravočasno obde- je vihar podrl okoli 50.000 ti svojim desetim otro­ kom očeta, meni in mojim ga niso hitreje pospravili. 25 kilometrov, kar je zelo ma­ ian in prodan, ter kako je kubičnih metrov. Med neob­ kom, ki jim je podarila pa brata. Solze se niso še Odgovori so bili precej raz­ lo. Zaradi viharja smo po­ gozdni obrat pomagal lastni­ delanega štejem tudi les, ki življenje. posušile, rože na grobu še lični. Nekateri so dejali, da pravili tudi več vlak in po­ kom pri obdelavi in spravilu so ga podrli letošnji viharji. niso ovenele. je bilo to izredno delo, ki tov. Samo za ta izredna po­ Očetov grob me spomi­ lesa. Ta les je pomešan z lani po­ Na dan mrtvih bo vsak­ bi ga morali opraviti poleg pravila smo porabili lani 11 nja na tiste brezskrbne Inž. Peter Bajuk, INLES drtim, zato nekateri 'mislijo, do izmed nas, ki ima svoj­ rednega, zato jim je za ob­ milijonov S-din, letos pa 10 dni, ki sem jih preživel z Ribnica: da je tudi tega podrl lanski ce na pokopališču, z ža. delavo in spravilo lesa milijonov S-din. brati in sestrami v rojstni vihar. Do konca meseca bo '.ostjo v srcu obujal spo. — Bukovino smo dobili še­ hiši. Oče je bil garač, za­ zmanjkovalo časa. Drugi so tudi ves ta les obdelan. mine na dni, ko so bili fe pozno spomladi letos in je Tudi občinska skupščina je ljubljen v skopo kraško spet redno zaposleni, nekate­ naši dragi še živi, ko smo tudi ri pa celo na delu v inozem­ Nekaj drevja je bilo podr­ zainteresirana na čim prejš­ zemljo, ki jo je dokupil nismo preveč škartirali. njem spravilu lesa. Prav za­ z njimi delili dobro in hu­ tega na težko dostopnem z žulji svojih rokt da se stvu, zato so za delo v goz­ do. Na njihove grobove Ko smo deske iz tega lesa zemljišču. Tako so lastniki to bo v kratkem posebna ko­ je družina prebila skozi, du lahko porabili le dopuste bomo prinesli rože, tiste z Prodajali, jih kupci (Italija­ podrtega lesa na območ­ misija, v kateri bo tudi goz­ življenje. Kljub strogosti in praznike. Ljudje, ki žive belimi in rdečimi cvetovi, ni) nekako 25—30 odstotkov ju Ostrega vrha v Veliki go­ darski inšpektor, ugotovi­ smo ga imeli radi, ker je le od kmetijstva in gozda, so med njimi pa bodo gore­ niso hoteli prevzeti, ker so ri, kjer so tudi 60-stopinjske la, kaj vse je treba ukreniti, bil dober in pošten. v glavnem že stari in dela le svečke v spomin na na­ bile krhke in razpadane. strmine in kjer ni cest, pu­ da bo les, ki je še v gozdu, ne zmorejo, pomagati pa jim Sredi najhujše vojne vi. še umrle. Na kvaliteti pa je izgubila stili na gornjih delih svojih čimprej pospravljen, saj bi nima kdo. hre, 1. noivmbra 1943, so tudi jelovina, ker je preleža­ parcel les neobdelan. mu še ena prezimitev v goz­ K. ORAŽEM na in jo napadajo razni le­ Vendar pa je še en, ver­ du precej škodovala. J. P. jetno" glavni vzrok. Lastniki Vsem lastnikom gozdov, ki odrtega lesa so želeli zanj iz­ jih je prizadel vihar, je bil Za stanovanja tržiti čimveč. To je povsem naš obrat vedno in je še na razumljivo, saj je veter neka­ razpolago za pomoč pri spra­ borcev gre! tere gozdove tako uničil, da vilu lesa. izvoljeni so člani sveta zavarovancev O skrbi za borce in njihove v njih tudi po več let ne bo V Veliki Gori na območju svojce več govorimo, kot pa mogoče sekati. Zato so ljud­ Travna gore bo les pravoča­ Svet zavarovancev šteje 21 članov, od teh je bilo Izvolili bodo predsedni­ na nedavnih volitvah izvoljenih 17 članov, štirje pa v resnici naredimo zanje. je iskali kupce vsepovsod, sno spravljen, če ga bodo ka sveta in enega člana ko­ ostanejo stari — Novi svet se bo konstituiral 26 ok­ Prizadeti so prisiljeni, da se munalne skupnosti Zavoda za najraje na Hrvatskem, ker lastniki oddali gozdarstvu. Se­ tobra. Pritožijo ali prosijo za pomoč ta bolje plačajo. K zastoju veda pa so primeri, ko ima­ socialno zavarovanje Ljublja­ na, medtem ko drugemu čla­ višje organe. Tako je morala obdelave in spravila lesa pa jo lastniki sklenjene pogod­ Volitve v svet. zavarovan­ od teh jih je bilo 17 izvolje­ nu te skupnosti mandat že Pavla Levstik, upokojenka in je delno pripomogel tudi no­ be s kupci iz Hrvatske in cev občine Ribnica so zaklju­ nih na nedavnih volitvah, ni potekel. vdova po padlem borcu NOV vi zakon o gozdovih, ki je iz­ od drugod. Za »ravoča- čene. Svet šteje 21 članov, štirim pa mandat še ni pote­ iz Sodražice, prositi za posre­ kel. dovanje republiški odbor V novi svet so bili izvolje­ ZZB Slovenije. S hčerko in Naglo upadanje ni: Pavla Stupica, Franc Zo­ 91 let staro materjo že dolga bec, Stane Košir, Jože Andolj- kmečkega leta stanuje v zelo slabem, šek, Kati Kozina, Alojz Pan- razpadajoiem stanovanju. Tu­ prebivalstva tar, Franc Grebene, Ljubomir di za Janeza Lavriča, težkega Vučkovič, Tončka Mihe- V ribniški občini so se pred invalida iz NOV, o katerem lič, Mirko Goršič, Stane Gor- vojno prebivalci bavili pretež­ sm0 v našem listu že pisali, šič, Karel Kožar, dr. Ciril no s kmetijstvom in gozdar, še do sedaj niso našli primer­ Kumelj, Dora Divjak, Mirko stvom, za dopolnilo pa so de. nejšega bivališča. Te stvari Arko, Franc Zbačnik in Šte­ lali suho robo in krošnjarili nioramo končno le urediti. fan Lovšin. po svetu. Po osvoboditvi se —r je struktura prebivalstva te- Novi svet zavarovancev se meljito spremenila. Z razvo­ RK Ribnica - RK Drava bo sestal 26. oktoibra. Takrat jem industrije in obrti je šte­ 23 : 17 (12 : 4) bo razpravljal o nadalj­ vilo kmečkega prebivalstva njem delu ter o aktualnih stalno nazadovalo. Trenutno . ^Ta rokometnem igrišču v Rib. vprašanjih s področja zdrav­ JNci je bila pred okoli 350 gle- imamo le še v Slemenih in aalci v lepem vremenu odigrana stvenega in pokojninske­ na Gori nad 80 oziroma 70 Prvenstvena rokometna tekma ga zavarovanja. odst. kmečkega prebivalstva, VIII. kola slovenske rokometne v vseh drugih krajih pa že nee med domačim RK Ribnico ln gostujočim moštvom RK Dra­ manj kot polovico. Posledica va iz Ptuja. Žalne proslave tega je tudi, da imamo sedaj Za Ribnico so nastopili: Lovšin, manj obdelane zemlje, čeprav «ateU5, Svigelj 7, Radič 1. šile za dan mrtvih !?' Andoljšek 2, F. Ponikvar 3, se je v zadnjih letih zelo uve­ Ponikvar 4, Albreht, za Dravo Kot vsako leto bodo tudi ljavila kmetijska mehanizaci. Pa: Kuhar, Cernesel, Cimerman, letos v ribniški občini poča­ ja. Mnogi kmetovalci so si *iender 8, Rozman 3, Kokovec 5, stili dan mrtvili. Pred smo. kupili kosilnice in obračalni­ ^emljič 1, Kajnih, Strašek, Mag­ dalene, Jurkovič. meniki m partizanskimi gro. ke; stare, škripajoče vozove Domača ekipa je v prvem pol- bišči bodo žalne komemora­ so zamenjali vozovi z gumija­ ra?u očitno prevladovala, kar po­ cije s spominskimi govori. stimi kolesi, ročne žage so tuje tudi rezultat 12:4. V dru­ gem polčasu pa so Ribničani po. Žalne proslave bodo organi­ nadomestilo motorne. Kmetje stov'1' 'n dopustili Prcmoc 80- zirale krajevne organizacije znajo bolje obdelovati in gno­ jiti zemljo, zato jim daje več ^redtekmo so odigrali mladinci Zveze borcev NOV. Tudi gozdni obrat v Ribnici je pomagal kmetom pri izdelavi lesa, ki ga je podrl kot nekoč. Pri tem imata pre­ v^nice 2 ekipo gimnazije Kočev- lanski vihar. Na sliki: podrti in obdelani les na Ostrem vrhu (Foto: inž. Ferdinand ie ter dosegli rezultat 10:13 (8:51. Živih je še 26 lastnikov cejšnje zasluge obe kmetijski F. L. Nadler) zadrugi: v Ribnici in v Loš. spomenice 1941 kem potoku. —r Ribniška občina je znana po velikem številu partizan­ XvHl. divizije uničil 39. in 71. četo prostor in čas in ljudi za OF, za KP, od njenega začetka do konca. Toda skih borcev. Med njimi je tu­ Oblaki saj v Ribnici domobrancev v borbi pri Lipljanah nad za NZ za zmago, za prvo slovensko razmeroma največ je bilo v njej ljudi di precej takih, ki so se ude­ Prebivalci Kolodvorske uli­ Žužemberkom. ljudsko vlado, je naša brigada izstre­ iz Kočevske. Ni znano skupno število ležili narodnoosvobodilne bor. ce v Ribnici že vrsto let ne­ 6. februarja 1945 je IX. brigada na­ lila zadnji bojni strel in tu je prene­ padlih in umrlih. Brigada je zelo po­ be že 1941. in si s tem prislu­ godujejo zaradi saj, ki jih padla Stransko vas, zavzela zunanje hala teči kri, tu je izdihnil v zadnji memben tvorec bratstva in enotnosti. žili spomenico 1941. Trenutno »proizvajajo« v žagarskem ob. obrambne objekte ter jih razdejala, borbi borec IX. Kdo in kaj je IX. Borci IX., pretežno Slovenci, so bili je živih še 26 lastnikov tega ratu Inlesa. Saje se usedajo čeprav je hitro intervenirala Žužember­ brigada? najboljši tovariši Hrvatom in Srbom odličja, nekateri živijo v naši po rastlinah, zasmrajajo vo­ ka nernško-domobranska posadka. Tri Brigada je bila borbena vojaška v Gorskem kotaru, pa tudi moštvo občini, drugi pa so se prese­ do in silijo na podstrešja. ~ni kasneje je brigada od Gredenca in enota, gibčna in samostojna, pa vendar brigade je bilo večnarodnostno. lili drugam. Prebivalci ne vedo, na koga Stare gore pognala sovražnika v 2u- del celotne divizije, del korpusa, del Po socialni pripadnosti je bila veli­ bi se obrnili po pomoč, ker ^mberk. 7. aprila so trije SS policijski slovenske partizanske vojske. ka večina borcev iz delavskih vrst, sle­ Inles za njihove težave nima P°lki in vsi štirje domobranski juris­ Slovesnost v Ribnici razumevanja Ob ustanovitvi je brigada štela ka­ dijo kmetje; tudi izobražencev je bilo ti bataljoni ter več bataljonov ROA kih 1200 mož, razvrščenih v 4 bataljo­ veliko, ki so uspešno sodelovali in se Prvošolci ribniške osnovne general Vlasov) napadli enoto VII. ne. Borcem, komandirjem in politkomi- hrabro borili. šole so imeli v sredo, 19 ok­ *0rPusa, da bi tako očistili Suho kra­ Prevrnjeni avto sarjem ZDO so se pridružili zvečine Brigada je bila prava zakladnica tobra, lepo slovesnost: v pro­ sno in sklenili fronto od Brežic do 23. oktobra nekaj pred 18. uro prostovoljci, delavci iz Kočevja, dijaki kadrov. Iz nje je izšlo nekaj znameni­ storih doma Partizana so bili dostojne, toda brez uspeha. • se je pri Gorenju prevrnil oseb­ in študentje, borci iz Ljubljane in oko­ tih oficirjev, organizatorjev in vzgoji­ sprejeti v podmladek Rdeče, ni avtomobil, ki ga Je upravljal 28. aprila 1945 se IX. brigada tik lice ter kmetje iz Dolenjske, Notranj­ ga križa. Starejša pionirka jih Franc Žagar iz Ribnice. Po izjavi teljev -JLA. Njeni bivši borci so sedaj voznika se je prevrnil zato, ker Pl je seznanila z nalogami, na­ ed koncem vojne še enkrat povrne ske in Bele krajine. Pozneje so priha­ dobri delavci in ugledni organizatorji mu Je privoril naproti po sredi­ na kraj svoje največje zmage, na kraj jali Istrani, Vipavčani, možje in fantje proizvodnje, voditelji raznih organi­ to pa so prisluhnili kulturne­ ni ceste neznan avtomobilist. — ^oje največje slave: Brod na Kolpi, s Krasa, iz Goriške, štajerske, Gorenj­ zacij. Med njimi najdemo univerzitet­ mu programu. Po slovesni Umaknil se mu je na skrajno zaobljubi so bili deležni še desno, pri tem pa se je avtomo­ ^silnico, Kuželj, čabar. Naloga: varo­ ske in celo Prekmurja. IX. brigada je nega učitelja, predavatelja na akade­ bil prevrnil. Škode je za 2000 no­ vati desno krilo IV. jugoslovanske ar- imela več mesecev v svojem sestavu miji, znane igralce in likovne umetni­ prigrizka. vih din. made, ki je nezadržno drla proti Trstu. r ruski bataljon, v njej je bilo precej ke ter literate, filmske ustvarjalce, sod­ _ In ko je IV. armada odšla mimo, Italijanov, celo kak Nemec, Francoz, nike ter juriste drugih smeri, ekono­ .° sta bila njena bok in hrbet varna, Čeh in nekaj Avstrijcev. Nemalo je miste in zdravnike, pilote največjih le­ j^. IX; pohitela kot osvežujoč vetrič v bilo ljudi drugih narodnosti Jugoslavi­ tal, konstruktorje, poslance in mnoge JUbljano in prva vkorakala vanjo; v je, ki so se preko Slovenije vračali iz druge javne delavce. Največ je kvalifi­ ^nl turnem, gospodarskem in politič­ ujetništva ali zaporov, ki smo jih tu ciranih delavcev in dobrih kmetoval­ nem središču Slovenije, za osvobodi- ali tam osvobodili. Ni znano, koliko cev. Razumljivo, da je, statistično vze­ ^v Ljubljane, ki je na svojih tleh dala ljudi je vsega skupaj bilo v brigadi to, zdaj največ upokojencev. / Črnomelj: pripravljeni RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KRAJEVNE SKUPNOSTI na vse nesreče Tudi v črnomaljski občini Semičani pravijo: v slogi je moč! so sklenili ustanoviti občinski sklad za elementarne nesre­ če pri občinskem odboru RK, V drugem letu obstoja že niz opravljenih nalog — Uspevajo tudi večje da bi ob morebitnem potre­ akcije, ker se jih ljudje složno lotevajo su, poplavah, toči ali večjih požarih lahko takoj pomaga­ la prizadetemu prebivalstvu. Drugo leto mineva, kar so — Ali imajo ljuz težav hrano po 450 din na mesec, šoli, žive vsi naši prosvetni Semičani prepričani, da bo nimamo družinskih stanovaj- cija v zobni ambulanti odpr­ Vseeno se pouk odvija nor­ a učenci jedo stoje, kar v k«; delavci v neprimernih stano­ njihova šola že za letošnji skih problemov, šola je do­ ta za šolske otroke. Vsak po­ malno. Skrb za drugošolčke hinji. V vsej šoli namreč ni vanjih. Dva člana kolektiva se krajevni praznik za eno nad­ bila lani 3 nova stanovanja nedeljek, sredo, četrtek in je prevzela učiteljica Slavica mogoče dobiti primernega vozita vsak dan celo z Vinice. stropje višja. Pa ni! Zakaj ne, v bloku, precej pa nam po­ soboto pa je v splošni ambu­ Lašič, ki sicer poučuje slo­ prostora za jedilnico, šolska nam je povedal ravnatelj šo­ maga tudi tovarna ISKRA. lanti od 8. do 11. ure medi­ venščino v vseh višjih razre­ — Ali ni nobenih možno­ kuhinja tudi s sedanjo ceno le Metod Plut: Več naših učiteljic je poroče­ cinska sestra. Bolnike napro­ dih. Nikakor niso mogli do­ sti, da bi lahko gradili? ne izhaja več, zato bodo mo­ nih z Iskrinimi strokovnja­ šajo, naj urnik upoštevajo — biti učitelja od drugod, če­ — Lani je bil že sklenjen rali malice podražiti vsaj 2» — Kot odbornik občinske ki, tako dobijo stanovanja izjeme so dovoljene le v nuj­ prav so prosili za začasno trden dogovor z občino za 50 dinarjev. In kaj bodo r*" Skupščine poznani kriti­ po moževi »liniji«. nih primerih. pomoč upokojene prosvetne začetek gradnje montažnih kli starši? čen položaj občinskega pro­ računa, zato me niti ni toli­ — Ali boste med tem, ko ko presenetil dopis, ki ga je čakate občinskih sred­ Pred 25 leti so padle prve žrtve v Beli krajini 30. oktobra bo žalna svečanost in odkritje spomenika sko ustrelili Franca Špeharja iz Gori­ ce m Miho Mukavca s Hriba. Očitno 19 padlim borcem v Gorenjih Lazah — Na Smuku bodo je. da je bil ta zločin izvršen s sode­ v spomin na ustanovitev I. belokranjske čete odkrili lovanjem domačih izdajalcev, saj 90 reakcionarji videli nevarnost v revolu' spominsko ploščo že v soboto, 29. oktobra ob 15. Liri cionarnem malem kmetu Francu Špe- harju, ki se je z vsem srcem pridruži1 Ne moremo verjeti, pa vendar je se je združevala, verujoč v svoje ele­ narodnoosvobodilnemu gibanju o& res; 38. oktobra bo 25 let, kar so od­ mentarne pravice, ter nesebično daro­ ustanovitvi OF in bil v njej predstav­ jeknili streli, pod katerimi so se zgru­ vala življenje v neenaki borbi z oku­ nik kmetov. Ustrelitev Špeharja in MU- dile prve žrtve osvobod'lnega boja v patorjem. Ko se je pričela vojna, je kavca je bila izvršena nenadoma *° Beli krajini. Cas beži... 25 let je do­ nastopila svojo pot neizprosna smrt, brez vsakega opravičila in pojasnila. ba, v kateri se je marsikaj spremenilo, kj v vojni ne izbira žrtev. Ta velika Aretirali so ju 27. oktobra in naslednje­ toda še vedno so nam živo v spominu doba je življenje in smrt povezala v ga dne v zgodnjih jutranjih urah oh borci, ki so šfcjrj leta padali v borbi z legendo in šopek, ki ga lahko porodi cesti med Sinjim vrhom in Vini<*> okupatorjem. 1250 žrtev je pokrila samo tako velik zgodovinski čas. 28. zverinsko ustrelili. Prerešetani trup11 zemlja — prebivalstvo Bele krajine se oktobra 1941 se je v naših krajih zače­ so pustii ob cesti v opomin prebival­ je zmanjšalo za sedmino. la velika drama, ki se je odvijala ves stvu, ki je pričelo sodelovati z osvobo­ Druga svetovna vojna je razdelila čas štiriletne narodnoosvobodilne bor­ dilnim gibanjem. S tem so hoteli ^ ljudi na dobro in zle Tujec je segal po be in zahtevala toliko žrtev. Posebno strašiti ljudstvo jn zatreti porajajoči naših naravnih bogastvih m pričel za­ ob dnevu mrtvih — ob polaganju cvet­ se odpor proti okupatorju — toda zmo­ tirati prebivalstvo, Takrat so vztrajali ja na grobove in spomenike — so naše tili so se. Ravno smrt priljubljenega domoljubi, ki .so se desetletja borili za misli prj vseh tistih, ki so padli za svo­ ljudskega voditelja Franca špeharja JO nacionalne in socialne pravice svojega bodo. V duhu bomo hodil; skozi vse bila spodbuda za še večjo enotnost pre­ ljudstva — vse od viniške republike, bitke in taborišča, kjer so padali in bivalstva v boju proti sovražniku. Osemletka v Semiču je na pogled kar lepa stavba, toda dragatuške bune do stalnih borb proti umirali najboljši sinovi našega ljudst­ mnogo pretesna, nima predavalnic za kabinetni pouk vladajočemu režimu, ki je že več let va. To so bili strašni dnevi in obenem Franc Spehar. mali posestnik iz go­ in ne šolske delavnice. Za te probleme imajo občani pripravljal izdajstvo našega ljudstva. najbolj herojsko poglavje v vsej naši rice, se je rodii 1901. Vse življenje s« veliko razumevanja, saj bodo za dozidavo šole sami Ime za imenom se je postavljalo v ne­ zgodovini. je prebijal v hribovski vasici Gorica.

z zbrali okoli 4 milijone dinarjev. upogljivi zid narodne obrambe. Neiz­ Na Razvajah pri Sinjem vrhu so 28. Ob tragični smrti je zapustil vdovo Bačer) merna množioa junakov različnih usod oktobra 1941 italijanski fašisti zverin­ majhnima otrokoma. V stari Jugosla- Temelji za mehanično delavnico Na 500 listov SGP PIONIR iz Novega mesta je te dni pričel začetna PIONIR, ki ima v Nbvem me­ gradbena dela za novo, večjo stavbo v Metliki, kjer stu večjo mehanično delavni­ bodo uredili sodobno avtomehanično delavnico in po­ co, se je odločilo zgraditi po- 3 otigdvori pravi j alnico vseh vrst motornih vozil piravljalnico motornih vozil tudi v Metliki. Iz lastnih Poleti so strankam v V Beli krajini avtomobil­ hkrati z naraščajočim števi­ sredstev bodo postavili večji vseh občinskih pisarnah ski promet naglo narašča, vse lom vozil. objekt za sodobno mehanič­ razdelili okoli 500 anket, več je motornih vozil, med­ 2e pred leti si je občinska no delavnico, v kateri bodo nih listkov, da bi vanje tem ko v bhžini ni niti ene skupščina Metlika prizadeva­ popravljali vso svojo gradbe­ vpisali morebitne pripom. večje in sodobne mehanične la ustanoviti avtomobilski no mehanizacijo s področja be glede poslovanja. V ve­ delavnice. Vozniki motornih servis. Dogovarjali so se s Bele krajine, hkrati pa nudi ži občinske stavbe so na­ vozil morajo ob vsakem več­ podjetjem NOVOTEHNA iz usluge zasebnikom. V met­ mestili posebno skrinjico, jem popravilu ali na servis Novega mesta, vendar niso liški delavnici bodo opravljali kamor naj bi občani odda. pripeljati vozilo v Novo me­ dosegli sporazuma. Nedavno tudi servise za vozila Fiat, jali odgovore. Začudo pa sto ali v Ljubljano, zato ni tega pa so prizadevanja Met- Opel, Volkswagen in TAM. so doslej na vseh 500 an. čudno, če je želja po lastni ličanov naletela na razumeva­ Načrti za novo avtomeha­ ketnih listov dobili le 3 avtomehanični delavnici rasla nje: gradbeno podjetje SGP nično delavnico, ki bo stala v odgovore. bližini komunalnega podjetja, upoštevajo možnost dogradit­ Ali so res vsi tako za­ Jesenski posevki že v zemlji ve. Zaenkrat bodo zgradili le dovoljni s poslovanjem ali večji delovni prostor s po­ ne oddajajo anket iz dru­ trebnimi skladišči in uprav­ gih vzrokov? Občinska Jesenska setev je v okolici Metlike že končana nimi prostori, v bodočnosti skupščina je nameravala — Odkup krompirja je vendarle stekel pa bodo po potrebi delavnice na podlagi odgovorov in povečali ter postavili še ben­ pripomb občanov poskrbe. Na področju metliške zadru­ pa letos krompirja niso mo­ cinsko črpalko. Stroji in ti za boljšo organizacijo ge je jesenska setev že pov­ gli pravočasno prodati, so var­ oprema za metliško delavnico dela in odpraviti morebit­ sod končana. To je omogo­ čevali z denarjem in kupovali so pretežno že kupljeni. no pomanjkljivosti. Stran­ čilo zelo ugodno vreme, kakr­ manj gnojil. V nasprotju s Medtem ko bo SGP PIONIR ke, ki so dobile anketne šnega kmetovalci oktobra že tem pa je bila zadruga dobro v gradnjo vložil okoli 35 mi­ liste, jih lahko še vedno nekaj let ne pomnijo. Tudi le­ založena z vsakovrstnimi se­ lijonov dinarjev, je občinska pošljejo — tudi po pošti. tošnja setev pa ni minila brez meni, in jih ima še na zalogi. skupščina Metlika prispevala nevšečnosti, kakršne so v na­ Z odkupom krompirja so zemljišče ter poskrbela za šem kmetijskem gospodarstvu imeli letos velike skrbi tako komunalno ureditev. že običaj. kmetovalci kot zadruga, pred Predvidevajo, da bo še letos Jutri bo v Metliki tehnični prevzem prenovljene Merca- Gasilski dom kratkim pa so le našli kupce. stavba zgrajena do III. faze Trgovine so začele dobivati torjeve trgovine, na kater0 potrošniki že komaj čakajo. Krompir so začeli odkupova­ in da bodo v njej začeli po­ bo kmalu dokončan nitrofoskal, znano umetno Računajo, da bodo v nekaj dneh namestili še opremo ti. Doslej so ga prodali na pravljati avtomobile maja gnojilo, šele takrat, ko so bili in blago, tako da se bo redno poslovanje v kratkem Drašičani s polno paro do. Reko, v Delnice in v gostišča prihodnje leto. že vsi posevki v zemlji, prej začelo. (Foto: Ria Bačer) končujejo svoj gasilski dom, ob Luiziani že okoli 20 vago­ Pa ga ni bilo mogoče nikjer katerega otvoritev je predvi­ nov, tako da so tržni presežki dobiti. Drugih umetnih gno­ dena za konec novembra. V v glavnem oddani. Cene pa so jil ni primanjkovalo, pač pa noviam gasilskem domu so letos zelo nizke, saj so kmetje so jih letos na metliškem po­ tudi prostori za družbene or­ prodajali krompir po 45 din, Podzemelj: za beljenje je zmanjkalo dročju manj porabili kot lani. ganizacije in večja dvorana. belega pa po 50 dinarjev. Za­ Prebivalci Drašič so pri grad­ Kmetje navadno krompir druga pri prodaji ni imela V Podzemlju imajo kar dve trebni večjih popravil, zlasti pradedje sedanjih učencev, nji pridno pomagali s prosto­ zamenjujejo za gnojila, ker nobenega zaslužka. šolski stavbi, a sta obe po- tista, ki je bila zgrajena še sta dobili novo opremo. Prav voljnim delom, zbrali so tudi v prejšnjem stoletju. Med le. tako so kupili nekaj potreb, tošnjimi počitnicami sta obe ne opreme za upravne pro­ precej materiala, nekaj mili. šoli precej pridobili, marsi­ store. jonov pa je primaknila obči­ na. Zadruga je le dobila vinsko klet kaj so preuredili, a za belje­ 7- razredna šola v Podzem­ nje prostorov je zmanjkalo lju močno pogreša zlasti te. denarja. S sredstvi, ki so bi­ lovadnico. Letos se jim obeta Metliški odborniki Pred mesecem dni je kmetijska zadruga v Metliki spet prevzela v uprav- la na razpolago, so preple. možnost, da bodo za pouk Ij'anje vinsko klet od podjetja Slovenija-vino — Hkrati s kletjo so prevzeli skali vsa okna in vrata, na telesne vzgoje dobili vsaj za­ se bodo sestali hodnikih so tla z opeko za­ tudi obveznosti do odplačevanja kreditov silen prostor, šola se je od­ V četrtek, 3. novembra, bo menjali s teraco tlakom, ure­ ločila staro župnijsko dvo­ v Metliki seja občinske skup­ dili so prostor za zbornico in ranico popraviti in preuredi­ Dolgo so tekla pogajanja Klet so prevzeli z vsemi cijski krediti iz republiških pisarno ter nabavili nekaj no­ ti ter po možnosti še pred ščine, na kateri bodo obrav­ nie<3 kmetijsko zadrugo Met- obveznostmi, zato ne bo lah­ virov. vega pohištva. Dve učilnici, zimo usposobiti prostor za navali predvsem osnovno šol­ "ka in podjetjem Slovenija- ko uresničiti vseh načrtov. Trenutno je v veliki kleti ki sta imeli doslej še klopi, v pouk. stvo in 9.mesečno realizacijo vino jz Ljubljane, končno pa Zadruga namerava v kleti malo vina. Vse zaloge je pod­ katerih so sedeli dedje in Če bi hoteli v obeh šolskih gospodarskih uspehov. Raz­ jetje Slovenija-vino odpelja­ *o Metličani le dobili nazaj urediti predelovalnico in še stavbah opraviti vsa druga lo, lastni pridelek KZ Metli­ pravljali in sklepali bodo o svojo klet, ki je doslej često nedograjeni del kleti, vendar mlina večja popravila, bi mo. ka in dosedanji odkup vina zaključnih računih skladov menjala gospodarje. bodo pri tem potrebni sana- rali imeti več milijonov. Ker pa nista tolikšna, da bi klet BREZ DENARJA jih nimajo, bodo morali še ter o nekaterih drugih drob- napolnila. ne greste skoraj nikoli v počakati nejših tekočih zadevah. Pred kratkim je zadruga dobila preko banke 10 mili­ trgovino; navadili smo se Nepričakovano je umrl jonov dinarjev kratkoročne­ sproti plačevati vse, kar ga posojila, potrebnega za jesenski odkup vina, potre­ . otrebujemo- Kaj pa DO­ bovali pa bi okoli 50 milijo­ VIKTOR ŠVIGEU LENJSKI LIST — ste nov, če bi hoteli pokupiti meHIškitffl-eolnik nekdanji predsednik Prosvetnega društva v Metliki, razpoložljive količine vina na zanj naročnino že porav­ pevovodja in režiser svojem področju. Vendar za­ nah? če je morda niste, četek je in obstaja upanje, Zaslužnega tovariša, ki je skozi 20 let oblikoval da bo prihodnje leto klet ve­ pošljite denar takoj, če duhovno podobo našega mesta, bomo zvesto ohranili liko bolj izkoriščena. v lepem spominu. želite list nemoteno pre­ Z letošnjim lastnim pridel­ KRKA Metlika 25. oktobra 1966 kom vina se metliška zadru­ jemati še naprej. ga pohvali, ne toliko glede Lepo vas pozdravlja TOVARNA ZDRAVIL PROSVETNO DRUŠTVO V METLIKI kohčine, pač pa je kvaliteta mnogo boljša, kot je bila v UPRAVA LISTA NOVO MESTO preteklih letih. Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel. 21-304, Novo mesto viji je bil ves čas v opoziciji ter se bo- Fabjana iz Črnomlja, ki se je posebno prvi obsojen na smrt ter 9. decembra rd za delavske in kmečke pravice. S izkazal pri pobegu iz zapora in napadu 1941 v Trstu ustreljen. svojimi ognjevitimi govori na zborova­ štirih partizanov na italijansko patru­ Ob istem času je v ljubljanski bol­ NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ njih je postal znan širšemu krogu pre­ ljo pri Gribljah 6. septembra^ 1941. Za nišnici ugašalo mlado življenje inženir­ bivalstva Bele krajine in Dolenjske. komisarja so imenovali kmeta Jožeta ju agronomije Janezu Marentiču iz Bo­

Povezal Se je z naprednim delavskim Mihelčiča iz Semiča, ki je bil znan po ginje vasi, ki se je zaradi neprestane­ V prihodnjih tednih nabiramo naslednja zdravil- gibanjem in postal tribun naprednega svojih naprednih političnih nazorih in ga preganjanja po zaporih do kraja iz­ sudstva. V imenu množic je 1939 pod­ neprestanih spopadih z vladajočimi mučen in neozdravljivo bolan zatekel na zelišča: pisal v Celju pristop v zvezo delovne­ strankami v stari Jugoslaviji. v bolnišnico in od izčrpanosti umrl. Listje: bršljana 250 S din, regrata 200 S din, ga ljudstva. S tem manifestom so bile četa je odšla na prvi skupni borbe­ Bil je prvi organizator Komunistične izražene težnje vsega naprednega giba­ ni pohod z namenom, da bi se pridru­ partije v Beli krajini in član CK KPS. jetrnika 1000 S din, ozkolistnega trpotca 300 S din. nja v Sloveniji, špehar je bil osebnost, žila partizanskim enotam na Bučki in Umrl je prav v času, ko j'e njegovo Rastline: smetlike 200 S din, skržolice 300 v katero so verjele množice in mu sle- Krškem polju v boju proti Nemcem, dolgoletno revolucionarno delovanje O-^e v političnem boju. V začetku osvo­ ki so pričeli v teh krajih izseljevati začelo roditi sadove in ko bi bil naj­ S din. bodilnega gibanja je odigral pionirsko slovensko prebivalstvo. V noči od 1. bolj potreben svojemu ljudstvu. vlogo. Boj ljudstva se je postopoma na 2. november se je četa zaradi iz­ Korenine: bodeče neže (kompave) 700 S din, Razvil do splošnega upora, Bela kraji- Tako Je padal prvi cvet osvobodilne dajstva v Gorenjih Lazah spopadla z gozdnega korena 600 S din, medvedovih tac 700 Sdin, n borbe v Beli krajini: tisti, ki so se a Pa je bila ves čas borbe najmoč- nad 300 odlično oboroženimi Italijani. ne prvi in tako rekoč z golimi rokami malega divjega janeža 1700 S din, rebrenca (pastina- Jše oporišče slovenskih borcev za V neenaki borbi je padlo ali zgorelo dvignili k uporu v razmerah, ko je bil svobodo. Medtem ko je zločin nad špe- v plamenih 19 borcev: Alojz Fabjan in ke) 320 S din, rumenega regrata 300 S din, baldrijana sovražnik na višku svojih moči. Spod­ narjem in Mukavcem boleče odjeknil Jož e Vrščaj iz Črnomlja, Polde Jer­ 1000 Sdin, beladone 600 Sdin. bujala jih je vera v lastno moč in v v srcih prebivalstva, se je v noči od man in Vinko švajger iz Loke prj Čr­ svoje ljudstvo. Okupatorjevi streli v na 2. november 1941 odigrala še nomlju, Stanko Jakšič iz Doblič, Vik> Razvojah 28. oktobra 1941 in napad Plodove: celega šipka 200 S din, gloga 200 strašnejša drama, ki je terjala smrt 19 tor Goršek z Dobliške gore Pavel Italijanov na I. belokranjsko četo na Sdin, češmina 500 Sdin. borcev I. belokranjske čete. Kranjc s Hrvaškega, Lojze Gajzer s Gorenjih Lazah ter vsi drugi strašni Ptuja, Ivan črnič, Jože Slobodnik in Ob znanem napadu na italijansko dogodki med vojno pa niso mogli zlo­ Razno: gomolje jesenskega podleska 420 S din. Anton Prus iz Metlike, Franc Obrul iz stražo ob železniški progi prj Vranovi- miti volje do zmage ljudstvu, ki so mu ći Rosalnic, Franc Matjašič iz Rosalnic, h 11. avgusta so odšli iz Črnomlja bile ves čas vojne za zgled prav prve Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih do­ Ivan Kopinič iz Radovičev, Franc Ko- Prvi partizani v-gozdove. Kmalu nato žrtve. Ob dnevu mrtvih in ob 25. ob­ vačič in Slavko Cerjanc iz Gradca ter bro poznate! Nabrana oddajte najbližji kmetijski Je odšla v ilegalo metliška skupina in letnic prvih žrtev, ko bomo na števil­ Lojze Muč in Lojze Jakijič iz Zemlja. zadrugi ali naši odkupni postaji v Novem mestu, skupini iz Gradca ter Semiča Vsi — nih komemoracljah polagali vence na •*° Po številu — so se združili 28. okto­ Takrat je padel tudi neki delavec iz spomenik^ in grobove, se jih še poseb­ Novi trg 9. v Furlanije, ki se je bil pridružil tej če­ bra na hribu Smuk nad Semičem v I. no spominjamo. belokranjsko četo. Za poveljnika čete ti. Jože Mihelčič je bil u.iet m poznHe So imenovali drznega partizana Alojza v Ljubljani pred italijanskim sodiščem JANEZ VITKOVIČ | Zadeva »RIBIČI« znova pred skupščino »V pomoči sirotam najdem zadovoljstvo« Kot jara kača se vlečejo spori med ribiško družino Mirna in njenim sevniškim V oktobrskem popoldnevu so oskrbovanci doma v Impoljci posedali na pododborom. Trenutno prav­ klopcah na dvorišču in se greli na toplem jesenskem soncu. Na vprašanje, zaprav sploh ni mogoče ugo­ kam naj se obrnem, so gledali prestrašeno. Ni bilo odgovora - Eden izmed toviti, kdo pije in kdo plača, nekatere stvari pa raziskuje njih, gluhonem starček, oblečen v progasto obleko, mi je ponudil papir in celo sodišče. Nedavno so sev- svinčnik, na katerega sem zapisal, da bi rad govoril s Tonetom Starcem, niški ribiči znova vložili zah­ njihovim bolničarjem. Popeljal me je k njemu. Sedela sva v čisti, svetli tevo za odcepitev občinske­ čakalnici ambulante, pila kavo in se pogovarjala. Na kolenih mu. je sedel mu svetu za kmetijstvo in dveletni sinček, ki ga v oddaljenem domu nima kdo čuvati. Naj govori gozdarstvo. Kaže, da bo ob­ činska skupščina to dolgo Tone sam: pravdo znova obravnavala na prvi seji. »Ze osam let živim in de­ parket v sobah in preuredili pridelali dovolj krompirja za lam v tem domu, kjer s se­ sanitarije. Čaka nas še kuhi­ vse leto.« dmimi strežnicami skrbimo nja, da jo bomo modernizi­ Na vprašanje, kako dolgo Svet bo izbral za 115 ljudi. Med njimi je tri rali in s prenosnim dvigalom namerava še ostati v domu, najugodnejšo rešitev četrtine duševnih bolnikov, ki oskrbovali jedilnico v gor­ se je Tone, ki izredno študi­ Občinska skupščina v Sev­ pa niso nevarni, precejšnje njem nadstropju. Občine, ki ra srednjo medicinsko šolo, nici je sredi poletja ustanovi­ število je tudi oslabelih starč­ plačujejo za enodnevno oskr­ pošalil: »Kaže, da bom kar la posebno komisijo, ki naj kov, ki ne morejo več s poste­ bo bolnka 1000 do 1500 starih tu zaslužil pokojnino, če bom prouči, kako bi usposobili za lje. Med našimi varovanci so dinarjev, pa bi rade, da bi takrat potreben oskrbe, bom rabo jamo grobnico, ki jo je ljudje vseh starosti: od 13 do preuredili tudi sosednjo stav­ pa že tako na pravem mestu.« pomanjkljivo zgradila grad­ 92 let. Zadnja tri leta priha­ bo za ostarele upokojence, Ko sem odhajal in premiš­ bena grupa že hkvidiranega jajo k nam tudi težji dušev­ ker je dom sedaj že prepoln. ljeval o Tonetu in njegovem podjetja .Marok'. Za nesolid­ ni bolniki, in povem vam, da Kljub razmeroma majhnim delu, me je postalo sram no delo in napake pri grad­ vsakdo ne bi zmogel tega de­ prispevkom občin so naši pred seboj. Vedel sem, da za nji podjetja seveda ne more­ la.' Občasno nas obiskuje in oskrbovanci dobro preskrb­ svoj nesebični trud ni terjal jo več bremenita. Komisija je nam pomaga tudi dr. Pesjak ljeni in nahranjeni. Nekaj si ustreznega plačila, saj je v pripravila več variant, kako iz Sevnice pomagamo tudi sami, obdelu­ njem našel več: osebno za bi stvari popravili, najugod­ Stanujem kar v domu, jemo svoja polja in oskrbu­ dovoljstvo, ko pomaga siro­ nejšo rešitev pa bo na prvi prost nisem tako rekoč niko­ jemo živino v hlevu. Letos tam, ki jih celo sorodniki kaj prihodnji seji izbral svet za li, ponoči moram redno vsta­ smo s pomočjo naših ljudi redko obiskujejo. M. L. kmetijstvo in gozdarstvo. jati, da dajem bolnikom zdra­ vila. S temi ljudmi ne moreš in ne smeš biti grob. Marsi­ »S TRTO ZVEZAN, S KLINCEM ZBIT.« Betežni sev- katera strežnica, ki mora tu niški most čez Savo je prejšnji teden dobil še eno biti hkrati čistilka, ne zdrži Uspehi in težave veterinarske postaje oporo. Debeli hlodi, ki ležijo na vozišču mostu, mu in nas zapusti, še preden ji z verigami pomagajo, da se drži nad Savo (Foto: Legan) Računajo, da bo imela vete­ poteče poskusna doba. Pri nas rinarska postaja letos poldru­ je treba trdo delati Sevniška veterinarska postaja ima 750 S-din izgu­ be pri vsaki plemenici gi milijon dinarjev izgube. Največ preglavic nam dela­ Dogovorjeno je,* da bo pri­ jo oskrbovanci, ki so nagnje­ manjkljaj poravnal kmetijski ni k pitju alkoholnih pijač. Odborniki sevniške skupšči­ je. Veterinarji postaje so le­ kombinat Sevnica iz dohod, Prireditve za občinski Naš dom ni zaprtega tipa, ne so na zadnji seji dejali, tos tudi uspešno zatrli ko­ ka pri odkupu živine in mle­ nimamo ne čuvajev ne vra­ da so v glavnem zadovoljni košjo kugo in proti njej cepi­ ka. Če bi v prihodnje ta vir praznik tarja. Zgodi se, da nam kate­ z delom sevniške veterinar­ li 3823 kokoši. Po predvide, usahnil, bi bila postaja pri­ ri izineč njih zaide v bližn,;o ske postaje, odkar se je le. siljena povišati skočntno, ki gostilno, kjer si kupi pijače, nem načrtu poteka tudi le­ % TOREK — 8. novembra; ob 16. uri šahovski ta odcepila od Brestanice. tošnja tuberkulinizacija 2000 že doslej znaša kar precej: brzopotezni turnir v kolodvorski restavraciji v Sev- in težave so tu. Ker so kljub 3000 S din. našim prošnjam in pritož­ Odbornik šalamon iz Gaber- goved, saj so v spomladan­ niči bam dajali oskrbovancem pi­ ja je ob tej priložnosti pred­ skem času preizkusili že 36 £ SREDA — 9. novembra: ob 15. uri otvoritev jačo, smo jih prisiljeni obla­ lagal, naj bi tudi pod njihovo odst. živali, druge pa bodo v nove trgovine na Bregu; ob 16. uri ogled Doma one• čiti v progaste obleke, da se vasjo naredili osemenjevalno jeseni Otroci so še ostali moglih in nove trgovine v Loki; ob 16. uri predno• ne morejo oddaljiti z našega postajo. Vendar niso brez težav. Ka­ na cesti stne vožnje s kolesi in skiroji v Sevnici. «» ČETRTEK — 10 novembra: ob 8. uri jesenski dvorišča. Na področju veterinarske že, da jim bo župnijski urad Na nedavni seji občinske kros pionirjev in pionirk osnovne šole Sevnica; oh Odkar smo preuredili dom, postaje so v letošnjem letu odpovedal nujno potrebne 16. uri ekipno tekmovanje v kegljanju v Sevnici je v tem pogledu naše delo dosegli 77 odst. oploditev ple- prostore, precej težko pa se skupščine v Sevnici so govo­ + PETEK — 11. novembra: Ob 8. uri tekmova­ nekaj lažje. Sodobneje smo menic, kar je boljši uspeh, otepajo tudi finančnih težav. rili tudi o otroškem varstvu. Pri vsaki kravi, ki jo umet. nje v rokometu za prvenstvo osnovnih šol Sevnice; opremili pralnico, položab kot znaša republiško povpreč. Kljub prvim korakom in no osemenjujejo, imajo 750 ob 16.30 tekmovanje šahovskih ekip sindikalnih po S din izgube, ta znesek pa uspehom, ki so bili na tem družnic in »Svobod« v restavraciji v Sevnici; ob se bo s podražitvijo bencina področju že doseženi, je osta­ 19.30 operetno-baletni večer v domu TVD Partizan. še povečal, saj imajo zelo lo še precej otrok prepušče­ # SOBOTA — 12. novembra- ob 8. uri slavno­ Nove zidanice okoli Malkovca raztreseno področje, ki ga je stna seja občinske skupščine; ob 9. uri komemora­ nih cesti. Pri tem so zlasti treba vsak dan obiskovati. cija pred spomenikom v Sevnici; ob 10. uri ogled Prejšnji mesec je malkovsko klet prevzelo novo­ prizadeta otroci staršev, ki Kopitarne v rekonstrukciji; ob 12 uri otvoritev pre­ meško trgovsko podjetje Hmeljnik težje plačujejo prispevke za novljene pekarne; ob 9. uri rokometna turnir med varstvo otrok. Ker po mne­ šolami Tržišče, Krmelj in Šentjanž na igrišču »Svo­ Predaval bo R. Albreht bode« v Krmelju in rokometno srečanje A in B ekip Kljub slabim cestam priva- zidanic, predvsem na Kom- nju odbornikov ne bi kazalo Občinski komite ZK v Sev­ Krmelja; ob 19.30 otvoritev novega kinoprojektorja biijo idilični grički okoli Mal­ palci. Kot so nam povedali, nici je za deveto letošnje pre­ uvesti različne cene glede na v Krmelju. kovca mnogo turistov. Tja lahko obiskovalci vsak čas davanje zaprosil namestnika zmogljivost staršev, so skle­ radi zahajajo predvsem lju­ kupijo v kleti pijačo, saj živi $ NEDELJA — 13. novembra: ob 9. urj medobčin­ zveznega sekretarja za delo nili, da bo treba proučiti sko strelsko tekmovanje na igrišču za Sevnično: ob bitelji pristnega cvička, ki je oskrbnik v vasi, če ga že ne tov. Romana Albrehta, da bi znan daleč okoli. Ko smo dobite pri delu v kleti ali v možnosti zbiranja samopri­ 10. uri rokometna tekma in Ob 15. uri nogometna govoril o nagrajevanju po tekma pred domom TVD »Partizan« v Sevnici; ob pred nekaj dnevi obiskali tr- bližnjih vinogradih. Letošnja spevkov. V sevruški šoli sta­ ekonomskih enotah. Tov. Al­ 8. uri odkritje spominske plošče padlim v NOB — gače, ki so pospravljali zad­ toča je sicer občutno zmanj­ breht je na to že pristal in ne sedaj starše varstvo ene­ nje letošnje grozde laškega šala pridelek, vendar računa­ v Zabukovju. bo v Sevnici predaval v bliž­ ga otroka 4000 S-din na me­ Delavska univerza bo v prazničnih dneh predva­ rizlinga, nas je presenetilo jo, da bodo z nakupom vina nji prihodnosti, ko se bo sec. Oskrbe je trenutno de­ jala v številnih krajah filme o NOB. vse večje število ličnih novih od sosednjih kmetovalcev službeno mudil v Sloveniji, imeli tri in pol vagona vina, konec ANICA ležno 43 otrok. kolikor imajo prostorov in posode Prosvetni delavci Pričakujemo, da bo novo­ zahtevajo meško trgovsko podjetje Hmeljnik znalo bolje izkori­ Prosvetni delavci sevndške stiti bogastvo Malkovca, kot osnovne šole in njenih po­ ga je nekdanja sevniška kme­ M-HINKO družnic zahtevajo, naj se ta­ tijska zadruga. Malkovska koj izboljša njihov material­ klet je bila namreč prejšnji imetebi c ni položaj, ne glede na novi mesec prodana Hmeljniku za zakon o financiranju šolstva, 20 milijonov starih dinarjev. mi ic ir milic ki bo začel veljati prihodnje Hkrati s kletjo sta bila pro­ leto. Ugotavljajo, da je nera dana tudi 2 hektarja vinogra­ zumljivo, da imajo kot učite­ dov. Leta 1616 tega gradu krški škofje 3. GRADIČ ZAGORICA je bil gradič prodan baronu Frey lji in predmetni učitelji tako še niso prodali, pač pa so se ga Severno od Mokronoga, kaka dva Wrchnu, nato ga je dobil v last ba- nizke osebne dohodke, kot menda nedolgo po tem polastili kilometra stran, stoji na prijaznem ro? Andrej Rapicio. Njegova hči da družba ne bd cenila nji­ Maurer zmagal Turjačani, ki so verjetno grad po­ sončnem bregu gradič Zagorica. Elizabeta se je poročila z gospo hovega dela. Občinski sindi­ v Sevnici pravili. Ti so bili tedaj tudi gospo­ Okrog so sadovnjaki in dobre njive dom Jurijem Schreiberjem, ki Je kalni svet jih v zahtevah Na šahovskem brzopoteznom darji na Rakovniku, kjer je že ne­ zapustil gradič sinovoma Francu, podpira, ker smatra, da so turnirju za oktober je v Sevnici zmagal gost ŠD Ljubljana Mau. kaj stoletij stal velik grad. V prvi župniku v Svibnem, in Ernestu Ja­ upravičene. Na občinski upra­ rer z 12 točkami, drugi so so raz­ kobu. V prvi polovici 18. stol. je bil vi so zatrdili, da bodo v bliž­ vrstili: Timer 10, Dvojmoč 9.5, polovici 17. stoletja je bil na škrlje- Gačnik 9, Marolt 7,5, Stopar in vem gospodar Gašper baron Kaj. tu gospodar vlastelin Vincenc Bar- nji prihodnosti naredili, ko­ 9 -J •?, 3ffl* inž. Novak po 7 In tako dalje. želj. 1670 se omenja kot njegov na­ tollis, ki je umrl 1739, nakar so do­ likor je v njihovi moči. D. B. slednik sin Janez Daniel. Po ne­ bili gradič v last njegovi dediči, v srečni smrti barona je postala last­ imenu katerih je gospodaril baron Kajetan Gall, ki je bil lastnik gilte nica škrljevega njegova vdova Ma­ Stolp Spodnji Mokronog, gilte na rija Margareta pl. Kaj zel j, roj. Sv. vrhu itd. Končno je gradič pri­ TRGOVSKO PODJETJE Schernburg. Ta se je 1695 preselila šel pod gospoščino Mokronog, ko Je SEVNICA iz Mokronoga na grad škrljevo in 1824 dvorec kupil baron Mandell- tam umrla 1724. Grad je zapustila Temu je sledil baron Berg. Nato je svojemu sorodniku Karlu Zmago- Gradič Zagorica dvorec prišel v roke kmetu Kerži- nudi potrošnikom v svojih prodajalnah vse miru pl. Kajzelju. 1738 pa je škrlje­ ču, katerega vnuki še danes tu go­ vrste prchranbenega in industrijskega blaga vo pripadlo Francu Antonu pl. Lan. spodarijo. ter travniki, malo više nad dvor­ genmantlu. Kasneje so gospodari­ po zmernih cenah. cem pa vinogradi in lepi gozdovi. li tam tudi plemiči Russensteini in II. GRADOVI MIRENSKE DOLINE Wernekerji. Za njimi so imeli grad Sprva je gradič spadal pod mi- IZVEN MOKRONOŠKE DEŽELSKE Obiščite nas in prepričali se boste o kon­ rensko gospoščino, ker ga je 1275 Schullerji, Vašiči, Skedli, Pavlin Friderik Mirenski kupil od opata SODNIJE kurenčnih cenah in solidni postrežbi! ter pred zadnjo vojno salezijanci. Konrada Stiškega, Kasneje so tu Mirenska dolina je bila že Valva­ Nafo je grad škrljevo prišel kot gospodarili pl. Gallenbergi, ki so v sorju znana kot dolina gradov. Ro­ ljudska imovina v občinsko upravo. bližini zgradili konjušnico. Potem dovitna zemlja, bogata polja, socru PRED KONFERENCAMI KO SZDL V TREBANJSKI OBČINI Predvsem: DELOVNI DOGOVOR Pred nami so letne konfe­ litike, krepitve samoupravlja­ čini močno pod republiškim rence krajevnih organizacij nja ter nagrajevanja po de­ povprečjem. Da imamo v na­ Socialistične zveze, na kate­ lu, saj so ta vprašanja živ­ šo organizacijo vključenih le rih bomo dali obračun za ljenjskega pomena za sleher­ 51 odst. volilcev, to nikakor delo v preteklem letu, izvoli­ nega občana. Razpravljati pa ni resničen odraz razpolože­ li nova vodstva krajevnih or­ bomo morali tudi o organi­ nja občanov, temveč bolj po­ ganizacij in občinsko konfe­ zacijskih vprašanjih, o meto­ sledica šibkosti našega delo­ renco ter sprejeli naloge za dah dela, o članstvu, o pro­ vanja. Da bi povečali učin­ prihodnje leto. Letošnje kon­ gramiranju in o vprašanju kovitost organizacije, je tre­ ference so toliko pomembnej­ kadrov Ker so nam zadnji ba ločiti obveščanje formira­ še, ker se nahajamo pred kongres Socialistične zveze nja stališč, forumske oblike zahtevnimi nalogami gospo­ ter plenumu Zveze komu­ dela pa zamenjati z oblika­ darske in družbene reforme nistov dali bogate napotke, mi neposrednega dela s čla­ ter pred volitvami. se bomo morali z vsemi ni. Če gre le za obveščanje Nobena izmed konferenc ne močmi zavzeti, da jih bomo občanov, se moramo v bo­ bo mogla mimo neka­ uresničili. doče bolj posluževati časopi­ terih najvažnejših vpra­ Po številu članov Sociali­ sov, radia in televizije; se­ šanj bodoče gospodarske po­ stične zveze smo v naši ob- stanke, posvetovanja in raz­ govore pa organizirati le te­ daj, kadar hočemo izmenja­ ti mišljenja in oblikovati sta­ lišča. Tako se bomo izognili Še 146 metrov glavnega voda prepogostemu sklicevanju ljudi in ustvarili pri obča­ Opomniti je treba tiste, ki že imajo tekočo vodo, nih zaupanje v sprejete do­ pa prispevka še niso poravnali govore. Posebno pozornost mo­ Sedaj gredo mokronoški malčki lahko vsak dan v vrtec, njihove matere pa z manj ramo posvetiti programi­ Gradnja mokronoškega vo­ jana, ki so obveznosti porav­ skrbi na delo. Takole so se prejšnji teden zbrali na dvorišču ža sodnijo, da jih bo, ranju bodočih nalog. To za­ .stric' slikal (Foto: M. I^egan) dovoda se bliža kraju. Da bi nali, pa jo nosijo še s škafi vzema v pravilniku občinske voda pritekla po zadnjih 146 iz bližnjih vodnjakov. organizacije SZDL, ki ga ob­ metrih glavnega voda v nase­ Da bi imela voda v ceveh činski odbor pravkar daje v lje Florjan, je treba še blizu razpravo, posebno mesto. Tre­ Na zborih predvsem na skupščine skupnosti soci­ dva milijona starih dinarjev; dovolj velik pritisk, gradijo na Žalostni gori tudi rezer­ ba je opozoriti na resnične o srednjeročnih kreditih alnega zavarovanja delavcev, v to je vključen tudi dolg iz­ možnosti, ko določamo bodo­ ki ima sedež v Novem me­ vajalcu del komunalnemu voar, ki bo stal 8 milijonov če naloge, saj je veliko bo­ Zaradi pomanjkljivo se­ stu, so v tej volilna enoti 13. stanovanjskemu podjetju iz S-din. Polovico zneska bo lje, da se lotimo manj stva­ stavljenih srednjeročnih na­ oktobra izbrali za novega Trebnjega. Znova je treba prispevala angleška dobrodel­ ri, pa tiste uresničimo. črtov gospodarskih organiza­ člana Toneta Severja,. načel­ opomniti nekatere Mokrono- na organizacija, katere za­ stopnik je poleti v spremstvu Preudarno moramo odloča­ cij je občinska skupščina v nika oddelka za družbene žane, ki prispevka še sedaj Trebnjem na zadnji seji skle­ niso plačali, čeprav imajo že predstavnikov Rdečega križa ti o posameznikih, ki bodo službe pri občanski upravi v obiskal Mokronog, polovico kandidirali v vodstva krajev­ nila svoje ugotovitve posredo­ Trebnjem. Prav tako bodo tekočo vodo; prebivalci Flor- sprejema in odda­ vati podjetjem, ki naj načrte pa bo dal KPD Dob. nih organizacij in občinsko morali v volilni enoti upoko­ konferenco, hkrati pa je tre­ ponovno pregledajo in izpo­ Ko je nedavno gorelo go­ ja vaše želje jencev iz/voliti namesto dose­ ba misliti na medsebojno polnijo. Občinski sindikalni Šentruperska trgovina spodarsko poslopje Jožeta danjega člana Ludvika Slaka sodelovanje pri izbiri bodo­ svet meni, naj o njih temelji­ bo odprta v tednu dni Ziherla, se je pokazalo, da novega zastopnika. čih kandidatov. teje razpravljajo t/udi sindi­ Ker so se šentruperčani hidranti prav nič ne koristi­ Bič: asfaltirali so kalne podružnice, saj je v Naloge, ki so pred našo pritoževali in spraševali, za­ jo, če gasilci nimajo ustrez­ podjetju zaposlenim delav­ organizacijo, so letos tako priključke kaj tako dolgo ni odprta nih priključkov. Ker sami ni­ cem srednjeročni načrt tako Konferenca bo sredi obsežne in zahtevne, da se »gornja Merca tor jeva trgovi­ majo denarja, da bi jih ku­ Prejšnji teden je novome­ rekoč življenjskega pomena. jih je treba lotiti z vso re­ novembra na v šen trupe rtu, smo o tem pili, so prejšnji teden zapro­ ško Cestno podjetje asfaltira­ Srednjeročni programi bodo snostjo. Uresničili jih bomo vprašali na upravi v Treb­ sili zavarovalnico, naj prispe­ lo priključke avto ceste v Bi­ ena glavnih točk tudi na obč­ Občinski komite ZMS v le tedaj, če se bodo razen njem. Povedali so nam, da va del denarja, saj bd bila ču. Vaščani so tega zelo ve­ nih zborih sindikalnih po­ Trebnjem bo v kratkem začel jo bodo odprli čez teden vodstev zavzemali zanje tudi dobro opremljena gasilska seli, saj so se tako znebili družnic, ki se bodo začeli pri­ pripravljati redno občinsko dni. Posebna inventurna ko­ člani organizacije in občani. služba tudi zavarovalnicam v poletnega prahu in jesenske­ hodnji mesec, še prej pa bo mladinsko konferenco, ki bo misija je morala urediti ne- korist. SLAVKO KR2AN ga blata. imelo občinsko sindikalno .katere notranje nepravilnosti sredi novembra. Do takrat vodstvo sestanke s posamez­ in težave, preureditev trgovi­ bodo imeli-konference v vseh nimi izvršnimi odbori sindi­ ne pa se je malo zavlekla. mladinskih aktivih, kjer bo­ kalnih podružnic. Zgornja prodajalna bo odslej do govorili o dosedanji de­ specializirana za prodajo teh­ inDUSTRIJfl m 0T0 R RIH VOZIL javnosti. Medtem ko imajo ničnih predmetov in gradbe­ Volitve v skupščino so­ nekateri aktivi, predvsem va­ nega materiala. Na upravi so ški v Mokronogu, na Mirni zatrdili, da se bodo potrudili, nOVO IT1EST0 cialnega zavarovanja in v Veliki Loki, kaj pokazati, tako da bodo kupci čimbolj Ker je sodniku občinskega za mnoge tega ne bi mogli zadovol jnd. OBRAT V BREŽICAH sodišča v Trebnjem Jožetu trditi. Malo prizadevni so zla­ Bizjaku potekal mandat čla­ sti v delovnih organizacijah. Pravilnik v razpravi Prejšnji teden so na občin­ skem odboru Socialistične zveze v Trebnjem razmnožili DROBNE Z MIRNE in razposlali pravilnik občin­ pozdravlja za občinski pra­ znik vse prebivalce breži­ m KER JE V TRGOVINAH NA uprava na ta predlog ni niti od­ ske organizacije SZDL kra­ MIRNI zelo slaba izbira sadja in govorila. Domačini, ki so veliko jevnim odborom z namenom, ške občine in želi vsem zelenjave, ki je zaradi dolgih pre­ prispevali za cesto, bi radi tudi novih delovnih uspehov na vozov povrhu še dražja in več­ vedeli, kakšen je obračun stro­ da dobijo nanj pripombe čla­ vseh področjih! krat nagnita, je mirenska krajev­ škov asfaltiranja. Izvajalec del nov in vodstev. Pravilnik bo na skupnost sklenila, da naspro­ jim ga še do sedaj ni poslal. In v razpravi do občinske kon­ ti gasilskega doma postavi tržni­ še eno pripombo imajo: odkar so co. Mize, na katerih bodo kmeto­ cesto asfaltirali, so šli cestarji ference, ki bo predvidoma v valci in vrtičkarji prodajali kme­ z nje, na mostu pa že rasle tra­ januarju prihodnje leto. tijske pridelke, so že naročili. va. • V TOVARNI NALIVNIH PE­ • NEDOIX30 TEGA JE Vara RES so začeli izdelovati dva no­ Jerman iz Straže našla na cesti va dopolnilna proizvoda: plastič­ paket tovarne nalivnih peres, vre. ne reliefe kot šolska učila za den sto tisoč starih dinarjev in travniki in sadovnjaki so privabili hribih in gričkih. Grad so sezidali slovenskega človeka. Bil je velik ro­ spomina van je narave ki računaJ- označen z rdečo nalepko: Poaor, nike za učenje računstva v nitjih že zgodaj razne fevdalce, da so si doljub in sokol. Na gradu Rakov­ steklo! Podoben primer se je do­ šele turjaški gospodje, ki so ga na­ razredih osnovnih šol. godil tudi a pošiljko tovarne ši­ tu zgradili gradove. Omeniti mora­ to imeli dolga leta v lasti. V drugi niku so svoječasno kazali album s • KLJUB PONOVNIM OPOZO­ valnih strojev, kar priča o skraj­ mo tudi lepe vinograde, ki jih je na polovici 16. stoletja so grad dobili sliko tega grofa v sokolskem kroju RILOM nekateri Mirenčanl niso no malomarnem prevoBu poštnih obronkih šentruperških hribov na in s slovensko zastavo v roki. Tudi hoteli plačati dogovorjenega pri­ pošiljk. v last gospodje Apfalterni. V prvi spevka za asfaltiranje ceste. Ko­ stotine. Ta »mala dolina gradov« je njegov sin Henrik je bil odločen • ČEPRAV IMA MIRNA avto­ misija je sklenila, da bo izterja­ matiko telefonsko napeljavo, se imela na desetine danes večinoma slovenski narodnjak, umrl pa je vo prepustila oddelku za finance zveza z drugimi kraji ne dobi že porušenih gradov. Le nekateri star komaj 20 let. Tak je bil tudi pri občinski upravi. dosti prej, kot se je nekoč. Ra­ še stojijo, na primer Zapuže, Lanš- m DA KMETOVALCI PONUJA­ zen tega se pogovori zelo slabo drugi sin Anton, poznejši nemški JO VEČ ŽIVINE, kol je odkupi slišijo. Krajevna skupnost je o prež in škrljevo. Naj opišem tudi državni odposlanec. Dokler mu je posredniška trgovina, se vidi tudi tem obvestila upravo v Novem tiste, ki so bili že zdavnaj porušeni, živela žena (madžarskega pokole- iz naslednjega. V nasprotju s mestu. in one, ki so postali žrtve med NOB prejšnjimi leti, ko so se odkupo- U NA KRI2ISCU PRED Kolen- nja), je bila hiša po zgledu sloven­ valci skoraj stepli za vsako živin- (1941—1945). čevo gostilno je vse bolj potrebno skega deda slovenska. Njegov sin če, je letos čisto drugače. Kot da ogledalo, ker je ovinek sila ne. Robert Vajkard Barbo je bil sin te bi se iz rejcev norčevali, naro­ pregleden in je zahteval že več čajo, naj ljudje v jutranjih urah nesreč. 4. GRAD RAKOVNIK matere. Ko pa je umrla, je dobil pripeljejo živino, potem pa jih pu­ mačeho. Ta je odpravila vse slo­ stijo, da čakajo ves dan. naj bo m SMUČARSKA SEKCIJA telo­ 1340 je podelil oglejski patriarh vadnega društva redno vadi in se venske tradicije na gradu. Oče Ro­ dež ali sonce. Odkupovalcem pride nekemu Henriku de Gradnikh 20 čakanje prav, saj postane živina pripravlja na zimska tekmovanja. berta Barba Anton grof Barbo je lačna in lažja. Kmetijska zadru­ Na društvenem sestanku so pred zemljišč-v šentruperški fari v fevd. kratkim razpravljali, da bi za le­ bil kljub nemškemu pritisku žene ga kot posredovalec ne more dosti Deset zemljišč je bilo pri vasi Mir­ pomagati, ker je odvisna od za­ tošnjo zimo priredili zelo privlač­ na, deset pa med Mirno in šentru- skrajno toleranten in je kot deželni stopnikov teh podjetij. no tekmovanje — nočne skoke na odbornik na sejah poročal sloven­ smučarski skakalnici. Elektrika je Perško cerkvijo. Menda je tedaj že B BLIŽAJO SE DOLGE NOOI že napeljana, žarnice pa bi po­ stal tam grad Rakovnik. Gradnik je ski. Njegov sin Robert ni bil vzgo­ in javna razsvetljava bo vse bolj sodila podjetja, ka jih imajo v jen trdno v slovenskem duhu. Po­ potrebna. Kljub dobri volji skup­ zalogi za različne svečanosti najbrž prišel s Koroškega, kjer je Grad Škrljevo ščine in krajevne skupnosti pa kraj Gradnik. Bil je vitez, ki je po­ stal je artilerijski častnik, vendar napeljava še ni dokončno urejena. • ZNOVA JE ZAČEL DELATI večal prvotni manjši gradič Rakov­ je po končani prvi svetovni vojni Elektro Krško, ki ima še okoli šolski foto krožek. V kratkem bo polovici 17. stoletja je grad pripa­ pol milijona mirenskega denarja, organiziral tudi tečaj. nik ali pa ga je sploh na novo sezi­ pripeljal svojo baterijo v polni o- dal gospodom Gušičem, za njimi pa se nič ne zmeni, da hi svojo ob. d DOBENEC NIKAKOR ne mo­ dal. O tem nimamo zanesljivih po­ pa Tadiovlovičem. še kasneje se premi v Maribor in se je dal teda­ vezo tudi izpolnil. re prav zaživeti. Letošnjo zimo bi datkov. Valvasor omenja v kasnej. omenjajo kot gospodarji gradu ba­ nji slovenski vladi oziroma gene. • NA 2EIJO MIRENCANOV je kazalo uresničiti zamisli o smu. šem času Ivana Gradnika, ki je na ralu Maistru na razpolago v bojih komisija za cestno varnost pod­ carskih tečajih za šolsko mladi­ ron Hans Ludvik Gall in njegovi prla predlog, naj se uvede ome­ no in člane društva Partizan. Te­ čelu svoje čete padel v boju s Turki. dediči. Od teh je grad kupil grof z Nemci. Kasneje je stopil kot arti­ jitev hitrosti vožnje po novi as­ čajniki hi v domu našli prijet­ Grad je stal v ravnini ob Rakov- Maks Valerij Barbo, kateremu je lerijski kapetan v rezervo jugoslo­ faltni cesti. Novomeška cestna no zatočišče. niškem potoku" ki je bil nekdaj okrog 1760 sledil Jošt Vajkard grof vanske vojske. Ko se je vrnil na Poln rakov (odtod ime gradu!). H Barbo. V prvi polovici 19. stoletja svoj rodni grad, je v nemščini spisal gradu, ki je stal tik onstran meje je gospodoval na gradu grof Oton roman »Bela krogla«, kjer posrečeno hiokronoške deželske sodnije, je Barbo. Njegov sin Jožef Ema- slika tedanje razmere v Mirenski do- spadala zahodna polovica šentru- nuel grof Barbo (rojen 1825, umrl ini in na Slovenskem. Ko so leta 1943 Perškega polja, pa tudi obširni goz­ 1897 na Dunaju) je bil deželni in Nemci zasedli Mirensko dolino, so ga dovi in vinogradi na šentruperških državni poslanec ter je ves živel za imenovali za župana v šentrupertu. 31. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA 31. OKTOBER-SVETOVNI DAN VARČEVANJA

VARČEVANJE ZA NAKUP, GRADNJO, Sledite zgledu 200 varčevalcev, ki že varčujejo za nakup, gradnjo, dograditev in preureditev stanovanj in stanovanjskih hiš! DOGRADITEV IN PREUREDITEV 200 varčevalcev se je pri Dolenjski banki in hranilnici s posebnimi pogodbami dogovorilo, da bodo privarčevali v nekaj letih 388,050.400 starih dinarjev, Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu pa jim STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ bo po teh pogodbah odobrila 331,103.100 starih dinarjev kredita za

• Ob letošnjem 31. oktobru, svetovnem dnevu kredit, ki bo znesel prav nakup, gradnjo, dograditev in preureditev stanovanj in stanovanjskih varčevanja, lahko v Dolenjski banki in hranil­ toliko kot vaša glavnica ali hiš. 720.000 S din. Po dveh letih nici z veseljem ugotovimo precejšen porast boste torej razpolagali z Z varčevanjem si bo 200 varčevalcev omogočilo gradnjo. Po dogo­ juranilnih vlog. To pomeni, da je varčevanje 1,440.000 S din. Najeti kre­ kot pomemben činitelj v vsakem gospodarstvu dit boste morali vrniti v 6 vorjenem roku bodo razpolagali s 719,153.500 Sdin sredstev. tudi pri nas prodrlo v najširši krog delovnih letih po najetju, mesečni obrok vračila pa bo v tem ljudi. Uspeh v varčevanju je hkrati gospodarski Pridružite se jim in varčujte za gradnjo svoje hiše! primeru znašal 10.700 S uspeh in uspeh reforme. din. Od začetka 1966 pa do 30. septembra 1966 se V 3 letih bo­ je vrednost hranilnih vlog pri Dolenjski banki ste privarče­ in hranilnici povečala od ene milijarde in vali 1,080.000 meznikom kot kredit za S din in lah­ 110,460.500 Sdin na eno milijardo in 663,609.700 gradnjo stanovanj'. Ti kre­ ko nato naje­ diti so običajno majhni in Sdin. Hranilne vloge so se torej v devetih me­ li na ta zne­ pač ne zadoščajo za dogra­ secih povečale za več kot 553 milijonov Sdin. sek 125-odst. ditev hiše ali stanovanja. Lahko pričakujemo, da bo porast hranilnih kredit, ki bo znesel 1,350.000 Najbrž imate tudi vi sami vlog v zadnjem tromesečju enak porastu v prvih S din. Po treh letih varče­ privarčevanega kaj denar­ vanja boste torej razpola­ devetih mesecih 1966 in da se bodo hranilne ja, saj se gotovo brez tega gali z 2,430.000 S din. Naje­ gradnje ne bi lotili. Če vloge do konca leta povečale skoraj za 788 mili­ ti kredit, ki vam ga kot imate sami npr. 1 milijon jonov starih dinarjev. varčevalcu zagotavlja Do­ S din, podjetje pa vam Število vlagateljev se je povečalo od 15.033, lenjska banka in hranilni­ ca, boste morali vrniti v 8 nudi 2 milijona S din kre­ kolikor jih je bilo na začetku leta, na 16.261 letih po najetju, mesečni dita, bo ta denar komajda konec septembra letos. Vrednost hranilnih obrok vračila pa bo v tem zadoščal za začetek grad­ vlog se je letos povečala za 67,27 odst., število primeru 15.300 S din. nje. Nato boste iskali do­ datne kredite, si denar iz­ vlagateljev pa za 8,17 odst. To pomeni, da so V 4 letih bo posojali, si ga pritrgovali zneski, ki so jih posamezniki privarčevali, veli­ ste privarče. od ust in z veliko muko ko večji, kot so bili lani. vali 1,440.000 j S din in lah­ in težavami zgradili hišo v ko nato naje­ nekaj letih. Nimate hiše? Ali si mor­ znesek. Ta1 kredit je odvi­ li na ta zne­ da želite stanovanje, pa ga sen predvsem od dolžine sek 150-odst. Odločite se nimate? Bi radi dogradili časa, v katerem ste var­ kredit, ki bo znesel raje drugače! že začeto hišo, pa vam je čevali. Ce varčujete 13 me­ 2,160.000 S din.' Po štirih Svoj milijon zmanjkalo denarja? Ali bi secev, je kredit enak 75 letih varčevanja boste to­ in dva mili­ radi preuredili slabo sta­ odst., čez 2 leti 100 odst., rej razpolagah s 3,460.000 jona, ki vam novanje, v katerem stanu­ čez 3 leta 125 odst., čez šti­ S din. Najeti kredit boste ju nudi pod­ jete? Najbrž je ljudi s takš­ ri leta 150 odst., čez pet let morali vrniti v 10 letih po jetje kot kre­ nimi željami veliko, toda 175 odst. in čez šest let 200 najetju, mesečni obrok dit, lahko vložite kot hra­ denarja zmanjkuje. Kje ga odst. privarčevanega zne­ vračila pa bo v tem prime­ nilno vlogo na Dolenjsko dobiti? ska. ru 19.900 S din. banko in hranilnico v No Privarčujte ga! Pri tem Vzemimo, da ste se od­ V 5 letih bo. vem mestu. Tam se dogo vam bo pomagala Dolenj­ ločili vlagati na hranilno ste privarče­ vorite, da boste to vlogo ska banka in hranilnica v knjižico po 30.000 S din na vali 1,800.000 pustili nekaj časa nedotak­ Noveni mestu, ki je uvedla mesec. S din in lah­ njeno in nato vam Dolenj­ poseben način varčevanja V 13 mesecih ko nato naje­ Varčevalca Jože Crnič iz Regerče vasi 1 in Franci ska banka in hranilnica za­ in posojil za nakup, grad­ boste privar­ li na ta zne­ šketa s Podgrada 10 (fantek v ospredju slike) sta gotavlja k vašemu znesku njo, dograditev in popravi­ čevali 390.000 sek 175-odst. spet prinesla svoj »pridelek« — privarčevani denar še ustrezen kredit, če bo­ lo stanovanj in stanovanj­ S din in lah­ kredit, ki bo znesel 3,150.000 v Dolenjsko banko in hranilnico, kjer vlagata pri­ ste pustih svojo vlogo v skih hiš. ko nato naje­ S din. Po petih letih var­ hranke na hranilno knjižico. Njima ter vsem mla­ banki nedotaknjeno 13 me­ Odločiti se morate, da li na ta zne­ čevanja boste torej razpo­ dim in starim varčevalcem pri nas za 31. oktober, secev, vam bo banka po boste nekaj časa vlagali sek 75 odst, lagali že s 4,950.000 S din. svetovni dan varčevanja, naše iskrene čestitke z tem roku odobrila 75. odst. vsak mesec primeren zne­ kredit, ki bo znesel 292.500 Najeti kredit boste v tem željo, da bi njihove hranilne vloge kar najhitreje kredita; če jo boste pustili sek denarja na hranilno S din. Po 13 mesecih var­ primeru morali vrniti v 12 naraščale! (Foto: Miloš Jakopec) nedotaknjeno 2 leti, bo knjižico za enega od prej čevanja boste torej razpo letih po najetju, mesečni znašal kredit 150 odst.; če naštetih namenov. Po po lagali s 682.500 S din. Naje­ obrok vračila pa je 24.700 jo boste pustili nedotak­ sebnem pravilniku Dolenj­ ti kredit, ki vam ga kot S din. lenj sika banka in hranilni­ jeni znesek in čakate nekaj njeno 3 leta, bo kredita 200 ske banke in hranilnice v varčevalcu zagotavlja Do­ V 6 letih bo­ ca v Novem mestu, boste časa, preden lahko začnete odst. Po 4 letih bo kredita Novem mestu lahko vlaga­ lenjska banka in hranilni- ste privarče­ morali vrniti v 15 letih po ta sredstva uporabljati, 250 odst.; in če boste pu­ te po 10.000, 20.000, 30.000, stih vlogo nedotaknjeno 5 ca v Novem mestu, boste van 2,160.000 najetju, mesečni obrok vra­ vam Dolenjska banka in 40.000 ali 50.000 S din na 13 S din in lah­ čila pa je v tem primeru let, bo kredita 300 odst. če morali vrniti v štirih letih hranilnica v Novem mestu mesecev. Lahko vlagate se­ po najetju, mesečni obrok ko nato naje­ 27.900 S din. torej na ta način oročite 3 nudi še eno priložnost. veda tudi dve leti, tri leta, pa bo 6.400 S din. li na ta zne­ S takšnim načinom var­ milijone S din na 5 let, bo­ štiri, pet in šest, pa tudi V dveh letih sek 200 odst. čevanja sta vsakomur sta. Morda delate ste imeli po petih letih na sedem, osem, devet ali de­ boste privar. kredit, ki bo znesel 4,320.000 novanje ali pa novi dom v kolektivu, voljo za gradnjo svoje hiše set let. Po preteku tako do­ čevali 720.000 S din. Po šest letih varče­ laže dosegljiva. ki -ima na 3 milijone S din in še 9 mi­ govorjenega obdobja var­ a S din in lah­ vanja boste torej razpola­ če pa vam ni po volji skladu skup­ lijonov kredita, ki vam g čevanja vam nudi Dolenj­ ko nato naje­ gah s 6,480.000 S din. Na­ varčevanje, v katerem me­ ne porabe de­ kot varčevalcu zagotavlja ska banka in hranilnica li na ta zne­ jeti kredit, ki vam ga kot sec za mesecem nosite na nar in ga na­ Dolenjska banka in hranil­ : r e d i t na privarčevani sek 100 odst. varčevalcu zagotavlja Do- hranilno knjižico dogovor­ menja posa­ nica v Novem mestu.

Ob vsem tem pa ste lahko bolj brez skrbi, če imate denar naložen pri Dolenjski banki in hranilnici J Vaš dom vam hitro, poceni, sodobno

t m

FASADA po vaši VRSTNA HIŠA »PIONIR« RAZPORED IN POVRŠINE PROSTOROV

2 KLET: 5. ozimnica 2,51 m PRITLIČJE: 13. dnev. soba 20,46 m2 17. spalnica 2 1. vetrolov 2,22 m2 6. garaža 15,34 m2 9. hodnik 4,16 m2 14. loggia 8,68 m . staršev 13,60 m2 2 2 2 18 otr 2 želji 2. vhod 2,33 m 7. kotlarna 2,51 m 10. wc 1,60 m NADSTROPJE: - °š. soba 10,33 m 2 8 2 3. hodnik 4,43 m - Parnog 5,71 m u 3 55 m 2 19 2 kuhjnj njša 2 15. hodnik 2,07 m - otroška soba 6,60 m zgradi 4. ozimnica 3,07 m2 12. jedilni kot 7,26 m2 16. kopalnica 4,44 m2 20. loggia 8,68 m2 SGP „PIONIR" NOVO MESTO

s svojimi gradbišči v Ljubljani, Novem mestu in Brežicah ter z naslednjimi obrati: mehanokovinskim, avtoparkom, žago, mizarstvom, cementninarskim, za polaganje podov in pleskarskim

• Gradimo vse vrste visokih in nizkih gradenj po vsej Sloveniji. • Ustvarjamo 70 milijonov N-din realizacije na leto, od tega 40,000,000 N-din v blokovni in individualni gradnji.

PO VAŠI ŽELJI: SODOBNO: Na svojih gradbiščih in v obratih imamo zapo­ Ukvarjamo se z gradnjo individualnih in vrst­ slenih 1560 delavcev, od tega 22 inženirjev, nih hiš. Za podrobne informacije se obrnite 60 tehnikov, 51 delovodij in 106 ostalih stro­ na našo informativno službo v Novem mestu, kovnjakov. Kettejev drevored 37, in v Ljubljani - Moste, Naši stroji in strojne naprave so vredni Partizanska cesta 19. Gradimo po lastnih pro­ 11,000.000 N-din. jektih in razpolagamo z lokacijami ali pa jih preskrbimo. POCENI: • Cene gradenj so (odvisno od velikosti) na­ slednje: • V letu 1967 pričnemo graditi večje število • gradnja do kletne nju) od 40.000 do vrstnih in individualnih hiš v Novem mestu, plošče od 20.000 do 55.000 N-din Ljubljani, Sevnici, Krškem in Brežicah. 25.000 N-din • popolna dograditev • dograditev do tretje od 95.000 do 130.000 faze (v surovem sta- N-din. • Na Vašo posebno željo vam zgradimo hišo: Kuhinjo in ostale prostore opremimo po pro­ • do kletne plošče • do pete faze jektu ali pa po Vaši posebni želji. • do tretje faze • z opremo ali brez opreme IN HITRO: • Dobavimo Vam tudi posamezne elemente za • Enodružinsko hišo zgradimo do tretje faze v stavbo: 45 dneh, »na ključ« pa v petih mesecih. • betonske zidake • mizarske izdelke • Skupine vrstnih hiš zgradimo v 6 do 9 me­ ^ sodobno mehanizacijo se lotevamo tudi največjih • položeno armaturo • strešno konstrukcijo secih. fadenj. Na sliki: novomeška steklarna med gradnjo. Razglas prostih OBRTNI SGP PIONIR delovnih mest v hotelu Kandija Komisija za delovna razmerja v SERVI gostinskem podjetju hotel »Kandi­ NOVO MESTO ja« v Novem mestu razglaša prosta delovna mesta za: — PERICO, SEMI izdeluje žetvene naprave, čestita za občinski praznik — SNAŽILKO, opravlja kooperantske po­ — NEKVALIFICIRANEGA Novega mesta DELAVCA sle za ISKRO v Semiču, izdeluje kmetijsko orodje Pogoji: vsem investitorjem, poslovnim vseh vrst ter priporoča Perica, nekvalificirana delavka, sposobna pranja in likanja s stro­ vsakovrstne kovinarske in partnerjem, kooperantom ji ter pismena, da zna voditi evi­ kovaške usluge. denco nad opranim perilom; osem. in naročnikom urni delovni čas, vendar deljen Za 28. oktober, semiški zaradi sušenja perila v popoldan­ krajevni praznik, želimo skih urah; stanovati bi morala v domačinom vse najlepše podjetju. SGP PIONIR in jim čestitamo! Snažilka, nekvalificirana delav­ ima v svojem ka, osemurni delovni čas, vendar sestavu deljen, ker je treba čistiti v ju­ tranjih in večernih urah, zaradi gradbišče česar bi morala stanovati v pod­ Novo mesto,' jetju. gradbišče Nekvalificiran delavec, vajen vseh del; prednost ima kmečki sin v Ljubljani iz vinorodnih krajev, ki zna rav­ nati z vinom oziroma vinsko po­ in Brežicah, lasten sodo; imeti mora odslužen voja. tehnični biro, ški rok in veselje do gostinstva. Osemurni delovni čas, vendar de­ obrtne obrate ljen zaradi dopoldanskih in po­ SAP in opravlja poldanskih del, zaradi česar bi moral stanovati v podjetju. vse vrste nizkih Za navedena delovna mesta tra­ in visokih gradenj ja poskusno delo en mesec. Hra­ LJUBLJANA kvalitetno, na in stanovanje v hiši, kjer uži­ vajo delavci podjetja poseben po­ v določenih rokih pust. Osebni dohodki po pravil, — opravlja s svojimi najmodernejšimi avto­ niku o delitvi osebnih dohodkov. in po konkurenčnih busi redne in posebne vožnje po domovini cenah! Nastop službe je možen takoj. in v tujino; Razglas velja do zasedbe delov­ Zaupanje nih mest. Kandidati naj se zglase — organizira kongrese, konference in posveto­ investitorjev osebno v podjetju, kjer bodo sa­ mi oddali prošnje in se seznanili vanja ter letovanja v svojih počitniških do­ je naše spričevalo! s pogoji dela. movih;

— rezervira hotelske in zasebne sobe v Jugo­ slaviji;

— posreduje nabavo potnih listov in vizumov ter železniških vozovnic;

DELOVNI KOLEKTIV — prodaja turistične spominke in nudj turi­ OMP »INSTALATER« stične informacije; NOVO MESTO — menja tuja plačilna sredstva. razpisuje LEKARNE Zgoraj navedene usluge izvršujemo strokov­ prosta delovna mesta: no, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. NOVO MESTO 1. SKLADIŠČNIKA Zahtevajte pojasnila za opisane storitve v turi­ 2. KV VODOVODNEGA stičnih in prometnih poslovalnicah LEKARNIŠKE POSTAJE ŠENTJERNEJ INSTALATERJA 3. VAJENCA VODOVODNE STROKE SAP - LJUBLJANA: LEKARNIŠKE POSTAJE DOLENJSKE 4. VAJENCA ZA KLEPARSKO STROKO TOPLICE Brežice, Cerknica, Hrastnik, Kočevje, POGOJ za skladiščnika: kvalificiran delavec trgovske ali kovinske stroke, oziroma dokon­ Ljubljana, Idrija, Piran, Portorož, Trbovlje, PRISRČNO ČESTITA OB LETOŠNJEM čana osemletka s prakso na podobnih delov­ Tržič in Zagorje ob Savi. PRAZNOVANJU 29. OKTOBRA nih "mestih. Vodovodni instalater mora imeti opravljen pomočniški izpit ali daljšo prakso Za cenjena naročila se priporočamo in vam IN POZDRAVLJA VSE DELOVNE LJUDI v vodovodni stroki. Vajenca morata imeti do­ zagotavljamo, da boste z našimi uslugami vse­ NOVOMEŠKE OBČINE! končano osemletko. stransko zadovoljni! Rok za prijavo je 15 dni po objavi.

Veterinarska Na podlagi določb 29. člena pravilnika o samo­ postaja Novo mesto upravljanju in delovnih razmerjih delaveev v razpisuje upravi Skupščine občine Brežice, svet delovne skupnosti uprave skupščine občine Brežice JAVNO LICITACIJO v soglasju s tajnikom skupščine za prodajo Kmetovalci, pozor! osebnega avtomobila RAZPISUJE Citroen CV2-spaček NUDIMO VAM prosto delovno mesto v voznem stanju POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI NAKUP motornega kolesa REFERENTA za obrambno Tomos-Puch vzgojo in civilno zaščito v voznem stanju krave - visoko breje. TRAKTORJA Pogoj za sprejem na razpisano • delovno mesto je Licitacija bo 29. okt. 1966 višja šolska izobrazba. Zaželena je tudi nekajletna ob 8. uri v prostorih po­ praksa v upravni službi. staje. Do 9. ure ima pred­ nost socialistični sektor, ZETOR 2011 - 25 KS Razpis bo zaključen 10 dni po objavi. — Prejemki po 9. uri pa zasebniki. bodo določeni po pravilniku. — Vloge in šolsko Ogled je možen vsak dan spričevalo pošljite skupščini občine Brežice. od 7. do 14. ure na sedežu po ceni 23.130 Ndin plus davek postaje. in jermenica 555 Ndin plus davek. To je traktor odlične kvalitete, preizkušen tudi pri nas in sodobno opremljen za najbolj zahtevnega uporabnika, saj ima dvostopenjsko sklopko, kompresor ELEKTROTEHNA IN IZVOZNO PODJETJE in hidravlične zavore.

LJUBLJANA, Parmova 39 Nanj lahko priključimo vse priključke čestita sistema Ferguson, po želji tudi jermenico. za občinski praznik Originalne bočne kosilnice in plugi bodo , Novega mesta v.prodaji do spomladi. vsem občanom! Ne zamudi+s ugodne priložnosti! Obenem priporočamo OBISK V NAŠI TRGOVINI V NOVEM MESTU na Glavnem trgu, ki nudi bogato izbiro najraznovrstnejših elektrotehničnih Naročila sprejema aparatov za gospodinjstvo, elektroakustičnih aparatov ter raznovrstnega in daje informacije AGROTEHNIKA elektroinstalacijskega materiala. LJUBLJANA, Titova c. 38 ELEKTROTEHNA trguje tudi na debelo. Ponudbe pošiljajte tudi na zu- telefon 310-598 naujetrgovski sektor.

Solidna postrežba! Konkurenčne cene! Vsem zasebnim in družbenim lastnikom motornih Delovni kolektiv, organi samoupravljanja vozil čestita za 29. oktober, občinski praznik, in se jim še nadalje priporoča Za občinski praznik TOVARNE USMERNIŠK1H NAPRAV se pridružuje čestitkam PETROL kolektivov tudi ISKRA LJUBLJANA - SKLADIŠČE ISKRA

NOVO MESTO NOVO MESTO TOVARNA ELEMENTOV pošiljajo za letošnji praznik novomeške občine prisrčne pozdrave z najlepšimi ZA ELEKTRONIKO željami za nadaljnjo gospodarsko rast! ŠENTJERNEJ Gozdno Delovni kolektiv gospodarstvo podjetja INDUSTRIJA REMONT OBUTVE NOVO MESTO

MIRNA PEČ NOVO MESTO želi še mnogo uspehov vsem delovnim organizacijam na prisrčno pozdravlja proizvaja kvalitetno obutev in jo priporoča potrošnikom, hkrati pa vošči področju novomeške svoje stranke vsem delovriim kolektivom in občanom za praznik novomeške občine! občine in jim čestita in investitorje za 29. oktober! ter jim čestita za praznik domače občine!

Vsem stalnim in občasnim gostom se še nadalje pri­ poročamo za obisk ter jih lepo pozdravljamo. Gospo­ KERAMIKA darskim kolektivom, šolam in drugim delovnim orga­ nizacijam s področja druž­ NOVO MESTO benih služb pa čestitamo za dosedanje uspehe in jim voščimo za tovarna keramičnih 29. OKTOBER! izdelkov — priporoča svoje usluge in kvalitetne izdelke.

Ob tej priložnosti čestitamo tudi za občinski praznik! HOTEL GRAD OTOČEC

KOVINAR - NOVO MESTO

opravlja vsa strojna in slrojnoključavničarska dela, kleparske in kovaške Prisrčno čestitamo ob 29. oktobru vsem delovnim Usluge, popravlja tehtnice, se ukvarja / mehaniko in galvanizacijo ter se kolektivom v novomeški občini, želeč jim priporoča. nadaljnjih delovnih zmag! Naj živi 29. oktober — pravnik novomeške občine! Naj žive uspehi in prizadevanja za nenehen napredek na vseh področjih! INDUSTRIJA IN RUDNIKI

Delovni kolektiv Priporočamo se graditeljem in investitorjem stavb, KREMEN obenem pa jim voščimo za praznik novomeške občine. NOVO MESTO SPLOŠNE BOLNIŠNICE Krepimo, izpopolnjujmo in razvijajmo samoupravljanje ter bodimo dovzetni NOVO MESTO za pobude proizvajalcev!

iskreno čestita za praznik novomeške občine vsem kolektivom na svojem področju, prav tako pa obča­ nom vseh poklicev ter jim želi nadaljnjih delovnih V imenu vseh svojih uspehov! NOVOMEŠKA obratov čestita gostom za občinski praznik OPEKARNA ZALOG GOSTINSKO INIS PODJETJE INDUSTRIJA STEKLA HOTEL NOVO MESTO METROPOL Pozdravljamo dosedanja prizadevanja vseh delovnih občanov v borbi za čim hitrejšo gospodarsko rast NOVO MESTO! ter jim želimo na tem področju še mnogo uspehov!

PRISRČNA VOŠČILA ZA OBČINSKI PRAZNIK! Prisrčne pozdrave in česMtke potrošnikom električne Podjetje energije, vsem delovnim ljudem v občini pa še pose­ bej čestitamo za 29. oktober! OBRTNIK BELOKRANJSKA 8CIOKRAIVJSKA TRIKOTAŽA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA INOUSTMJA • MfTU« 4 LJUBLJANA - POSLOVNA ENOTA OBRAT MIRNA PEČ ELEKTRO NOVO želi vse najlepše za občinski praznik in pozdravlja kupce svojih prvovrstnih izdelkov! LJUBLJANA - MESTO »ram nudi v vseh novome­ ških trgovinah bogato iz­ POSLOVNA ENOTA biro pletenin, perila, kon­ fekcije in drugega blaga. NOVO MESTO Priporočamo se za nakup in čestitamo za praznik!

V imenu vseh svojih prodajaln se zahvalju­ ZA PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE ČESTITA jemo potrošnikom za dosedanje zaupanje in TUDI DELOVNI KOLEKTIV se jim priporočamo tudi vnaprej, hkrati pa jim pošiljamo prisrčna voščila za letošnji PEKARNE IN SLAŠČIČARNE občinski praznik! NOVO MESTO MERCATOR

POSLOVNA ENOTA MLADINSKA KNJIGA STANDARD KNJIGARNA IN PAPIRNICA NOVO MESTO NOVO MESTO NUDI RAZEN PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN ŠE BOGATO IZBIRO KNJIG, GRAMOFONSKIH PLOŠČ. TER DARIL Z UMETNIŠKO VREDNOSTJO NAJ ŽIVI 29. OKTOBER! Vsem delovnim ljudem na področju novome­ Vlado Lamut: Novo mesto ške občine, zlasti pa kmetovalcem in poslov­ nim prijateljem, čestitamo z željo, da bi v pri­ hodnje še boljše in tesneje sodelovali! PRIJETNO DELOVNI KOLEKTIV OKREPČILO KOMUNALNEGA KMETIJSKA NA POTI Z VLAKOM PODJETJA NUDI NOVO MESTO ZADRUGA SVOJIM GOSTOM VOŠGI ZA NOVOMEŠKI PRAZNIK VSEM NOVO MESTO DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIM KOLODVORSKA OBČANOM! RESTAVRACIJA NOVO MESTO Vsem uporabnikom cest tako družbene­ ga kot zasebnega sektorja pošiljamo ob ISKRENA VOŠČILA praznovanju letošnjega občinskega praz­ nika najtoplejše čestitke, želeč novih CESTNO PODJETJE ZA 29. OKTOBER! uspehov v bodočnosti! NOVO MESTO

„N0V0LES" GORJANCI OMP Avtopromet - tuzemska špedicija LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA

želi prijetno vožnjo vsem potnikom v svojih INSTALATER avtobusih, obenem pa vošči za praznik novo­ NOVO MESTO meške občine vsem delovnim ljudem na nje­ nem področju! NOVO iskreno želi vsem gospodarskim organizacijam MESTO nadaljnjih uspehov pri dvigu proizvodnje in uveljavljanju na mednarodnem SE PRIDRUŽUJE tržišču. OBČINSKA SKUPŠČINA POZDRAVOM Vsem delovnim občanom IN pa želi prijetno NOVO MESTO ČESTITKAM praznovanje občinskega praznika! DELOVNIH Občinski odbor SZDL — Občinski komite ZKS — Občinski LJUDI komite ZMS — Občinski odbor ZZB — Občinski sindikalni ZA OBČINSKI svet PRAZNIK ČESTITAJO ZA LETOŠNJI 29. OKTOBER! TER SE PRIPOROČA' Prizadevajmo si za nenehen napredek na gospodarskem, političnem in na vseh drugih področjih javnega življenja, za vse večjo vlogo svobod­ nega položaja človeka samoupravljavca, da bi s skupnimi močmi zgradili družbo kot skupnost svobodnih in enakopravnih delovnih ljudi! Cenjenim strankam in poslovnim MIZAhSKO PODJETJE prijateljem priporočamo svoje usluge in jim voščimo sa 29. oktober — praznik Novega mesta! x PODGORJE ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ŠENTJERNEJ OBRAT KERAMIČNIH NOVO MESTO KONDENZATORJEV pozdravlja svoje ŽUŽEMBERK DELOVNI KOLEKTIV poslovne znance in prijatelje, OBRTNEGA hkrati pa vošči VSEM PREBIVALCEM SUHE KRAJINE, 2U2EMBERČANOM IN PODJETJA delovnim ljudem ŠOLSKA RE­ novomeške občine VSEM OBČANOM NOVOMEŠKE OBČINE ČESTITAMO ZA PRAZ­ STAVRACIJA za 29. oktober! NIK 29. OKTOBER! BREG

ELA DELOVNI KOLEKTIV POSLUJE vsak dan neprekinjeno od 9. do 22. ure — NUDI domače posebnosti jedi, napitkov in pijač ter jedi mednarodne kuhinje — SPREJEMA individualna RIBJE RESTAVRACIJE NOVO MESTO in skupinska naročila ter rezervacije za vse vrste obrokov. NOVO MESTO Ob poslovnih obiskih, družinskih praznikih, porokah in drugih priložnostih nas obiščite in potrudili se prisrčno čestita za praznik novomeške občine bomo, da boste zadovoljni! VOŠČI ter priporoča svoje specialitete — vsakovrstne Čestitamo za občinski praznik! ribe! VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKE OBČINE ZA NJIHOV PRAZNIK!

KNJIGOTISK NOVO MESTO 1/lcrmrCeMjT

TISKARNA - NOVO MESTO KNJIGOVEZNICA -

KARTONAŽA Uspehi, ki jih ugotavljamo na vseh področjih, so spremenili zunanjo podobo naše pokrajine in hitro spreminjajo tudi miselnost ljudi! Najprisrčnejša voščila delovnim Veliko smo že naredili, vendar si Priporočamo se moramo še nadalje prizadevati 2a nadaljnja naročila ljudem novomeške občine in čestitamo za rast proizvodnje, za čim boljšo za letošnji občinski za praznik 29. oktober kvaliteto izdelkov in za večjo storilnost! praznik!

KUPUJTE NASE PRIZNANE MLEVSKE IZDELKE IN VSAKOVRSTNE TESTENINE! JAMČIMO ZA TOČNO IN SOLIDNO POSTREŽBO!

ŽIVILSKI KOMBINAT LJUBLJANA SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM

DOLENJSKO PODROČJE SE TOPLO PRIPOROČAMO TUDI V BODOČE, DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM NOVOMEŠKE OBČINE PA NOVO MESTO VOŠČIMO ZA PRAZNIK 29. OKTOBER!

Vsem potrošnikom cigaret in drugih tobačnih izdel­ Vsem delovnim organizacijam in občanom na pod­ kov na novomeškem področju voščimo za praznik v v ročju občine Novo mesto želimo za občinski praznik to se jim priporočamo! vse najlepše! PODJETJE ZA STANOVANJSKO TOBAČNA TOVARNA ZDRAVILIŠČE GOSPODARSTVO UUBL.IANA — SKLADIŠČE IN UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO DOLENJSKE TOPLICE NOVO MESTO

NUDI SVOJIM GOSTOM PRIJETNO BIVANJE V LEPO UREJENIH IN OGREVANIH SOBAH, IZDATNO HRANO, SOLIDNO POSTREŽBO IN ZDRAVILNE- TERMALNE KO­ PELI! ZA OBISK SE PRIPOROČAMO TUDI OBČASNIM GOSTOM IZ BLIŽNJIH IN ODDALJENIH KRAJEV! PREBIVALSTVU DOMAČE OBČINE VOŠČIMO KRKA ZA NJIHOV PRAZNIK! TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO PODJETJE OPREMALES, NOVO MESTO, TRDINOVA 45 obvešča cenjene stranke: odprli smo prodajo svojih pohištvenih in tapetniških izdelkov v skladiščnih prostorih na Partizanski cesti 13 v Novem mestu (bivša čestita ob praznovanju letošnjega občinskega tapetniška deJavnica). Nekaterim izdelkom smo občutno znižali cene! praznika vsem delovnim organizacijam za do­ sedanje delo, prav tako pa iskreno želi nadalj­ Sprejemamo vsa naročila za izdelavo zaves, avtomobilskih preoblek ter za druge njih uspehov v posameznih kolektivih, kakor tapetniške usluge. tudi v širši družbeni skupnosti! • Vsem svojim poslovnim prijateljein čestita Naj živi naš praznik — 29. oktober! m kolektiv za novomeški občinski praznik! V TEM TEDNU VAS ZANIMA

t ji mesta * gostilni Marije Oerne, sdiLin .J.-UO.U.« >. m o. novembra italijanski barvni film »Tarus, sin Kolesarja vozila vštric •Avto v ruševinah, TtMNS Brežice — Zakot 35. Nastop službe takoj. Atile«. 14-letni Jože Rangus z Velikega voznik zdrav K(bLttWR BRIVSKO-FRIZERSKI SALON Pu- Trebnje: 29. in 30. oktobra fran­ Bana se je 21. oktobra zjutraj s celj obvešča cenjene stranke, da coski kriminalni film »Zadnjih 15 kolesom peljal proti Šentjerneju. Dane Fischer, dijak iz Ljubljane, Petek, 28. oktobra — Simeon bo lokal odprt v ponedeljek, 31. minut«. 5 in 6. novembra franco­ Vozil je po sredi ceste, ker se Je je 22. oktobra brez dovoljenja Sobota, 29. oktobra — Ida oktobra, neprekinjeno od 7. do ski v^mmnini" p''m •>'udex« vštric njega peljal še en kolesar. vzel staršem osebni avto »škodo« "Nedelja, 30. oktobra — Sonja PRODAM LESENO BARAKO, ve­ 18. ure. in se odpeljal po avtomobilski ce­ likost 2,5 x 4 i 2, primerno za Izza ovinka se je pripeljal mope­ j Ponedeljek, 31. oktobra — AHon* HIŠNIKA IŠČE TVD Partizan, sti proti Novemu mestu. Pri Mcd- drvarnico ali garažo. Ogled v dist Stanko Rešetič iz Kostanje­ •Torek, 1. novembra — Dan mrtvili Metlika. Ponudbe sprejema do vedjeku ga je med prehitevanjem Sbooto in nedeljo. Vincenc Du­ vice in sta z Rangusom trčila ter Sreda, 2. novembra — Dušanka 30; oktobia 1966. kolone zaneslo čez cesto v vsek, lar, Novo mesto, Šmihelska 7. padla. Ranjenega kolesarja so od­ Četrtek. 3. novembra — Silva PROSIM NAJDITELJA ženske ure peljali v bolnišnico, škodo pa so kjer se Je avto večkrat prevrnil in PRODAM OTROŠKI VOZIČEK — Petek, 4. novembra — Drago »Darwii«, izgubljeno v nedeljo P0R0DNiŠNiCE?e$ ocenili na 350 Ndin. obstal s kolesi navzgor. Voznik Je . Sobota, 5. novembra — Savina globok in športni. Naslov v u- ob 16.30 od postaje proti Cvib- Pretekli teden so v novomeški prekucljaje srečno preživel, škodo Nedelja. 6. novembra — Lenart pravi lista (1221/66). lju, da jo proti nagradi vrne porodnišnici rodile: Darinka Spe. so oceniil na 10.000 Ndin. Fischer Ponedeljek, 7. novem. — Zdenka PRODAM SOBNO in kuhinjsko Mariji Longar. Trebnje 77. lič iz Črnomlja — Andrejo, Ani. Mopedista vrglo je vozil brez izpita. pohištvo. Naslov v upravi lista Torek, 8. novembra — Bogomir PRODAM polavtomatski pralni ca Kobe z Dolža — Silvo, Anica (1218/66). na travnik Sreda, 9. novembra — Nevenka stroj Alba Cvgnus. Naslov v u- Šinkovec iz Goriške vasi — Marja. Treščil v zadnjega Četrtek, 10 novembra — Andrej PRODAM rabljeno visečo kuhinj­ pravi lista (1224'66). na, Zofija Avguštin iz Poljan — Rečanka Marija Ljubanovič se sko pohištvo, električni štedil. TRIČLANSKA DRUŽINA išče go­ Brigito, Marija Trunkej iz Gornje, je 21. oktobra peljala v osebnem nik, pomivalno mizo, bojler in v koloni spodinj-ko pomočnico. Nastop ga Kamen ia — Marjanco. Božena avtu iz Novega mesta prota Šent­ gramofon. Jože Padovan. Majde 22. oktobra popoldne se je Pav­ službe takoj šugman, Ljublja­ Verbetič iz Gorice — Vesno. An. jerneju. Pri križišču, odkoder pe­ Sile 2, Novo mesto. le Zivkovič iz Zagreba peljal » na, Livarska 14. tonija Kranjc 'z Brestanice — lje cesta v Dol Maharovec, je za­ MAJHNO HISG v okolici Novega osebndm avtomobilom iz Ljublja­ m. TKE UGODNO PRODAM avto »Jeep« v Mojco. Ivanka Hočevar iz Visejca vila na levo, ne da bi nakazala mesta prodam Naslov v upravi ne. Pri Medvedjeku je dohitel ko­ odličnem stanju ali zamenjam — Mileno. Ana Kobe z Dolža — smer in se prepričala, ali je cesta Dragemu sinu Mirku Finkti. ki lista (1215/66). Ano Karolina Vovko iz Dolnjih prosta. Zato sta trčila z mopedi- lono vozil, ki je vozila počasi. Ker služi vojaški rok v Novem Sadu, za tehnični les Zamenjava pride je Živkovič prehitro vozil, je tre­ UGODNO PRODAM ovce. Naslov v poštev tudi za mošt Naslov v Dol — Draga, Ljudmila Nahtigal stom Martinom Bernardičem iz Iskreno čestitajo za njegov rojstni ščil v zadnje vozilo kolone, T v upravi lista (1214/66). upravi lista (1126/66). iz češnjic — Jurija. Karolina Pri. Gor. Mokrega polja, ki se je pri­ dan mama, ate. sestre in brat z TRAČNO 2AGO z vrtalnim stro­ osebni avto, ki ga je vozil Grk PRODAM VPREŽNO KOSILNICO jatelj iz Puščave — Dragico, Ma. peljal naproti. Bernardiča je vrglo drjuSinami jem in suportom prodam. Fra­ Menelaos Theophiidis. škode Je oi" na 16 nožev z žetvenimi pribori rija Jerele iz Globočic — Franca, daleč na travnik, kjer je obležal njo Zaje, Sodražica. lo -za 2.200 Ndin. na gumi koles?., ročno slamorez- Vera Arh iz Grobelj — Franca, s poškodovano nogo. škodo so PRODAM dva delno dresirana psa nico, enovprežne sanke (ervšpo- Zora Udovič iz RepČ — Danico. ocenili na 500 Ndin. (volčjaka), stara eno leto. Re­ nik) ,Jo*c Pnoar. Goriška vas 7, Angela Bučar iz Grabrovca — Du. Pešec in sopotnik dek. Padertrčeva 12, Novo škocjan. šana, Anica Turk s Podturna — mesto Marka. Antonija Lekše iz Grobelj Avtomobilist SOBO Z OPREMO ali brez v No­ v bolnišnici Ob izgubi našega dragega ooeia PRODAM H ISO z novo gostilno — Marjana vem mestu nujno išče miren sa­ 23. oktobra zvečer se je Stani­ na prometni točki. Ivan Suler. se je prenaglil mec Ponudbe pod »Plačam do­ slav Brezar iz Starega trga P6* Franca Goršeta Kapele pri Brežicah. 2. oktobra zvečer se je po kri­ bro« na upravo lista (1227/66). vračal iz Trebnjega domov. Za upokojenca iz Drganjih sel UGODNO PRODAM fiat 600 Pla­ žišču pri Industriji obutve v No­ njim sta se na motorju pripeljal3 starega 58 let, se iskreno zahva­ SIVA! v -šTROJ NEMŠKI, elek. IZ BR£ŽIŠK€^rfl vom mestu pripeljal Viktor Kranjc nine, Kočevje, Rožna 5. Anton školj iz Blata in sopotnik ljujemo vsem - sorodnikom in trični n 'gon, prenosni, cik.cak v osebnem avtu. ko mu je z ne- DELAVSKA UNIVERZA KOČEVJE prodan; Naslov v upravi lista PORODNiŠNICt^fe; Anton Pevec. Med hitro vožnjo j? znancem ter vaščanom in vsem prednostne Ceste herojev - pripe­ proda star pisalni stroj znamke (122« 6fi) motorist zadel Brezarja, da so vsi darovalcem vencev, pevskemu zbo. »Monarh«. Izklicna cena je 166 ljal motorist Alojz Pavlic iz Dol. PRODAM RABLJENO ZIDNO OPE. Preie.-di teden so v orežiški po. trije padli. Brezarja in Pevca so ru iz Straže in vsem tistim, ki so Ndin. Pismene ponudbe spreje­ Gradišča. Vozili sta se trčili. Ra­ KO '"»briniSka 3 Vič. Ljub. rodnišnici rodile: Jožefa Pušič lz odpeljali v bolnišnico, škodo s° ga spremili na zadnji poti. mamo do 29. oktobra 1966. njen ni bil nihče, škodo pa so oce­ Mana Kraja Gornjega — Veljka, Angela ocenili na 200 Ndin. Žalujoča žena, sin Franc z UGODNO PRODAM fiat 615 v do Gregi z Bizeljskega — Vinka. nili na 250 Ndin. družino, hčerka Julka z druži­ hrom stanju. Šifra »Fiat 015«. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI­ Dragica Longo z Vel. Podloga — no ter drugo sorodstvo. PRODAM SKUTER »Heinkcl«. NA — Zakaj obupujete pri dečka, Danica Suiar iz Vrhja — Ljubljančan v zagati, Kolesar z razbito glavo Toni Goršak. 2adovinek 8, Le- zdravljenju svojega kronično Jasmino. Josipa Petrinšak iz Ra. 23. oktobra zvečer se je Alojz. skovec pri Krškem. obolelega želodca, jeter, žolča kovca — Mirjano. Anica Agnič iz sopotnica v bolnišnici Kumer iz Trebnjega peljal s kole­ Ob bridki izgubi našega ali ostalih prebavil? Uporabljaj­ Bregane - Zeljka, Boža Jurkovič PRODAM NOV pletilni stroj znani, 19. oktobra ob 11. uri je tovor­ som iz Jezera proti Dol. Nemški moža in očeta te vendar ro»aško »Donat« vodo, iz Sevnice - Mirjano, Frančiška ke Orion. Auersperger, Skalickv- njak zadrskega AVTOTRANSPOR- vasi, ko se mu je naproti pripe­ sđravilo. ki vam ga nudi narava! Žulič iz Oštrca — dečka, Radmila jeva 2, Novo mesto. TA, ki ga je vozil Ivo Burčul, na ljal mopedist Anton Retelj iz P0- Geze Fartlja V Novem mestu ga dobite pri SimiO iz Krške vasi — Dragana, PRODAM 3 PARCELE gozda m 1 avtomobilski cesti prehiteval to­ ljan pri Mirni peči. Mopedist "» iz češke vasi Trgovskem podjetju HMELJNIK Ana Grmšek iz Zg. Pohance — njivo v Dol. Maharovcu. Vpra­ vornjak užiškega podjetja RAKE­ kolesar sta trčila. Kumor si je ra­ se naj topleje zahvaljujemo vsem, Zdonko. Ema Bibič iz Pisec — šajte pri Rezki Subanovič. Ko­ — telefon 21-129 in STANDARD TA, ki ga je vozil Rade Mitraši- nil glavo in so ga odpeljali v bol­ .ki so mu darovali cvetje in vence. Martina. Breda Čater iz Brežic — sova 4, Novo mesto. — telefon 21-158. novic, ko se je naproti pripeljal v nišnico, Retelj pa ima opraskane [Posebna zahvala tov. direktorju Tadejo, Vilma Baškovič iz Bre. PRODAM dobro ohranjeno sobno osebnem avtu Ljubljančan Stane noge. Opekarne Zalog Jožetu Cvetkoviču, žic — deklico Vera Arh iz Krške, železno peč Pugljeva 3, I. nad­ Uršič s sopotnico Marijo Uršič. vsem uslužbencem podjetja, govor­ ga — Nives Rozalija Ašič iz Bre. stropje. Novo mesto Ogled po­ Pri srečanju je Uršičevo vozilo za­ niku tov. Robertu, Viktorju Strni- stari'ce Vri*n*)fl Razneslo mu je gumo poldan. neslo v užiški tovornjak, se od ai, Marjanu Klančarju, sosedom PRODAM POSESTVO: stanovanj K IN 21. oktobra popoldne se je Ca- ter vsem vaščanom. njega odbilo do cestnega roba, sko in gospodarsko poslopje, sa­ itjer je obstalo na bankini Marija slav Vučkovič iz Niša peljal z °* Žalujoča /ena, otroci in drugi Črnomelj; -y; tn .;<< ijrujoru r v Ljubi iani. vrlina«, 4. in 6 novembra angle ZDRAVSTVENI DOM Tovornjak s kolesi neslo na bankino. kjer se je pre­ ški barvni film »Robin Hood. 8. NOVO MESTO iz Stranske vasi pri Semiču Gosposka fi (poleg univerze) vrnil. Na avtomobilu je ?a 2500 in 9. novembra francoski film razpisuje navzgor Ndin škode se iskreno zahvaljujemo vsem so­ MLADO KMEČKO DEKLE sprej­ »Nežna koža« rodnikom, prijateljem, sosedom memo za gospodinjsko pomoč­ licitacijo za prodajo naslednjih 24. oktobra zjutraj je Silvano in znancem,za izraze sožalja in za nico Dvorie Drl Cerkliah na Go­ Kočevje, »Jadran«: 28. in 30. ok­ osnovnih sredstev: Prekalj iz Umaga vozil po avto­ Otrok je nenadoma poklonjene vence ter vsem, ki so renjskem. Vsa pojasnila in u- tobra ameriški barvni film »Trije AVTOMOBIL KOMBI DKVV mobilski cesti proti Zagrebu to­ pokojnika spremili na zadnji poti. godtiosti dobite v Ljubljani, Ga­ neusmiljeni«, 31. oktobra in 1. vornjak s prikolico. Med vožnjo zapeljal pred avtomobil silska 3 v rrU"T>' K7, Brda. tel. novembra jugoslovanski film »Laž. Licitacija bo 5. 11. 1966 ob 8. un na klancu pri Kartel j eVem je za- Posebno zahvalo izrekamo članom v garaži Zdravstvenega rtoma. Za­ Voznik osebega avtomobila Mar­ gasilskega društva Stranska vas za 311 -XM nivka«. 2. in 3. novembra grški Deljal na bankino, vozil več me­ tin Tomažin z Rake ie 20. okto­ GOSPODINJSKO POMOČNICO z film »Ponarejen zlatnik«, 4. in 6 grebška c (nasproti hotela Kandi- trov po bankini, nato pa zdrknil vso pomoč in organizirano udelež­ ja) za družbeni in ob 8.30 za bra zjutraj vozil iz Krškega pro­ bo na pogrebu. znanjem kuhe sprejmem takoj, novembra jugoslovanski barvni po nasipu in se prevrnil na stre­ ti Veliki vasi. Pred Leskovcem film »Džinkiskan«, 7 in 8. no­ zasebni sektor, če ne bo kupcev ho. Sopotnik Marčelo šegun je bil Žalujoči: vdova Emilija In lastna soba. ugodni pogoji Dr. je dohitel sedemletnega Edija vembra ameriški film »Had«, 8 družbenega sektorja ranjen. Škodo so ocenil! na 50.000 Martin z družino Nastn Pire. Ljubljana. Aškerče­ Puntarja iz Žadovinka, ki se je in 9. novembra ameriški film Pogoj za licitiranje je 10 odst. Ndinarjev Semič. 23. oktobra 1966 va 14 peljal s kolesom pravilno po des­ GOSPODINJSKO pomočnico išče »Skrivnostna soseda«. 9. in 10. polog od začetne izklicne cene ni strani. Ko ga je Tomažin ho­ štiričlanska družina z modernim novembra bolgarski film »Veriga« Drage sanje med vožnjo tel prehiteti, je Puntar nenadoma stanovanjem in pralnim strojem. Kostanjevica: 30. oktobra ame. Obvezam cenjene stranke, da zavil na levo. Avtomobil ga J* Pišite na: Trefalt veletrgovina riški barvni film »Bravados«, 6 sem odprl novo steklarsko delav­ Vinko Solič iz Pitomače se Jo zadel tako, da je z glavo udaril SUPERAVTOMATIČNI Živita. Krani. novembra španski barvni film nico v Metliki na Cesti bratstva 24. oktobra peljal z osebnim av­ v vetrobransko steklo in nato pa­ SPREJMEM DEKLE. Id trna vese­ »Moj poslednji tango«. in enotnosti 82 Za obisk se pri­ tom iz Ljubljane proti Zagrebu. de) na desno stran cestišča PT' PRALNI STROJI lje do gospodinjstva, lahko za­ Metlika: 2?) in 30. oktobra ame poročam! Stcvan Pavkovič, Cesta Pri Poljanah je od utrujenosti za tem se je otrok težje poškodoval in četnica Delovni pogoji ugodni. riški film »Dva tedna v drusrem bratstva in enotno*ti 82, Metlika. spal in se zaletel v skalnati vsek. so ga odpeljali v novomeško bol. vseh znamk Inž. Gradnik. Bled. Rihenska mestu« škodo so ocenili na 700 Ndin. nišnico. Na avtomobilu in kole­ IZREDEN POPUST! cesta 7 Novo mesto »Krka«: 28. do 31 su ie za okrog 1500 Ndin škode- IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO ali oktobra slovenski barvni film —- Oblačila čisti KEMIČNA ČISTIL­ Ni prišel na Grm MONTAŽA - NAVODILA upokojenko za varstvo dveh »Amandus«. NICA Novo mesto. Germova 5. Kolesarka zaprla pot otrok 8 ur dnevno Cveta Ko- Ribnica: 29 in 30 oktobra an­ 24. oktobra popoldne se je Vin­ — GARANCIJA - ko Pirnar iz Slovenske Bistrice pe­ drič. IMV. Novo mesto. gleški film »Peklenska fregata«. Pri Marici Božičevi, prej Brlož- motoristu TEHNIČNI SERVIS V NOVEM MESTU ali okolici Sevnica: Vi. in 30 oktobra ame ljal z osebnim avtom z novome­ nikovi, v Brežicah dobite vse škega Glavnega trga proti Grmu. 22. oktobra zvečer je Kolesar' VSE INFORMACIJE iščem privatno zaposlitev. Na­ riški film »Malica pri Tlfaniju« vrste šopkov, cvetja in vence po ka Marija Gorenc iz Gornjeg« slov v upravi lista (1213/66) Stara cerkev: 29 in 30 oktobra Ker je Trdinova. cesta zaprta, je DOBITE PRI najnižji ceni in najhitreje. Za dan hotel na Grm s Partizanske ceste. Lenarta nenadoma pripeljala * IŠČEM VEČJO SOBO ali sobo in ameriški barvni film »Tarzanova mrtvih košarice in drugo cvetje stranske ceste na Milavčevo ceste kuhinjo v okolici Novega mesta. največja pustolovščina«. 5. in 6 Ko je zavijal, pa je njegovo vozilo BRAČKO. NOVO MESTO, po naročilu. trčilo z osebnim avtom, ki ga je v Brežicah in s tem zaprla P01 Pripravljen sem dati nagrado novembra francoski film »Bridko­ motoristu Emilu Orešniku iz Bre­ Ragovska 7: vsako soboto Naslov v UDravi lista (1222/66). sti ljubezni«, 9. novembra nemški vozil Joseph Klein iz Nemčije, škodo so ocenili na 200 Ndin. žic, ki je kolesarko podrl in ^ od IS. do 17. ure. POŠTENO DEKLE sprejmem z* barvni film »W!netou«. drugi del di sam padel. Dobila sta B*gg gospodinjsko pomočnico k dru­ Sodražica: 29 in 30 oktobra lažje odrgnine. Skoda na kole3" žini treh odraslih oseb. Plača |i * S/- •J ameriški barvni film »Štirje apo- Avtobus preveč znaša okrog 100 Ndin. in pogoji dobri. Prof. Gnezda. kallptični jezdeci«, 5. In 6. no­ PEROTTI-EXPORT \ Ljubljana, Idrijska 9. vembra ameriški barvni film »Ne. Pepca Bajuk z Radovice št. 82 na desni MLADO DEKLE s končano osem­ varonski topovi« preklicujem kot neresnično kar Z mopedom v obcestno S. FRANCESCO 41, TRST 20. oktobra opoldne je Drago- letko — začetnico, ki ima vese- šentierne.i: 29. in 30 oktobra sem 6. avgusta 1966 izrekla o Mar­ slav Markovič vozil po avtomobil­ ograjo IV M) nrHil*'tov v cr^t^Ur,! dO- nc*n-i«ki barvn* film »Pesem v pi- tinu Režku z Radovice št. 75. ski cesti proti Ljubljani avtobus ljubljanskega podjetja SAP. Pri Alojz Levičar iz Veniš pr« Jezeru je opazil, da mu naproti škem se je 22. oktobra pe'Ja" pelje tovornjak s prikolico, ki ga mopedom iz Krškega proti jf 11.00 Poročila in Turistični na­ Branka Strgar in Božo Grošelj — prehiteva osebni avto. Umaknil se skovcu in se zaletel v obcest" j potki za tuje goste, 12.05 Operni trio Vitala Ahačiča — Gorenjski je na desno, vendar preveč, tako ograjo. Nezavestnega so odpeo koncert, 13.30 Iz zakladnice vio­ vokalni kvintet — trio Rudija da Je podrl cestni smernik, škode v brežiško bolnišnico. LevičarJ" RADIO LJUBLJANA so odvzeli kri za preizkus. linske in klavirske literature, Bardorferja in vokalni kvartet Je bilo okoli 100 Ndin. 15,20 Plesni ritmi na koncertnem »Zvonček« odru, 16.00 »Nekoliko otožno«, Vsak dan: poročila ob 5.15, 6.. NEDELJA, 30. oktobra: 6.00 do 18.00 Alojz Srebotnjak: Ekstaza Tovornjak na travniku . 7., 8., 12., 13., 15., 17., 19.30 in 8.00 Dobro Jutro! 8.05 Veseli to­ smrti, 18.50 Na mednarodnih Karel Ostanek je 22. oktobra PRIHODNJA 23. uri. Pisan glasbeni spored do bogan, 9,05 Naši poslušalci česti­ RADIO BREŽICE križpotjih. 19.00 Lahko noč, otro­ zjutraj vozil traktor iz Primštala 4.30 do 8. ure. tajo in pozdravljajo — prvi del, ci! 20.00 Mali koncert Slovenske­ ČETRTEK, 27. OKTOBRA: — v Trebnje. Med vožnjo po klancu ŠTEVILKA 10.00 Se pomnite, tovariši — a) ga okteta. 20.20 Radijska igra — 17,00—18.00 Milan Šepetavc: Spo­ navzdol ga je prehiteval tovornjak, PETEK, 28. oktobra: 8.00 Poro Vinko Snoj: Smrekarica, b) Jo­ Dolenjskega lista bo J* Ciril Zlobec: Moška leta našega mini na NOB — Janko Knapič: ki ga je vozil Marko Kozolec. Za­ čila in vremenska napoved, 9.40 že PeternelJ: Po sledi, 10.45 Ne­ otroštva, 22.10 Glasbena medigra. Zbogom, naše zelene gorice in radi neprimerne hitrosti Je tovor­ šla v četrtek, 10. novem­ Poje otroški zbor RTV Zagreb, deljski koncert lahke glasbe, 11.00 beli hrami I. (ob 25. obletnici njak zapeljal na levo stran ceste, 10.15 Skladbe za razne instrumen­ Poročila in Turistični napotki za SREDA, 2. novembra: 8.00 Po­ bra 1966. preseljevanja na Bizeljskem) — zadel kup gramoza in se prevrnil te, 11.00 Poročila in Turistični na­ tuje goste, 12.05 Naši poslušalci ročila in vremenska napoved, Obvestila in pregled prireditev ob na travnik, škodo so ocenili na UREDNIŠTVO potki za tuje goste, 12.05 Jugo- čestitajo In pozdravljajo — dru­ 9.45 Glasbena pravllica, 10.45 Člo­ občinskem prazniku. 1.500 Ndin. s slovanski pevci zabavnih melodij, gi del, 14.00 do 17.00 športno po­ vek in zdravje, 11.00 Poročila in 13.30 Kmetijski nasveti — dr. inž. poldne, 17.30 Radijska igra — Le­ Turistični napotki za tuje goste, PETEK) 28. OKTOBRA: 9.00— Dušan Mlinšek: Razmerje med gi_ opold Suhadolčan: Dobri divji 11.15 »Gozdič je že zelen...«, 11.30 Naši kolektivi voščijo ob banjem cen lesa in stroški pro­ mož, 20.00 Potujoča glasbena 12.30 Kmetijski nasveti — Jože občinskem prazniku 11.30 Magne­ izvodnje doma in v tujini, 12.40 skrinja«, 22.50 Literarni noktor- Kregar: Vrtna opravila v novem­ tofonski zapis s svečane seje ObS Igrajo domače pihalne godbe, no. bru. 13.30 Priporočajo vam Brežice v Dobovi. 18.00—19.30 Ob­ 14.05 Odskočna deska za mlade 14.35 Naši poslušalci čestitajo in vestila — Glasbena oddaja: Izbra­ glasbenike, 14.35 Naši poslušalci PONEDELJEK, 31. oktobra: 8.00 pozdravljajo, 15.30 Nemške narod­ li ste sami — Humoristične prilo­ čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Poročila in vremenska napoved, ne in umetne pesmi. 17 05 »Govo­ ga: Tovariš, to ne zadeva tebe! DOLENJSKI LIST 9,10 Lahka orkestralna glasba, Mladinska aktualna oddaja, 17.05 ri Radio Osvobodilna fronta«. SOBOTA. 29. OKTOBRA: 17.00— 9.45 Otroška igra s petjem, 10.35 Petkov 'simfonični koncert, 18.50 18.45 Naš razgovor, 20.00 Godala 18.00 — Reportaža z otvoritve ne­ Naš podlistek: A. Voranski: Spo­ Kulturni globus. 20.(10 Zborovske v ritmu, 22.50 Literarni nokturno. katerih objektov ob prazniku ob­ LASTNIKI IN 1ZUAJATEU1 Občinski odbon SZDL ^J* mini na Gorkega — prvi del, 11.00 skladbe Gabrijela Plavca, 21.15 čine Brežice — Janko Knapič: žice, Črnomelj, Kočevje, Krško Metlika. Novo mesto, ' Poročila in Turistični napotki za ČETRTEK, 3. novembra: 8.05 Oddaja o morju in pomorščakih. Zbogom, naše zelene gorice in be­ niča. Sevnica tn Trebnje ^ tuje goste, 12.30 Kmetijski nasve­ Glasbena matineja. 9.25 Narodne li hrami II (ob 25. obletnici izse­ 18 SOBOTA, 29. oktobra: 8.05 Glas­ ti — Inž. Jaka Ferjnn: Pomen pesmi iz Gorenjske. 10.15 Naši UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnlk ^B ^^ bena matineja, 9,40 Iz albuma ljevanja na Bizeljskem) l po potomstvu preizkušenih mer­ solisti pojo popularne duete. 11 00 odgovorni uredniki Ris Bačer, Miloš Jakopec. Marjan ^±aI) skladb za mladino, 10 55 Glasbe­ jascev, 12.40 Igrajo tuji pihalni Poročila in Turistični napotki za NEDELJA, 30. OKTOBRA: 10.20 Marjan Moškon Jože Prime. Jožica Teppey in Ivan ^ s na medigra, 11.00 Poročila in Tu­ tuje goste. 12 05 Naši ansambli — Poročila — Se nekaj novic z ar orkestri, 14.05 Glasbeniki, ki so IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 50 P (2oo0 ristični napotki 7.a tuje goste, sodelovali v Radiu Osvobodilna domačih napevov — ansambel letošnjega praznika občine Bre­ starih dinarjev) - Letna naročnina 20 novib đinarie' ^, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. S Lojzeta Slaka in »Fantie treh do­ žice — Ta teden v Delavski enot­ ,100 fronta, 14.35 Naši poslušalci če­ stanh dinarjev) polletna 10 novih iinariev ° 3? n0viB Milan Rovan: Obvezno škroplje­ lin«. 12.30 Kmetijski nasveti — nosti — Dr. Minko Bric: Kaje­ w stitajo in pozdravljaio, 17.05 Oper­ narjev); plačljive )e vnaprej - tnozemstvo 37. dolarje nje sadovnjakov v bodoče. 14.05 inž. Du*nn Mod'c: Zimska rez v nje in rak — Iz novinarjeve belež- ni koncert, 18.45 Narava in člo­ dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 amenške 2].glg Koncert po željah poslušalcev, vek. 20.00 Simfonični koncert sadovnjakih 14,05 Popoldanski di- nice — Za naše kmetovalce: inž. — Tekoči račun pn podružnici SDK v Novem mestu G)avn) 15.20 Zabavni intermezzo, 17.05 vertimento, 14.45 »Enajsta šola«, Olga Kopinč: Gnojenje travnikov beograjske filharmonije v Ljublja­ - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. ? ^ Gremo v kino, 18,50 S knjižnega ni. 22.50 Literarni nokturno 17.05 Turistična oddaja, 18.45 Je­ — Dve melodiji v različnih izved­ trga, 20.00 V svetu operetne glas­ trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - g?S? zikovni pogovori, 19 00 Lahko noč, bah — Pozor, nimaš prednosti! fotografij ne vračamo - TTSKA: Časopisno poajeue be, 20.30 »Spoznavajmo svet in TOREK, 1. novembra: 6.00 do otroci! 20.00 četrtkov večer doma­ — Obvestila in spored kinemato­ v Ljuhljani domovino«, 22.10 Oddaja za na­ 8.00 Dobro jutro! 8.40 »Kot žrtve čih pesmi in napevov. Izvajajo: grafov. 12.05 — Občani čestitajo te Izseljence. ste padli«, D.00 Iz srca k srcem. kvintet Zadovoljni Kranjci, pojeta in pozdravljajo.