Prenos Pdf Različice Dokumenta

letnik 10, april 2006, {tevilka 3 Petrin "dan neskon~nih sanj" Petra Antolin iz Lesc druga na prireditvi Prvi glas Gorenjske V Festivalni dvorani na Bledu je Prvi glas Gorenjske 2006 po @irov, ki je zapel pesem 'Stop'. bila v soboto, 25. marca, prire- izboru ob~instva je postal Dejan Prvi glas Gorenjske letos pra- ditev Prvi glas Gorenjske, katere Zupan, zapel je pesem 'Vem, nek- znuje 35-letnico. Prva prireditev organizator je Radio Triglav. je ìveti mora', prvi glas Gorenj- je bila leta 1971, ko je zmagal Fran- Prijeten sobotni ve~er, lepo zapete ske 2006 po mnenju strokovne ci Rebernik. Leta 1976 je svojo melodije in enkratna spremljava ìrije pa Darko Peterman, ki je glasbeno pot za~ela na tej prire- orkestra Bid Banga iz Radovljice, zapel pesem 'Njej, ki sem jo lju- ditvi Helena Blagne. V preteklih pod taktirko mag. Blaà Tr~ka, se bil'. Drugo mesto je v obeh kate- desetletjih so na njej zapeli oziro- je naselilo v srca vseh, ki so pri{li gorijah zasedla na{a ob~anka ma zmagali tudi Aleksander Me- na prireditev. Strokovno ìrijo so Petra Antolin iz Lesc, ki je zapela èk, Miha Rebernik, Anka ôp, sestavljali: Slavko Avsenik mlaj{i, pesem 'Dan neskon~nih sanj'. Manca Urbanc, Ana Sokli~ in An- Franc Podjed, Simona Vodopivec Tretje mesto je ob~instvo prisodi- ja Ba{. Franko, Ivanka Kra{evec Pre{eren lo Darku Peter-manu, strokovna in Manca [pik. ìrija pa Maretu Ba~nerju iz Valerija Ker{i~ Ob spremljavi orkestra Bid Ban- ga so nastopili {tirje pevci in {tiri pevke, glasbena gostja je bila Manca [pik, ki je na Prvem glasu zmagala leta 2003. Poslu{alci so Î[ÊNJEÎ[ÊNJE se zabavali ob pre{ernosti, zveda- vosti in iskrenosti voditeljev Su- zane Adì~ in Robija Svetine, po- CISTERNCISTERN slu{ali s tremo povezanih nastope pevk in pevcev, za posebno pre- ININ POPO POTREBIPOTREBI RAZREZRAZREZ sene~enje je poskrbela direktorica Rina Klinar, saj je materam ~esti- Brezpla~ni telefon tala za njihov praznik, prav tako Laze 18a, iz`rebancem, ki so prejeli prak- 4000 Kranj Petra Antolin iz Lesc, drugo mesto po mnenju ob~instva in strokovne ìrije, ti~ne nagrade ob 35-letnici Prve- 080 21 50 e-po{ta: [email protected] Foto: Jani Kolman ga Glasa Gorenjske. Varuh ~lovekovih pravic v Radovljici varjal z dvanaj- stimi ob~ani. Najve~ prito`b se je nana{alo na medsosedske in mejne spore, zadeve z dedi{- ~ino, vendar pa v teh primerih kot varuh te`ko posreduje, ampak posku{a dr- àvljane napo- titi na medse- bojni dogovor, v skrajnem primeru tudi na poskus re{itve spora na sodi{~u. Ob~ani so mu posredovali tudi vpra{anja, ki se nana{ajo na de- Matja` Hanèk, varuh ~loveko- ljici. Varuh organizira pogovore lovne spore, ki vih pravic, in njegov namestnik po Sloveniji vsak mesec, v Radov- so povezani z Ale{ Butala sta 14. marca poslo- ljici pa je nazadnje posloval pred zaposlitvijo in vala v Radovljici. Zjutraj se je Han- dvema letoma. Kot je dejal, se je neurejenimi de- èk sre~al tudi z ùpanom Jankom za razliko od leto{njih prito`b ta- lovnimi raz- S. Stu{kom in povedal, da najve~- krat precej le-teh nana{alo na de- merji. krat pri svojem poslovanju po nacionalizacijske zadeve. Sloveniji obravnava prito`be na Na kratki novinarski konferenci Valerija ra~un ob~in, vendar ne v Radov- je Hanèk povedal, da se je pogo- Ker{i~ Janez Jelenc s.p. Janez stran 2 novice iz ob~inske hi{e 3. marec 2006 novice iz ob~inske hi{e Z 31. seje ob~inskega sveta Finan~ne spodbude za pove~anje energetske u~inkovitosti, izrabo obnovljivih Radovlji{ki ob~inski svetniki so Sparovega centra, in za plo~nik poznaven ponudnik turisti~nih virov energije in ekolo{ki krediti 29. marca za~eli drugo leto{njo ob Gradnikovi cesti. Dodatni pa- storitev v regiji, ohraniti visok sta- Ministrstvo za okolje in prostor je v Uradnem listu RS {t. 28/06 17. sejo, zaklju~ili pa jo bodo 3. apri- sovi v tem kriì{~u bodo sicer ure- tus {portnega letenja z najpo- marca 2006 objavilo javni razpis za finan~ne spodbude za investicije v la 2006 (po zaklju~ku redakcije jeni v kratkem. Z osnutkom loka- membnej{imi {portnimi priredi- pove~anje energetske u~inkovitosti obstoje~ih ve~stanovanjskih stavb. Deèlnih novic). Obravnavali bo- cijskega na~rta Le{ki hrbet pa je tvami v slovenskem in mednarod- Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizi~ne osebe, ki so eta`ni lastniki do {e pobudo ministru za okolje na tem obmo~ju predvidena nova nem merilu ter uvesti segment stanovanj in poslovnih prostorov v ve~stanovanjskih stavbah. in prostor za vklju~itev lokacije individualna stanovanjska grad- splo{nega letalstva. Predvidena V Uradnem listu RS {t. 31/05 z dne, 24. marca 2006 je objavljen {e odlagali{~a nenevarnih odpadkov nja, ureditev parkiri{~a za gosti{~e rekonstrukcija in asfaltiranje leta- javni razpis ministrstva za finan~ne spodbude investicijskim ukrepom DIRO Radovljica v predvideni dr- Tulipan in ureditev obstoje~ega li{ke steze zaradi na~rtovane iz- za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2006. àvni lokacijski na~rt za medob- spomenika NOB. gradnje avtoceste je prilo`nost za Predmet razpisa Eko sklada pa je ugodno kreditiranje ob~anov za ~inski center za ravnanje z odpad- nadaljnji turisti~ni razvoj ALC-ja. nalo`be na obmo~ju Republike Slovenije. Letna fiksna nominalna ki v Kovorju, in sicer kot dopol- Financiranje Med razvojne cilje ALC med dru- obrestna mera je 3,2%. Odpla~ilna doba lahko zna{a najve~ 10 let. nilne ali variantne lokacije. krajevnih skupnosti gim uvr{~a minimiziranje nega- Kredit se lahko odobri v vi{ini najve~ 90% priznanih stro{kov na- Po odstopu Nata{e Koko{inek so V radovlji{ki ob~ini je dvanajst tivnih vplivov na okolje, prostor- lo`be oziroma najve~ 5 milijonov tolarjev. Kandidat vloì vlogo z za novega direktorja Linhartove krajevnih skupnosti, ki kot sa- sko ureditev ob upo{tevanju na~el vsemi dokazili osebno ali po po{ti na naslov: Eko sklad, j. s., Tivolska dvorane Radovljica è imenovali mostojne pravne osebe skrbijo za trajnostnega razvoja, posodobitev cesta 30, 1000 Ljubljana. Andreja Kokota. Izbran je bil na vzdrèvanje cestne in druge lo- letali{ke infrastrukture in opreme, Energetski svetovalec Darko Hanì~, Savska 8, Lesce podlagi javnega razpisa in na mesto kalne komunalne infrastrukture. oblikovanje celostne ponudbe (031 810 076, vse dni v tednu od 9-17 ure; [email protected]) direktorja imenovan za pet let. Letos je v ta namen in za redno turisti~nih programov in pro- V svet Muzejev radovlji{ke ob- delovanje vseh krajevnih skupno- izvodov ter stalno komuniciranje Priznanje Civilne za{~ite ~ine so svetniki imenovali Maksi- sti v prora~unu zagotovljenih ne- in sodelovanje z lokalnimi in- tudi Antonu Kapusu miljana Kalana, Joèta Kapusa in kaj manj kot 80 milijonov tolar- teresnimi skupinami. Ob 1. marcu, Dnevu civilne za{~ite, je poveljnik Civilne za{~ite Alen~ico Marijo Bole Vrabec, v jev. Ker so podatki, ki so od leta Republike Slovenije Miran Bogataj podelil priznanja in nagrade za svet Osnovnega zdravstva Gore- 1992 podlaga za delitev teh sred- Odgovori ob~inskim zasluge in prispevke pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, iz- njske pa Joèta Rebca. stev, è zastareli, je ùpan svet- svetnikom vajanju za{~ite, re{evanja in pomo~i ter odpravljanju posledic na- Ponovno so odlo~ali o predlogu nikom predstavil osnutek odloka s @upan in ob~inska uprava sta ravnih in drugih nesre~. Med prejemniki priznanj je tudi Anton sprememb in dopolnitev zazidal- kriteriji, ki omogo~ajo bolj pregle- svetnikom odgovorila na vpra{a- Kapus, dolgoletni ~lan PGD Kamna Gorica ter svetovalec sistema nega na~rta Center Lesce - 1. faza. den, fleksibilen in uravnoteèn nja, ki so jih zastavili na prej{nji za{~ite in re{evanja Ob~ine Radovljica. Plaketo Civilne za{~ite je Predlog odloka z amandmaji svet- sistem financiranja krajevnih skup- seji januarja letos. Janez Erman prejel kot priznanje za ìvljenjsko delo, posebne zasluge in izjemne nikov Ladislava Erèna in Zvoneta nosti. (LDS) je dal pobudo za ureditev uspehe pri za{~iti in re{evanju ljudi, ìvali, premoènja, kulturne Prezlja je bil sprejet è na seji 1. prometnega reìma v problema- dedi{~ine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesre~ah. februarja letos. Vendar je ùpan Osnutek odloka ti~nem kriì{~u v Podnartu. Za Anton Kapus je bil od avgusta 1997 strokovni sodelavec za podro~je zadràl njegovo objavo, ker bi o reji psov obnovo mostu ~ez Savo v Pod- Civilne za{~ite v treh gorenjskih ob~inah. Do septembra 2001 je delo upo{tevanje amandmajev v od- Svetniki so obravnavali tudi os- nartu in pripadajo~ega dela re- opravljal v Ob~ini Radovljica, do oktobra 2004 v Ob~ini Bohinj, v loku pomenilo nasprotujo~a si do- nutek novega odloka o reji psov in gionalne ceste bo Direkcija RS za Ob~ini Bled pa vse do upokojitve konec leta 2005. Bil je glavni akter lo~ila v zazidalnem na~rtu. Tako ostalih doma~ih ìvali, ki pa se ceste letos namenila 13 milijonov, in soavtor izdelave ocene ogro- so svetniki tokrat sprejeli besedilo mu bodo posvetili {e na naslednji prihodnje leto 84 milijonov, po ènosti, na osnovi katere je tudi odloka, amandmajev pa ne. seji. Na sprehodih s psi naj bi mo- letu 2007 pa {e 73 milijonov to- pripravil izhodi{~a za na~rte za- Po ve~kratnih poskusih v tem rali njihovi skrbniki s seboj imeti larjev. Ob~ina bo letos preplastila {~ite in re{evanja za nesre~e, ki mandatu je bil sprejet osnutek vre~ke, da bodo lahko odstranili javno pot do industrijske cone ogroàjo posamezne ob~ine. Kot sprememb ob~inskega statuta, ki pasje iztrebke. V nasprotnem pri- LIP, za re{itev slabe prometne ure- aktivni udeleènec vojne za se nana{ajo prete`no na uskladi- meru bo predpisana globa v vi{ini ditve ob èlezni{kem prehodu pa Slovenijo in vojni veteran je bil tev s spremembami dràvne zako- 20 tiso~ tolarjev. Do naslednje bo poskrbela po obnovi mostu. odlikovan z znakom “Obranili nodaje. obravnave osnutka bo dodatno Plo~niki ob regionalni cesti v domovino” in medaljo Vetera- Zaklju~ni ra~un ob~inskega pro- preu~ena mo`nost zakonite uve- Podnartu bodo prednostno obrav- nov vojne za Slovenijo. ra~una za leto 2005 izkazuje, da je dbe takse za lastnike psov, ki naj navani v okviru zagotavljanja Ve~ kot 30 let je aktivni gasilec bilo prora~unskih prihodkov lani bi bila namenjena zaveti{~u za varnosti na {olskih poteh. v PGD Kamna Gorica. Ima ~in 2,794 milijarde tolarjev, odhodkov zapu{~ene ìvali in za ko{e za Mag. Anton Poga~nik (SDS) je vi{jega gasilskega ~astnika orga- pa 2,93 milijarde. Na ra~un vrn- pasje iztrebke. Po podatkih veteri- pozval k ~imprej{nji re{itvi vo- nizacijske smeri in je nosilec ve~ jenih posojil, prodaje ob~inskega narske uprave je sicer na obmo~ju dooskrbe Oto~. Problem vodnega gasilskih odlikovanj. Za svoje premoènja ter proa~unskih pre- radovlji{ke ob~ine registriranih zajetja Oto~ je bil re{en z opu- dru{tvo je izdelal in dopolnjeval se`kov iz leta 2004 je 31. 12. 2005 1436 psov. stitvijo vodnega vira po sanaciji poàrne na~rte, bil pa je tudi ak- skupen prora~unski preseèk zna- vodnega zajetja Krope. Zato pre- Tone Kapus tivni predavatelj. {al 38 milijonov tolarjev. Usmeritve za vezava vodovoda naselja Oto~ na Za kr{itve odloka o urejanju ze- razvoj ALC Lesce vodovodni sistem Radovljica ni lenih povr{in v naseljih ob~ine Alpski letalski center Lesce je za ve~ potrebna. Z na~rtovano sana- Obisk predstavnika Evropske Radovljica so svetniki predpisali obravnavo svetnikov in javno cijo vodovodnega omre`ja Kropa federacije zelenih strank vi{je globe. Odlok dolo~a, kako obravnavo pripravil usmeritve za bo zagotovljena tudi stabilnej{a 17. marca 2006 sta ùpan Janko S. Stu{ek in radovlji{ki lokalni od- urejati, vzdrèvati in varovati ze- pripravo strategije razvoja letali{- oskrba s pitno vodo. bor Stranke mladih Slovenije na kratkem obisku v ob~inski stavbi lene povr{ine v ureditvenih ob- ~a Lesce za obdobje 2007-2013. Mag. Poga~nik je predlagal {e, gostila ~lana izvr{nega odbora Evropske federacije zelenih strank mo~jih, tako tistih za skupno kot ALC èli postati pomemben in preda ob~inska uprava uvede poslo- Philippa Lambertsa. Na obisku v Sloveniji je spremljal generalnega individualno rabo. V tokratnih sekretarja Evropske federacije zelenih strank, Arnolda Cassolo. Uradnih objavah Deèlnih novic Lambertsa, ki ìvi v Belgiji in je tudi mestni svetnik v An- je objavljeno tudi pre~i{~eno be- derlechtu, je zanimala predvsem okoljska problematika v ob~ini. sedilo odloka. Koncesionarji za pregledovanje in ~i{~enje Ocenjuje, da sta za u~inkovit sistem ravnanja z odpadki iz gospo- Dolo~ena je vrednost faktorja za kurilnih naprav, dimnih vodov in zra~nikov dinjstev klju~ni ustrezna infrastruktura in ozave{~anje prebivalcev. izra~un takse ob priklju~itvi na Ob koncu obiska v Radovljici pa je pohvalil skrb za ohranjanje javni vodovod in kanalizacijo za Vlada RS je na seji 2. marca 2006 izdala odlo~be o podelitvi kon- arhitekturne dedi{~ine. leto 2006. Ta zna{a 213.103 tolar- cesij za izvajanje obvezne dràvne dimnikarske javne slu`be. jev, kar pomeni 2,3 odstotno po- Nana{ajo se na izvajanje meritev, pregledovanje in ~i{~enje kuril- Dejavnosti na stanovanjskem podro~ju vi{anje glede na leto 2005. nih naprav, dimnih vodov in zra~nikov zaradi varstva okolja in Na novih listah prosilcev za dodelitev neprofitnih stanovanj je Pravilnik o oddajanju poslovnih u~inkovite rabe energije, varstva ~lovekovega zdravja in varstva skupaj 50 upravi~encev. prostorov in gara` v lasti ob~ine pred poàrom. Koncesionarji so dolo~eni na posameznih Listi sta oblikovani na podlagi lanskega razpisa. Na "listi A" je 41 in dolo~anju najemnin po novem dimnikarskih obmo~jih ob~in. Za obmo~je ob~ine Radovljica vla- prosilcev, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za pla~ilo velja tudi za prostore, ki so v lasti da {e ni podelila koncesije, zato je {e naprej v veljavi podpisana lastne udele`be in var{~ine, na "listi B" pa devet prosilcev, ki so krajevnih skupnosti. koncesijska pogodba s podjetjem Dimnikarstvo Dovrtel. glede na dohodek zavezanci za pla~ilo lastne udele`be in var{~ine. Svetniki so obravnavali {e letna Iz vladnega sporo~ila za javnost je razvidno, da je Ministrstvo za Tak{ni listi dolo~a dràvni pravilnik o dodeljevanju neprofitnih poro~ila o poslovanju osnovnih okolje in prostor na podlagi poziva, objavljenega decembra leta stanovanj v najem. Prosilcem bodo dodeljena stanovanja, ki bodo {ol, Glasbene {ole, Ljudske univer- 2004, prejelo 232 vlog o zainteresiranosti za izvajanje dimnikarske izpraznjena. Poleg tega bosta letos urejeni dve novi neprofitni sta- ze in Vzgojno varstvenega zavoda slu`be. Izmed vseh vlog 38 vlagateljev izpolnjuje zakonsko do- novanji v Zapuàh ter obnovljeni, eno v Kropi in eno v Radovljici. Radovljica. lo~ene pogoje za pridobitev koncesije, 49 jih ne izpolnjuje, imajo Za novo pridobljena neprofitna stanovanja ob~ina letos namenja 27 pa v upravnem postopku mo`nost prito`be, 89 vlagateljev bo poz- milijonov tolarjev. Osnutka lokacijskih vanih na ustno obravnavo, ker se je na poziv za podelitev konce- Na razpis za stanovanjske kredite v ob~ini Radovljica za leto 2006, na~rtov za poslovno sije na eno dimnikarsko obmo~je prijavilo ve~ vlagateljev, 56 vla- za katere ob~ina subvencionira obrestno mero, se je v razpisanem cono in stanovanjsko gateljev pa bo pozvanih k dopolnitvi vloge. roku prijavilo 17 prosilcev. Vloge bo predhodno obravnavala ob~in- gradnjo Na podlagi zaklju~enega upravnega postopka vlog vlagateljev, ki ska komisija za dodelitev kreditov, ki bo pripravila prednostni vrstni Svetniki so sprejeli tudi dva os- bodo pozvani na ustno obravnavo, bo ministrstvo pripravilo sez- red upravi~encev s predlogom vi{ine kredita. Na tej podlagi bo kredite nutka lokacijskih na~rtov. O na- nam nadaljnjih pozitivnih oz. negativnih vlog. Po tem postopku bo odobravala Gorenjska banka, d. d., Kranj, PE Radovljica, ki je bila ~rtu za poslovno cono s trgovskim ministrstvo takoj izvedlo javni razpis za podelitev koncesij za izbrana kot najugodnej{i ponudnik. Za subvencioniranje obrestne in gostinskim sredi{~em ob vhodu opravljanje dimnikarske slu`be na vseh obmo~jih, kjer ne bodo mere je v prora~unu na voljo 12 milijonov, kar pomeni, da skupni po- v Radovljico, katerega pobudnik podeljene prve koncesije. tencial razpisanih denarnih sredstev zna{a 120 milijonov tolarjev. je podjetje Engrotu{ Celje, so me- Ministrstvo bo v naslednjih tednih pripravilo tudi predlog tarife, nili, da je najprej treba poskrbeti enotn za vso Slovenijo, in ga bo vlada obravnavala in sprejela Zbrala: M[M za prometno ureditev kriì{~a, ki pred podpisom koncesijskih pogodb. je preobremenjeno è zaradi 3. marec 2006 novice iz ob~inske hi{e 3 stran vanje v skladu s priznanimi stan- silsko zvezo ob~ine Radovljica. stop direktorice. Pojasnjeno je bi- dardi kakovosti. Direktor ob~inske Joè Kapus (LDS) je pozval ob- lo, da je ùpan dopis odstopil pri- ùpan uprave je odgovoril, da se je ob- ~insko upravo, naj posreduje, da stojni komisiji ob~inskega sveta, ~ina è vklju~ila v model skupne- delavci podjetja Seaway v Zapu- ki je med tem è speljala postopek ga ocenjevalnega okvira za orga- àh ne bi ve~ parkirali na plo- za predlog imenovanja novega [portni park Radovljica nizacije v javnem sektorju (CAF), ~niku dovozne ceste k stanovanj- direktorja. ki je del vladne politike kakovosti ski soseski. V podjetju so zago- Na pobudo Janeza Zupana (LDS) Ob~ina Radovljica je naro~ila izdelavo slovenske javne uprave. tovili, da se to ne bo ve~ dogaja- bo ob~inska uprava za stavbe jav- idejnega projekta za ureditev {portnega Maksimiljan Kalan (Lista mla- lo, saj so uredili dovolj novih par- nih zavodov, ki so v ob~inski lasti, parka Radovljica na obmo~ju v Radovljici, dih Radovljica) je predlagal, da se kirnih mest za zaposlene. posku{ala pridobiti kopije upo- ki je è {portno rekreativno opredeljeno. z rebalansom prora~una zagotovi Bogomirja Vnu~ca (SDS) je zan- rabnih dovoljenj starej{ega datu- Idejni projekt bo izdelal izbrani izvajalec sredstva za nakup radijskih po- imalo, zakaj ob~inskim svetnikom ma iz arhiva upravne enote. podjetje Protim Rì{nik&Perc. Zajemal bo staj, ki omogo~ajo pogovore med na prej{nji seji ni bil posredovan Andrej Kokot (LDS) je predlagal ureditev obstoje~ih igri{~ in dodatno gasilci. Ob~inska uprava je pred- dopis s sklepi sveta Linhartove ostrej{e izvajanje predpisov glede ve~namensko plo{~ad za rolkanje, kotalk- lagala uskladitev te pobude z Ga- dvorane, ki so se nana{ali na od- sprehajanja psov in odstranjevan- anje in pozimi drsanje ter umetno steno ja pasjih iztrebkov. Nadzor ob~in- za plezanje. Predvideno je tudi dodatno nogometno igri{~e za mali skega redarstva bo poostren, poleg nogomet, saj po izgradnji povezovalne ceste med glavno cesto in tega so v osnutku novega odloka o kriì{~em za Lancovo na Gorenjski cesti obeh nogometnih igri{~ na @upan sprejel star{e in novorojen~ke reji psov in ostalih doma~ih ìvali "Donatu" med Radovljico in Lescami ne bo ve~. è predlagane vi{je globe. V obmo~ju {portnega parka bodo tudi sprehajalne poti in javna V marcu so ob~insko stavbo spet obiskali star{i z dojen~ki. Sprejel Alen~ica M. Bole Vrabec (DeSUS) razsvetljava. Na kriì{~u pri Mercatorju bo objekt s parkirnimi jih je ùpan Janko S. Stu{ek, jim ~estital in izro~il darilo Ob~ine pa je opozorila na zanemarjene prostori, {portnikom namenjen lokal in {portna trgovina ali Radovljica. Ob tem je povedal, da je bil v letu 2004 v radovlji{ki prostore, namenjene vrti~karjem, slu`nostni lokali. Zagotoviti pa bo treba upravljanje in vzdrèvanje ob~ini pozitiven naravni prirast: v letu 2004 je bilo rojenih 188 otrok, in onesnaèno obre`je Save. Ob- {portnega parka, podobno kot za radovlji{ko otro{ko igri{~e v ob- leto pred tem pa 158. V obdobju 1995-1999 je bilo v povpre~ju na ~inski redarji bodo vrti~karje tudi mo~ju {portnega parka, ki je med najlep{imi v Sloveniji tudi zato, leto rojenih 163 otrok, v obdobju 2000-2004 pa è 170. v bodo~e opozarjali v primerih ker ga zelo lepo upravlja Krajevna skupnost Radovljica. Na sprejemih v marcu je bilo obdarjenih 58 novih ob~anov, med nedovoljenega odlaganja odpad- Na osnovi idejne in {e obdelane idejne zasnove bo projekt njimi 33 deklic in 25 de~kov: 29 prvorojencev, 25 drugorojencev, kov. Blià pa se spomladanska ak- pripravljen v mesecu maju in bo na ogled ob~anom v ob~inski trije tretjerojenci in en ~etrtorojenec. cija "O~istimo svoje okolje", ki z stavbi. Po potrditvi projekta bo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ob~ina Radovljica podeljuje darila star{em novorojen~kov od le- zgledom prostovoljcev prispeva Izvedba na~rtovane ureditve {portnega parka bo postopna in pred- ta 2001. Star{i, ki èlijo prejeti darilo, na ob~ino (Oddelek za tudi k ozave{~anju ob~anov. vidoma zaklju~ena prihodnje leto. Sredstva bodo zagotovljena z dru`bene dejavnosti) naslovijo pisno vlogo. Darilo obsega knjigo Raz{iritev parkiri{~a pri zdrav- ob~inskim prora~unom, s sofinanciranjem Fundacije za {port RS, ki in darilni bon v vrednosti 20 tiso~ tolarjev za nakup opreme in stvenem domu in lekarni v Ra- bo prispevala 24,3 milijona tolarjev, prvo donacijo za ve~namensko obla~il za otroke v specializiranih trgovinah. Na petih slovesnos- dovljici, ki jo je predlagal Joè plo{~ad pa je è lani ob otvoritvi prispeval Spar. Sredstva za izved- tih v preteklem letu je bilo podeljenih 140 daril. Rebec (SD), se è na~rtuje. Dodat- bo projekta bo ob~ina posku{ala pridobiti tudi s prijavami za dràv- nih 30 parkirnih mest, ki jih bosta na sredstva. poleg ob~ine sofinancirala Osno- Tak{ni so na~rti. Tak{na bo pot in to si Radovljica na uglednem vno zdravstvo Gorenjske in Go- mestu tudi zasluì. [portni park Radovljica bo {e en vloèk ob~ine renjske lekarne, naj bi za~eli gra- v rekreativni {port, ki je sicer v mestu in okolici dokaj dobro razvit diti v maju. tudi infrastrukturno. @e po naravi stvari ter neposrednem interesu Kaj se dogaja z èljo va{kega se va{ko okolje {portno rekreativno mnogo hitreje in u~inkovitej{e odbora Oto~ po odcepitvi od kra- organizira kot mesto, kjer je pomo~ lokalne skupnosti ve~ja, zato pa jevne skupnosti Ljubno, je vpra{al zaradi izbora tudi kakovost {porta vi{ja. Nobenega dvoma ni, da je Janez Kaltenekar (SDS). @upan je pomen rekreativnega {porta z vrhunskim neizbe`no povezan. odgovoril, da je po referendumu Odvisnost je dvosmerna. Naj navedem samo en vidik: zaradi uspe- ve~krat sklical sestanek s pred- hov, promocije in ugleda vrhunskih {portnikov raste zanimanje za sednikoma krajevne skupnosti in {port in ve~, kot je mladih vklju~enih v treninge skozi klube, ve~ja va{kega odbora, vendar dialog ni je mo`nost za nove dose`ke in izbor novih talentov. Mnoì~nost bil vzpostavljen. Va{ki odbor zah- {portnikov v povezavi z vrhunskim {portom nam dokazujejo teva, da o izlo~itvi Oto~ iz KS radovlji{ki plavalci, rekreativno zagnanost pa mnoga va{ka in kra- Ljubno odlo~i ob~inski svet. jevna okolja v ob~ini, ki vestno skrbijo za svojo {portno infrastru- @upan bo pred nadaljnjimi od- kturo, seveda tudi z delno ob~insko podporo: Podnart, Ljubno, Lesce, lo~itvami sklical {e javno sre~an- Dvorska vas, Begunje … Sprejem star{ev in novorojen~kov. je vodstva KS Ljubno, va{kega Ob~ina Radovljica je zagotovo {portna ob~ina po vrhunskih tek- odbora Oto~ in krajanov. movalnih uspehih {portnikov, {tevilu {portnih organizacij, njihovi raznovrstnosti in {tevilu ~lanov, objektih, kot so radovlji{ki bazen, dvorana Srednje gostinske in turisti~ne {ole, Alpski letalski center, nogometno igri{~e v Lescah, po kakovostnih {portnih trenerjih in Zgledno sodelovanje z drugih delavcih in nenazadnje tudi po sredstvih ter pozornosti, ki jih {portu namenja ob~ina. Tako kot je s ~love{ko vztrajnostjo, treningom, in voljo mo~ izbolj{ati vsak {portni rezultat, je tudi pri Romunijo in Madàrsko zagotavljanju pogojev za nadaljnji obstoj in razvoj {portnih dejavnosti ter rekreacije mo`no narediti {e ve~. In tudi bomo. Na povabilo ùpana Janka S. Stu{ka sta radovlji{ko ob~ino 8. Janko S. Stu{ek, ùpan marca obiskala madàrski veleposlanik dr. Jozsef Czukor in romunski veleposlanik Victor Chiujdea. @upan ju je skupaj z vodstvom ob~ine, predstavniki podjetij EKO- Poziv k sodelovanju pri spomladanskem RPM, @ito Gorenjka Lesce ter ~i{~enju na{ega okolja Obrtne zbornice Radovljica sprejel v prostorih Ob~ine Radovljica. Ve- Tudi letos vas pred 22. aprilom, Dnevom zemlje, vabim, da se leposlanikoma so predstavili ob- skupaj lotimo spomladanskega ~i{~enja okolja. Po vsej Sloveniji ~ino in gospodarstvo v njej. bomo v aprilu in med prvomajskimi prazniki odstranjevali tiste Med pogovorom je romunski odpadke, ki smo jih ~ez leto brezvestno odvrgli v mestnem in na- veleposlanik Victor Chiujdea iz- ravnem okolju. Tako pozivamo {ole, dru{tva in krajevne skupno- postavil dobre odnose in sodelo- sti, da v svojih okoljih organizirajo ~istilne akcije. Rafting zveza vanje med Romunijo in Slovenijo Veleposlanika na obisku. Gorenjske je è napovedala svoj tradicionalni "eko rafting", s na dràvni in lokalni ravni. Tako ~i{~enjem bregov Save za 27. april. Pridruìte se jim. naj bi sodelovanje z Ob~ino Ra- sodelovanja med malimi in sred- Linhartov trg in êbelarski muzej. V okviru è 17. akcije "O~istimo svoje okolje" bomo organizirali dovljico potekalo predvsem s pri- njimi podjetji. Z Madàrsko so- Vsekakor je res, da obisk obeh postavitev dodatnih zabojnikov in za udeleènce zagotovili vre~ke pravo seznama podjetij, ki so za- delujejo dru`ba Iskra Mehanizmi veleposlanikov, romunskega in in rokavice. Za vse to bo poskrbela Komunala Radovljica, Delovna interesirana za sodelovanje z ro- Lipnica, EKO - RPM Lesce in Elan. madàrskega, v radovlji{ki ob~ini enota VO-KA (tel.: 537 0111), kjer se lahko dogovorite tudi za raz- munskimi podjetji, prav tako pa Radovlji{ki ùpan jima je po potrjuje dejstvo, da sta bila njuna pored in odvoz zbranih odpadkov z mest, do katerih je moèn vsaj tudi na {portnem, turisti~nem, kul- uradni predstavitvi ob~ine Radov- delovna obiska koristna, predvsem dostop s kamionetom. turnem in izobraèvalnem pod- ljica razkazal {e prostore ob~inske za izmenjavo mo`nosti in stali{~, Zavedamo se, da zgolj s ~istilnimi akcijami ne bomo re{ili pro- ro~ju. Po podatkih Gospodarske stavbe, z zanimanjem pa sta si ker, kot sta poudarila, so bili do- blema odpadkov v naravi. Nekateri okoljevarstveniki jim celo zbornice Slovenije med podjetji iz veleposlanika ogledala proizvod- slej najuspe{nej{i tisti stiki, sklen- nasprotujejo kot "potuhi" za onesnaèvalce, saj vedno znova po- radovlji{ke ob~ine z Romunijo do- njo smu~i in plovil v Elanu v Be- jeni na ni`ji ravni med podjetji in biramo odvrène odpadke namesto njih. Prepri~ani pa smo, da bo- bro sodeluje TIO Pnevmatika. gunjah. Igor Umek, vodja Ski- organizacijami, ki so manj{ega mo s svojim zgledom dosegli, da bo ljudi z neodgovornim odno- Tudi madàrski veleposlanik Joz- marja, jima je predstavil novo obsega, bolj fleksibilni in hitreje som do okolja vsako leto manj. Nenazadnje k temu uspe{no sef Czukor je izrazil zadovoljstvo Elanovo smu~ko"speedwawe" Po dobijo stik, predvsem na madàr- prispevamo tudi z obratovanjem zbirnega centra za odpadke. in se Janku S. Stu{ku zahvalil za ogledu begunjskega Elana sta si ski strani. Povezali naj bi se prek V èlji, da bi se v prizadevanjih za bolj urejeno okolje sre~evali povabilo, med drugim pa je po- gosta ogledala {e radovlji{ki Turi- obrtnih zbornic omenjenih dràv v ~im ve~jem {tevilu, vas ponovno pozivam k sodelovanju. O da- vedal, da je celotna slovensko- sti~no informativni center, direk- in tako vzpostavili neposredne tumu in kraju va{e akcije pa nas obvestite, da bomo podatke ob- madàrska menjava v letu 2005 torica Muzejev radovlji{ke ob~ine stike s podobnimi organizacijami. javili na ob~inskih spletnih straneh. obsegala milijardo tolarjev. Naka- Verena [tekar Vidic in Janko S. Janko S. Stu{ek, ùpan zal je nujnost bolj neposrednega Stu{ek pa sta jima razkazala {e Valerija Ker{i~ stran 4 tribuna 3. marec 2006

[e vedno brez skupne re{itve pri Ob~ina Radovljica in njen odnos do invalidov odlaganju odpadkov predstavljen na Svetu Evrope V torek, 14. marca, so se v Lescah postane ~lanica konzorcija. Na seji Majda De`man, svetovalka za je na{a, ~e ima pravi pristop, voljo cijski plan za promocijo pravic in zbrali ùpani gorenjskih ob~in, ~la- so ustanovili {e posebno strokovno dru`bene dejavnosti v ob~inski in odgovornost, naredi v relativno polnega vklju~evanja ljudi z ome- nic konzorcija CERO, predstavniki skupino, ki bo pripravila usklajene upravi, se je 9. marca 2006 na po- kratkem ~asu in z zelo velikimi jitvami v dru`bo - izbolj{anje ka- okoljskega ministrstva, Ob~ine Trì~ re{itve, sestavljajo pa jo predstavniki vabilo Odbora za socialno kohezijo, sredstvi za lokalni prora~un. V kovosti ìvljenja ljudi z omejitva- in predsednik Regionalnega razvoj- CERO, Ob~ine Trì~, pristojnega mi- ki deluje v okviru Kongresa lokalnih letih 2004/2005 je Ob~ina Ra- mi v Evropi v obdobju 2006-2015. nega sveta Gorenjske Janez Ben~i- nistrstva in predsednik Regional- in regionalnih skupnosti Evrope pri dovljica za razli~ne programe, za Dràve ~lanice Sveta Evrope, ka- na. Na seji, ki je bila kljub predhodnega razvojnega sveta Gorenjske. Svetu Evrope, v imenu Skupnosti odstranjevanje ovir grajenega oko- terega ~lanica je tudi Slovenija, naj nemu vabilu novinarjem zaprta za Na seji so govorili {e o vi{ini rente ob~in Slovenije udeleìla seje odbo- lja in dostopnosti za izbolj{anje bi na ravni dràve sprejele svoje javnost, so se pogovarjali o mo`- in pravicah ter dol`nostih investi- ra v italijanskem mestu Gardone kakovosti ìvljenja invalidov na- nacionalne akcijske na~rte na tem nem sodelovanju s trì{ko ob~ino. torja in sofinancerjev. Predvidoma riviera, Salo. Ob~ina Radovljica je menila kar 65,6 milijona tolarjev. podro~ju, zato je slovenska vlada v Slednja jim je v potrditev poslala naj bi se ponovno sestali v roku namre~ v decembru lani prejela las- "[e posebno sem vesela in po- decembru 2005 kot del tega akci- osnutek pogodbe o sofinanciranju enega meseca, ko bodo è znani kavo priznanje in status Zveze de- nosna obenem, saj je bilo s strani jskega plana sprejela Nacionalne izgradnje in obratovanja med- prvi predlogi strokovne skupine in lovnih invalidov Slovenije z na- predsedujo~e v imenu odbora izre- usmeritve za izbolj{anje dostopno- ob~inskega centra za ravnanje z odgovor trì{ke ob~ine. Po prvotnih zivom "Ob~ina po meri invalidov". ~eno javno priznanje slovenski in sti grajenega okolja, informacij in odpadki v Kovorju. na~rtih naj bi Gorenjska s projektom V pogovoru je povedala, da ji je radovlji{ki ob~ini, njeni lokalni komunikacij za invalide. "Tudi na{, Osnutek pogodbe, ki predstavlja ureditve ravnanja z odpadki kan- bilo njeno sodelovanje na odboru oblasti za zares zgleden posluh in radovlji{ki akcijski na~rt bomo v prvi dokument identifikacije inves- didirala za evropska sredstva v Sveta Evrope ~udovita izku{nja in pravi pristop do polnega vklju~e- prihodnjih letih nadgradili z upo- ticijskega projekta za center za rav- okviru razpisov za finan~no obdob- vzpodbuda za nadaljnje odgovorno vanja ljudi z omejitvami (inva- {tevanjem nacionalnih usmeritev in nanje z odpadki na lokaciji Kovor, je 2004-2006, kar pa je è zamudi- delo na podro~ju skrbi za invalide lidov) v ìvljenje lokalne skupnosti postavitvijo dolo~enih prioritet za sta predstavili direktorica trì{ke la. Mo`nost bo {e za obdobje 2007- v okviru ob~inske pristojnosti. Med na vseh ravneh: na podro~ju izo- posamezno leto, saj je celotno po- ob~inske uprave Magda Jarc in pod- 2013, v vsakem primeru pa bo mo- najinim pogovorom so se ji o~i kar braèvanja, zaposlovanja, na podro~je polnega vklju~evanja invali- sekretarka na ministrstvu za okolje ralo biti ravnanje z odpadki po za- svetile od prijetnih vtisov ter podro~ju vklju~evanja v javno in po- dov v enakopravno ìvljenje v in prostor mag. Bernarda Podlipnik. htevah direktiv Evropske unije ure- hval, ki jih je prejemala. liti~no ìvljenje na podro~ju lokal- lokalni skupnosti zelo obse`no," je Po mnenju ~lanov konzorcija CERO jeno do leta 2008. V primeru, da De`manova je povedala, da je na ne skupnosti, dostopnost do komu- {e povedala De`manova. omenjeni osnutek pogodbe ni v gorenjske ob~ine ne bi bile zmo`ne seji odbora predstavila radovlji{ko nikacij in informacij, dostopnosti V skladu s planom v leto{njem skladu s konzorcionalno pogodbo, dogovora, bo v problematiko mo- analizo z ukrepi za neodvisno ìv- do javnega grajenega okolja in jav- letu nameravajo za izbolj{anje ka- mo`no pa ga je upo{tevati kot pod- rala pose~i dràva, ki se zavzema za ljenje invalidov in poro~ilo o izva- nih povr{in, zdravstva in rehabi- kovosti ìvljenja invalidov od- lago za nov skupni dogovor, ki bi bil skupni center v Kovorju in deponij- janju teh ukrepov v letu 2005 s pro- litacije, socialnega varstva in dru- straniti nekaj ovir grajenega okolja, sprejemljiv tudi za Trì~. Gorenjske ski prostor v Kovorju in na Mali gramom za leto 2006, ki ju je spre- ìnskega ìvljenja," je dodala. ozna~iti {e nekaj parkirnih mest za ob~ine, povezane v CERO, so zato Meàkli. jel Ob~inski svet Ob~ine Radovljica. Na seji so povedali {e, da je radov- invalide po ve~jih krajih radov- ponovno pozvale Ob~ino Trì~, naj Peter Kolman Trideset~lanski odbor je z zani- lji{ki, slovenski predstavljeni primer lji{ke ob~ine, zgraditi {e nekaj klan- manjem prisluhnil predstavitvi, ki prvi primer dobre prakse na tem po- ~in za la`jo dostopnost do javnih je bila pospremljena tudi z 90-timi dro~ju in lahko zgled pravega objektov in povr{in. Na edini se- iz ìvljenja politi~nih strank fotografijami na velikem monitor- pristopa za izbolj{anje ìvljenja ljudi mafor v Radovljici bodo namestili ju. Prikazani so bili izvedeni ukre- z omejitvami tudi ostalim evropskim zvo~ni signal v pomo~ slepim in Naj bo Radovljica prijazna ob~ina pi za izbolj{anje dostopnosti do dràvam ~lanicam Sveta Evrope. slabovidnim, pozvali pa bodo tudi javnih povr{in in javnih objektov De`manova je povedala {e, da je lastnike in upravljavce javnih Ob~ina Radovljica è velja za ob~ino po ìvljenje ob~anov, nasprotovali sprejetjem v Radovljici in Lescah. ^lani od- Odbor za socialno kohezijo pri zgradb, da omogo~ijo ali olaj{ajo meri invalidov, na kar smo vsi skupaj lahko prora~unov in s tem tudi omenjenim pro- bora so bili navdu{eni, kako veliko Svetu Evrope, konec junija 2005 dostop invalidom. ponosni, ~eprav nas nekaj nalog {e ~aka. jektom ter za~rtanim investicijam. lahko mala lokalna skupnost, kot sprejel pomemben dokument: Ak- Valerija Ker{i~ Pri pripravi prora~una za leto 2003 smo Dobro je, da smo è konec leta 2004 ob~inski svetniki pove~ali sredstva za sprejeli prora~una za leti 2005 in 2006, odpravljanje ovir, ki oteùjejo normalno tako sta bila sprejeta v ~im ve~ji meri v Waldorfska {ola - pedagogika za glavo, roke in srce ìvljenje invalidom. To je bil za~etek sis- skladu z razvojnim na~rtom ob~ine. Ta- temati~nega pristopa ob~ine k re{evanju ko bomo lahko tudi uresni~ili projekte, Walfdorsko {olo na Gorenjskem liko spodbudo pri oblikovanju veljavnih programov in jih je po omenjenih problemov. Koalicija je po- ki izbolj{ujejo bivanje nekaterim o`jim malokdo pozna in prav je, da se o ~love~nosti. Posebnosti waldorfske predhodnem mnenju Evropskega ve~anje sredstev, namenjenih za re{eva- skupinam na{ih ob~anov, kot so starej{i, njej spregovori, se jo predstavi in {ole je veliko, na{tejmo le nekatere: zdruènja waldorfskih/Steinerjevih nje teh problemov, z veseljem podprla, saj za njih se izvaja gradnja oskrbovanih da tudi na Gorenjskem zaìvi. Na vsa leta osnovne {ole u~ence {ol oz. Medna-rodnega zdruènja je to temelj za uresni~evanje zadanih na- stanovanj, invalidov, za katere so od- novinarski konferenci 29. marca spremlja en razrednik, ki je hkrati waldorfskih vrtcev potrdil Stro- log. S tem se je vodstvo ob~ine zavezalo pravljajo prenekatere ovire. Del teh nana Bledu so bila predstavljena stro- tudi u~itelj vseh glavnih predme- kovni svet Republike Slovenije za ter tudi z dejanji pokazalo, da poizku{a log se bo pomaknilo tudi v naslednji kovna dejstva in podatki, ki sta jih tov. Ista oseba, ki otroka spremlja splo{no vzgojo in izobraèvanje ter postaviti enake pogoje bivanja za vse ob- mandat, v katerem svetniki LDS name- predstavili u~iteljici Waldorfske od prvih {olskih korakov do pu- so vpisani v razvide izvajalcev ~ane. Pri prenovi ob~inske stavbe je bilo ravamo nadaljevati delo po za~rtani poti. {ole Ljubljana Branka Strmole Uk- bertete, ima veliko prednost, saj se javno veljavnih programov vzgoje na pobudo svetnikov LDS Radovljica Upamo, da bo v naslednjem mandatu mar in Jana Dagarin, svoje izku{- tako u~enec in u~itelj veliko bolje in izobraèvanja. vgrajeno dvigalo, tako da bodo tudi inva- ob~inski svet sestavljen iz ljudi, ki bodo nje pa je povzela, predstavila in spoznata in laè sodelujeta, poleg Klavdija Markovi~, je v imenu lidi imeli dostop do ùpana in ostalih imeli razumevanje do tako imenovanih povedala, zakaj so njeni otroci v tega pa isti u~itelj u~encem daje star{ev povedala, da si le-ti èlijo, ob~inskih slu`b ter da bodo la`je sprem- "marginalnih skupin" in da bodo skupaj s {oli sre~ni, mama treh otrok Anka varnost, ko vedno bolj podrobno da se ustanovi waldorfska {ola na ljali delo celotne ob~ine. svetniki LDS Radovljica pomagali re{evati De Batista. @e na za~etku, je bilo poznajo ~loveka, ki jih pou~uje. Gorenjskem, saj je najbli`ja tak{na Svetnikom LDS Radovljica nam ni jasno, njihove teàve. In to ~love{ko in brez po- ~utiti v ozra~ju neko toplino, po- Seveda je zato {e kako potrebno, da {ola v Ljubljani. O projektu so sez- da so nekateri posamezniki kljub temu, da pulisti~nega nabiranja "politi~nih to~k". vezanost med star{i in u~itelji. so waldorfski u~itelji izdelane oseb- nanili ùpane 17 ob~in Gorenjske. je bilo v predlogih prora~unov za pretekla Primo` Jegli~, Waldorfska {ola je usmerjena v nosti, ki u~encem dajejo ob~utek "Na{a iniciativa je, da waldorfsko leta kar nekaj projektov, ki izbolj{ujejo ob~inski svetnik LDS celosten razvoj ~loveka in upo{teva zaupanja in ljubezni. {olo na Gorenjskem odpremo v letu duhovno-du{evni in fizi~ni razvoj Ustanovitelj zasebnega vzgojno- 2007," je {e dodala Markovi~eva. otroka. Omogo~a razvoj svobodne izobraèvalnega zavoda Waldorf- Predstavitev za star{e bo 11. aprila tribuna osebnosti, ki lahko ustvarjalno z ska {ola Ljubljana je Dru{tvo pri- ob 18. uri v ~italnici na Bledu, kjer lastnim mi{ljenjem re{uje ìvljen- jateljev waldorfske {ole. Zavod jih bodo seznanili o waldorfski Spo{tovano dru{tvo za varstvo jske izzive. V {olsko delo je po svo- deluje na podro~ju pred{olske vz- pedagogiki in o projektu ustanav- jih zmo`nostih vklju~enih tudi goje, osnovno{olskega in gimnazij- ljanja {ole. Za kakr{ne koli infor- okolja Radovljica! nekaj otrok s posebnimi potrebami, skega izobraèvanja. Vsi programi macije in informativno prijavo se ki prav v takih okoljih, kjer so temeljijo na principih waldorfske lahko obrnete na "Iniciativo za @e vnaprej se opravi~ujem, ~e so moji dru{tvu potrebno zanimati, vendar kot je vklju~eni v normalno ìvljenje, naj- pedagogike. Vzgojno-izobraèval- Waldorfsko {olo na Gorenjskem, pogledi napa~ni, vendar èlim odgovore meni znano, so bili nekateri moji kolegi hitreje napredujejo. Po drugi strani ni programi zavoda Waldorfske Po{tno leè~e, 4260 Bled. na moja vpra{anja. svetniki povabljeni k sodelovanju v DVO. pa so vsem ostalim otrokom v ve- {ole Ljubljana imajo status javno Valerija Ker{i~ 1. Zanima me, ali je DVO Radovljica V mojem è drugem mandatu v ob- samo za mesto Radovljica in njeno bli`njo ~inskem svetu in kot ~lan odbora za kme- okolico? tijstvo in okolje {e nikoli nisem bil po- Novo vodstvo v MLD Radovljica 2. Zakaj DVO Radovljica vabi k sodelo- vabljen k sodelovanju, niti kot funkcionar vanju samo nekatere KS v ob~ini? v KS Podnart. Pri strankarskih kolegih sem Radovljica, 3. marec - Obmo~ni projektih, ki so pomembni tako za ali {e bolj uspe{no delo v prihod- 3. Kot mi je znano na "desnem bregu" se pozanimal, ~e so bili povabljeni oni, odbor Mlade liberalne demokracije mlade kot tudi za ob~o dobrobit nosti. ìvi 1/3 ob~anov in s tega obmo~ja ni ni- vendar so mi odgovorili, da do zdaj tak- Radovljica je na rednem zboru ~la- ob~ine Radovljica, predvsem pa se "Pomembno je, da tudi na ti enega funkcionarja in verjetno tudi {nega povabila ni bilo. Vabljeni so bili le nov izvolil novo vodstvo. Pred- bodo v volilnem letu pripravili na mladinski ravni nove ideje in pred- ~lanov ne v DVO. Zakaj? svetniki N.Si in SDS. sednik MLD Radovljica je postal Si- nove izzive, ki ~akajo mlade tudi na vsem dobre ideje postanejo real- 4. ê je DVO vse ob~ine Radovljica, zakaj 6. Moje mnenje je, ~e bi imelo dru{tvo mon Habjan, podpredsednica Katja nacionalni ravni. Gost zbora ~lanov nost, saj samo z dobrimi projekti in vidite probleme samo v KS Radovljica? ve~ interesa za sodelovanje vseh politi~nih Valant in sekretarka Keti Simonska. MLD Radovljica, predsednik LDS dobrimi idejami lahko postanete [tirje mostovi vodijo ~ez reko Savo, pogle- opcij v ob~ini, bi se problemi veliko la`je Novoizvoljeni so obljubili, da bodo Radovljica Primo` Jegli~, je izrazil prepoznavni in vredni zaupanja," di iz Radovljice seèjo tudi na obmo~je re{evali. Je temu tako? {e naprej intenzivno delali na pove- zadovoljstvo nad dosedanjim de- je {e poudaril Jegli~. Jelovice in verjetno so tudi tu teàve in Na koncu mojega pisanja èlim DVO zovanju mladine v Radovljici, na lom podmladka in zaèlel prav tako MLD problemi: kamnolom, te`ki tovornjaki, ki Radovljica veliko uspehov z èljo, da va{i povzro~ajo hrup in onesnaùjejo okolje, pogledi seèjo tudi na "desni breg" in ne Deèlne novice izhajajo enajstkrat letno. Prejemajo jih vsa gospodinjstva v Ob~ini Radovljica. Odgovorna urednica: Ur{ka Intihar (031/325 521). Nenaro~enih rokopisov in fotografij ne vra~amo in ne honoriramo. âsopisni svet: Rafael Podlogar (predsednik). Sede` glasila: Gorenjska c. 19, 4240 kanalizacija, cesta, pitna voda, slabi mos- samo v Predtrg, kjer ste si ve~ina funkci- Radovljica. Zalo`nik: Ob~ina Radovljica. Za izdajatelja: Linhartova dvorana Radovljica. e-po{ta: [email protected]. Tisk: Tiskarna @bogar tovi, ~rne gradnje na Jelovici ... Se vam ne onarjev dru{tva zgradili svoje domove na Begunje. Naklada: 6700 izvodov. Na podlagi zakona o DDV (Ur.l. RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8,5 %. âsopis Deèlne novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1522. Za vsebino reklamnih oglasov odgovarja naro~nik. Uredni{ki od- zdi, da so tudi na "desnem bregu" proble- predtr{kih travnikih in njivah. bor si pridrùje pravico, da prispevke primerno uredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. ^lanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru mi, ki bi jih lahko re{evali skupaj? Vsem lep pozdrav, dru{tva, politi~ne stranke ali skupine morajo biti ~lanki opremljeni z ìgom ali podpisom odgovorne osebe. Prispevke za naslednjo {tevilko Deèlnih novic morate oddati do torka, 18. aprila 2006 na dezelne.novice radovljica.si. 5. Res je, da se je za aktivno delo v Janez Erman, svetnik LDS @ 3. marec 2006 tradicija in narava 5 stran Jelovica, varno domovanje sov in koconogih kur Ptice naznanjajo prihod prave pomladi Ravno ptice so tiste, ki nam s svo- prepoznamo po dolgem repu in ve~inoma na negozdnem obmo~ju hovih ìvljenjskih okolij. Natura jim petjem najbolj zanesljivo naz- rumenem kljunu, je Jelovica zelo okoli Ratitovca. Na Jelovici domuje 2000, v okviru katere je kar 35 od- nanijo pravi prihod pomladi. Za- pomemben ìvljenjski prostor. Tu- tudi posebne` med detli, triprsti de- stotkov slovenskega ozemlja, pa vse- ~etek aprila je najbolj{i ~as, ~e ho- kaj lahko najdemo njene sorodnike, tel, ki je sicer bolj raz{irjen v severni eno ni sistem strogih naravnih rezer- ~emo na Jelovici sli{ati njene najbolj kot sta koconogi ~uk in mali skovik, Evropi. Kjer se pobo~ja Jelovice na vatov, ki bi omejevali vse ~lovekove skrivnostne prebivalce. Triprsti detli novi podatki pa kaèjo, da obmo~je severu in jugu prevesijo v strme dejavnosti na teh obmo~jih. S spod- v z bobnanjem ozna~ujejo svoja do- naseljuje tudi velikauharica. skalnate stene, gnezdita mogo~ni bujanjem sonaravnega gospodarje- movanja. Pono~i v teh dneh lahko Ornitolo{ki pomen gozdov na Je- planinski orel in hitri sokol selec. nja z gozdom in pa{e na obstoje~ih letos prvi~ zasli{imo ogla{anje ko- lovici pove~ujejo koconoge kure, ki Tudi Jelovica sodi v evropsko om- planinah, ki so ponekod è opu{~ene, conogega ~uka, v jutru pa se mu za svoj ìvljenjski prostor izbirajo re`je ekolo{ko pomembnih obmo~ij bo Jelovica ostala prijeten dom za bosta pridruìla {e mali skovik in obse`ne mirne gozdove. Na ob- narave Natura 2000, oblikovano z {tevilne gozdne ptice in priljubljen divji petelin. mo~ju gnezdijo tri vrste: divji pe- namenom, da se prepre~i izumiranje kraj za miru èljne sprehajalce. Tudi za veliko sovo koza~o, ki jo telin, gozdni jereb in ru{evec, ki ìvi rastlinskih in ìvalskih vrst ter nji- Marjana Aha~i~ V Begunjah vlekli ploh Na pustni torek so neporo~eni Pri gradu Kamen posekano drevo begunjski fantje in dekleta popo~aka na pustni torek, fantje pa novno vlekli ploh. Po starem morajo zagotoviti varovanje, saj izro~ilu naj bi ploh - dolgo smre- bi bila velika sramota, ~e bi jim jo kovo deblo, vlekli vsak pustni "ta oènjeni" ali kdo drug pre- torek, ko se od boì~a pa do pus- àgal na pol. ûk sedi na veji... ta iz kraja nih~e ne poro~i. Kljub Na pusta popoldne je ploh krenil temu, da se mladi v teh letih v izpred gradu, vleko je vodil kon- predpustnem ~asu niso moìli in jenik s slovensko zastavo, sledila Alpska c. 43 Lesce, tel: 04/5353 804 ènili, so v leto{njem letu poskr- sta mu vozova z èninom in ne- beli, da bogata kulturna dedi- vesto v narodni no{i ter muzikan- Getz è za 1.649.760 SIT {~ina ne bo ostala le del spomina tje, za njimi pa so okra{eni ploh na{ih dedov in babic. vlekli mladi. Ta dan so pri{li na Rabljena vozila na Neporo~eni fantje in dekleta se svoj ra~un tudi starej{i, ta oènjeni www.avtomony.si pri pripravi na velik dogodek va{~ani, katerim stara pravica in [e je cel - v enem kosu. drìjo starih pravil, ki izhajajo {e dol`nost nalaga, da sprevodu s izpred druge svetovne vojne. Na plohom postavijo {rango. Pot so dogajanje pa je spremljalo {tevil- licitacijo. Seveda pa se pustni petek pred pustom so dekleta sprevodu zaprli pri cerkvi, kjer so no ob~instvo, ki so jih akterji torek ni zaklju~il z àganjem smre- AVTOHI[A GOLOB d.o.o. spletla dolg venec iz smrekovih prikazali razli~ne kme~ke obi~aje zabavali z mnogimi duhovitimi kovega debla, ampak mu je sledila PRODAJA vej, s katerimi so okrasili ploh. Na - striènje ovac, kuhanje `ganja, pripombami ob pogajanju za us- {e veselica, kjer so najbolj{e IN SERVIS VOZIL Polj~e 4b, Begunje pustno nedeljo zjutraj so se zbrali pripravo doma~ih jedi. Da je ploh trezno ceno. Zadnje dejanje pa je maske tudi nagradili. tel.: 04/ 530 75 06 fantje, da so poàgali primerno lahko nadaljeval pot, so morali za bila odprodaja ploha najbolj{emu smreko, posekali veje in jo olupili. odprtje pla~ati spogajano ceno, ponudniku, za kar so poskrbeli z Peter Kolman

Nevarni in kosovni odpadki Nevarni odpadki pe~i, radijatorji, grelci, vzmet- pa ne odsluèn avto, gradbeni predmetov izven organizirane nice in {e kaj, naj kon~a na zbir- material, azbestne salonitne plo- akcije, lahko le-te brezpla~no iz gospodinjstev nih mestih za kosovne odpadke. {~e in avtomobilske gume. oddate v Zbirnem centru Radov- KOMUNALA Tja sodi tudi staro kolo, nikakor ê se èlite znebiti odve~nih ljica vsak dan v tednu. RADOVLJICA, d.o.o. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki barv, ~istil, lakov, razred~il, {kropiv, mineralnih Zbirni center olj, maziv, stara zdravila, bateri- Radovljica je, akumulatorji, baterije ... poleg bodo~e ~istilne naprave Nevarni so zato, ker è v majh- je lepo zaìvel. nih koli~inah onesnaìjo veliko Tja vas bodo usmerile vode ali zemlje. Najbolje jih je usmerjevalne table hraniti in zbirati v originalni Zbirni center CERO. embalaì ali zaprtih plastenkah, da ne odte~ejo. Zbirni center je odprt: Pomembno je, da jih nikoli ne ◆ ponedeljek, torek, izlijete v odtok, strani{~no {ko- ~etrtek in petek ljko ali odloìte med odpadke. od 8. do 14. ure Komunala Radovljica je v mese- ◆ sreda od 8. do 18. ure cu septembru nabavila poseben zabojnik za zbiranje posebnih in ◆ sobota od 8. do 12. ure. nevarnih odpadkov, ki je na- Deùrni vodovodni monter me{~en v Zbirnem centru Ra- GSM: 031-21-00-23 dovljica. Zato te odpadke lahko oddajate brezpla~no v zbirnem centru, ko se vam pojavijo v gospodinjstvu, in ne ve~ samo enkrat letno v ~asu organizirane RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBÎNI RADOVLJICA DO 19. MAJA 2006 akcije. LESCE: VASI : 10.4.2006 Blejska cesta, Tale{ka ulica, 14.4.2006 Hlebce, Hra{e, Studen~ice 8.5.2006 Podnart, Zalo{e Aljaèva ulica, Vaojkova ulica, 18.,19.4.2006 Begunje 9.5.2006 Ovsi{e, Polj{ica, Dobravica Cesta na Lipce, Alpska cesta-do 20.4.2006 Polj~e, Slatna, Srednja vas, 10.5.2006 ê{njica, Rovte Kosovni odpadki èlezni{kega prehoda Zadnja vas, Mlaka 11.5.2006 Prezrenje, Sp.Dobrava, 11.4.2006 Alpska cesta-od èlezni{kega pre- 21.4.2006 Zgo{a, Zapuè Sr.Dobrava Spomladi bomo urejali okolico hoda naprej, Begunjska cesta, 24.4.2006 Nova vas, Vrbnje, Gorica 12.5.2006 Zg.Dobrava, Mi{a~e,Lipnica svojih domov, pospravili pod- De`manova ulica-bloki, Hra{ka ulica, 25.4.2006 Dvorska vas, Spodnji Otok, 15.5.2006 Brezovica, Kropa stre{ja, stanovanja in garaè. Letali{ka cesta, Valvazorjeva ulica Zgornji Otok 16.5.2006 Kropa, Sto~je Kosovne odpadke boste odloìli 12.4.2006 Ulica Kokr{kega odreda, 26.4.2006 Mo{nje, Globoko 17.5.2006 Kamna Gorica na odjemna mesta, mi pa jih bo- ôpova ulica, Planinska ulica, 28.4.2006 No{e, Brezje, Pera~ica 18.5.2006 Sp.Lipnica, Zg.Lipnica, mo na dolo~en dan odpeljali. Dobr{ka ulica, Trà{ka ulica 3.5.2006 ^rnivec, Dobro Polje Vo{~e, Brda Neuporabna bela tehnika, od- 13.4.2006 Na Trati, Ro`na dolina, 4.5.2006 Ljubno, Prapro{e 19.5.2006 Lancovo, Ravnica sluèni kosi pohi{tva, kovinske @elezni{ka ulica 5.5.2006 Posavec, Oto~e stran 6 zanimivosti od tu in tam 3. marec 2006

Dogovor o sodelovanju med ob~ino Razvoj konjeni{kih poti v Zgornji Gorenjski in Dru{tvom za varstvo okolja Razvojna Agencija Zgornje skupno infrastrukturo, ki je nujna za nikov in v sodelovanju z njimi Gorenjske - RAGOR v leto{njem uspe{no trènje in promocijo. V letu sprejel reìm za gozdne ceste, ki V ~etrtek, 9 marca, je Dru{tvo za sednica dru{tva Nives ôrak je po- letu nadaljuje izvajanje projekta 2005 smo tako ob skupnem finan- vklju~uje tudi jeò. Za soglasja varstvo okolja Radovljica pripravi- jasnila, da se v dru{tvu zavzemajo konjeni{kih poti. Projekt je stekel ciranju ob~in Kranjska Gora, Je- fizi~nih lastnikov pa bo RAGOR v lo javno predstavitev z naslovom za ~im prej{njo gradnjo avtoceste v letu 2004 kot izvedbeni projekt senice, @irovnica, Radovljica, Bled in sodelovanju s posameznimi ob- “Problematika oskrbnega centra na ter kot nepoliti~na in nevladna or- Razvojnega programa podeèlja Bohinj projekt nadaljevali z drugo, t. ~inami in lokalnimi konjeniki v avtocesti Vrba-Pera~ica”. ^lani dru- ganizacija le za to, kar si èlijo Zgornje Gorenjske. i uvajalno fazo, ki se nadaljuje tudi v aprilu organiziral sestanke oziroma {tva se zavzemajo, da do gradnje lokalnih prebivalci. Zato si èlijo V prvi, t. i preveritveni fazi smo leto{njem letu. razgovore s posameznimi lastniki. oskrbnega oz. bencinskega servisa tudi sodelovanja s predstavniki skupaj s konjeni{kimi klubi in lo- V sklopu uvajalne faze smo na Poleg tega naj bi v leto{njem letu s po~ivali{~em zaradi prevelikih lokalne skupnosti, saj bi s tem imeli kalnimi konjeniki pripravili izhodi{~a podlagi izhodi{~ za oblikovanje ja- pripravili tudi na~rt trènja in izde- negativnih vplivov na okolje in veliko ve~jo mo~ pri zahtevah do za oblikovanje jahalnih poti in opra- halnih poti in po uspe{nem usklaje- lali promocijsko zloènko s karto prebivalce sploh ne bi pri{lo. Va- Darsa oz. dràve. Pobuda o sodelo- vili anketo med konjeni{kimi klubi in vanju na ob~inski, medob~inski in konjeni{kih poti. bilu se je odzval tudi radovlji{ki vanju je, kot kaè, padla na plodna turisti~no jahalnimi centri, na osnovi institucionalni ravni, skupaj z Na RAGOR-ju se zavedamo, da je ùpan Janko S. Stu{ek. Pojasnil je, tla. @upan je izrazil pripravljenost katere smo pripravili analizo stanja Zavodom za gozdove, pripravili za uresni~itev zastavljenih ciljev da je ob~inski svet med 16. to~ka- za sodelovanje. S strani dru{tva je na podro~ju konjeni{tva na na{em karto konjeni{kih poti Zgornje potrebno tesno sodelovanje med po- mi oz. zahtevami, ki jih je poslal bila oblikovana skupina, ki bo sku- obmo~ju. Iz preveritvene faze je tako Gorenjske. Trase poti potekajo po sameznimi akterji ter tesna povezava okoljskemu ministrstvu, bila ena paj s predstavniki ob~ine preverila postalo razvidno, da so na obmo~ju gozdnih, ob~inskih in dràvnih ce- med posameznimi panogami. izmed teh tudi ta, da bencinski strokovno podprte re{itve in iz- Zgornje Gorenjske dobre mo`nosti stah ter preko parcel v lasti fizi~nih Vse podrobnej{e informacije o servis ni potreben. Skozi pogajanja bolj{ave, ki se dajo izvesti brez za razvoj tega novega turisti~nega in pravnih oseb, zato je za vse projektu najdete tudi na na{ih so dosegli, da se je velikost bencin- ~asovnega zamika gradnje in v produkta. Posamezni kmetje in kon- za~rtane poti potrebno pridobiti us- spletnih straneh www.ragor.si ali na skega servisa zmanj{ala. @upan je okviru sedanjega lokacijskega jeni{ki klubi è ponujajo mo`nost ja- trezna soglasja. Ve~ino predhodnih telefonskih {tevilkah 581 34 16 izrazil {e zaskrbljenost, da za temi na~rta. hanja, a je ponudba neorganizirana soglasij pravnih oseb smo è uspeli (Gordana Stani{i}) in 581 34 15 zahtevami stoji politika. Pred- P. K. in nepovezana. Ponudbo je zato pridobiti, za gozdne prometnice pa (Joà Hribar). potrebno povezati in oblikovati bo Zavod za gozdove na zboru last- Gordana Stani{i} Dela (j) mo za zdravje (?) Svetovni dan zdravja, 7. april mocijo zdravja, ki so za udeleènce Gospodarjenje z gozdom na Obli gorici 2006, ima letos geslo Delajmo sku- brezpla~ne. Delavnice Zdrava paj v prid zdravja. Posve~en je ob- prehrana, Telesna aktivnost in ravnavanju problematike pomanj- Opu{~ajmo kajenje zajemajo od 3 kanja zdravstvenih delavcev pred- do 5 predavanj, na katerih ude- vsem v tretjem svetu, nezmo`nosti leènci aktivno so-delujejo, imajo nekaterih zdravstvenih institucij, da mo`nost individualnega pogovora obdrìjo zdravstvene kadre in mi- z voditeljico in izmenjavajo medse- gracije zdravstvenih delavcev. bojne izku{nje. Delavnica Opu{~aj- Glavna sestra Zdravstvenega do- mo kajenje se bo za~ela predvidoma, Darja Anderle, je povedala, da ma konec aprila. [ola huj{anja, ki posebnih aktivnosti v zvezi s tem se bo za~ela 8. aprila, bo trajala dnevom pri njih ne bo, pa~ pa nas {tiri mesece. Vse delavnice se izva- je seznanila z ve~ zdravstveno- jajo po programu Cindi, program vzgojnimi delavnicami in s testi pa je bil narejen po priporo~ilih hoje, ki bodo: 22. aprila ob 9. uri, Svetovne zdravstvene organizacije. 13. maja ob 8. uri, 23. septembra Delavnici z naslovom Dejavniki ob 9. uri in 14. oktobra ob 9. uri. tveganja za nastanek kroni~nih Na test hoje na predtr{ko polje so bolezni in Zdrav ìvljenjski slog Obla gorica, foto: KE Radovljica povabljeni udeleènci vseh starosti, bosta potekali v maju, v ve~ ter- tudi tisti, ki imajo kak{ne kroni~ne minih, odvisno od {tevila zaintere- Obla gorica je priljubljen gri~ v gozda oteùje gost grmovni sloj cev in 9 m3 listavcev. Se~nja je bolezni, saj bo na vseh testih pri- siranih. Radovljici. Je del rekreacijske cone, bezga in leske, ki skoraj onemogo~a potekala od 6. marca do 22. marca, soten zdravnik, s katerim se bo Vsi, ki bi se èleli udeleìti teh saj leì ob plavalnem bazenu, kam- naravno pomlajevanje. torej v fazi mirovanja gozda in mo`no pogovoriti o samem testu, delavnic, se prijavite v patrona`no pu in igri{~u za otroke. Za namene strokovnih se~enj in izven sezone gnezdenja pti~ev. kot tudi o fizi~ni aktivnosti na- slu`bo po telefonu 53 70 342, in Obla gorica je ledeni{ka morena. obnove gozda smo izdelali gozdno- Ljubitelji in obiskovalci Oble sploh. Pred testom hoje bo mo`no sicer ob torkih ali ~etrtkih od 7. do Naravna vegetacija teh moren na gojitveni na~rt, h kateremu smo pri- gorice ste lepo upo{tevali na{a opo- tudi meriti krvni tlak, krvni sladkor 8. ure, ali pa prosite svojega Gorenjskem so sestoji hrasta, bele- dobili tudi soglasje Zavoda za var- zorila in niste izzivali nevarnosti na in holesterol. zdravnika, da vas z napotnico na- ga gabra in skupin ~e{nje. stvo narave. Reìm gospodarjenja z delovi{~u, ki je vedno nevarno do Zdravstveni dom Radovljica or- poti na delavnice. Posek starega smrekovega nasada, gozdovi na Obli gorici ureja poleg zaklju~ka vseh del. [ele ko bodo iz- ganizira razli~ne delavnice za pro- Ivanka Koro{ec ki smo ga za~eli spomladi 2005 na gozdnogospodarskega na~rta tudi vajalci del opravili ureditev se~i{~a Obli gorici, letos nadaljujemo. ob~inski odlok. v skladu z na{imi navodili in zahte- Vzroki za se~njo so naslednji: Namen na{ih predlaganih ukre- vami, bo ta del Oble gorice spet na Prete`ni del Oble gorice pora{~a ~isti pov je strokovna postopna obnova voljo sprehajalcem. Za zagotovitev V Linhartovi dvorani tokrat o turizmu smrekov nasad, star okrog 100 let, le zastaranega nasada smreke in nemotene rasti mlademu gozdu in slaba ~etrtina povr{ine je pod na- zagotovitev varnosti v obmo~ju za za{~ito posajenih drevesc, bomo V ponedeljek, 27. marca 2006, je Spyro, katere ~lani so prav tako di- ravnim me{anim gozdom. Smrekov plavalnega bazena. Zato smo del posekane povr{ine za nekaj let v Linhartovi dvorani v Radovljici jaki {ole gostiteljice. Vsi, èljni gozd je dosegel fiziolo{ko zrelost è postopno se~njo in obnovo starega, ogradili. Prosimo vse obiskovalce, potekala 11. konferenca Mladi za ogleda Radovljice, so imeli tudi to pred leti, zato njegova vitalnost in s labilnega smrekovega sestoja za~eli da nujni ukrep nege gozda sprejme- turizem, katere gostitelj je bila mo`nost, saj so dijaki 4. letnika, tem odpornost na vremenske in tam, kjer se pojavlja najve~ dreves, jo z razumevanjem, saj je namen Srednja gostinska in turisti~na {ola smeri turisti~ni tehnik, samosto- biotske vplive pada. Posledica tega potencialno nevarnih, da zaradi za~asne ograje zagotoviti uspe{no Radovljica, osrednja tema nalog pa jno, s spodbudo in usmeritvami so vsakoletne po{kodbe smrek zara- vetra ali snega lahko padejo in rast mladja. Ograja ne bo pre- je bila "Turizem romanike in mentorjev organizirali vodenje in di snega, `ledu ali vetra, ~emur pa povzro~ijo ve~jo {kodo. Za razvoj pre~evala dostopa do priljubljenih gotike". Prireditev se je za~ela ob ga tudi izpeljali pred dijaki iz obi~ajno sledi napad lubadarja, ki se bodo~ega naravnega gozda bomo to~k na Obli gorici (klopce nad 10. uri in s premori ujela 15. uro, Ljubljane in Slovenj Gradca, s tem najraje loti è prizadetih dreves. lastnikom parcel svetovali tudi sa- bazenom). Za morebitne dodatne med tem ~asom pa so svoje razi- pa si prisluìli opravljeno 4. izpit- Gozdarji smo zato prisiljeni vsako ditev skupin gozdnega drevja in informacije, smo vam na voljo na skave samostojno, v parih ali ma- no enoto na maturi. Za konec {e leto poskrbeti za se~njo teh prizade- posek grmovja, ki ovira mlada Krajevni enoti Radovljica, [ercerje- nj{ih skupinah predstavili dijaki najslaj{e, in sicer razglasitev rezul- tih dreves. To delo je brezplodno, drevesca hrasta. Povr{ino, poseko v va 37. srednjih gostinskih in turisti~nih tatov in podelitev nagrad. Prvo povzro~a nemir in ne zagotavlja letu 2005 in letos, bomo è pomla- {ol iz vse Slovenije. S pozdravnim mesto z nagrado treh dni v na~rtne strokovne obnove gozda. di deloma zasadili s ~e{njo. Igor Lampe, govorom so prireditev odprli Londonu je bilo podeljeno [olske- Dodatno razmere pri rasti mladega Letos smo posekali 180 m3 iglav- vodja KE Radovljica Marjana Poto~nik, ravnateljica mu centru Slovenj Gradec, ki so ga Srednje gostinske in turisti~ne {ole predstavljali Anika Grabec, Mi{a Radovljica, radovlji{ki ùpan Javornik in Sara Ernoi~ z mentor- Janko Stu{ek in Ksenja Vlah iz Na- jema Romanom Zalo`nikom ter Vodni{ki odsek Planinskega Letna skup{~ina ZZB NOB Radovljica bo 26. aprila ob 16. uri v cionalnega turisti~nega zdruènja. Matejo Gori{ek. Drugouvr{~ena je dru{tva Radovljica obve{~a, prostorih Obrtne zbornice v Radovljici. ZZB NOB Radovljica ni Preden so besedo predali dijakom, bila Srednja {ola za gostinstvo in da organizira planinski izlet odprta le za nekdanje borce in udeleènce odpora, pa~ pa za vse, je sledila {e zabavna to~ka s turizem Celje, avtorici raziskovalne po Polhograjskih Dolomitih. ki kot ~lani te domoljubne organizacije civilne dru`be èlijo "Ta~kami", ki so z dvema nastopo- naloge sta Tja{a Kunst in Adrijana Izlet, ki bi po programu moral prispevati k ohranitvi in krepitvi svobodoljubnih in demokrati~nih ma pokazale svoje dolgoletno Kumer, mentorica pa Bojana Hren. biti 22. aprila, je prestavljen tradicij ter zgodovinskih resnic narodnoosvobodilnega boja. Na nabiranje plesnega znanja. Prisluìli so si izlet v Gardaland. na soboto 8. aprila. Odhod bo skup{~ini bodo pozdravili tudi 36 novih ~lanov in ~lanic. Kot se spodobi, so led prebili gos- Tretje mesto so zasedli gostitelji ob 7. uri z Avtobusne postaje Obravnavali bodo poro~ila o delovanju dru{tva v lanskem letu in titelji, Srednja {ola za gostinstvo in prireditve, ki so jih na odru pred- Radovljica, cena izleta pa je sprejeli na~rte za leto{nje leto. turizem Radovljica ter predstavili stavili Tina Dermastja, Rebeka 3.000 SIT. Prijave sprejema Dan prej, 25. aprila, ob 16. uri bodo v Linhartovi dvorani zavrteli raziskovalno nalogo "Zvene~e Rupar in Jure [ajna, njihova men- pisarna PD na tel. {t. 531 55 44. [tigli~ev film "Ne jo~i, Peter!" in ga poklonili radovlji{ki in strune na starem trgu". Sledile so torica pa je bila Marjana Poga~nik. Vodnika Janez Pretnar in Jure okoli{ki mladini ob leto{njem okroglem jubileju ustanovitve OF in predstavitve nalog ostalih {ol. Med Ti si bodo za nagrado privo{~ili Vre~ek. za~etku vstaje. predstavitvijo so si nastopajo~i in zabavo v adrenalinskem parku v spremljevalci malo oddahnili in za Podljubelju. Jure Vre~ek, sekretar [Z Valerija Ker{i~ to je poskrbela glasbena skupina Maja Bremec Uradne Objave, {tevilka 61, 7. april 2006 Uradne objave

OB^INA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 23 00, faks: 04 531 46 84 www.radovljica.si, e-naslov: [email protected]

Na podlagi 13. ~lena Odloka o priznanjih Ob~ine Radovljica (DN UO, {t. 3/00) in sklepa Komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja z dne 29.3.2006 `upan Ob~ine Radovljica objavlja

RAZPIS za podelitev priznanj Ob~ine Radovljica

Velika plaketa Ob~ine Radovljica in tuj-cem, ~e so s svojim dejanjem ali ravna- njem v {ir{i javnosti ali mednarodno dosegli trajno korist za je najvi{je priznanje, ki se podeljuje posameznikom, podjetjem, ob~ino Radovljica. organizacijam in skupnostim ter dru{tvom za izjemne uspehe na posameznih podro~jih ìvljenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu ob~ine, posameznikom za ìvljenjsko Medalje Ob~ine Radovljica delo oziroma ob visokih jubilejih. se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in Plakete ob~ine Radovljica skupnostim za ve~letno uspe{no in vidno delo na podro~ju gospodarstva, dru`benih in drugih dejavnosti, za izredna se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skup- posamezna dru`beno koristna dela ali delovne in druge velike nostim ter dru{tvom za dolgoletno izredno uspe{no delo na uspehe, doseène v kraj{em ~asovnem obdobju. Lahko se podro~ju gospodarstva, dru`benih in drugih dejavnosti v ob~ini, podelijo vidnej{im znanstvenim, kulturnim in drugim javnim ki je prispevalo k napredku in ugledu ob-~ine, za enkratne delavcem, ki obi{~ejo ob~ino. izjemne dose`ke na posameznih podro~jih ìvljenja in dela ter za O podelitvi plaket odlo~a ob~inski svet, o drugih priznanjih aktivno udele`bo v humanitarnih akcijah, zlasti pri re{evanju ìv- ob~ine pa ùpan in komisija za mandatna vpra{anja, volitve in ljenj ali prepre~evanju {kode na premoènju. imenovanja. Pisno utemeljene predloge za podelitev priznanj Ob~ine Ra- Plakete Antona Tomaà Linharta dovljica lahko vloìjo ob~ani, skupine ob~anov, stranke, krajevne skupnosti, podjetja ter druge organizacije in skupnosti. se podeljujejo posameznikom, kulturnim skupinam in organi- - Predlogi za podelitev VELIKE PLAKETE IN PLAKETE zacijam za izredne dose`ke pri spodbujanju, organiziranju in OBÎNE RADOVLJICA z ìvljenjepisom kandidata in z obraz- {irjenju kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizacijah, loìtvijo - utemeljitvijo morajo biti predloèni najkasneje do v ob~ini in v {ir{em dru`benem prostoru, za posebne uspehe pri 3.5.2006 kulturni in umetni{ki vzgoji mladine, za dolgoletno uspe{no in - Predlogi za PLAKETE ANTONA TOMA@A LINHARTA z ustvarjalno delo na kulturnem in umetni{kem podro~ju ter za ìvljenjepisom kandidata in z obrazloìtvijo - utemeljitvijo pa dolgoletno delo in izredne uspehe na podro~ju vzgoje in do 30. septembra 2006, na naslov: Ob~ina Radovljica, izobraèvanja, doseène z delom v vzgojnoizobraèvalnih in Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom "PRIZNAN- drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojnoizobraèvalne JA OBÎNE RADOVLJICA". dejavnosti, s strokovnimi in z raziskovalnimi deli in pri obliko- - Predloge za medalje in pe~at lahko posredujete do obeh zgo- vanju u~nih sredstev. raj navedenih rokov. Nepopolnih in tistih predlogov, ki bodo prispeli po izteku Pe~at Ob~ine Radovljica rokov, komisija ne bo obravnavala. Predlogi, ki ne bodo upo{tevani, bodo vrnjeni predlagatelju. se podeljuje fizi~nim ali pravnim osebam za ve~letno uspe{no delo, napredek in razvoj ter uveljavitev ob~ine na podro~ju politi~nega, upravnega dela, mednarodnih odnosov, gospodarskih Janko S. Stu{ek, l. r. dejavnosti in zavodov. Lahko se podeli tudi osebam, ki niso ob~ani @upan Ob~ine Radovljica UO, stran 2 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006

OB^INA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 04 537 23 00, faks: 04 531 46 84 www.radovljica.si, e-naslov: [email protected]

Na podlagi 13. ~lena Odloka o priznanjih Ob~ine Radovljica (DN UO, {t. 3/00) in sklepa Komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja z dne 29.3.2006 `upan Ob~ine Radovljica objavlja

Prodaja stavbnega zemlji{~a in poslovnih prostorov

Ob~ina Radovljica prodaja: delilnica hrane in pomo`ni prostori v kleti) po ceni 10.427.413 SIT (43.524 €). - stavbno zemlji{~e za gradnjo v Mo{njah, velikosti 465 m2, po ceni 22.041 SIT/m2 (92 €/m2) in Dodatne informacije: - prostore za proizvodno storitveno dejavnost v poslovni Boris Mar~eti~, direktor ob~inske uprave coni podjetja Novi Plamen Kropa v Kropi (biv{a kuhinja, (tel. 04 537 23 13, [email protected])

Na podlagi 141. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, {t. 110/02 in 8/03), Uredbe o vsebini programa opremljanja zemlji{~ za gradnjo (Uradni list RS, {t. 117/04, 74/05), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, {t. 117/04, 75/05) ter 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99 in 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 31. redni seji dne 29. marca 2006 sprejel ODLOK o programu opremljanja zemlji{~ za gradnjo na obmo~ju ob~inskega lokacijskega na~rta za turisti~no obmo~je "Kalan" na Polj{ici

I. SPLO[NE DOLO^BE obmo~je "Kalan" na Polj{ici", {t. LN15-83/05, december 2005, ki ga je izdelal Domplan, d. d., Bleiweisova 14, Kranj. 1. ~len

S tem odlokom se sprejme program opremljanja zemlji{~ za 4. ~len gradnjo na obmo~ju, ki je dolo~eno z Odlokom o ob~inskem lokacijskem na~rtu za turisti~no obmo~je "Kalan" na Polj{ici Program opremljanja obravnava obvezno sekundarno (DN UO, {t. 59/2006 z dne 10. februar 2006). omre`je, objekte ter povr{ine, ki zajemajo: cestno omre`je, vodovodno in hidrantno omre`je, kanalizacijsko omre`je: fekalno kanalizacijo in lokalno ~istilno napravo, javno razsvet- 2. ~len ljavo, povr{ine za odstranjevanje odpadkov (ekolo{ki otok). Podroben prikaz zasnove projektnih re{itev posameznega Program opremljanja podrobneje opredeljuje obra~unsko sekundarnega omre`ja, objektov ter povr{in, ki so predmet obmo~je, vrste posegov in aktivnosti pri izgradnji komunalne programa opremljanja, je obdelan v ob~inskem lokacijskem infrastrukture, stro{ke, roke in faznost izvajanja posameznih na~rtu za turisti~no obmo~je "Kalan" na Polj{ici, {t. UD/376- del in postopkov ter dolo~a podlage in podrobnej{a merila za 82/04, januar 2006, skupaj s strokovnimi podlagami. odmero komunalnega prispevka.

II. OBRA^UNSKO OBMO^JE 3. ~len 5. ~len (Obra~unsko obmo~je) Sestavni del tega odloka je projekt: "Program opremljanja zemlji{~ za gradnjo s komunalno infrastrukturo za turisti~no Obmo~je lokacijskega na~rta za turisti~no obmo~je "Kalan" na {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 3

Polj{ici obsega zemlji{~e, parcelna {tev. 486/1 k. o. ê{njica pri komunalne infrastrukture v skladu s 7. ~lenom Pravilnika o Kropi, na katerem so na~rtovani objekti za turizem, vklju~no s merilih za odmero komunalnega prispevka niso predvidene. povr{inami, potrebnimi za njihovo nemoteno delovanje. Povr{ina obmo~ja zna{a 4700 m2. Obra~unsko obmo~je investicije je obmo~je, na katerem se 10. ~len zagotavlja priklju~evanje na na~rtovano komunalno infrastruk- (Izra~un komunalnega prispevka) turo, oziroma obmo~je njene uporabe. V obra~unskem obmo~ju investicije je v skladu z ob~inskem lokacijskem Komunalni prispevek se izra~una po formuli v skladu z 8. na~rtom 10 gradbenih parcel v skupni velikosti 2015 m2. ~lenom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Grafi~ni izris obra~unskega obmo~ja je sestavni del programa Podatka o povr{ini gradbene parcele (A (p) ) in dopustni neto opremljanja. tlorisni povr{ini predvidenega objekta (A (t) ) sta povzeta po podatkih iz ob~inskega lokacijskega na~rta in sta opredeljena v programu opremljanja. III. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA NA OBRAÛNSKEM OBMO^JU 11. ~len 6. ~len (Odmera komunalnega prispevka) (Obra~unski stro{ki) Lastniki zemlji{~ in ob~ina na osnovi 76. ~lena Zakona o ure- Podlaga za odmero komunalnega prispevka za dolo~eno vrsto janju prostora (ZUreP-1), v povezavi s 6. ~lenom Pravilnika o komunalne infrastrukture na obra~unskem obmo~ju je vi{ina merilih za odmero komunalnega prispevka in v skladu z obra~unskih stro{kov investicije. Obra~unski stro{ki opremljan- dolo~ili ob~inskega lokacijskega na~rta za turisti~no obmo~je ja zemlji{~ s komunalno infrastrukturo na obra~unskem "Kalan", {t. UD/376-82/04, januar 2006, lahko sklenejo obmo~ju po cenah v decembru 2005 z vklju~enim DDV pogodbo o opremljanju zemlji{~ za gradnjo na obmo~ju lokacij- zna{ajo skupaj 30.640.259,00 SIT. skega na~rta (urbanisti~no pogodbo), v kateri se dolo~ijo med- Znesek iz prvega odstavka tega ~lena predstavlja osnovo za sebojne obveznosti glede financiranja in izgradnje komunalne dolo~itev vi{ine akontiranih zneskov komunalnega prispevka. infrastrukture. Vi{ina vlo`ka posameznega lastnika za financiranje izgradnje komunalne infrastrukture na obmo~ju opremljanja je dolo~ena 7. ~len z vi{ino akontacije komunalnega prispevka, ki ga izra~una (Prera~un na enoto mere) ob~ina za vsakega lastnika na podlagi programa opremljanja iz 2. ~lena tega odloka. 1. Skupna vsota povr{in vseh gradbenih parcel, ki leìjo na Po izgradnji komunalne infrastrukture, ki je predmet tega pro- obra~unskem obmo~ju, je 2015 m2. grama opremljanja zemlji{~ za gradnjo, se izdela kon~ni pora~un 2. Skupna vsota vseh neto tlorisnih povr{in predvidenih komunalnega prispevka, v katerem se upo{tevajo dejanski izdatki objektov na obra~unskem obmo~ju je 740 m2. izgradnje komunalne opreme na predmetnem obmo~ju in se 3. Stro{ki opremljanja kvadratnega metra parcele na zavezancem za pla~ilo komunalnega prispevka odmeri kon~ni obra~unskem obmo~ju po cenah v decembru 2005 zna{ajo komunalni prispevek. skupaj 15.206,08 SIT/m2. 4. Stro{ki opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne povr{ine objekta na obra~unskem obmo~ju po cenah v decem- 12. ~len bru 2005 zna{ajo skupaj 41.405,76 SIT/m2. (Terminski plan investicije)

Terminski plan investicije v izgradnjo komunalne opreme je 8. ~len podrobneje opredeljen v programu opremljanja iz 2. ~lena tega (Indeksiranje stro{kov opremljanja) odloka. Predviden zaklju~ek gradnje komunalne opreme je konec leta 2006. Stro{ki opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v dolo~enem obra~unskem obmo~ju z dolo~eno komunalno infrastrukturo in stro{ki opremljanja kvadratnega V. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE metra neto tlorisne povr{ine objekta z dolo~eno komunalno infrastrukturo se pri odmeri komunalnega prispevka indeksira- 13. ~len jo ob uporabi povpre~nega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Zdruènje za gradbeni{tvo v okviru Program opremljanja oz. projekt iz 3. ~lena tega odloka je na Gospodarske zbornice Slovenije pod "Gradbena dela - ostala vpogled na sedeù Ob~ine Radovljica. nizka gradnja", in se izra~unavajo v skladu z 9. ~lenom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. 14. ~len (Veljavnost odloka) IV. PODROBNEJ[A MERILA ZA ODMER KOMUNALNEGA PRISPEVKA Ta odlok za~ne veljati 15. dan po objavi v Deèlnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. 9. ~len (Merila za odmero komunalnega prispevka)

1. Razmerje med merilom parcele (D (pi)) in merilom neto tlorisne povr{ine (D (ti)) je enako in zna{a 0,5 za oba ~lena. [tevilka: 35005-0014/04 2. Faktor dejavnost K (dej) je glede na prevladujo~o enotno Datum: 29.03.2006 dejavnost v obmo~ju enak 1. Janko S. Stu{ek, l. r. 3. Olaj{ave pri pla~ilu komunalnega prispevka za gradnjo @UPAN UO, stran 4 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006

Na podlagi 98. ~lena Zakona o javnih financah (ZJF, Ur. list RS, {t. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) ter 16. in 114. ~lena Statuta ob~ine Radovljica (UVG 23/99, 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 31. redni seji dne 29. marca 2006 sprejel

O D L O K o zaklju~nem ra~unu prora~una Ob~ine Radovljica za leto 2005

1. ~len 2. ZAKLJU^NI RA^UNI KRAJEVNIH SKUPNOSTI izkazujejo: S tem odlokom se potrdi zaklju~ni ra~un prora~una Ob~ine Radovljica za leto 2005, katerega sestavni del so A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV tudi zaklju~ni ra~uni krajevnih skupnosti.

2. ~len

1. ZAKLJU^NI RAÛN PRORAÛNA OBÎNE RADOVLJICA sestavljajo: bilanca prihodkov in odhod- B. RAÛN FINAN^NIH TERJATEV IN NALO@B kov, ra~un finan~nih terjatev in nalo`b ter ra~un financiranja.

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

C. RA^UN FINANCIRANJA

B. RA^UN FINAN^NIH TERJATEV IN NALO@B

3. ~len

Prese`ek prihodkov pod to~ko 1. in 2. iz 2. ~lena tega odloka, ki zna{a skupaj 63.988.859,56 SIT se po zaklju~nem ra~unu prenese v naslednje leto.

C. RA^UN FINANCIRANJA 4. ~len

Sestavna dela zaklju~nega ra~una prora~una ob~ine Radovljica sta: - letno poro~ilo Ob~ine Radovljica za leto 2005 in - letna poro~ila krajevnih skupnosti za leto 2005.

5. ~len

Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave.

[tevilka: 007-1-0001/2006 Datum: 29.3.2006

Janko S. Stu{ek, l. r. @UPAN {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 5

Na podlagi 100. ~lena Poslovnika Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na svoji 31. redni seji dne 29.3.2006 sprejel pre~i{~eno besedilo Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne {ole Antona Jan{e Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra`evanja, ki obsega:

1. Odlok o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne {ole Antona Jan{e Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra`evanja

2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne {ole Antona Jan{e Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra`evanja. ODLOK o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne {ole Antona Jan{e Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra`evanja (pre~i{~eno besedilo)

I. SPLO[NE DOLO^BE 60.230 Drug kopenski potni{ki promet 1. ~len 63.300 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti Osnovna {ola Antona Jan{e Radovljica je zavod, ki se je kon- 70.200 Dajanje lastnih nepremi~nin v najem stituiral 18.2.1992 na skupnem zasedanju Zbora zdruènega 80.102 Osnovno{olsko splo{no izobraèvanje dela, Zbora krajevnih skupnosti in Dru`beno politi~nega zbora 80.103 Dejavnost zavodov za izobraèvanje otrok Skup{~ine ob~ine Radovljica. z motnjami v razvoju Osnovna {ola Antona Jan{e Radovljica je vpisana v sodni re- 92.310 Umetni{ko ustvarjanje in poustvarjanje gister pri Okro`nem sodi{~u v Kranju s sklepom registrskega 92.610 Obratovanje {portnih objektov vlo`ka {t. SRG 93/00231. 92.623 Druge {portne dejavnosti. [ola lahko za te namene ustanovi s soglasjem ustanovitelja dru`bo ali drug zavod. 2. ~len [ola opravlja svojo dejavnost v skladu z Zakonom o osnovni {oli in Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- S tem odlokom ustanovitelj usklajuje akt o ustanovitvi javne- braèvanja - uradno pre~i{~eno besedilo (Ur. list RS, {t. 14/03). ga zavoda z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraèvanja. Sede` ustanovitelja je: 6. ~len - Ob~ina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Osnovna {ola ANTONA JAN[E RADOVLJICA je pravna oseba. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja s sredstvi, ki ji II. IME, SEDE@ IN DEJAVNOST [OLE jih zagotavlja ustanovitelj, Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port in 3. ~len ki jih sama ustvarja in s katerimi razpolaga. [ola nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj ra~un. Ime {ole je: OSNOVNA [OLA ANTONA JAN[E RADOVLJICA. Skraj{ano ime {ole je: O[ A. JAN[E RADOVLJICA. Sede` {ole je v Radovljici, Kranjska cesta 27a. III. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE [OLE 7. ~len

4. ~len [olo zastopa in predstavlja ravnatelj {ole, ki je odgovoren za zakonitost dela v zavodu. Ravnatelj je poobla{~en, da v imenu in za ra~un Pe~at {ole je okrogle oblike s premerom 35 mm. Na obodu {ole v okviru registrirane dejavnosti sklepa vse pogodbe ter opravlja pe~ata sta dve vzporedni ~rti - kroga, oddaljena 1 mm. Ob ~rtah druge pravne posle. proti sredini kroga je izpisano: Ravnatelj zastopa {olo navzven neomejeno. OSNOVNA [OLA ANTONA JAN[E RADOVLJICA. Sredi pe~ata je grb Republike Slovenije, pod njim pa izpisan sede` {ole. [ola uporablja tudi pe~ate s premerom 20 mm z enako vsebino, 8. ~len kot jo imajo pe~ati iz prvega odstavka tega ~lena. [ola ima tudi pe~at podolgovate oblike za interno poslovanje z Med ravnateljevo odsotnostjo ga nadome{~a namestnik rav- enakim besedilom, vendar brez grba Republike Slovenije. natelja, to je oseba, ki jo ravnatelj pooblasti za zastopanje v [tevilo pe~atov, pooblastila za uporabo, na~in varovanja ipd. dolo~enih zadevah v njegovi odsotnosti. dolo~i ravnatelj {ole z organizacijskim predpisom.

9. ~len 5. ~len Vse listine finan~ne narave podpisuje za {olo ravnatelj oziro- Dejavnost {ole po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne ma v odsotnosti oseba, ki jo ravnatelj pooblasti. klasifikacije dejavnosti (Ur. list RS, {t. 2-38/2002) je: 22.120 Izdajanje ~asopisov 22.130 Izdajanje revij in periodike IV. [OLSKI OKOLI[ IN ORGANIZACIJA [OLE 22.220 Drugo tiskarstvo 10. ~len 52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln 55.510 Dejavnost menz [olski okoli{, iz katerega imajo star{i pravico vpisati svoje UO, stran 6 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006 otroke v to {olo, obsega naslednje ob~ine: 17. ~len - Radovljica - Bled Ko dosedanji predsednik sveta {ole prejme imena izvoljenih - Bohinj ~lanov sveta, skli~e konstituantno sejo sveta, na kateri prisotni - lahko tudi iz drugih ob~in. verificirajo mandate izvoljenih ~lanov sveta in izmed sebe Podrobnosti sodelovanja Ob~ine Radovljica kot ustanoviteljice izvolijo predsednika sveta {ole in njegovega namestnika. {ole z drugimi ob~inami se dogovorijo z ustreznimi dogovori. Do konstituiranja sveta {ole naloge sveta opravlja dosedanji Notranjo organizacijo in sistemizacijo {ole z natan~no vsebi- svet {ole. no dela dolo~i ravnatelj.

18. ~len V. ORGANI [OLE Svet osnovne {ole Svet {ole: 11. ~len - imenuje in razre{uje ravnatelja {ole, - sprejema pravila {ole v soglasju z ustanoviteljem, Svet osnovne {ole sestavljajo predstavniki ustanovitelja, pred- - sprejema program razvoja {ole, stavniki zaposlenih v {oli in predstavniki star{ev. - sprejema letni delovni na~rt in poro~ilo o njegovi uresni~itvi, Svet sestavlja 11 ~lanov, in sicer: - odlo~a o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, - ustanovitelj: 3 predstavniki - obravnava poro~ila o vzgojni oziroma izobra`evalni problematiki, - delavci {ole: 5 predstavnikov in - odlo~a o prito`bah v zvezi s statusom u~encev, - star{i: 3 predstavniki. - daje ustanovitelju in ravnatelju predloge in mnenja o posameznih vpra{anjih, - dolo~a in voli izvr{ilne organe {ole, l2. ~len - obravnava zadeve, ki mu jih predlo`i u~iteljski zbor, {olska in{pekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet star{ev, Mandat ~lanov sveta je 4 leta. ^lani so lahko izvoljeni najve~ skupnost u~encev, ustanovitelj, dvakrat zaporedoma. - opravlja druge naloge, dolo~ene z zakonom in aktom o Kandidiranje za ~lane sveta se za~ne najmanj 60 dni pred ustanovitvi. potekom mandata dosedanjim ~lanom.

19. ~len 13. ~len Svet na svojih sejah odlo~a z ve~ino glasov vseh ~lanov. Svet o Po sprejetju sklepa na seji sveta, da se za~enja postopek kan- predlogih sklepov glasuje praviloma javno, ~e se ne odlo~i za didiranja, ravnatelj, ki izvr{uje sklepe sveta, po{lje ustanovitelju, tajno glasovanje. predsedniku zbora delavcev in predsedniku sveta star{ev dopis, s katerim jih obvesti, da se za~enja postopek kandidiranja v svet {ole in jih zaprosi, da v roku 30 dni po{ljejo imena ~lanov sveta, 20. ~len ki jih bodo delegirali v svet. ^lanu sveta lahko preneha funkcija pred potekom mandata na lastno `eljo, zaradi zunanjih okoli{~in (prenehanje zapo- 14. ~len slitve, otrok preneha obiskovati {olo) ali pa je odpoklican. V tem primeru se izvedejo nadomestne volitve. Ustanovitelj imenuje svoje predstavnike v skladu s svojimi pravili.

Ravnatelj 15. ~len 21. ~len

Delavci {ole izvolijo svoje predstavnike na volitvah s tajnim gla- Ravnatelj je pedago{ki vodja in poslovodni organ {ole. sovanjem. Postopek se za~ne na zboru delavcev, ko delavci predla- Ravnatelj: gajo kandidate za ~lane sveta {ole v skladu z na~elom, da so v - organizira, na~rtuje in vodi delo {ole, svetu enakomerno zastopani delavci vseh organizacijskih enot. - pripravlja program razvoja {ole, Ko delavci zaklju~ijo s predlaganjem kandidatov za ~lane - pripravlja predlog letnega delovnega na~rta in je odgovoren sveta, zbor delavcev z javnim glasovanjem potrdi kandidatno za njegovo izvedbo, listo za volitve ~lanov sveta iz vrst delavcev {ole. Zbor delavcev - je odgovoren za uresni~evanje pravic otrok ter pravic in imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev v svet {ole, ki dol`nosti u~encev, strokovno in tehni~no izvede tajne volitve. Po {tetju glasov volil- - vodi delo u~iteljskega zbora, na komisija razglasi rezultate volitev in izda izvoljenim ~lanom - sklicuje zbor delavcev sveta sklepe o izvolitvi. - oblikuje predlog nadstandardnih programov, - spodbuja strokovno izobraèvanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, 16. ~len - organizira mentorstvo za pripravnike, - prisostvuje pri vzgojno-izobraèvalnem delu u~iteljev, Predstavnike star{ev izvoli v svet {ole svet star{ev. spremlja njihovo delo in jim svetuje, Na roditeljskih sestankih star{i delegirajo star{e u~encev v - predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive, svet star{ev, tako da je vsak oddelek zastopan v svetu star{ev z - odlo~a o napredovanju delavcev v pla~ilne razrede, enim star{em. - spremlja delo svetovalne slu`be, Na svetu star{ev oblikujejo star{i z javnim glasovanjem kan- - skrbi za sodelovanje zavoda s star{i (roditeljski sestanki, didatno listo za ~lane sveta ter s tajnim glasovanjem izvolijo govorilne ure in druge oblike sodelovanja), svoje predstavnike v svet. - obve{~a star{e o delu {ole in o spremembah pravic in {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA UO, stran 7

obveznosti u~encev, 66. ~len Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- - spodbuja in spremlja delo skupnosti u~encev, braèvanja. - odlo~a o vzgojnih ukrepih, - zagotavlja izvr{evanje odlo~b dràvnih organov - zastopa in predstavlja {olo in je odgovoren za zakonitost dela, VI. SREDSTVA [OLE - dolo~a sistemizacijo delovnih mest, 26. ~len - odlo~a o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, Ustanovitelj iz prora~unskih sredstev zagotavlja materialno - skrbi za sodelovanje {ole s {olsko zdravstveno slu`bo in osnovo za redno dejavnost {ole, v skladu s programom - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. dejavnosti in v skladu z dolo~ili Zakona o organizaciji in finan- Ravnatelj za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in ciranju vzgoje in izobraèvanja. za nadome{~anje v ~asu odsotnosti pisno pooblasti delavca {ole. Ustanovitelj zagotavlja tudi nabavo novih sredstev v skladu s programom razvoja {ole ter v skladu s prora~unom za teko~e leto. Na~in financiranja in pridobivanja sredstev {ole dolo~ata 22. ~len zakon in ustanovitelj. Potrebna sredstva za opravljanje osnovne dejavnosti se opre- Za ravnatelja osnovne {ole je lahko imenovan na podlagi delijo v letnem planu oziroma programu {ole. javnega razpisa kdor ima: [ola pridobiva in uporablja sredstva za opravljanje dejavnosti na - najmanj visoko{olsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje na~in in pod pogoji, dolo~enimi z zakonom in s tem odlokom. za u~itelja ali svetovalnega delavca na {oli, na kateri bo [ola mora uporabljati sredstva ustanovitelja namensko. opravljal funkcijo, - najmanj pet let delovnih izku{enj v vzgoji in izobraèvanju, - naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv 27. ~len mentor, - opravljen ravnateljski izpit. Preseèk prihodkov nad odhodki, ki jih {ola pridobi s proda- Za ravnatelja je lahko imenovan tudi kandidat, ki nima rav- jo proizvodov in storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in nateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem izobraèvanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v letu po za~etku mandata. ê ravnatelj ravnateljskega izpita ne skladu z dolo~ili tega akta, se uporablja za pla~ilo materialnih opravi v roku enega leta po za~etku mandata, mu preneha stro{kov, investicijsko vzdrèvanje in investicije, po predhod- mandat po zakonu. nem soglasju ustanovitelja pa tudi za pla~e. Merila za delitev prese`ka prihodkov nad odhodki v {olah dolo~i minister. 23. ~len Primanjkljaj sredstev za delo {ole, ki nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa, upo{tevajo~ dogovorje- Ravnatelja imenuje in razre{uje svet {ole. K imenovanju in na merila in kriterije, krije ustanovitelj v skladu z zakonom. razre{itvi si mora svet pridobiti soglasje ministra. Mandat ravnatelja traja pet let. 28. ~len Svet {ole mora pred imenovanjem ali razre{itvijo ravnatelja {ole pridobiti mnenje u~iteljskega zbora in mnenje ob~ine, na [ola odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi obmo~ju katere ima {ola sede`. Mnenje ni potrebno, kadar se razpolaga. ravnatelja razre{i na njegov predlog. U~iteljski zbor o mnenju glasuje tajno. 29. ~len ê organ oziroma ob~ina ne da mnenja v 20 dneh od dneva, ko je bil zanj zapro{en, lahko svet imenuje oziroma razre{i rav- Ustanovitelj odgovarja za obveznosti {ole do vi{ine sredstev, ki jih v natelja brez tega mnenja. skladu z veljavnimi predpisi zagotavlja {oli, subsidiarno.

Strokovni organi VII. JAVNOST DELA IN POSLOVNA TAJNOST 24. ~len 30. ~len

Strokovni organi na {oli so: Delo zavoda je javno. - u~iteljski zbor, Javnost dela se zagotavlja z dajanjem sporo~il star{em, no- - oddel~ni u~iteljski zbor, vinarjem in drugim predstavnikom javnosti. - razrednik in - strokovni aktivi. Naloge in pristojnosti strokovnih organov {ole dolo~ajo ~leni 31. ~len 61 do 64 Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- braèvanja. Ravnatelj in drugi delavci morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma so z njimi seznanjeni pri opravljan- ju vzgojno izobraèvalne dejavnosti in so dolo~eni za poslovno Svet star{ev tajnost. 25. ~len Osebe iz prej{njega odstavka morajo varovati poslovne tajnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja. Za organizirano uresni~evanje interesa star{ev se v {oli oblikuje svet star{ev, ki je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, katerega izvolijo star{i na VIII. OBVE[ÂNJE DELAVCEV [OLE roditeljskem sestanku oddelka. 32. ~len Prvi sklic sveta star{ev opravi ravnatelj. Na prvem sklicu sveta star{ev svet izvoli svojega predsednika in njegovega namestnika. Delavci {ole morajo biti obve{~eni o vseh zadevah, ki jih Pravice in obveznosti ter na~in delovanja sveta star{ev dolo~a dolo~a kolektivna pogodba, zlasti pa: UO, stran 8 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006

- o rezultatih ob periodi~nih in zaklju~nem ra~unu, X. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE - o kazalcih, ki so predpisani z zakoni in drugimi predpisi, 35. ~len - o sklepih organov {ole, - o ugotovitvah kontrolnih organov. Medsebojne pravice in obveznosti bosta ustanovitelj in {ola izvajala v skladu s tem odlokom, pravili {ole in zakonom.

33. ~len 36. ~len Ravnatelj mora pred odlo~itvami, ki jih dolo~a kolektivna pogodba, pridobiti mnenje delavcev. Odlok o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne Delavce obve{~a ravnatelj ali od njega poobla{~ena oseba. O delu {ole Antona Jan{e Radovljica z Zakonom o organizaciji in finan- organov v {oli obve{~a delavce predsedujo~i posameznega organa. ciranju vzgoje in izobraèvanja vsebuje naslednjo kon~no dolo~bo: Delavce se obve{~a na zborih delavcev ali z objavljanjem skle- Ta odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Deèlnih novi- pov na oglasnih deskah. cah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovne {ole Antona Jan{e IX. SPLO[NI AKTI [OLE Radovljica z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in 34. ~len izobraèvanja vsebuje naslednjo kon~no dolo~bo: Ta odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Deèlnih S splo{nimi akti se urejajo odnosi v {oli. Na predlog ravnate- novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. lja sprejema svet {ole: - pravila {ole, - druge akte v skladu z zakoni ali sklepi sveta {ole. Ravnatelj sprejema organizacijske predpise in druge akte za [tevilka: 0071-2/2006 urejanje ìvljenja in dela na {oli. V Radovljici, 29. marca 2006 Posami~ni akti morajo biti usklajeni z veljavnimi splo{nimi akti. Splo{ni akti morajo biti objavljeni na oglasnih deskah in Janko S. Stu{ek, l. r. za~no veljati osmi dan po objavi. @UPAN

Na podlagi 12. ~lena in v povezavi z drugim odstavkom 23. ~lena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, {t. 110/02, 8/03, 58/03) ter 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na svoji 31. redni seji dne 29.3.2006 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah zazidalnega na~rta Center Lesce - 1. faza

1. SPLO[NE DOLO^BE - prikaz iz prostorskih sestavin dru`benega plana ob~ine Radovljica 1. ~len - umestitev na~rtovane ureditve v prostor s prikazom povezav s sosednjimi obmo~ji S tem odlokom, ki ga je izdelalo podjetje Arhe, d. o. o., pod priloge v merilu 1:1000 {tevilko 122/2005, se spremeni in dopolni Odlok o sprejemu zazi- - geodetski posnetek obstoje~ega stanja z mejo obmo~ja in dalnega na~rta Center Lesce (UVG, {t. 19/83, 17/87, 25/96, 48/99, razdelitev na posamezna obmo~ja 17/00 in DN UO, {t. 1/00 in 21/02, v nadaljevanju Odlok). - ureditvena situacija z zasnovo prometne infrastrukture z zasno- Prostorski akt je na vpogled na Ob~inski upravi Ob~ine vo komunalne in energetske infrastrukture in omre`ja zvez Radovljica in na Upravni enoti Radovljica. - na~rt parcelacije z elementi za zakoli~enje.

2. ~len 3. ~len

S tem odlokom se nadome{~a besedilo Odloka, poro~ilo in Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega na~rta pravilnik z novim besedilom. Center Lesce obsega: Sprememba in dopolnitev zazidalnega na~rta vsebuje: - splo{ne dolo~be *tekstualni del: - mejo obmo~ja urejanja - besedilo odloka - notranjo delitev obmo~ja - obrazlo`itev Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidal- - funkcijo obmo~ja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto nega na~rta Center Lesce graditve po posameznih obmo~jih - opis prostorskih re{itev in pogoji za realizacijo - pogoje glede vrste in oblikovanja posegov v prostor po - opis varstva bivalnega okolja posameznih obmo~jih - opis re{itev za obrambo in varstvo pred naravnimi nesre~ami - pogoji za urejanje prometnega omre`ja - opis varstva kulturne dedi{~ine in ohranjanja narave - pogoje glede komunalnega in energetskega urejanja - etapnost izvajanja in mo`na odstopanja - etapnost lokacijskega na~rta ter obveznosti investitorjev in - smernice pristojnih organov in organizacij izvajalcev *grafi~ne priloge: - tolerance priloge v merilu 1:5000 - kon~ne dolo~be. {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 9

2. MEJA OBMO^JA UREJANJA objektov in naprav ter v obmo~ju va{kega jedra v skladu s 4. ~len pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine. Tloris dozidanega objekta naj ne presega 50% zazidane povr{ine Meja obmo~ja zazidalnega na~rta je dolo~ena v prostorskih obstoje~ega objekta in ne presega vi{ine obstoje~ega objekta. sestavinah dru`benega plana Ob~ine Radovljica in se s temi Na objektih, ki so namenjeni ru{enju, so dopustne le odstra- spremembami in dopolnitvami ne spreminja. nitve, razen ~e ni v posebnih pogojih druga~e dolo~eno. Obmo~je je na zahodni strani omejeno z èlezni{ko progo Novogradnje so dopustne, kjer je to dolo~eno s pogoji za Ljubljana-Jesenice, na severni strani s cesto Ljubljana-Jesenice oblikovanje in grafi~nim delom na~rta. Na obmo~ju predvi- in priklju~kom proti Bledu, na vzhodu poteka meja po vzhod- denih objektov in ureditev ni dopustno predhodno izvajanje nem robu obmo~ja osnovne {ole, po delu Begunjske ceste ter posegov, ki bi kakorkoli ovirali bodo~e gradnje in ureditve. nato po cestni povezavi med Begunjsko cesto in Letali{ko ulico, 1. Obmo~je va{kega jedra Lesce na jugu pa je obmo~je omejeno z Letali{ko ulico ter s severnim V obmo~ju va{kega jedra Lesce so dopustne poleg stanova- robom obstoje~e stanovanjske pozidave v Ro`ni dolini. njske namembnosti tudi nove in dopolnilne dejavnosti, ki pred- Meja je natan~no razvidna iz grafi~nega dela Sprememb in stavljajo prostorsko in programsko obogatitev obmo~ja, kot dopolnitev zazidalnega na~rta Center Lesce. so: trgovina, turizem, gostinstvo, poslovne in storitvene V prvi fazi Sprememb in dopolnitev zazidalnega na~rta dejavnosti, ki ne motijo in prekomerno prostorsko ter glede Center Lesce so podane splo{ne usmeritve glede funkcije s emisij ne obremenjujejo okolice (promet i. p.) in kvartarne pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve za posamezne dejavnosti manj{ega obsega. Gospodarska poslopja se lahko morfolo{ke enote in ostali splo{ni pogoji ter pogoji glede vrste namenijo drugi dejavnosti, pri ~emer naj se ohranja kvalitetne in oblikovanja za posege na naslednjih lokacijah: arhitekturne zna~ilnosti in zna~ilna vzdol`na zasnova objektov. 3. Obmo~je za Mlinari~em: dozidava k poslovnemu objektu - Dopustna je gradnja parkiri{~ in ureditev javnih povr{in. mesarije Mlinari~ - izgradnja garaè in gostinske terase; Obmo~je je varovano kot nepremi~na kulturna dedi{~ina. Vsi 4. Obmo~je Elgo: dopustna ru{itev objekta @elezni{ka 6 in posegi potekajo s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo na- ureditev parkiri{~, prenova objekta na @elezni{ki 4, sprememba ravne in kulturne dedi{~ine. namembnosti in izgradnja prizidkov k objektu @elezni{ka 10 2. Obmo~je Merkur (ambulanta oziroma terciarne in kvartarne dejavnosti), Obmo~je je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov in mo`nost ru{itve stare po{te; spremljajo~e prometne, energetske in komunalne infrastrukture 5. Obmo~je osnovne {ole F. S. Fin`gar: izgradnja otro{kega ter omre`ja zvez. Dopustna je prenova obstoje~ega objekta igri{~a in dveh {portnih igri{~, ob Hra{ki ulici izgradnja trgovine Merkur za trgovsko in poslovno dejavnost, katere parkirnih mest; emisije ne presegajo dopustnih vrednosti za stanovanjsko 7. Obmo~je za dru`benim centrom - zgornja terasa: novo- namembnost obmo~ja in ne povzro~ajo {kodljivih vplivov na gradnja stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem na okolje ter se glede na vrsto dejavnosti na stanovanjsko namem- parceli {t. 108/1, k. o. Hra{e, z dovozno potjo po parceli {t. bnost tudi navezujejo. Dopustna je gradnja javnih parkiri{~. 108/4 in po potrebi z raz{iritvijo v manj{i meri po parceli {t. Obmo~je za Merkurjem je namenjeno novogradnji s stanova- 107/3. Na parc. {t. 92/2, 92/1, 92/5, 94, 95 k. o. Hra{e je njsko namembnostjo in njej dopolnilni mirni poslovni dejavnosti dopustna tudi izgradnja otro{kega igri{~a. (osebno delo stanovalcev), katere emisije ne presegajo dopustnih Pogoji glede vrste in oblikovanja za nadaljnje posege na osta- vrednosti za stanovanjsko namembnost obmo~ja in ob pogoju, da lih lokacijah bodo navedeni v drugi fazi sprememb in dopol- je zagotovljeno parkiranje na lastnem zemlji{~u. nitev zazidalnega na~rta Center Lesce. 3. Obmo~je za Mlinari~em NOTRANJA DELITEV OBMO^JA Obmo~je je namenjeno centralnim dejavnostim v okviru Obmo~je se deli na morfolo{ke enote, ki predstavljajo pro- razvoja Lesc v prihodnjem obdobju. Najprej je predvidena gramsko ali prostorsko zaklju~ene enote: izgradnja avtobusnega postajali{~a in javnih parkiri{~. V sklopu 1. Obmo~je va{kega jedra Lesce postajnega objekta so dopustne tudi oskrbne in storitvene 2. Obmo~je Merkur dejavnosti, ki se navezujejo na osnovno funkcijo objekta. 3. Obmo~je za Mlinari~em 4. Obmo~je Elgo 4. Obmo~je Elgo V obmo~ju so dopustne dejavnosti, ki predstavljajo nadalje- 5. Obmo~je osnovne {ole F. S. Fin`gar vanje in dopolnjevanje obstoje~e strukture dejavnosti obmo~ja, 6. Obmo~je med De`manovo in Alpsko cesto kot so: stanovanja, trgovina, turizem, gostinstvo, poslovne in 7. Obmo~je za dru`benim centrom - zgornja terasa storitvene dejavnosti, ki ne motijo in prekomerno prostorsko 8. Obmo~je za dru`benim centrom - spodnja terasa. ter glede emisij ne obremenjujejo okolice (promet i. p.) ter Razmejitve so razvidne iz grafi~nih prilog tega odloka. javne (TIC ... ) in kvartarne dejavnosti manj{ega obsega. Dopustna je gradnja javnih parkiri{~ in parkiri{~ za lastne potrebe. 3. FUNKCIJA OBMO^JA S POGOJI ZA IZRABO 5. Obmo~je osnovne {ole F. S. Fin`gar PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE Obmo~je je namenjeno dejavnostim vzgoje in izobraèvanja in z njimi povezanimi funkcijami za {olske in pred{olske dejavnosti. 5. ~len Dopu{~ajo se vzdrèvalna in investicijska vzdrèvalna dela, Splo{no gradnja pomo`nih objektov in manj{e dozidave k obstoje~im objektom in zunanje ureditve, namenjene dejavnosti obmo~ja Za vse objekte so, v skladu s pogoji po posameznih obmo~jih, ter {portnim dejavnostim. Dopustna je gradnja javnih parkiri{~ dovoljena vzdrèvalna dela, prenove, rekonstrukcije, postavitve in parkiri{~ za lastne potrebe. pomo`nih objektov, infrastrukturnih objektov in naprav, 6. Obmo~je med De`manovo in Alpsko cesto odstranitve, spremembe namembnosti, ru{itve, nadomestne V obmo~ju so dopustne dejavnosti, ki predstavljajo nadalje- gradnje in dozidave objektov, ~e so zagotovljeni odmiki, ki ne vanje in dopolnjevanje obstoje~e strukture dejavnosti obmo~ja. motijo bivalnih pogojev v sosednjih objektih in ~e je, glede na Na funkcionalnih zemlji{~ih objektov je dopustna gradnja zakonodajo, zagotovljeno parkiranje na lastnem zemlji{~u pomo`nih objektov, katerih oblikovanje je usklajeno z obsto- oziroma proti pla~ilu prispevka ob~ini na javnih parkiri{~ih. je~o arhitekturo. Zagotovljeni morajo biti tudi odmiki od mej (min 4,00 m, 7. Obmo~je za dru`benim centrom - zgornja terasa razen ~e ni manj{i odmik dolo~en s tem odlokom), upo{tevane Obmo~je je namenjeno novogradnji ve~stanovanjskih objek- omejitve glede posegov v varovalnih pasovih infrastrukturnih tov in spremljajo~e prometne, energetske in komunalne infra- UO, stran 10 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006 strukture ter omre`ja zvez. V manj{i meri je dopustna tudi Izgradnja prizidka in sprememba namembnosti (3): dopolnilna mirna poslovna dejavnost (osebno delo stanoval- - program: poslovna dejavnost - specialisti~ne zdravstvene ordinacije cev), katere emisije ne presegajo dopustnih vrednosti za - tlorisne dimenzije: 3,90 m x 12,60 m stanovanjsko namembnost obmo~ja in ob pogoju, da je zago- - vi{inski gabarit: K + P. tovljeno parkiranje na lastnem zemlji{~u. Dovoljena je tudi lju- Novogradnja stopni{~a (4): biteljska kmetijska dejavnost. - program: stopni{~e za stanovanje v nadstropju Na parc. {t. 108/1 je dopustna gradnja individualnega - tlorisne dimenzije: 3,30 m x 2,50 m stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem. - vi{inski gabarit: K + P + N. Na parcelah {t. 92/2, 92/1, 92/5, 94, 95 k. o. Hra{e je dopust- 5. Obmo~je osnovne {ole F. S. Fin`gar na tudi dejavnost vzgoje in rekreacije (otro{ko igri{~e). Na zahodnem robu obmo~ja 5 je predvidena izgradnja Parkiranju namenjene povr{ine za ve~stanovanjske objekte so otro{kega igri{~a in dveh {portnih igri{~ (odbojka, ko{arka). predvidene tudi v kletni etaì in so povezane s stanovanjskimi Ob Hra{ki ulici je predvidena izgradnja parkirnih mest, kot je objekti preko dvigal in stopni{~. Dopustno je urejanje zunanjih to razvidno iz grafi~nega dela tega odloka. V skladu z zako- parkiri{~ za obiskovalce. nodajo je potrebno zagotoviti ustrezno velikost in opremljenost 8. Obmo~je za dru`benim centrom - spodnja terasa zemlji{~ za vzgojnovarstvene in {olske dejavnosti. Predvidena je raz{iritev {portno rekreacijskega obmo~ja, ki 7. Obmo~je za dru`benim centrom - zgornja terasa naj bo dostopno kot mesto druènja vsem prebivalcem kraja in Dopustna je novogradnja stanovanjskega objekta z gospodarskim zato povezan z ostalimi deli naselja z ustreznimi potmi. Tako poslopjem na parc. {t. 108/1 k. o. Hra{e. Dovoz na gradbeno parce- so dopustne poleg {portnih dejavnosti tudi dopolnilne lo (108/1 in 107/1) je predviden na severovzhodnem delu in poteka dejavnosti, kot nadaljevanje in raz{iritev obstoje~ih. Dopustna v {irini 3,0 m (dopu{~a se mo`nost ustrezne raz{iritve) po parceli {t. je gradnja objektov {portnega zna~aja, pomo`nih objektov in 108/4 in lahko delno po parceli {t. 107/3. objektov za gledalce in obiskovalce. V severnem delu gradbene parcele se uredi dvori{~e, oba objekta pa ob njem v vzdol`ni zasnovi. Celotna posest je lahko ograjena, ograja je lahko postavljena na parcelno mejo. 6. ~len Novogradnja stanovanjskega objekta (1): 4. POGOJI GLEDE VRSTE IN OBLIKOVANJA - program: dvostanovanjska hi{a POSEGOV V PROSTOR - tlorisne dimenzije: 9,00 x 11,50 m; tolerance ± 20%; mo`nost ~lenjenega tlorisa, vendar v vzdol`ni zasnovi; 3. Obmo~je za Mlinari~em mo`nost pokrite terase ali balkona na JV ali JZ strani Dopustna je dozidava k poslovnemu objektu mesarije - vi{inski gabarit: K+P+M, kota pritli~ja najve~ 1,00 m nad Mlinari~: izgradnja garaè v pritli~ju in gostinske terase v nad- terenom stropju, ki se lahko zastekli kot zimski vrt z vhodom iz lokala v - streha: dvokapna, mo`nost fr~ad in ~opov 1. nadstropju, severno od è izvedene dozidave osnovnega - izvedba: klasi~na ali monta`na gradnja, mo`nost delne objekta. Ob severni fasadi dozidave se dopu{~a ureditev stop- izvedbe fasade v lesu ali steklu. ni{~a do nivoja ceste. ki je lahko pokrito. Na parcelah 15/3 in Novogradnja gospodarskega objekta (1A): 16/2 je dopustna ureditev dodatnih parkiri{~. Zagotovljena - program: pomo`ni gospodarski objekt mora biti protipra{no urejena utrjena okolica dozidave. Ob - tlorisne dimenzije: 5,90 m x 11,50 m; tolerance ± 20%; dovozu je na parceli 20/1 dopustna za~asna ureditev parkiri{~a mo`nost ~lenjenega tlorisa za lastne potrebe. - vi{inski gabarit: P+M, lahko ni`ji, kota pritli~ja najve~ 0,30 m Dozidava k poslovnemu objektu Mlinari~ (2): nad terenom, mo`nost ~lenjenih volumnov, mo`na klet - program: poslovna dejavnost: v pritli~ju garaà, v nad- - streha: dvokapna, mo`nost fr~ad in ~opov stropju gostinska dejavnost - izvedba: klasi~na ali monta`na gradnja. - tlorisne dimenzije: 10,00 m x 10,50 m Obvezni odmiki fasade objekta od parcelnih meja: 4,00 m od - vi{inski gabarit: P + 1 meje proti SZ (p. {t. 110/2) in SV (p. {t. 107/3 k. o. Hra{e), - streha nad garaò: pohodna garaà z varovalno ograjo. V odmik od meja proti JZ in JV glede na izbrane kon~ne gabarite primeru zasteklitve terase je streha simetri~na dvokapnica, objektov. Pri obeh objektih je dopustno odstopanje od enakega naklona kot osnovni objekt, do vi{ine oken v oblikovne zasnove, dolo~ene v grafi~nem delu na~rta. obstoje~i mansardi, kjer se zaklju~i z ravno streho. Dopu{~a Na parc. {t. 92/2 k. o. Hra{e je dopustna tudi izgradnja ogra- se vgradnja stre{nih oken jenega otro{kega igri{~a, ki mora biti usklajena z na~rtovanjem - oblikovanje: skladno z obstoje~im objektom. 2. dela sprememb in dopolnitev zazidalnega na~rta Center 4. Obmo~je Elgo Lesce. Na~rtovanje igri{~a se lahko raz{iri tudi na parcele 92/1, Dopustna je ru{itev ali nadomestna gradnja objekta 92/5, 94 in 95 k. o. Hra{e. @elezni{ka 6. Na obmo~ju parcel del 13/1, del 18/1, del Pogoji za oblikovanje so podani le v tekstualnem delu odloka: 13/5,18/4 in 18/2 je dopustna ureditev parkirnih mest, kot je to - najmanj{i odmik ograje od meja je 0,50 m oziroma na meji, razvidno iz grafi~nih prilog tega odloka. Dopustna je raz{iritev ~e je dano soglasje lastnika sosednjega zemlji{~a parkiranja v kletni etaì, povezanega z è obstoje~imi parkiri{~i - velikost igri{~a okoli 3000 m2. v kletni etaì objekta F. V objektu F je poleg poslovne, pisar- ni{ke, gostinske, trgovske, storitvene dejavnosti dopustna tudi stanovanjska namembnost, v dejavnost pa je dopustno uvrstiti 7. ~len tudi zdravstveno dejavnost (ambulanta) in izobraèvalne dejavnosti manj{ega obsega. Stanovanjska namembnost v 5. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVR[IN poslovnem objektu F je mogo~a v skladu z zakonodajo, ob pogoju, da se omogo~i lo~en vhod za stanovalce. V obmo~ju 7 je za dovoz do parcele 108/1 predvidena dovozna Dopu{~a se mo`nost ru{itve stare po{te in na tem mestu ure- pot do objekta po parceli {t. 108/4 in lahko deloma po parceli {t. ditev parkiri{~. 107/3 v {irini 3,00 m (dopu{~a se mo`nost ustrezne raz{iritve). Objekt na @elezni{ki 4 je v skladu z mnenjem pristojnega Mirujo~i promet: na zahodnem robu obmo~ja 5 je predvidena zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine dopustno prenoviti v ob Hra{ki ulici izgradnja parkirnih mest. gostinsko turisti~ni in (ali) trgovski objekt. Ob eventualni poru{itvi objekta @elezni{ka 6 - Elgo je na delu Dopustna je sprememba namembnosti in izgradnja prizidka k parcel 13/5, 13/1 in 18/1 ter parcelah 18/4 in 18/2 dopustna objektu @elezni{ka 10 (ambulanta) in izgradnja novega stopni{~a. ureditev parkiri{~, kot je to razvidno iz grafi~nih prilog odloka. {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA UO, stran 11

Dopustna je ureditev tudi parkiranja v kletni etaì, povezanega 11. ~len z è obstoje~imi parkiri{~i v kletni etaì objekta F. Zaradi Zasnova energetskega omre`ja ustreznej{ih in racionalnej{ih re{itev so mo`ne tudi spremembe Zasnova plinovodnega omre`ja predvidene razporeditve parkirnih mest. Ob eventualni poru{itvi objekta stare po{te je mo`no urediti Predvidena je mo`nost priklju~itve vseh objektov na dodatna parkirna mesta. plinovodno omre`je. Za na~rtovani stanovanjski objekt na Ob objektu @elezni{ka 10 je dopustna ureditev parkiri{~ in parc. {t. 108/1 bo moèn priklju~ek na plinovodno omre`je po novega asfaltiranega dovoza. izgraditvi sekundarnega voda v 2. fazi na~rtovanja sprememb Ob dovozu je na parc. {t. 20/1 (Mlinari~) je dopustna za~asna in dopolnitev zazidalnega na~rta Center Lesce. ureditev parkiri{~a za lastne potrebe. Poleg priklju~itve na plinovodno omre`je se lahko v objektih na~rtuje tudi mo`nost ogrevanja z alternativnimi viri ali drugimi ustreznimi gorivi. 8. ~len Zasnova elektroenergetskega omre`ja Predvidena je mo`nost priklju~itve predvidenega stanovanjskega 6. POGOJI ZA UREJANJE ZELENIH POVR[IN IN objekta na parc. {t. 108/1 na elektri~no omre`je preko parcele 108/4. FUNKCIONALNIH POVR[IN OB OBJEKTIH

Zunanja ureditev ob objektih: Potrebno je zagotoviti oz. ohraniti 12. ~len ~im ve~ zelenih povr{in. Nove zasaditve z avtohtono vegetacijo ne Zasnova komunikacijskega omre`ja smejo segati v obmo~je podzemnih infrastrukturnih vodov. Parkiri{~e ob Hra{ki ulici v obmo~ju 5 naj se ozeleni z avtoh- Predvidena je mo`nost priklju~itve predvidenega stanovanjskega tono vegetacijo (listavci). objekta na parc. {t. 108/1 na telekomunikacijsko omre`je. Ob objektih so dopustne vrtne ureditve, kot so bazeni, ute, pergole, usklajene z zasnovo vrta in oblikovanjem objekta. Na obmo~ju funkcionalnih povr{in objektov je za lastne potrebe 13. ~len dopustna ureditev dodatnih parkiri{~. 8. RE[ITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA

7. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA IN Za{~ita pred onesnaèvanjem podtalnice: ENERGETSKEGA UREJANJA Vsi posegi morajo glede prepre~evanja onesnaèvanja podtalnice in drugih teko~ih in stoje~ih voda upo{tevati slede~e: 9. ~len Padavinske, drena`ne vode in ~iste zaledne vode naj se kontroli- rano ne{kodljivo odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi pri{lo do Pri na~rtovanju komunalne in energetske infrastrukture so erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoli{kih povr{in. mo`ne spremembe tras in mest priklju~evanja zaradi Hrup: ustreznej{ih in racionalnej{ih re{itev. V obmo~ju ZN ni predvidenih novih dejavnosti in objektov, ki bi Za potrebe dozidave objekta @elezni{ka 10 in Mesarije povzro~ali prekomerni hrup. V ~asu gradenj objektov in drugih Mlinari~ je predvidena uporaba obstoje~ih priklju~kov na ureditev je potrebno upo{tevati, da bo graditev potekala le v komunalne naprave. dnevnem ~asu ter da bo poskrbljeno, da delo poteka s stroji, ki ne povzro~ajo prekomernega hrupa. Glede hrupa je treba upo{tevati: - Uredbo o hrupu v naravnem in ìvljenjskem okolju (Ur. l. 10. ~len RS, {t. 45/95, 66/96) Zasnova komunalnega omre`ja - Uredb0 o hrupu zaradi cestnega ali èlezni{kega prometa Vodovod (Ur. l. RS, {t. 45/95) - Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem V obmo~ju ZN Center Lesce je izvedeno javno vodovodno okolju (Ur. list SRS, {t. 15/76, in Ur. l. RS, {t. 46/96) omre`je. Pri novogradnji stanovanjskega objekta na parc. {t. - Uredbo o hrupu v naravnem in ìvljenjskem okolju (Ur. list 108/1 je potrebno na~rtovati priklju~ek na vodovodno omre`je RS, {t. 45/95 in 46/96) preko parcele 108/4. - Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamez- Kanalizacija na obmo~ja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Ur. l. SRS, {t. 29/80) Na obmo~ju predvidene gradnje stanovanjskega objekta na - Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. parc. {t. 108/1 {e ni urejene javne kanalizacije, zato se hi{na RS, {t. 105/05) kanalizacija priklju~uje na greznico oz. v skladu z usmeritvami - Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, {t. 41/04). upravljavca javne kanalizacije. Zrak: Odvod meteornih voda s stre{nih povr{in se na~rtuje preko Kot energetski vir za ogrevanje objektov je predviden zemelj- peskolovov v ponikovalnice ali naravni odvodnik, odvod mete- ski plin. Dopu{~a se tudi lahko kurilno olje ter drva za lokalno ornih voda z utrjenih povr{in funkcionalnih zemlji{~ (manipu- ogrevanje posameznega stanovanjskega prostora. lativnih in parkirnih povr{in) pa tudi preko lovilca olj v Varstvo voda in tal: ponikovalnice ali naravni odvodnik na lastnem zemlji{~u. Fekalne odplake se odvajajo v javno kanalizacijo oziroma Meteorne vode se ponikajo ~im bliè mestu nastanka. Za greznico, kjer javna kanalizacija ne obstaja. odvodnjavanje cest je predvideno ve~je {tevilo manj{ih poniko- Odvod meteornih voda s stre{nih povr{in se na~rtuje preko valnic ali odvod meteornih vod na zelene obcestne povr{ine. peskolovov v ponikovalnice ali naravni odvodnik, odvod meteornih voda z utrjenih povr{in funkcionalnih zemlji{~ (manipula- Ravnanje z odpadki tivnih in parkirnih povr{in) pa tudi preko lovilca olj v ponikovalnice ali naravni odvodnik na lastnem zemlji{~u. Odpadki se odstranjujejo v skladu z zakonodajo. Gradbeni in Odpadki: izkopni material je potrebno deponirati na deponijo, ki ima Gradbeni in izkopni material je potrebno deponirati na deponi- ustrezno dovoljenje za zbiranje inertnih odpadkov. jo, ki ima ustrezno dovoljenje za zbiranje inertnih odpadkov. Odlaganje in zasipavanje odpadnega gradbenega in izkopnega UO, stran 12 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006 materiala na vodna zemlji{~a, na breìne v preto~ne profile obmo~ju kulturnih vrednot in vplivnih obmo~ij je potrebno pri- vodotokov ter na nestabilna ali mesta, kjer bi lahko pri{lo do dobiti kulturnovarstveno soglasje po Zakonu o varstvu kul- splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. Ta material tudi ni dovo- turne dedi{~ine, za katerega je pristojna OE Zavoda za varstvo ljeno nezavarovano deponirati na strmih breìnah ali pobo~jih. kulturne dedi{~ine Slovenije iz Kranja. Po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v ob~ini Pri na~rtovanju posegov v prostor se upo{tevajo usmeritve, izho- Radovljica je obvezen odvoz odpadkov na centralno deponijo di{~a in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih obmo~ij komunalnih odpadkov. Odpadki se odstranjujejo po Pravilniku ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, {t. 84/98 z dopolnitvami). gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve Objekti morajo imeti urejene notranje ali zunanje prostore za prostorskega plana ob~ine Radovljica (ZRSVN OE Kranj, namestitev zabojnikov za komunalne odpadke. november 2003) in Naravovarstvene smernice za pripravo zazidalnega na~rta Center Lesce (ZRSVN OE Kranj, junij, 2004). Pred za~etkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega 14. ~len dovoljenja na zavarovanem obmo~ju ali obmo~ju biotske raznovrstnosti je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje, k 9. RE[ITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER projektnim re{itvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREÂMI za tista obmo~ja in za tiste vrste posegov, kjer je to v naravo- varstvenih smernicah dolo~eno (105. ~len ZON). Poàrna varnost: Naravovarstvene pogoje in soglasje izda Ministrstvo za okolje Pri gradnji je potrebno zagotoviti ustrezne protipoàrne in prostor. ukrepe v smislu odmikov med objekti oz. poàrne lo~itve Naravne vrednote, zavarovane z odloki kot naravne znameni- objektov, da se zagotovijo pogoji za omejevanje {irjenja ognja tosti na obmo~ju ZN: po poàru. ê odmiki niso podrobno opredeljeni s posebnim - 5124- Lesce - javor, drevo, naravna vrednota lokalnega pomena. predpisom, je potrebno upo{tevati smernico SZPV 204 o Pri nadaljnjem varovanju drevesa je potrebno pod kro{njo drevesa poàrnovarnostnih odmikih med stavbami. Na obmo~ju ZN je omejiti parkiranje z avtomobili in drevo redno pregledovati. predviden dostop do objektov z interventnimi vozili in zago- - 5248 - Lesce - lipa, va{ka lipa markantnih dimenzij v Lescah, tovljena prometna in delovna por{ina za intervencijska vozila. narodna vrednota lokalnega pomena, zavarovano obmo~je. (1) Poàrno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o Pri nadaljnjem varovanju drevesa je potrebno pod kro{njo varstvu pred poàrom (Ur. list RS, {t. 71/93). drevesa omejiti parkiranje z avtomobili; parkiri{~e naj se od te (2) Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba povr{ine lo~i z robnikom in povr{ino okoli dreves zatravi. upo{tevati: - Pravilnik o poàrnovarstvenih pogojih, ki jih je potrebno 16. ~len upo{tevati pri izdelavi prostorskega ureditvenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrèvanju objek- 11. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NA^RTA tov (Ur. list SRS, {t. 42/85); TER OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV - Pravilnik o tehni~nih normativih za hidrantno omre`je za ga{enje poàrov (Ur. list SFRJ, {t. 30/91); Pred izvedbo predvidenega stanovanjskega objekta je potreb- -Pravilnik o gradnji naprav za vnetljive teko~ine ter o uskladi{~e- na izgradnja prometne in komunalne infrastrukture. vanju in pretakanju vnetljivih teko~in (Ur. list SFRJ, {t. 20/71); Pred za~etkom del morajo investitorji oz. izvajalci posameznih - Slovenski standard SIST DIN 14090 - povr{ine za gasilce na objektov obvestiti upravljavce infrastrukturnih vodov ter skupno z zemlji{~u in njimi zakoli~iti in ozna~iti obstoje~e komunalne vode. Upravljavci - Predpise za zemeljski plin DVGW TRGI 1986/96. morajo podati to~ne podatke o izvedenih infrastrukturnih vodih in (3) Po Pravilniku o tehni~nih normativih za zunanje in notranje mestih priklju~evanja posameznih objektov nanje. hidrantno omre`je za ga{enje poàrov (Ur. list SFRJ, {t. 30/91) je potrebno zagotoviti v vodovodnem omre`ju 10 litrov vode na 17. ~len sekundo in zagotoviti zadostne koli~ine vode za ga{enje (ocena 25 do 30 l/s, prednost imajo podzemni hidranti). 12. TOLERANCE (4) Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projekti- rane in izvedene tako, da omogo~ajo osni pritisk 80 kN. Kjer to ni posebej dolo~eno, je dopustno odstopanje dimenzij za +/- 10% za objekte ter infrastrukturne objekte in naprave. Pri izvedbi in obnovi prometne, komunalne in energetske 15. ~len infrastrukture so mo`ne spremembe tras in mesta priklju~evanja zaradi ustreznej{ih in racionalnej{ih re{itev v primeru, da so 10. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO KUL- te usklajene s pogoji upravljavcev komunalnih naprav. TURNE DEDI[ÎNE IN OHRANJANJE NARAVE 13. KON^NE DOLO^BE Na obmo~ju ZN je evidentirana naslednja kulturna dedi{~ina: 1956 -Lesce - Cerkev Marijinega vnebovzetja 18. ~len E[D 420081 - Lesce - Arheolo{ko najdi{~e 420066 Lesce - Hi{a @elezni{ka ulica 4 Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne 420462 Lesce - Kapelica ob Begunjski cesti dràvne in ob~inske in{pekcijske slu`be. Zazidalni na~rt je na 314 Lesce - Kme~ki dvorec Begunjska cesta 2 vpogled na Ob~ini Radovljica in UE Radovljica. 10026 Lesce - Kova~ija Alpska cesta 25 315 Lesce - Lesce - Legatova doma~ija 19. ~len 10027 Lesce - Pokopali{~e 10025 Lesce - Spomenik F. S. Fin`gar Ta odlok za~ne veljati osmi dan po objavi v Deèlnih novicah, 400622 Lesce - Spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. 10031 Lesce - Spomenik talcem 10032 Lesce - Va{ko jedro. [t. 35005-0007/2004 Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo komu- Radovljica, 29.3.2006 Janko S. Stu{ek, l. r. nalne infrastrukture, gradnjo in ostale posege na objektih in na @UPAN {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA UO, stran 13

Ob~ina Radovljica, Banka Koper, d. d., Poslovna enota Kranj in Agencija Radovljica in Obmo~na obrtna zbornica Radovljica objavljajo R A Z P I S za pridobitev dolgoro~nih posojil za dobo do 3 in do 5 let za pospe{evanje razvoja enot malega gospodarstva v ob~ini Radovljica s subvencionirano obrestno mero v letu 2006

1. Vi{ina razpisane posojilne kvote in namen ali podjetje {e ne posluje. Vi{ina razpisane posojilne kvote zna{a 240.000.000,00 SIT 3. Prednostna dodelitev sredstev (do vklju~no 120.000.000,00 SIT za kredite do 3 let in prav Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki izpolnju- tako do vklju~no 120.000.000,00 SIT za kredite do 5 let) v jejo vsaj enega izmed naslednjih kriterijev: EUR protivrednosti (EUR protivrednost se dolo~i na dan vloge - zagotavljajo nova delovna mesta, pri ~emer mora biti podana za- posameznega prosilca po srednjem te~aju za EUR valuto Banke veza kreditojemalca, da bo delovno mesto ohranil najmanj 5 let Slovenije) in je namenjena za pridobitev dolgoro~nih investicij- - vlagajo v razvoj turizma in proizvodnje dejavnosti, skih posojil za dobo do 3 in do 5 let. Kvote so namenjene za - vlagajo v dejavnosti, ki so energetsko var~ne in ne pridobitev dolgoro~nih posojil za pospe{evanje razvoja obrti in onesnaùjejo okolja. podjetni{tva v ob~ini Radovljica, in sicer za: 4. Posojilni in ostali pogoji: - nakup, urejanje in opremljanje zemlji{~ in pridobivanje pro- - mo`na vi{ina posojila: v odvisnosti od kreditne sposobnosti jektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, posameznega prosilca in mo`nosti zavarovanja posojila, a - nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov, najve~ do vi{in kreditnega potenciala za posamezno vrsto kredi- - nakup poslovne opreme, ta ter najvi{je vi{ine pomo~i, dolo~ene v 1. to~ki tega razpisa; - nakup patentov, licenc, know - how ali nepatentiranega - obrestna mera: tehni~nega znanja za kredite z odpla~ilno dobo do 3 let EURIBOR (6-mese~ni) - 0,1% - odprtje novih delovnih mest (stro{ki bruto pla~ za novo odprta za kredite z odpla~ilno dobo do 5 let EURIBOR (6-mese~ni) + 0,21%; delovna mesta, povezana z investicijo za obdobje dveh let). - odpla~ilna doba: do 3 let (do 36 mesecev) ali do 5 let (do 60 2. Upravi~enci mesecev); Za posojilo pod pogoji tega razpisa lahko zaprosijo prosilci, - na~in obra~una in pla~ila realnih obresti: obresti se ki imajo sede` firme in poslovne prostore ter investirajo na obra~unavajo in pla~ujejo mese~no; obmo~ju ob~ine Radovljica in so: - na~in vra~anja posojila: v mese~nih obrokih glede na dogo- - samostojni podjetniki posamezniki, vorjeno odpla~ilno dobo; - male in srednje velike gospodarske dru`be v skladu z - ban~ni stro{ki odobritve posojila: 30.000,00 SIT; Zakonom o gospodarskih dru`bah, - poslovno sodelovanje prosilca z Banko Koper, d. d., ni - ob~ani, ki so pri pristojnem organu vloìli zahtevo za izdajo pogoj za pridobitev posojila. dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem - Mo`ne oblike zavarovanja posojila: sodi{~u vloìli priglasitev za vpis v sodni register in priloìli zahte- splo{no: 12 kom. bianco podpisanih menic, avaliranih s strani vi vse predpisane dokumente za ustanovitev gospodarske dru`be. lastnikov podjetja, z izjavo za njihovo izpolnitev; Gospodarske dru`be morajo izpolnjevati pogoje za majhna in dodatno: za dolgoro~ne kredite je praviloma potrebno zago- srednje velika podjetja, kot dolo~a 3. ~len Uredbe o namenih in toviti tudi dodatno zavarovanje. Predmet dodatnega pogojih za dodeljevanje dràvnih pomo~i ter dolo~itvi pristojnih zavarovanja dolo~i banka. Mo`nosti so naslednje: ministrstev za upravljanje posameznih shem dràvnih pomo~i - zastava nepremi~nin (vrednost zastavljenih nepremi~nin (Ur. list RS, {t. 38/03 - v nadaljevanju Uredba). mora biti v razmerju 1:2) ali Sede` firme, poslovni prostori in kraj investicije upravi~enca - premi~nine, ki so predmet uvoza, ali morajo biti na obmo~ju ob~ine Radovljica. - poro{tvo druge pravne osebe ali @upan lahko odlo~i o odobritvi sredstev za pospe{evanja - zastava vrednostnih papirjev ali razvoja obrti, ~e je sede` firme upravi~enca v drugi ob~ini, pod - pobot s sredstvi na transakcijskem ra~unu ali pogojem, da je kraj investicije v ob~ini Radovljica. - drugo. Sredstva bodo dodeljena v skladu s shemo pomo~i de mini- Odlo~itev o obliki zavarovanja kredita je odvisna od ocenjene mis, kot dolo~a 87. ~len Uredbe. tveganosti nalo`be, bonitete komitenta ter dogovora. Obliko Pomo~ ne sme biti vi{ja od 15% upravi~enih stro{kov investi- zavarovanja dolo~i banka. cije za mala podjetja in 7,5% upravi~enih stro{kov investicije Samostojni podjetniki {e s podpisom pooblastila banki za za srednje velika podjetja. Upravi~eni stro{ki so dolo~eni v 1. prenos sredstev s transakcijskega ra~una. to~ki tega razpisa (vi{ina razpisane posojilne kvote in namen). 5. Seznam potrebne dokumentacije: Najvi{ja intenzivnost pomo~i ne sme presegati zgornje vi{ine Prosilci lahko dvignejo potrebno razpisno dokumentacijo in pomo~i, opredeljene v prej{njem odstavku, ne glede na to, iz pridobijo dodatne informacije osebno na sedeù enote Banke katerih virov (sredstva ob~inskega prora~una, dràvnega Koper, d. d., Likozarjeva 1, v Kranju ali po telefonu {t. 04 201 prora~una ali mednarodnih virov) je pomo~ dodeljena. 69 05 (Tedo Djekanovi}) ali 04 201 69 01, vodja PE Kranj Do subvencioniranja obrestne mere za posojila po tem David Zorman, fax 04 201 69 10. razpisu niso upravi~ene gospodarske dru`be v teàvah. Potrebno dokumentacijo prosilci lahko dvignejo tudi na sedeù Upravi~enci, ki prejmejo posojilo na podlagi tega razpisa, se v Obmo~ne obrtne zbornice Radovljica, v Radovljici, Gorenjska c. 20. posojilni pogodbi zaveèjo: 6. Rok za oddajo vlog - da bodo posojilo porabili namensko, Rok za oddajo popolnih vlog je 30.4.2006. V primeru ve~jega - da bodo vrnili del subvencionirane obrestne mere z zakon- povpra{evanja se vsem prosilcem znià zapro{eni znesek kredi- sko predpisanimi zamudnimi obrestmi v primeru, ~e ne ta za enak sorazmerni del. Popolne vloge po tem roku bo izpolnijo katerekoli obveznosti iz pogodbe banka, po vrstnem redu prejema, obravnavala samo v primeru, - da bodo opredelili rok za~etka poslovanja, ~e obratovalnica da razpisana posojilna kvota na osnovi prejetih vlog v UO, stran 14 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006 razpisanem roku ne bo {e izkori{~ena, vendar najpozneje do Po podpisu pogodbe in ureditvi zavarovanja bo banka sprovedla ko- 15.12.2006. Vloge zbira banka na sedeù enote banke v ri{~enje posojila skladno z upravi~en~evo investicijsko dokumentacijo. Kranju, Likozarjeva 1,4000 Kranj, oziroma vsako sredo do 8. Ostalo izteka roka razpisa od 15:00 do 17:00 v prostorih Obmo~ne V primeru, da prosilec kljub pisni zahtevi banke ne bo v 30 obrtne zbornice Radovljica, Gorenjska cesta 20,4240 dneh dopolnil zahtevane dokumentacije s strani banke, bo Radovljica, kontaktna oseba ga. Mojca Legat. banka {tela, da prosilec za posojilo ni zaprosil. 7. Sklenitev posojilne pogodbe in na~in kori{~enja Razpisnice si pridrùjejo pravico spremembe pogojev iz tega razpisa. Na osnovi predloènih vlog in sprejema sklepa banke o po- gojni odobritvi posojila ter po odlo~itvi Ob~ine Radovljica o Janko S. Stu{ek, l. r. subvencioniranju obrestne mere bodo prosilci sklenili z banko [tevilka: 431-0005/2006-520 @UPAN posojilno pogodbo. Radovljica, 31.3.2006

Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. l. SRS, {t. 18/74 in 34/88), Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, {t. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premo`enjem dr`ave in ob~in (Ur. l. RS, {t. 12/03 in 77/03) in na podlagi 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99 in 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 31. seji dne 29.3.2006 sprejel PRAVILNIK o spremembi Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in gara` v lasti Ob~ine Radovljica v najem ter dolo~anju najemnin

1. ~len jevnih skupnosti, ki jih je le-ta zgradila v ta namen ali jih pridobila z lastnimi sredstvi ali na druga~en na~in v last in obsegajo: S tem pravilnikom se spremeni Pravilnik o oddajanju poslovnih - poslovne prostore, ki jih za svojo dejavnost uporabljajo prostorov in gara` v lasti Ob~ine Radovljica v najem ter do- organi, organizacije, krajevne skupnosti, javni in drugi zavo- lo~anju najemnin (v nadaljevanju Pravilnik, DNUO, {t. 47/04). di, katerih ustanoviteljica je Ob~ina Radovljica, - poslovne prostore, ki so namenjeni za delovanje kulturno-umetni{ke 2. ~len dejavnosti, dru`benih organizacij in dru{tev, socialnega varstva in varstvo mladine, politi~nih strank in drugih neprofitnih organizacij, Naslov Pravilnika se spremeni tako, da se spremenjen glasi: - poslovne prostore za zdravstvene dejavnosti, "Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov in gara` v najem ter - obrtne delavnice proizvodnega zna~aja ter skladi{~a in garaè, dolo~anju najemnin" - pisarne, 3. ~len - obrtne delavnice storitvenega zna~aja, - gostinske lokale in turisti~no-nastanitvene prostore, V 1. ~lenu Pravilnika se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: - trgovine, "Dolo~be tega pravilnika o pogojih in postopku za oddajo v na- - druge poslovne prostore." jem, najemnem razmerju ter na~inu in merilih za dolo~anje vi{ine najemnin poslovnih prostorov in gara`, razen dolo~b o sestavi komi- 5. ~len sije, se smiselno uporabljajo tudi za poslovne prostore in garaè, ki so last krajevnih skupnosti." Ta pravilnik za~ne veljati 15 dan po objavi v Deèlnih novi- 4. ~len cah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave.

Besedilo 3. ~lena Pravilnika se spremeni, tako da se glasi: [t. 01503-17/2004 "Poslovni prostori v lasti Ob~ine Radovljica ali krajevnih Radovljica, 29.3.2006 Janko S. Stu{ek, l. r. skupnosti so vsi poslovni prostori Ob~ine Radovljica ali kra- @UPAN

Na podlagi 26. in 59. ~lena Zakona o gospodarskih javnih slu`bah (Ur. l. RS. {t. 32/93), 7. ~lena Odloka o taksah za priklju~itev na javni vodovod in kanalizacijo v ob~ini Radovljica (UVG {t. 1/98 in 13/99) ter 7. in 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG {t. 23/99 in 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 31. redni seji dne 29. marca 2006 sprejel ODREDBO o vrednosti faktorja za izra~un takse ob priklju~itvi na javni vodovod in kanalizacijo v Ob~ini Radovljica v letu 2006

1. ~len novicah, Glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave, uporablja pa se od 20.4.2006 dalje. Vrednost faktorja za izra~un takse ob priklju~itvi na javni vodovod in kanalizacijo na obmo~ju Ob~ine Radovljica je za leto 2006 dolo~ena v vi{ini 213.103,00 SIT. Datum: 29.3.2006 [tevilka: 007-1-003/2006 2. ~len Janko S. Stu{ek, l. r. Ta odredba za~ne veljati naslednji dan po objavi v De`elnih @UPAN {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA UO, stran 15

Na podlagi 27. ~lena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, {t. 110/02, 8/03, 58/03) in 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99, 19/00) je `upan Ob~ine Radovljica dne 19.3.2006 sprejel

PROGRAM PRIPRAVE sprememb in dopolnitev lokacijskega na~rta za rekonstrukcijo ceste "za Verigo" v Lescah in podalj{ek do kri`i{~a z regionalno cesto proti Kropi

1. ~len Spremembe in dopolnitve prostorskega akta morajo biti izde- (ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo spre- lane skladno s prostorskimi sestavinami dolgoro~nega in sred- memb in dopolnitev prostorskega akta) njero~nega dru`benega plana Ob~ine Radovljica ter s strokovnimi podlagami in smernicami. Predmet izdelave so spremembe in dopolnitve Lokacijskega S tem programom priprave se podrobneje dolo~ijo vsebina in na~rta za rekonstrukcijo ceste "za Verigo" v Lescah in podalj{ek obseg posebnih strokovnih podlag in drugih strokovnih nalog, do kriì{~a z regionalno cesto proti Kropi, ki ga je izdelalo ki jih je potrebno opraviti v postopku priprave in sprejema Projektivno podjetje Kranj, d. o. o., oktobra 2002. Obmo~je lokacijskega na~rta, subjekti, ki sodelujejo pri izdelavi, na~in obdelave je opredeljeno v prostorskih sestavinah dru`benega njihovega sodelovanja oziroma naloge in obveznosti, ki jih plana Ob~ine Radovljica kot stavbno zemlji{~e - koridor za morajo pri tem opraviti, roki za posamezne faze ter sredstva rekonstrukcijo in podalj{ek obstoje~e ceste "za Verigo" oziroma potrebna za pripravo sprememb in dopolnitev LN. v sprejetem lokacijskem na~rtu. Ju`ni del predvidenega cestnega koridorja je v naravi zaenkrat prosta povr{ina, ker predvidena cesta {e ni realizirana, prav tako 3. ~len tudi ne stanovanjska pozidava, ki je na~rtovana na njegovi (okvirno ureditveno obmo~je) zahodni in vzhodni strani, za katero je è sprejet ob~inski lokacijski na~rt Dolina (DN-UO, {t. 55/2005). Severni del cestnega Ureditveno obmo~je je natan~no dolo~eno z mejo navedenega koridorja (od priklju~ka na Fin`garjevo ulico) predstavlja obsto- Lokacijskega na~rta za rekonstrukcijo ceste "za Verigo" v je~o asfaltirano in kategorizirano ob~insko cesto, ki bo rekon- Lescah in podalj{ek do kriì{~a z regionalno cesto proti Kropi struirana, in je na zahodni strani omejen s stanovanjsko pozida- (DN UO, {t. 21/2002). vo, na vzhodni strani pa z obmo~jem proizvodno-servisnih Ju`ni del predvidenega cestnega koridorja je v naravi del dejavnosti - poslovna cona biv{e tovarne "Veriga". zaenkrat proste povr{ine, ker predvidena cesta {e ni realizirana, Ju`ni del koridorja se na jugu priklju~uje na kategorizirano severni del pa predstavlja obstoje~o cesto, ki se rekonstruira. ob~insko cesto (Bo{tjanovo ulico), preko nje pa na regionalno cesto R 3/635 od Lesc proti Kropi. Vzhodno od opisanega obmo~ja je zemlji{~e, ki je v prostorskih 4. ~len sestavinah dru`benega plana namenjeno proizvodno servisnim (nosilci urejanja prostora in drugi udeleènci) dejavnostim ter se za njega na~rtuje priprava lokacijskega na~rta za Poslovno cono Lesce - jug. Pripravljavec in investitor izdelave sprememb in dopolnitev Razlog za spremembe in dopolnitve navedenega lokacijskega lokacijskega na~rta je Ob~ina Radovljica. Na~rtovalec pros- na~rta je potreba po izvedbi komunalnih vodov oziroma infra- torske ureditve bo izbran v skladu z Zakonom o javnih strukture za vsa omenjena sosednja obmo~ja v bliìni tega LN. naro~ilih. Obravnavani prostorski dokument namre~ sedaj dovoljuje izved- Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi dokumenta, so: bo nove infrastrukture izklju~no za potrebe same ceste "za 1. Ministrstvo za obrambo, In{pektorat RS za varstvo pred Verigo" in njen podalj{ek, omenja è obstoje~e vode na tem naravnimi in drugimi nesre~ami, Izpostava Gorenjska, obmo~ju, ne predvideva pa nobene nove infrastrukture ali Gorenjska cesta 15, 4240 Radovljica posegov v ta namen. 2. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni in{pektorat RS, Pravna podlaga za pripravo in izdelavo sprememb in dopol- Obmo~na enota Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj nitev ZN je Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, {t. Ur. l. RS, {t. 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za 110/02, 8/03, 58/03). upravljanje z vodami, Sektor za vodno obmo~je Donave, Pred sprejemom programa priprave je bila dne 6. februarja Oddelek obmo~ja Zgornje Save, Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj 2006 sklicana in izvedena prva prostorska konferenca, na kateri 4. Petrol plin, d. o. o., Dunajska c. 50, 1000 Ljubljana ni bilo podanih priporo~il in stali{~. 5. Elektro Gorenjska, d. d., Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj 6. Telekom Slovenije, d. d., Regionalna enota TK omre`ja zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana 2. ~len 7. Komunala Radovljica, Ljubljanska 27, 4240 Radovljica (predmet in programska izhodi{~a) 8. Telemach, d. o. o., Podru`nica Gorenjska, Kidri~eva 54, 4270 Jesenice Predmet sprememb in dopolnitev LN predstavljajo nova meri- 9. Javna agencija za èlezni{ki promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 la in pogoji za urejanje obmo~ja izvedbenega akta, s katerim Maribor bodo ob upo{tevanju temeljnih ciljev urejanja prostora in varst- 10. Geoplin, d. o. o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p. p. 3720, va okolja dolo~eni lokacijski pogoji, ki so podlaga za izdajo 1001 Ljubljana gradbenega dovoljenja za novo investicijsko namero. 11. Krajevna skupnost Lesce Spremembe in dopolnitve prostorsko izvedbenega na~rta se 12. Ob~ina Radovljica. pripravi tako, da bodo po vsebini in obliki ustrezale dolo~ilom ê se v postopku priprave sprejema sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Ur. l. RS, {t. 110/02, obravnavanega lokacijskega na~rta ugotovi, da je potrebno pri- 8/03, 58/03) in Pravilnika o vsebini, obliki in na~inu priprave dobiti predhodne smernice ter mnenja tudi drugih organov, ki dràvnih in ob~inskih lokacijskih na~rtov ter vrstah njihovih zgoraj niso na{teti, se le-te pridobi v postopku. strokovnih podlag (Ur. l. RS, {t. 86/2004). Skladno s 34. ~lenom Zakona o urejanju prostora - v nadalj- Poleg navedenega morajo vsebovati tudi obvezne priloge iz njem besedilu ZUreP-1 (Ur. l. RS, {t. 110/02, 8/03, 58/03) je 24. ~lena ter program opremljanja iz 139. ~lena ZureP-1. predviden skraj{an postopek, ker gre za dopolnitev akta s UO, stran 16 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006 podrobnej{imi merili in pogoji za posege v prostor (1. odstavek - idejne re{itve komunalne infrastrukture, znotraj in v 34. ~lena) oz. tak{nimi dopolnitvami dokumenta, ki se vplivnem obmo~ju urejanja nana{ajo na prostorsko na~rtovanje posameznih objektov, za - druge smernice in usmeritev, ki jih v navedenem roku katere ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje. pripravijo drugi nosilci urejanja prostora V postopku sprejema sprememb in dopolnitev LN morajo - strokovne podlage, kot so dodatne idejne re{itve za posamezne nosilci urejanja prostora v skladu z 29. in 34. ~lenom ZUreP-1 posege oz. zaklju~evanje obmo~ij, prilagoditev obstoje~ih objek- podati smernice za na~rtovanje predvidene prostorske ureditve tov in naprav, ki so potrebne zaradi realizacije na~rtovanih pros- v roku 15 dni. V smernicah morajo konkretizirati dolo~be ve- torskih ureditev - morajo biti izdelane v skladu z 18. ~lenom ljavnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki se nana{ajo na ZureP-1 - po potrebi zagotovi izdelovalec na~rta predvidene spremembe lokacijskega na~rta ter na katerih - re{itve v zvezi z zavarovanjem okolja in re{itve za temeljijo njihove smernice. V primeru molka nosilca urejanja prepre~itev in zmanj{anje negativnih vplivov na okolje prostora se {teje, da nima smernic, pri ~emer pa mora na~rto- - vsa strokovna gradiva in podatke sodelujo~ih organov in organi- valec prostorske ureditve upo{tevati vse zahteve, ki jih za zacij v postopku priprave iz 4. ~lena tega programa priprave. na~rtovanje predvidene prostorske ureditve dolo~ajo veljavni Pred izdelavo predloga mora izdelovalec preveriti ustreznost predpisi in drugi pravni akti. Osnutek dokumenta se javno raz- in zadostnost vseh strokovnih podlag. grne za najmanj 15 dni, v tem ~asu se izvede javna obravnava osnutka. Sklep o javni razgrnitvi se z javnim obvestilom objavi v sredstvih javnega obve{~anja oz. na krajevno obi~ajen na~in, 6. ~len v njem se dolo~i tudi kraj in ~as javne obravnave. (na~in pridobitve strokovnih re{itev) Nosilci urejanja prostora podajo mnenja na usklajeni predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega na~rta (osnutek LN, ki je Strokovne re{itve prostorske ureditve izdela na~rtovalec, ki è usklajen s stali{~i do pripomb in predlogov iz javne obrav- mora izpolnjevati pogoje, ki so natan~no dolo~eni v ~lenih od nave in razgrnitve) v roku 15 dni. ê v predpisanem roku 156. do 161. Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, {t. 110/02, nosilci urejanja prostora ne podajo mnenja, se {teje, da na 8/03, 58/03). predvideno prostorsko ureditev nimajo pripomb. Pred izdelavo predloga sprememb in dopolnitev LN mora izde- Pred javno razgrnitvijo sprememb in dopolnitev ZN se v lovalec preveriti ustreznost in zadostnost vseh strokovnih podlag. skladu z 28. ~lenom ZureP-1 in z namenom, da se pridobijo in Sprememba in dopolnitev prostorskega akta mora biti izdelana v uskladijo priporo~ila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi predpisi. skupnosti, gospodarstva in interesnih zdruènj ter organizirane javnosti glede predvidene prostorske ureditve, skli~e in izvede druga prostorska konferenca. Mnenja navedenih se soo~ijo s 7. ~len predlogi in mnenji sofinancerjev in pripravljavca sprememb in (navedba in na~in pridobitve geodetskih podlag) dopolnitev prostorskega akta (Ob~ina Radovljica) ter drugih nosilcev urejanja prostora. Geodetski na~rt za obravnavano obmo~je je bil izdelan, prostorski na~rtovalec preveri, ~e {e ustreza dejanskemu stanju na terenu. Za skladnost izdelka s Pravilnikom o geodetskem 5. ~len na~rtu (za pripravo ob~inskega lokacijskega na~rta) (Ur. l. RS, (seznam potrebnih strokovnih podlag za na~rtovanje {t. 40/04) odgovarja odgovorni geodet s priloènim certi- predvidene prostorske ureditve) fikatom geodetskega na~rta. Katastrski na~rt obmo~ja obravnavanega OLN je uveljavljen tudi v digitalni obliki. Pri izdelavi sprememb in dopolnitev obravnavanega LN je potrebno upo{tevati: - prostorske sestavine dolgoro~nega dru`benega plana za 8. ~len obdobje 1986 - 2000 (UVG, {t. 2/86, 23/88, 9/89, 4/90, (varstvo okolja) 18/97, 15/98, 32/98, 21/99, 37/99, 17/00) (DN UO, {t. 1/00, 6/01, 10/01, 21/02, 27/03, 44/04, 47/04, 48/05) in V skladu s 40.-47. ~lenom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, - prostorske sestavine srednjero~nega dru`benega plana za Ur. l. RS 41/04) je pripravljavec z vlogo {t. 35005-0001/2006 z obdobje 1986-90 (UVG, {t. 8/86, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, dne 11.1.2006 obvestil MOP o nameri priprave sprememb in 4/90, 18/97, 15/98, 32/98, 21/99, 37/99, 17/00) (Ur. l. RS, dopolnitev lokacijskega na~rta za rekonstrukcijo ceste "za {t. 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94, 5/95) (DN UO, Verigo" v Lescah in podalj{ek do kriì{~a z regionalno cesto {t. 1/00, 6/01, 10/01, 21/02, 27/03, 44/04, 47/04, 48/05) proti Kropi. Ministrstvo za okolje in prostor je sporo~ilo, da v - Odlok o ob~inskem lokacijskem na~rtu Dolina v Lescah postopku priprave tega lokacijskega na~rta ni potrebno izvesti (DN UO, {t. 55/2005) postopka celovite presoje njegovih vplivov na okolje (odlo~ba - Odlok o lokacijskem na~rtu za rekonstrukcijo ceste "za {t. 35409-8/2006 z dne 6.3.2006, prejeta dne 15.3.2006). Verigo" v Lescah in podalj{ek do kriì{~a z regionalno cesto proti Kropi (DN UO, {t. 21/2002) - projekt za PGD/PZI Rekonstrukcija ceste "za Verigo" v 9. ~len Lescah ({t. projekta P - 35/04, Ronix, d. o. o., Naklo, (roki za pripravo sprememb in dopolnitev december 2004) lokacijskega na~rta) - Idejne zasnove za spremembe SN omre`ja zaradi OLN Dolina (Elektro Gorenjska, Kranj, sept. 2005) Predhodno je bila sklicana in izvedena prva prostorska kon- - Odlok o ob~inskih cestah (UVG, {t. 47/1999) ferenca, sledijo naslednje aktivnosti: - Odlok o kategorizaciji ob~inskih cest v Ob~ini Radovljica - objava programa priprave v uradnem glasilu ob~ine (UVG, {t. 4/1999) - vse pristojne nosilce urejanja prostora se zaprosi za smernice - LN za plinovod in kablovod Lesce - Bled (DN UO, {t. 21/2002) za na~rtovanje, ki jih morajo podati v roku 15 dni - smernice, ki so è pridobljene za pripravo LN za Poslovno - na~rtovalec izdela osnutek sprememb in dopolnitev LN, cono Lesce - jug in ostala gradiva, ki bodo pridobljena v potrditev osnutka s strani Ob~ine Radovljica, izdelava okviru tega postopka gradiva za javno razgrnitev (1 mesec) - vso dokumentacijo in dejansko stanje komunalnih vodov na - ko je izdelan osnutek akta, se skli~e in izvede drugo pros- tem obmo~ju torsko konferenco, datum, kraj in ~as zbora konference se {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA UO, stran 17

objavi v dveh sredstvih javnega obve{~anja izdelavo strokovnih podlag. Terminski plan se prilagaja glede - ùpan sprejme sklep o javni razgrnitvi, ki je najmanj 14 dni na mo`nost uvrstitve gradiva v obravnavo na sejo ob~inskega po drugi prostorski konferenci, pripravljavec javnost obvesti sveta in termine uradnih objav. ê se spremeni zakonodaja s o javni razgrnitvi ter kraju in ~asu javne obravnave z objavo podro~ja urejanja prostora, se terminski plan primerno uskladi. v ob~inskem uradnem glasilu (Deèlne novice - Uradne objave) ter na krajevno obi~ajen na~in najmanj en teden pred za~etkom javne razgrnitve; lastnike nepremi~nin na 10. ~len obmo~ju, ki ga obravnavajo spremembe in dopolnitve LN, (obveznosti v zvezi s financiranjem sprememb in dopol- pa posebej obvesti in kasneje pisno seznani s stali{~i do nitev prostorskega akta) eventualnih njihovih pripomb in predlogov; javna razgrnitev traja najmanj 15 dni, v ~asu trajanja javne razgrnitve lahko Sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev lokacijskega zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge, pripravl- na~rta zagotovi Ob~ina Radovljica. javec vodi zapisnik o pripombah in predlogih, danih v ~asu javne razgrnitve, in zavzame stali{~e do le-teh (2 meseca) - obravnava na ob~inskem svetu; po javni razgrnitvi se akt 11. ~len dopolni s pozitivnimi stali{~i do pripomb in predlogov, nato (kon~na dolo~ba) se pozove nosilce urejanja prostora, da podajo mnenja k dopolnjenemu predlogu; v roku najve~ 15 dni ugotovijo, ali Ta program priprave za spremembe in dopolnitve lokaci- so v prostorskem aktu upo{tevane njihove smernice, sledi jskega na~rta za rekonstrukcijo ceste "za Verigo" v Lescah in druga obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev LN na podalj{ek do kriì{~a z regionalno cesto proti Kropi za~ne vel- ob~inskem svetu (2 meseca) jati z dnem sprejema in se objavi v Deèlnih novicah, glasilu - objava v ob~inskem uradnem glasilu (Deèlne novice - Ob~ine Radovljica - Uradne objave. Uradne objave) in izdelava kon~nih elaboratov sprememb in dopolnitev LN, ki se jih v najmanj v 6 izvodih preda Ob~ini [t. 35005-0001/2006 Radovljica (1 mesec). Radovljica, 19.3.2006 V primeru potrebe po izdelavi dodatnih posebnih strokovnih Janko S. Stu{ek, l. r. podlag se roki ustrezno podalj{ajo za ~as trajanja pogodbe za @UPAN

Na podlagi 31. ~lena Zakona o urejanju prostora - ZureP-1 (Ur. l. RS, {t. 110/02, 8/03, 58/03) in na podlagi 30. ~lena statuta Ob~ine Radovljica (UVG {t. 23/99, 19/00) izdaja `upan Ob~ine Radovljica SKLEP o javni razgrnitvi predloga Sprememb in dopolnitev zazidalnega na~rta za Centralno obmo~je Radovljice

1. ~len 3. ~len

Javno se razgrne predlog Sprememb in dopolnitev zazidalnega Pripombe, ki se nana{ajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpi{ete na~rta za centralno obmo~je Radovljice, ki ga je izdelalo pod- v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali jih posredujete jetje Arhe, d. o. o., iz Ljubljane. na naslov: Obravnavani ZN v naravi obsega zemlji{~e, omejeno z Ulico Ob~ina Radovljica, Ob~inska uprava, Gorenjska cesta 19, Staneta @agarja na severozahodu, Gradnikovo cesto na 4240 Radovljica oziroma elektronski naslov: severovzhodu, nato poteka po robu obmo~ja rekreacije do [email protected]. Kranjske ceste, nato po Jalnovi ulici in Ljubljanski cesti ter Rok za posredovanje pripomb pote~e z zadnjim dnem javne preko Donice do roba obmo~ja starega mestnega jedra, nato na razgrnitve. jugozahodni strani po robu obmo~ja `elezni{ke proge, po Kajuhovi ulici, po sredini zemlji{~a med bloki Cankarjeve in 4. ~len Pre{ernove ulice, ter nato po severnem kraku Pre{ernove ulice do Gorenjske ceste in nato do izhodi{~ne to~ke. Objava tega sklepa se {teje za javno naznanilo (77. ~len Predmet sprememb in dopolnitev Zazidalnega na~rta za cen- ZureP-1) lastnikom nepremi~nin na obmo~ju sprememb in tralno obmo~je Radovljice je predvsem definiranje pogojev za dopolnitev zazidalnega na~rta za centralno obmo~je Radovljice. prostorske ureditve v kareju "H", ki predstavlja obmo~je med novo gostinsko {olo in Kranjsko cesto. 5. ~len

2. ~len Sklep za~ne veljati z dnem objave v De`elnih novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. Javna razgrnitev se izvede v prostorih Ob~ine Radovljica od 14. aprila 2006 do 15. maja 2006 v delovnem ~asu ob~inske [t. 35005-0008/2005 uprave. Javna obravnava bo v ~etrtek, 11. maja 2006, ob 18. Radovljica, 28.3.2006 uri v veliki sejni dvorani Ob~ine Radovljica. Janko S. Stu{ek, l. r. @UPAN UO, stran 18 URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006

Na podlagi 31. ~lena Zakona o urejanju prostora - ZureP-1 (Ur. l. RS, {t. 110/02, 8/03, 58/03) in na podlagi 30. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG {t. 23/99, 19/00) izdaja `upan Ob~ine Radovljica

SKLEP o javni razgrnitvi predloga Ob~inskega lokacijskega na~rta za Poslovno cono Lesce - jug

1. ~len go pripomb na kraju javne razgrnitve ali jih posredujete na naslov: Ob~ina Radovljica, Ob~inska uprava, Gorenjska cesta 19, Javno se razgrne predlog Ob~inskega lokacijskega na~rta za 4240 Radovljica oziroma elektronski naslov: Poslovno cono Lesce - jug, ki ga je izdelalo podjetje Protim Rì{nik [email protected]. Perc arhitekti in inènirji, d. o. o., Delavska cesta 24, [en~ur. Rok za posredovanje pripomb pote~e z zadnjim dnem javne Obmo~je obdelave je na severu omejeno s stanovanjsko pozida- razgrnitve. vo, na zahodu z Bo{tjanovo ulico in OLN Dolina (DN UO, {t. 55/2005), na vzhodu z obstoje~o èlezni{ko progo (Lokacijski 4. ~len na~rt za drugi èlezni{ki tir na odseku Podnart-Lesce/Bled, UVG, {t. 19/88) ter na jugu z zelenim pasom - obmo~je kmetijskega in Objava tega sklepa se {teje za javno naznanilo (77. ~len gozdnega zemlji{~a do obstoje~e ceste Lesce-Kropa. ZureP-1) lastnikom nepremi~nin na obmo~ju predvidenega ob~inskega lokacijskega na~rta za Poslovno cono Lesce - jug. 2. ~len 5. ~len Javna razgrnitev se izvede v prostorih Ob~ine Radovljica in Krajevne skupnosti Lesce od 14. aprila 2006 do 15. maja 2006 v delovnem ~asu Sklep za~ne veljati z dnem objave v Deèlnih novicah, glasilu ob~inske uprave oziroma uradnih ur Krajevne skupnosti Lesce. Javna Ob~ine Radovljica - Uradne objave. obravnava bo v torek, 9. maja 2006, ob 18. uri v veliki sejni dvorani Ob~ine Radovljica in ob 19.30 uri v prostorih Krajevne skupnosti Lesce. [t. 35005-0002/2005 3. ~len Radovljica, 28.3.2006 Janko S. Stu{ek, l. r. Pripombe, ki se nana{ajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpi{ete v knji- @UPAN

Na podlagi 100. ~lena Poslovnika Ob~inskega sveta Ob~ine Radovljica je Ob~inski svet Ob~ine Radovljice na svoji 31. seji dne 29.3.2006 sprejel pre~i{~eno besedilo Odloka o urejanju zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica, ki obsega: Odlok o urejanju zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica (DN UO, {t. 8/01) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica (DN UO, {t. 61/06) ODLOK o urejanju zelenih povr{in v naseljih Ob~ine Radovljica (pre~i{~eno besedilo)

I. SPLO[NE DOLO^BE vrti~karje, posamezna drevesa, skupine dreves in druge 1. ~len zelene povr{ine v zasebni lasti in uporabi, ki niso v sklopu funkcionalnih zemlji{~. S tem odlokom se dolo~a na~in urejanja, vzdrèvanja in varstva zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica, ki se urejajo s 3. ~len prostorsko izvedbenimi akti (prostorsko ureditvenimi pogoji in s prostorsko izvedbenimi na~rti). Za vzdrèvanje zelenih povr{in iz 2. ~lena tega odloka je odgovoren lastnik ali upravljavec, najemnik pa v primeru, ~e je 2. ~len dolo~eno v najemni pogodbi. Zelene povr{ine v ob~inski lasti vzdrùje poobla{~ena dru`ba Zelene povr{ine v ureditvenih obmo~jih naselij ob~ine ali koncesionar. Radovljica se razvrstijo v: Zelene povr{ine v lasti krajevne skupnosti, vzdrùje krajevna - zelene povr{ine za skupno rabo, ki so namenjene vsako- skupnost sama ali od nje poobla{~ene osebe. dnevni rabi in oddihu ob~anov, - zelene povr{ine za omejeno skupno rabo, s katerimi gospodari- jo upravljavci, uporabniki ali lastniki in so ob stanovanjskih, II. UREJANJE, VZDR@EVANJE IN VARSTVO proizvodnih, oskrbovalnih, kulturnih, znanstvenih, vzgojno- ZELENIH POVR[IN varstvenih objektih in {olah, {portno rekreacijske povr{ine, 4. ~len povr{ine ob {portno rekreacijskih objektih in napravah, infrastrukturnih objektih in napravah, objektih naravne dedi{~ine Za ureditev novih in prenovo obstoje~ih zelenih povr{in se in nezazidljive povr{ine in druge zelene povr{ine, pri katerih je izdela ureditveni na~rt zelenih povr{in. Z na~rtom se praviloma njihova uporabnost ali dostopnost javna, ureja zlasti: celovito zasnovo zelenih povr{in, zasaditveni na~rt - zelene povr{ine za individualno rabo, vrtovi, povr{ine za razporeditev glavnih - programskih prvin (komunikacije, vege- {t. 61, 7. april 2006 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA UO, stran 19 tacija, gradbeni elementi, komunalne naprave), postopnost ure- 10. ~len janja in varovanje obstoje~ih prvin (zelene povr{ine, objekti, komunikacije, infrastruktura in drugo). Na zelenih povr{inah za skupno in omejeno rabo je brez Na~rt zelenih povr{in investitor predloì v soglasje ob~inske- predhodnega dovoljenja prepovedan vsak posek dreves. mu upravnemu organu na podlagi pisne vloge, soglasja lastnika Drevesa se sme obrezovati na podlagi strokovne ocene o in pisnega mnenja strokovno usposobljene osebe za podro~je nujnosti posega in strokovne izvedbe. urejanja zelenih povr{in ali gozdnih sestojev. Dovoljenje za posek izda ob~inski upravni organ. V kolikor upravni organ soglasja po prej{njem odstavku ne izda, mora o tem izdati odlo~bo. 11. ~len Osebe za izdajanje pisnih mnenj iz drugega odstavka tega ~lena odloka s posebnim aktom dolo~i ob~inska uprava. Na zelenih povr{inah za skupno in omejeno skupno rabo je prepovedano: 1. voziti, parkirati in jezditi izven za to dolo~enih povr{in, 5. ~len 2. obsekovati, lomiti ali kako druga~e po{kodovati drevesa, trgati drevesa, grmovje ali druge nasade, Na zelenih povr{inah za skupno in omejeno skupno rabo se morajo 3. pritrjevati na drevesa in grmovje obvestila in reklame, redno in skladno z namenom in zahtevnostjo teh povr{in opravljati 4. odlagati odpadke in {kodljive teko~ine, deponirati zemljo vsa potrebna vzdrèvalna dela in varstveni ukrepi, zlasti: in gradbeni material, 1. ~i{~enje in grabljenje listja pred pri~etkom vegetacije in po 5. postavljati provizorije, potrebi v teku leta, 6. odvaàti zemljo, 2. vzdrèvanje in obnavljanje zelenih povr{in ter dreves, 7. voditi pse in druge ìvali, razen ~e so na vrvici ali ~e je to 3. obrezovanje grmovnic in dreves, dovoljeno s posebno oznako, 4. obrezovanje striènih ìvih mej, pred in/ali po gnezdenju ptic, 8. loviti divjad, razen v primeru gojitvenih potreb, 5. ko{nja trave glede na kakovost trate, 9. steljati in pasti ìvino izven za to dolo~enih povr{in, 6. zalivanje okrasnega cvetja, 10. nabirati cvetje ali plodove grmovnic in dreves. 7. zatiranje rastlinskih bolezni in {kodljivcev, 8. odstranjevanje in nadome{~anje bolnih in po{kodovanih dreves, 12. ~len 9. vzdrèvanje poti in drugih utrjenih povr{in, 10. obnova, ~i{~enje, vzdrèvanje, sanitarna se~nja in drugi Povzro~itelj {kode, povzro~ene na zelenih povr{inah za skup- varstveni ukrepi v parkovno urejenih gozdnih sestojih, no in omejeno rabo, kadar je bila {koda povzro~ena z ravna- 11. sejanje in obnavljanje nasadov z okrasnimi rastlinami in ~ebulnicami, njem, ki je v nasprotju z dolo~bami 9., 10. in 11. ~lena tega 12. vzdrèvanje in obnavljanje parkovne infrastrukture. odloka, jo je dolàn povrniti.

6. ~len III. KAZENSKE DOLO^BE ê pristojni upravljavec ali uporabnik, ki vzdrùje zelene povr{ine 13. ~len za skupno rabo ali za omejeno skupno rabo, kljub opominu pristojnega in{pektorja, ob~inskega redarja v naknadno dolo~enem Z globo 350.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna oseba primernem roku ne opravi vzdrèvalnih del na zelenih povr{inah za ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z skupno rabo skladno z dolo~ili 5. ~lena tega odloka, ob~inski dolo~bo 2. odstavka 9. ~lena tega odloka. upravni organ odlo~i, da ta dela opravi drug strokovno usposobljen Z globo 100.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek odgovorna izvajalec na stro{ke upravljavca zelene povr{ine. oseba pravne osebe ali posameznik, ki ravna v nasprotju z dolo~bo 2. odstavka 9. ~lena tega odloka. 7. ~len Z globo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: Na zelenih povr{inah iz tretje alineje 2. ~lena tega odloka se - ~e brez dovoljenja poseka drevo iz 1. odstavka 9. ~lena tega odloka, morajo redno opravljati vzdrèvalna dela in varstveni ukrepi, zlasti - ~e poseka drevesa brez dovoljenja iz 10. ~lena tega odloka. tisti, ki so opredeljeni v 4., 5., 6., 7. in 8. to~ki 5. ~lena tega odlo- Z globo 50.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek odgovorna ka. ê uporabnik ali lastnik kljub opominu pristojnega in{pektorja oseba pravne osebe ali posameznik: oz. ob~inskega redarja v naknadno dolo~enem primernem roku ne - ~e brez dovoljenja poseka drevo iz 1. odstavka 9. ~lena tega odloka, opravi vzdrèvalnih in varovalnih del na teh povr{inah, se kr{itelju - ~e poseka drevesa brez dovoljenja iz 10. ~lena tega odloka. izre~ejo sankcije v skladu z dolo~ili tega odloka. Z globo 100.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik kot lastnik, upravljavec 8. ~len ali uporabnik zelene povr{ine ali omejene skupne rabe: - ~e ne izvaja vzdrèvalnih del in varstvenih ukrepov iz 5. Zelene povr{ine morajo biti obdelane in vzdrèvane, na njih ~lena tega odloka, ne sme biti odpadkov ali drugih stvari, ki kvarijo izgled okolice - ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. ali povzro~ajo nedovoljene emisije. to~ke 11. ~lena tega odloka. Z globo 30.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek odgovorna 9. ~len oseba pravne osebe ali posameznik kot lastnik, upravljavec ali uporabnik zelene povr{ine ali omejene skupne rabe: Drevesa vi{ine nad 15 m, debeline nad 30 cm se ne smejo brez - ~e ne izvaja vzdrèvalnih del in varstvenih ukrepov iz 5. ~lena dovoljenja ob~inskega upravnega organa sekati oziroma odstraniti. tega odloka, Za vsak poseg na delih narave, predlaganih za naravne vrednote - ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. lokalnega pomena, predlaganih v Odloku o prostorsko ureditvenih to~ke 11. ~lena tega odloka. pogojih za obmo~je planske celote Radovljica (UPB, DN UO, {t. 47/04) ali Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je 14. ~len planske celote Kropa (UPB, DN UO, {t. 47/04), je potrebno pridobiti dovoljenje ob~inskega upravnega organa, izdanega na podlagi Z globo 80.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna oseba strokovne ocene o nujnosti posega in strokovne izvedbe. ali samostojni podjetnik posameznik: - ~e ravna v nasprotju z dolo~bo 10. ~lena tega odloka, UO, stran 20 URADNE OBJAVE OBÎNE RADOVLJICA {t. 61, 7. april 2006

- ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 11. ~lena tega odloka. dreves, izda ùpan v roku 3 mesecev po veljavnosti tega odloka. Z globo 20.000,00 se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik: 18. ~len - ~e ravna v nasprotju z dolo~bo 10. ~lena tega odloka, - ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 11. ~lena tega odloka. Z dnevom veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica (UVG 6/88). 15. ~len 19. ~len Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja ob~inski redar, ob~inski in{pektor in in{pekcijske slu`be, vsak v okviru svojih pristojnosti. Odlok o urejanju zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica (DN UO, {t. 8/01) vsebuje naslednjo kon~no dolo~bo: Ta odlok pri~ne veljati 8 dan po objavi v Deèlnih novicah - IV. PREHODNE IN KON^NE DOLO^BE uradnem glasilu Ob~ine Radovljica. 16. ~len Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica (DN UO, {t. Dolo~be tega odloka ne veljajo za sadno drevje v nasadih, 61/06) vsebuje naslednjo kon~no dolo~bo: skupinah oziroma vrtovih, ~e ne posegajo na obmo~je javnih Ta odlok pri~ne veljati 8 dan po objavi v Deèlnih novicah - povr{inah ali drugih povr{in. uradnem glasilu Ob~ine Radovljica.

17. ~len [tevilka: 35208-001/01-2 Radovljica: 29.3.2006 Navodilo za izvajanje dolo~il tega odloka, ki se nana{a na ure- Janko S. Stu{ek, l. r. janje zelenih povr{in, sekanje dreves, obrezovanja `ivih mej in @UPAN

Na podlagi 3. in 223. ~lena Zakona o prekr{kih (ZP-1-UPB2, Uradni list RS, {t. 55/05), 8. ~lena Zakona o ohranjanju narave (ZON - UPB2, Uradni list RS, {t. 96/04) in 16. ~lena Statuta Ob~ine Radovljica (UVG, {t. 23/99 in 19/00) je Ob~inski svet Ob~ine Radovljica na 31. seji dne 29.3.2006 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju zelenih povr{in v naseljih ob~ine Radovljica.

1. ~len ali samostojni podjetnik posameznik kot lastnik, upravljavec ali uporabnik zelene povr{ine ali omejene skupne rabe: S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o urejanju zelenih povr- - ~e ne izvaja vzdr`evalnih del in varstvenih ukrepov iz 5. {in v naseljih ob~ine Radovljica (v nadaljevanju Odlok, DN UO, {t. 8/01). ~lena tega odloka, - ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. 2. ~len to~ke 11. ~lena tega odloka. Z globo 30.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek odgovorna V 9. ~lenu Odloka se doda nov (drugi) odstavek, ki se glasi: "Za oseba pravne osebe ali posameznik kot lastnik, upravljavec vsak poseg na delih narave, predlaganih za naravne vrednote ali uporabnik zelene povr{ine ali omejene skupne rabe: lokalnega pomena, predlaganih v Odloku o prostorsko ureditvenih - ~e ne izvaja vzdr`evalnih del in varstvenih ukrepov iz 5. pogojih za obmo~je planske celote Radovljica (UPB, DN UO, {t. ~lena tega odloka, 47/04) ali Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za obmo~je - ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. planske celote Kropa (UPB, DN UO, {t. 47/04), je potrebno prido- to~ke 11. ~lena tega odloka." biti dovoljenje ob~inskega upravnega organa, izdanega na podlagi strokovne ocene o nujnosti posega in strokovne izvedbe." 4. ~len

3. ~len Besedilo 14. ~lena odloka se ~rta in nadomesti z naslednjim: "Z globo 80.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna oseba Besedilo 13. ~lena odloka se ~rta in nadomesti z naslednjim: ali samostojni podjetnik posameznik: "Z globo 350.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna - ~e ravna v nasprotju z dolo~bo 10. ~lena tega odloka, oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprot- - ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 11. ~lena tega odloka. ju z dolo~bo 2. odstavka 9. ~lena tega odloka. Z globo 20.000,00 se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe Z globo 100.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek odgovorna ali posameznik: oseba pravne osebe ali posameznik, ki ravna v nasprotju z - ~e ravna v nasprotju z dolo~bo 10. ~lena tega odloka dolo~bo 2. odstavka 9. ~lena tega odloka. - ~e ravna v nasprotju z dolo~bami 11. ~lena tega odloka." Z globo 150.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: 5. ~len - ~e brez dovoljenja poseka drevo iz 1. odstavka 9. ~lena tega odloka, - ~e poseka drevesa brez dovoljenja iz 10. ~lena tega odloka. Ta odlok za~ne veljati petnajsti dan po objavi v Deèlnih Z globo 50.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek odgovorna novicah, glasilu Ob~ine Radovljica - Uradne objave. oseba pravne osebe ali posameznik: - ~e brez dovoljenja poseka drevo iz 1. odstavka 9. ~lena tega odloka, [tevilka: 35208-001/01-1 - ~e poseka drevesa brez dovoljenja iz 10. ~lena tega odloka. Radovljica: 29.3.2006 Janko S. Stu{ek, l. r. Z globo 100.000,00 SIT se kaznuje za prekr{ek pravna oseba @UPAN 3. marec 2006 kultura 17 stran Pet let Vigenjca V petek, 17. marca, so v Kova{- se je za~elo predstavljanje 20. stoje je z demografskimi kazalci os- kem muzeju v Kropi po~astili letja v Kropi in Kamni Gorici. Pisci vetlila Sa{a Florjan~i~. Dr. Zmago peto obletnico izhajanja glasila so obravnavali in ovrednotili delo- [mitek je v svojem prispevku spre- Vigenjc, ki je pomemben doku- vanje Industrijske zadruge v Kropi, govoril o dru`beni kulturi v Kropi ment ohranjanja dedi{~ine Krope ki je delovala v prvi polovici tega v za~etku 20. stoletja. Sociologinja in Kamne Gorice. Ob tem dogod- stoletja, v peti {tevilki pa so se po- Lea Zlodej je zbrala spomine Ka- ku so predstavili peto {tevilko svetili socialnemu ìvljenju in pre- mnogori~anov, ki so preìvljali glasila, ki prina{a devet prispev- ìvljanju prostega ~asa Kroparjev svoje otro{tvo v ~asu med obema kov o ìvljenju v Kropi in Kamni in Kamnogori~anov. S pomo~jo vojnama, Kaja Beton pa osvetlila Gorici od konca 19. stoletja do enaintridesetih avtorjev je Kova{ki dejavnosti, v katerih so Kamno- za~etka druge svetovne vojne. V muzej s pri~ujo~imi Vigenjci pri- gori~ani na{li mo`nost preìvetja spremljajo~em programu se je dobil dragoceno vedenje o prete- po propadu èlezarstva. Obse`no predstavil tudi {tudijski kroèk klosti Krope in Kamne Gorice in raziskavo takratnega dru{tvenega pritrkovalcev iz Krope. obilo podatkov, ki bodo v pomo~ ìvljenja je pripravila Sa{a Poljak Ob koncu marca so v Kova{kem muzeju v Kropi odprli razstavo, posve~eno Juriju Del muzejskega dela v Muzejih tudi pri na~rtovani novi stalni Isteni~, nekatere zgodovinske do- Vegi, slovenskemu matematiku, utemeljitelju znanstvene balistike. Mogo~e je malce radovlji{ke ob~ine namenjajo pro- razstavi, je {e dejala direktorica godke pa je opisal zgodovinar Toni nenavadno, da je razstava v Kova{kem muzeju, vendar je muzej v Kropi edini u~evanju zgodovine in preteklosti, muzejev. Bogoàlec. Marjana @ibert je pred- tehni~ni muzej v tem predelu. Odprtju je razstavo predstavil dr. Orest Jarh, direk- je ob za~etku predstavitve jubile- Zadnjo, peto {tevilko Vigenjca je stavila oblike socialnih pomo~i v tor Tehni~nega muzeja Slovenije. V spremljajo~em programu sta Polona Megli~ in jne, pete {tevilke Vigenjca pove- predstavila kustodinja Kova{kega zadrugi, dr. Joìca [kofic pa je Aleksandra Vrem{ak predstavili del delavnice Mestnega muzeja v Radovljici “@ivi- dala direktorica Muzejev radov- muzeja Sa{a Florjan~i~, ki je {te- pripravila imenoslovno in nare~jemo Linhartovo mesto - Glasba v Linhartovem ~asu”. Razstava je posve~ena 250-let- lji{ke ob~ine Verena [tekar Vidic. vilko tudi uredila. Tokrat so se osre- slovno razpravo o Kroparjih in nji- nici rojstva Antona Tomaà Linharta. Linhart in Vega imata nekaj skupnega. Oba Za~etki glasila Kova{kega muzeja doto~ili na dedi{~ino fuìnarske hovem govoru. Zadnji prispevek sta bila sodobnika, bila sta tudi so{olca na realki v Ljubljani. v Kropi segajo v leto 2001, ko so s dobe in na spremembe v ìvljenju so anekdote Joèta [olarja o Kro- Razstava bo na ogled do 30. junija 2006. (Matja` Klemenc) prvo {tevilko po~astili 100-letnico ljudi po propadu èlezarstva. Osred- parjih, ki jih je v spomin obudil rojstva znamenitega umetni{kega nja nit ve~ine ~lankov ostaja in- Joà Erèn. kova~a, Joèta Bertonclja. V muze- dustrijska zadruga, kateri je bila Zunanja podoba glasila je delo ju so nadaljevali z obeleìtvijo 50- posve~ena lanska {tevilka, in njeni Barbare Bogataj Kokalj, sredstva Razstava v radovlji{ki Gra{~ini letnice Kova{kega muzeja, tretja vplivi na ìvljenje delavskih skup- za vsakokratni izid pa sta prispe- {tevilka pa je obravnavala kam- nosti v Kropi in Kamni Gorici. vala kulturno ministrstvo in Ob- V pasaì radovlji{ke gra{~ine si je del je bilo iz starega mestnega jedra, nine in druga zemeljska bogastva Spremembe v razvoju prebival- ~ina Radovljica. bilo v mesecu marcu mo~ ogledati ki je za doma~e in tuje obiskovalce Lipni{ke doline. S ~etrtim zvezkom stva na prehodu iz 19. v 20. stolet- Peter Kolman fotografsko razstavo del dolgolet- najbolj zanimivo. Sprehod skozi nega ~lana Fotografskega dru{tva razstavo nam pokaè znane in Radovljica in Foto kluba Triglavski manj znane predele Lin-hartove narodni park Nika Rupla. Slednji se Radovljice. So stvari, mimo katerih je v preteklosti predstavljal s svoji- se sprehajamo vsakodnevno, pa jih mi fotografijami na ve~ kot 100 sploh ne opazimo. Tokrat nas je na skupnih razstavah, tako doma kot nekatere opozoril avtor. Avtor je na tujem, in na {estih samostojnih razstavo posvetil Radovljici ob 250- razstavah. V teh letih je dobil {te- letnici rojstva Antona Tomaà vilne nagrade in priznanja. Na Linharta. ogled je bilo 29 fotografij, enako Matja` Klemenc tematiko mesto Radovljica. Najve~

Vigenjc, foto: Matja` Klemenc Mednarodni projekt "No~ z Andersenom" v radovlji{ki knji`nici Razstava Nika Rupla, foto: Matja` Klemenc Posebno praznovanje sveto- jala v minulih petih letih. zgodb in humornih domislekov vnega dneva otro{ke knjige in Za radovlji{ko knji`nico je bil to na osnovi igre Moja najljub{a in rojstnega dne velikega prav- poseben izziv. Leto 2006 je Lin- moja najlep{a beseda, v kateri je Po doma~e v Linhartovi dvorani lji~arja. Radovlji~ane povabila k hartovo leto. Linhartov o~e je bil bila mentorica Alenka Bole Vra- projektu Knji`nica B. Bene{e doma s ê{kega. In Linhart je bil bec. Pozabili niso niti na druàb- V Linhartovi dvorani v Radovljici (OFS) Kresni~ke - KUD Soto~je Buchlovana na ê{kem. Sodelo- tudi bibliotekar, z ljubljansko ne igrice ... Da je {lo vse kot po je bilo 18. marca izredno ìvahno, Radovljica, vodja skupine je vale so {e knji`nice (in nekatere licejsko knji`nico je v svojem ~a- maslu, so poskrbeli knji`ni~arji. saj se je ob 17. uri za~elo obmo~no Dragica êrne, OFS Pastir~ki, vodja {ole) iz Slova{ke, Avstrije in su vzidal duhovni temelj za da- Ogenj~ki dobre volje otrok kar sre~anje otro{kih folklornih sku- skupine je Viki Mencinger, OFS R. Poljske. na{njo Narodno in univerzitetno niso hoteli ugasniti, ~eprav se je pin, zve~er pa {e obmo~no sre~an- Jedreti~a Ribno, OFS Mlin~ek - Vseh sodelujo~ih knji`nic in {ol knji`nico v Ljubljani. Odgovor ~e- bliàla polno~. A v No~i z je odraslih folklornih skupin. Pri- KUD Brezje, Srednja FS Bohinj, iz omenjenih dràv je bilo 448. {ki vzpodbudi je bil "da"! Za Andersenom imajo prostor ne le reditev, ki je bila posve~ena 250- OFS Ajda-KD Mo{nje, OFS Vo{e- Zaenkrat edina slovenska je bila dvanajst u~encev s predmetne pravljice, ampak tudi sanje. Zato letnici rojstva Antona Tomaà Lin- OS S. @agarja Lipnica in Mladinska Knji`nica A. T. Linharta. stopnje, za knji`ni~arje in ne- je v spanec vabila Mozartova harta, je povezovala Suzana Adì~. folklorna skupina Bohinj. Ali kdaj pomislite, kaj delajo katere druge obiskovalce se je No~ Mala no~na glasba - letos se spo- Za izvedbo nastopov je poskrbel Zve~er je nastopilo {est odraslih knjige pono~i? Ste è sli{ali, da bi z Andersenom za~ela 31. marca minjamo tudi 250-letnice enega Javni skladi RS za kulturne de- folklornih skupin: Triglav Srednja kdo preìvel no~ v knji`nici? O, ja! ob 19. uri v Knji`nici A. T. Lin- najve~jih glasbenikov sveta. javnosti, Obmo~na izpostava Ra- Vas, Bohinj, Juliana Hru{ica, Vuk Na ê{kem, v mestih in na harta. Po nagovoru direktorice Otroci in knji`ni~arji (razen dovljica. Karadì} Radovljica, Ribno, Bo- deèli, so za~eli s projektom, ki se Boène Kolman Fin`gar se je kar "no~nih ~uvajev") so (po umivan- V slavnostnih, dinami~nih tre- hinj, Bled. Vsem vodjem skupin so je hitro {iril, pred {estimi leti. iskrilo od vneme otrok, pa tudi ju zob) polegli na udobne blazine nutkih so plesalci pri~arali v dvora- se zahvalili za njihov trud in vo- No~no branje pravljic, uprizarjan- odraslih. Otro{ka domi{ljija je s in zavladal je mir. Jutranja toale- no druàbnost in toplino. Nastopilo denje s skromnimi darili. je posami~nih odlomkov, nova skromnimi rekviziti in veliko nav- ta je bila storjena bolj po ma~je, je osem otro{kih folklornih skupin Valerija Ker{i~ poznanstva s ~arobno pali~ico du{enja ustvarila nekaj prizorov saj knji`nica tu{a nima, po medmre`ja, domiselne izmi{ljije iz Andersenovih pravljic, nato je lahkem "predzajtrku" pa je bilo novih iger, odkrivanje novih bilo tekmovanje za suho sadje: treba zavihati rokave, kajti è ob "lastnosti" knji`nice se je razpaslo re{evanje kriànke, v kateri je bi- 9. uri je bila za vse, ki jih je zani- bliskovito kot o{pice. lo pet gesel - pet naslovov An- malo, kak{na je bila No~ z ... Pri{lo je pismo iz daljne deèle dersenovih pravljic. Kriànko je Andersenom, Jutranja predsta- lani jeseni ... Na{i dragi prijatelji prav za ta ve~er ljubeznivo se- vitev no~nih dogodkov z razsta- povsod po svetu! ê bi radi stavil Le{~an Marjan Stare. Ne- vo in danskim zajtrkom, kakor doìveli kaj novega in vam je na{a kateri so nato dali prednost de- se ob praznovanju rojstnega dne zamisel v{e~, imate edinstveno skanju in iskanju novih prijateljev H. C. Andersena tudi spodobi! prilo`nost, da pri tem sodelujete po medmre`ju s kratko predsta- Skupna ugotovitev u~encev in tudi vi! Pridruìte se nam! vitvijo vseh "no~nih Andersena knji`ni~arjev, pa tudi gostov je bi- Pomagajte nam proslaviti med- ljube~ih radol{kih pti~ic", knji- la: “Naj no~ pravljic ne bo le narodni dan knjige!... `nice in Radovljice; drugi so utrinek, naj postane majhna zvez- Sledil je zapis v angle{kem jeziku, Andersenov spomin po~astili s da stalnica.” kako se je No~ z Andersenom odvi- sestavljanjem pravlji~nih kratkih N. B. stran 18 iz ìvljenja na{ih dru{tev 3. marec 2006

Planinsko dru{tvo Radovljica vas vabi 46 8. april: Haloze let - izhodi{~e vas Dobrina v Halozah Ljudska univerza Radovljica - kro`na pot, ki vodi mimo vinogradov - ogled halo{ke pre{e in vinske kleti Kranjska c. 4, Radovljica, 04/ 537 24 00, [email protected], www.lu-r.si - lahka tura, 4 ure hoje Vodnika: Jo`a Varl in Franc Krvina

27. april: Polhograjski Dolomiti SREDNJE [OLSKO IZOBRA@EVANJE - izhodi{~e dolina Lo~nice - kro`na pot ~ez vrhove To{~, Grmada in Sv. Jakob - lahka tura, 5 ur hoje VPIS V DRUGI LETNIK Vodnika: Janez Pretnar in Jure Vre~ek

IZOBRA@EVALNEGA PROGRAMA TRGOVEC 24.04.2006 30. april: Prvomajsko kresovanje POHITITE, ŠE NEKAJ PROSTIH MEST. pri Valvazorjevemu domu 12., 13. in 14. maj: 3-dnevni izlet po [TUDIJSKI KRO@EK: BREZPLA^NO!! ENKRTANO! narodnem parku Paklenica, Hrva{ka - prvi dan do Starigrada in do narodnega parka Paklenica; popoldne vzpon na Ani}a kuk in nadaljevanje do S TREBUŠNIKOM PO BOHINJSKI PROGI Borisovega doma, kjer bo preno~evanje 100 LET PsOZNEJE - drugi dan vzpon na Vaganski vrh (1757 m) in mimo Babnega jezera po kro`ni potido Borisovega doma - tretji dan preko Velikega mo~ila v INFORMACIJE IN VPIS: Malo Paklenico in povratek domov Ljudska univerza Radovljica, Kranjska c. 4, 04/ 537 24 00, [email protected], www.lu-r.si Vodnika: Miro Poga~ar in Jure Vre~ek 27. maj: Sva~ica, 1953 m, Avstrija - izhodi{~e dolina Poden - po ozna~eni poti mimo Celov{ke ko~e na vrh - sestop preko Zelenice na Ljublej - lahka tura, primerna za vse planince - 6 do 7 ur Dru{tva z roko v roki Vodnika: Milan Kos in Janko Baloh voju. V ta pro- Prijave ob sredah in ~etrtkih telefon: 04/ 5833 373, 04/ 5833 372 gram je vklju- od 18.00 do 19.30. ~enih 60 odras- Telefon: 531 55 44. lih in se izvaja na dveh lokacijah. Novi prostori bodo obe skupini zdruìli. V varstveno delovnem centru obljub- ljajo, da bodo novo pe~ pridno pol- Ob~ni zbor Dru{tva nili z glinenimi izdelki, ki jih redno predstavljajo tudi na Riklijevih dnevih. upokojencev Begunje Dru{tvo Soìtje deluje na obmo~ju treh ob~in in zdruùje ve~ kot 400 ~lanov, med njimi je 133 oseb z motnjami v razvoju. Njihov program je namenjen pomo~i in obogatitvi ìv- ljenja teh oseb in njihovih druìn. Obiskovalci so iz delcev sestavili sliko, ta bo v novih prostorih pri- ~ala o dobrodelnosti vseh prisotnih. Sliko je naslikala Mateja Grm, ki vsak dan prihaja v VDC iz Lesc. Kamsin je orientalska plesno Slika, sestavljena iz 460 ko{~kov, katere avtorica je Mateja Grm. gledali{ka skupina, ime si je iz- brala po vro~em pu{~avskem vet- Na dobrodelni prireditvi, ki je zbirali sredstva, s katerimi bo dru{- ru. Pravijo, da se v no~eh, ko kam- bila v petek, 24. marca, v Festi- tvo Soìtje kupilo pe~ za `ganje sin ple{e, spreminja svet, v dobro valni dvorani na Bledu, so "Z ro- gline, ki jo bodo v novih prostorih in slabo. Gibanje ob zvokih orien- ko v roki", kakor je bilo prireditvi VDC rabili za izdelavo unikatnih talske glasbe, barvita kostumo- Ob~ni zbor zaseda. naslov, stopali Dru{tvo Soìtje izdelkov iz gline. grafija in mehka oblazinjena sce- Radovljica, Bled, Bohinj, Ob~ina CUDV Matevà Langusa iz Ra- na so nas popeljali v poezijo V petek, 24. marca, je dru{tvo v celoti realiziran. Kot pomembno Bled in orientalska plesno-gleda- dovljice pripravlja dokumentacijo pu{~avskega duha. Kamsin je pri- upokojencev iz Begunj, ki prireditev doma~ega dru{tva je iz- li{ka skupina Kamsin. Na poti so za obnovo prostorov, namenjenih plesal dobro - obljubo, da se bodo zdruùje 393 ~lanov, pripravilo è postavil pred kratkim izpeljano progra- vrata novih prostorov za prvo 30. redni letni ob~ni zbor, na sanka{ko tekmovanje, ki se ga je mu vode- skupino odprla è to leto. katerem so potrdili poro~ila vod- udeleìlo ve~ kot 60 tekmovalcev. nja, var- Iskrena hvala vsem sodelujo~im, stvenih organov ter sprejeli na~rte Ob~ni zbor je potrdil poro~ila stva in za- obiskovalcem in ostalim donator- dela za leto{nje leto. Glavno vodstvenih organov kluba za lan- poslitve jem za prispevke, ki jih bo dru{tvo vpra{anje, na katerega begunjski sko leto, izvedel nadomestne voli- odraslih zbiralo {e naprej in se morda prav upokojenci {e nimajo odgovora, tve - predsednik nadzornega odbo- oseb z kmalu zahvalilo z novo prireditvi- je, kaj se bo zgodilo s stavbo, v ra je postal Stane Pre{eren, izlete, motnja- jo v Radovljici. kateri imajo trenutno svoje klub- zdravstvo in koordinacijo z dru{tvi mi v raz- Tea Beton ske prostore z bifejem. Zbora se je pa je prevzela Poldka Zupan. Skle- udeleìlo okoli 70 ~lanov, poz- nili so {e, da bodo nadaljevali z vse- dravili pa so jih {e ùpan Janko S. mi aktivnostmi, le {tevilo udele- Stu{ek, predsednik Sveta KS èncev bodo posku{ali pove~ati. Begunje Drago Fin`gar, pred- Na vpra{anje, kaj se na~rtuje z stavnik Zveze dru{tev upoko- objektom, v katerem dru{tvo do- jencev Radovljica Vinko Mrzi- muje, je odgovoril ùpan Stu{ek. dov{ek ter drugi predstavniki do- Dejal je, da postopki denaciona- ma~ih in sosednjih dru{tev. lizacije {e niso popolnoma zaklj- V pozdravnem nagovoru je pred- u~eni. Kljub temu pa na ob~ini è- sednik dru{tva Marjan Legat iz- lijo spodbuditi tako turisti~no in postavil pomembnost sodelovanja gospodarsko rast, ki bi prina{ala med sosednimi dru{tvi. Begunje so nova delovna mesta in dohodek. In eno izmed sedmih dru{tev sousta- po besedah ùpana so Begunje po- noviteljic regijske zveze, ki pa ni memben turisti~ni kraj za ob~ino, zaìvela tako, kot so pri~akovali. V omenjena stavba pa potencialni lanskem letu je dru{tvo na~rtovalo hotel ali turisti~ni objekt, ki bi obse`na sanacijska dela. Stavba, v vra~al vloèna sredstva in dal nova kateri so na{li svoje prostore poleg delovna mesta. Mo`no re{itev zato njih {e Rde~i kri` in knji`nica, je vidi v zamenjavi s staro po{to, ki je potrebna temeljite obnove. V Be- sedaj è v lasti Avsenikov, s tem pa gunjah po besedah Legata nimajo bi bili pridobljeni tudi novi vla- drugega javnega prostora, pri- gatelji v objekt. Upokojenci, Rde~i mernega tudi za invalide, in zato je kri` in knji`nica bodo v takem pri- pozval ùpana, da premisli o pla- meru dobili novo, nadomestno lo- nirani prodaji stavbe. O programu kacijo, je {e dejal ùpan. je predsednik dejal, da je bil skoraj Peter Kolman 3. marec 2006 med generacijami 19 stran Zmaga na{ih kuharjev na 8. sre~anje stanovalcev domov @e osmo leto potekajo sre~anja izku{enj in mnenj, pridobivanje stanovalcev gorenjskih domov z novih znanj in poznanstev. mednarodnem tekmovanju Jesenic, Radovljice, Kranja, Pred- V petek, 17. marca 2006, smo v dvora, Trì~a in [kofje Loke v Domu dr. J. Benedika v Radovljici bròle s prilogo in prikuho ter okviru projekta "Sre~anja gorenj- v sklopu tega projekta organizirali sladico iz jabolk. Jedi iz teh tem so skih domov". Enkrat letno vsak delavnico "Izdelovanje papirja, si ekipe zamislile same. dom organizira sre~anje, na ka- oblikovanje in izdelovanje vizitk", Tekmovanje je nadzirala 7-~lans- terega prihajajo po trije stanovalci na kateri so sodelovali stanovalci ka komisija. Ekipe so ocenjevali po in delovni terapevt iz vsakega do- iz domov [kofja Loka, Kranj, to~kovnem kriteriju. Za zmagoval- ma. Teme sre~anj so razli~ne, od Preddvor, Jesenice in Radovljica. no ekipo radovlji{ke srednje gos- ogleda znamenitosti mest, raznih V ustvarjalnem duhu nam je zelo tinske {ole so tekmovali Toma` delavnic, {ahiranja, izdelovanja hitro minilo dopoldne. Kosma~, Rok Nemec in Andrej cvetja … Namen teh druènj je po- Nada Tro{t in Ksenija Lumpert, Feher. Drugo in tretje mesto sta vezovanje stanovalcev, izmenjava delovni terapevtki zasedli ekipi celjske srednje {ole za gostinstvo in turizem. Za uspe{no delo so prejeli prakti~ne nagrade sponzorjev ter diplomo. Profesor Anton Tu{ek, vodja tekmovanja, sicer u~itelj kuharstva na radovlji{ki {oli, si èli, da bi se Skuhalo se je prvo mesto. to tekmovanje {e naprej razvijalo na mednarodni ravni in da bi V preteklih letih je Srednja Tekmovali so v 11 ekipah, sestav- sodelovalo {e ve~ skupin iz raz- gostinska in turisti~na {ola Radov- ljenih iz treh kuharjev. Tekmovalci li~nih {ol. ljica organizirala interna tek- so imeli na izbiro dolo~ena ìvila, Na isti dan so dijaki opravljali movanja v kuhanju. Letos 18. iz katerih so morali narediti jedi na tudi pred~asni rok mature iz marca so prvi~ priredili med{olsko dolo~ene teme. Predjed so morali stre`be in kuharstva. in hkrati mednarodno tekmovanje. pripraviti iz postrvi, glavno iz Klemen Markovec

Pustne zimske po~itnice za nami Slogan leto{njih brezpla~nih zimskih po~itnic, ki so potekale v okviru [portnega dru{tva Ljubno, se je hitro raz{iril po ljubenski {oli. Zimske po~itnice so se za~ele in leto{nje leto smo se v [D Ljubno odlo~ili, da ponudimo otrokom aktivne po~it- Za~etek obnove Mrakove vile nice pod vodstvom {portnih pedagogov: Mateja in Darje Pagon ter {tudenta na Fakulteti za {port Matija Poga~nika. Prvi dan so se otroci spoznali s pravimi Ob~ina Radovljica bo v kratkem za ureditev sodobne ra~unalnice in dolo~enih predmetov. ve{~inami òngliranja in cirku{kimi ve{~inami, v katerih so se tudi sami pomerili. za~ela obnavljati spomeni{ko za- predavalnice. Mrakova vila naj bi Klub radovlji{kih {tudentov je v Ker nas je pust zopet obiskal med "gorenjskimi po~itnicami" smo se podali med {~iteno stavbo ob vhodu v staro tako postala sredi{~e mladih v ob- sklopu {tudentskih krovnih orga- pustne maske in se s pomo~jo {karij in ostalih pripomo~kov pomerili v izdelovan- mestno jedro - Mrakovo vilo, ki jo ~ini Radovljica. nizacij izrazil popolno podporo in ju pustnih mask. Maske, ki so jih izdelale ne`ne otro{ke ro~ice so bile vredne ogle- je namenila mladinskim dejavnos- Poleg è poznanih in dobro spodbudo francoskim {tudentom, da, zato smo jih razstavili v {oli. V popoldanskem ~asu so se ma{kare lahko tim v ob~ini. Vsebina, ki se bo obiskanih aktivnosti in projektov ki se z demonstracijami borijo pro- zabavale v {oli, kjer smo pripravili pustno rajanje. Leto{nja zima nas je bogato ob- odvijala v prenovljeni stavbi, je bi- v klubu è potekajo priprave za ti zakonu o enakih mo`nostih, ki darila s snegom, zato smo to izkoristili in izdelali sne`no vas, na katero pa je la dolo~ena è v letu 2004, ko je nastop na [kisovi tr`nici, ki bo v uvaja pogodbo o prvi zaposlitvi. naslednji dan zapadel sneg, tako da smo ta dan ostali v dvorani in uìvali v ~is- bilo podpisano pismo o nameri za~etku maja v Ljubljani. Gre za Omenjeni zakon namre~ dolo~a, to pravi kinoteki. Vsake lepe stvari je enkrat konec in tako so se iztekle tudi zimske med Klubom radovlji{kih {tuden- najve~jo enodnevno {tudentsko da lahko delodajalec v prvih dveh po~itnice. Za piko na i smo zadnji dan od{li na smu~arski izlet na Pokljuko, kjer tov in Ob~ino Radovljico. Slednja prireditev, ki na enem mestu zbere letih zaposlitve brez razloga od- smo uìvali v smu~arskih vragolijah. (Darja Pagon) bo za obnovo stavbe predvidoma ve~ kot 16 tiso~ obiskovalcev in pusti prvi~ zaposlene delavce, namenila 40 milijonov tolarjev, na kateri se na enem mestu pred- mlaj{e od 26 let. Po besedah radovlji{ki klub {tudentov pa 5 stavijo vsi {tudentski klubi. predsednika KR[-a Igorja Kra- milijonov, in sicer za notranjo [e prej bo prvomajske praznike vanja, gre pri tem za nedoumljivo Ne ~akaj pomladi opremo stavbe. V pritli~ju hi{e bo 58 ~lanov za zgolj 999 tolarjev ravnanje francoske vlade, ki z za- ob~ina uredila tudi javna strani{~a. preìvelo v Lanterni in Pore~u. konom grobo posega v demo- "Ne ~akaj pomladi, ne ~akaj na bili {tirje razli~ni plesi, od mod- Klub in ob~ina bosta podpisala {e Tudi to je razlog, zakaj je dobro krati~ne pravice, saj spodbuja oz. maj" in predstava ob materinskem ernih do ljudskih, pevski zbor~ek pogodbo o upravljanju, v kateri biti ~lan KR[-a. uzakonja diskriminacijo mladih. dnevu, ki so jo pripravili u~enci sku- pa je vse skupaj popestril s pesmi- bosta dokon~no dolo~ila vse pris- Na spletni strani kluba www.krs- Zavedati se je potrebno, da je za- paj z u~iteljicami na podru`ni~ni mi o materah. Manjkala ni niti tojnosti, namen in razdelitev klub.si so na voljo informacije, ki posljivost mladih diplomantk in {oli v Ljubnem, se je za~ela. U~enci akrobatska predstava, ki so jo stro{kov. Za klub pomenijo novi bi jih èleli {e vedeti o dejavnosti diplomantov izredno pere~ prob- so materam pripravili pester pro- izvedli u~enci tretjega in ~etrtega prostori veliko pridobitev, saj se bo {tudentov. Med temi lahko najde- lem, prav tako è globoko viden gram, ki je trajal eno uro in pol. razreda. Dolgo~asno vsekakor ni organizacija s tiso~ ~lani s sedanjih jo dijaki {tevilne ponudbe {tuden- tudi v slovenski dru`bi. Ogledali smo si predstavi Sne- bilo. Po kon~ani smo vsem mater- 27 kvadratnih metrov preselila na tov, ki nudijo in{trukcije in pomo~ Peter Kolman, gulj~ica in sedem pal~kov ter Ce- am pripravili skromno darilce. novih 100, kar bo zado{~alo tudi pri premagovanju teàv z u~enjem Klub radovlji{kih {tudentov sarjeva nova obla~ila, odplesani so Darja Pagon

KLIMATSKO ZDRAVILI[Ê DVORSKA VAS Copatki za novorojen~ke Dvorska vas 37/a, 4275 Begunje na Gorenjskem V skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoènjem dràve in ob~in (Ur. list RS, {t. 12/03 in 77/03) objavlja Ideja o pletenju copatk za Krajevne organizacije RK Lesce, na svet, ste s svojimi skrbnimi javno dra`bo novorojen~ke se je porodila è le- Dru{tvo upokojencev Radovljica rokami spletle pre~udovite co- ZA PRODAJO PREMI^NIN. ta 2004 v medgeneracijski skupi- (ènski pevski zbor Lipa in sekcijo patke. Darilo, ki ga poklanjate 1. Predmet prodaje: Vsa notranja premi~na oprema, stroji in naprave. Prodaja se v paketu. ni êbelica in gospe, ki so jih ro~na dela), delovno terapijo do- na{i porodni{nici, je bilo pre- 2. Izklicna cena za premi~nine zna{a: 2.047.030,00 SIT. za~ele plesti, so se poimenovale ma dr. Janka Benedika Radov- sene~enje za vse nas, saj so Najni`ji znesek vi{anja je 100.000,00 SIT. 3. Na~in in rok pla~ila kupnine: "babice z deèle". Lani so napletle ljica, voditeljice skupin medge- prekrasen izdelek. Prepri~ani smo, Kupnina se mora pla~ati v 8 dneh od podpisa prodajne pogodbe na transakcijski ra~un Klimatskega zdravili{~a: 01302-6030925559. Pla~ilo celotne kupnine v dolo~enem roku okoli 75 copatk in jih poklonile neracijskega dru{tva êbelica Ra- da je v teh copatkah vpleteno je bistvena sestavina prodajne pogodbe. ginekolo{ko porodni{kemu odd- dovljica in ostale ljubiteljice ro- mnogo ljubezni in lepih misli, ki 4. Kraj in ~as javne dra`be: Javna dra`ba bo 21.4.2006 ob 11. uri v Dvorski vasi 37/a. Draìtelji morajo pred za~etkom elku Bolni{nice Jesenice. Letos so ~nih del iz Begunj, Zgo{e in bodo grele noìce malim novoro- dra`be pla~ati kavcijo v vi{ini 10% izklicne cene premi~nin. Kavcijo je potrebno nakazati na transakcijski ra~un Klimatskega zdravili{~a Dvorska vas: 01302-6030925559 k sodelovanju povabile {e ~lanice Rodin. Zbrale so skoraj 200 co- jen~kom. V imenu vseh mamic in Pred za~etkom javne dra`be se mora draìtelj izkazati s potrdilom o pla~ilu kavcije. Pla~ana kavcija bo uspelemu draìtelju vra~unana v ceno, neuspelim draìteljem pa bo vrnjena brez patk in jih po- seveda v imenu na{ega oddelka obresti v roku 8 dni od dneva dra`be. klonile porod- ter novorojencev se vam najlep{e 5. Pogoji za sodelovanje Na javni dra`bi lahko sodelujejo pravne osebe s sedeèm v ni{nici Jeseni- zahvaljujemo ne samo za va{e Republiki Sloveniji in fizi~ne osebe, ki so dràvljani RS. Draìtelji morajo pred za~etkom dra`be komisiji predloìti: ce skupaj s ~e- izdelke, ampak tudi za to, da - izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma potrdilo o dràvljanstvu RS ali osebno stitko. mislite na na{ oddelek in na na{e izkaznico (fizi~ne osebe), - notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizi~na oseba za udele`bo na dra`bi Bolni{nica Je- mal~ke. Ob dnevu èna pa vam za pooblasti drugo pravno ali fizi~no osebo, - dokazilo o pla~ilu kavcije s priloèno celotno {tevilko ra~una za primer vra~ila kavcije, senice jim je va{ praznik izrekamo iskrene ~es- - dav~no, mati~no in telefonsko {tevilko. odgovorila s titke! Poobla{~enci morajo pred za~etkom dra`be predloìti pisno pooblastilo. 6. Sklenitev pogodbe slede~o za- Ginekolo{ko-porodni{ki oddelek Z najugodnej{im ponudnikom se bo sklenila pogodba najkasneje v roku 30 dni po zaklju~ku dra`be. ê draìtelj ne podpi{e pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na hsvalo: Na Jesenicah, dne 8. marca 2006" strani draìtelja, Ob~ina Radovljica zadrì njegovo kavcijo. 7. Drugi pogoji "Spo{tovane Copatki bodo glede na {tevilo Premi~nine se prodajajo v paketu in po na~elu videno-kupljeno. Ogled premi~nin je moèn dne in nadvse ce- rojstev v porodni{nici na Jese- 20.4.2006 med 10. in 12. uro. Dra`ba je kon~ana, ko voditelj dra`be trikrat neuspe{no ponovi isto najvi{jo ponudbo. Ugovore proti dra`benemu postopku je mogo~e podati, dokler ni za- njene babice z nicah zado{~ali za pribli`no tri klju~en zapisnik o poteku dra`be. Komisija za izvedbo javne dra`be bo dra`bo izvedla v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpo- deèle! mesece. Akcijo bodo babice z laganju in upravljanju s stvarnim premoènjem dràve in ob~in (Uradni list RS, {t. 12/03,77/03). V materinski deèle drugo leto spet izvedle in 8. Informacije Vsa dodatna pojasnila o nepremi~ninah in ostale informacije interesenti dobijo pri Borisu skrbi za na{e svojo idejo {e nadgradile. Mar~eti~u na telefon Ob~ine Radovljica 04 537 23 00. Boris Mar~eti~, mal~ke, ki vsak v. d. direktorja Copatki. dan prihajajo Ivanka Koro{ec stran 20 {port 3. marec 2006

Kratke iz {porta Mednarodnega miting v Berlinu Miha Poto~nik, Mednarodnega plavalnega mitinga, ki je potekal v Berlinu, so se udeleìli plavalci in plavalke iz osemnajstih dràv. Na mo~nem tekmovan- trener Plavalnega kluba @ito Gorenjka Radovljica ju so uspe{no nastopili tudi radovlji{ki plavalci. Na{e barve so zastopali Sara Isakovi~, Anja Klinar, Luka Turk in Gal Isakovi~. Tri zmage je prispe- Klinar v svojih paradnih discipli- vala Sara Isakovi~ (200 m prosto, 400 m prosto, 800 m prosto), bila tret- nah 200 in 400 m me{ano. Na ja na 100 m prosto in peta na 50 m delfin. Trikrat je zmagala tudi Anja sre~o je zadnje dva dneva ujela Klinar. Najhitrej{a je bila na 200 m me{ano, 200 m delfin in 200 m prsno, tekmovalni ritem, tako da so bili bila druga na 400 m me{ano, ~etrta na 200 m prosto in peta na 400 m nastopi 200 m delfin, 200 m prsno prosto. Vse bolj{i Luka Turk je bil najhitrej{i na 1500 m prosto in v disci- plini 400 m prosto. Tretji je bil na 200 m prosto in osmi na 200 m delfin. in 200 m prosto bolj vzpodbudni. Gal Isakovi~ je bil najuspe{nej{i na 200 m hrbtno (osmo mesto). Dvakrat Na pripravah v [paniji je bil tudi je bil dvanajsti (100 m hrbtno, 400 m me{ano), na 200 m delfin trinajsti Gal Isakovi~. Tudi za njega lahko in dvajseti na 200 m me{ano. re~em, da je priprave opravil zelo dobro. V Berlinu se je zelo pribliàl Odlo~no v boj za prvaka svojemu osebnemu rekordu na 200 Ko boste brali naslednje vrstice, bo è mogo~e jasno, ali so se odbojkarji Autocommerca uvrstili v finale dràvnega prvenstva. Morebitna tretja m hrbtno. V tem obdobju je bil to tekma bo 8. aprila, dan po tem, ko bodo iz{le Deèlne novice. Nasprotnik glavni cilj, saj lovi normo za Blejcev v polfinalu bo kanalski Salonit. Uvrstitev v polfinale je bila v ve- Evropsko mladinsko prvenstvo. liki meri pri~akovana. Blejska ekipa je veliko bolj kakovostna in izku{enej{a od ravenskega Fuìnarja. To so dokazali na obeh sre~anjih. Kdo od radovlji{kih plavalcev in Doma so Koro{ce odpravili z rezultatom 3:0, ob tem pa jim omogo~ili, da plavalk je è potrjen za ~lansko in so dosegli le 37 to~k. Nekaj ve~ teàv je bilo na Ravnah, kjer so oddali niz, mladinsko evropsko prvenstvo? a se na koncu vseeno zasluèno uvrstili v polfinale. Evidentni kandidati za ~lansko Za odbojkarji Autocommerca so è tri preizku{nje. O slovenskem pokalu prvenstvo so Luka Turk, Tamara in pokalu Top teams smo è pisali. V srednjeevropskem pokalu so Blejci Sambrailo, Sara Isakovi~ in Anja izpolnili cilj pred za~etkom prvenstva, uvrstitev na finalni turnir. V polfinalu so za nasprotnika imeli doma~o ekipo Dunaja. Avstrijci so slavili s Klinar. Nekaj jih ima {e mo`nost, 3:1, z nekaj ve~ sre~e pa bi bil lahko rezultat v korist na{e ekipe. da odplavajo normo. Zadnji rok je Glavni cilj sezone je osvojitev naslova dràvnega prvaka. Na odlo~ilnih 4. junija. Mladinsko evropsko pr- tekmah si v blejskem klubu èlijo polne tribune. V leto{nji sezoni so imeli venstvo je v [paniji. Trenutno ljubitelji odbojke bolj malo prilo`nosti za ogled odbojkarske tekme. V lan- imajo normo Monika Mo~nik, Ma- ski sezoni je bila na odlo~ilnih tekmah dvorana polna in verjamemo, da ja Cesar ter Teja Zupan. Zadnji rok bo tudi letos tako. Z dobro igro Autocommerca in z glasno podporo lahko Miha Poto~nik za izpolnitev norme je 30. april. Radovljica spet doìvi podoben spektakel kot v lanski sezoni, ko so Blejci Vsa tri dekleta plavajo na 800 m osvojili svoj drugi naslov dràvnega prvaka. Miha Poto~nik je dobro znan v Sara z bolj{o osnovo na priprave. prosto, nastopita pa lahko le dve. Zaklju~na tekma v lokostrelskem biatlonu plavalnih vrstah. Tudi sam je nek- Njeni nastopi na 200, 400 in 800 Za to prvenstvo je {e nekaj kan- V kompleksu Planerma v Moskvi se je kon~al leto{nji Svetovni pokal v daj plaval. Sedaj je è kar nekaj let m prosto so bili izredno kakovost- didatov. V mesecu aprilu so tri lokostrelskem biatlonu. Tekmovalci so se pomerili v sprintu, v zasledoval- v trenerskih vodah. Odli~ni rezul- ni, na nivoju za to obdobje. Luka tekme, in sicer v Ostravi, Luxem- ni tekmi in najbolj{ih petindvajset v skupinskem startu. Mo{njan Andrej tati njegovih varovancev in va- je dosegel vidnej{e rezultate na burgu in na Dunaju. Zupan tokrat ni bil povsem v vrhu, glavni razlog pa je bila rahla obolelost. rovank nazorno povedo, da gre za 400 in 1500 m prosto. Malo pod V sprintu je zasedel {tiriindvajseto mesto. V drugi tekmi, zasledovanju, je kakovstnega trenerja. pri~akovanjih je nastopila Anja Matja` Klemenc uvrstitev izbolj{al za osem mest, predvsem na ra~un natan~nega streljan- ja. Tekma s skupinskim startom je potekala v izredno hladnem vremenu. Tokrat je Zupan zgre{il en strel in na koncu zasedel {estnajsto mesto. Pred kratkim ste se vrnili s priprav Nekaj slab{i rezultati so Andreja potisnili na drugo mesto, prvi je bil Rus v [paniji. Pogorelov s {estimi to~kami naskoka, kar je {e vedno velik doseèk. @e Na pripravah smo bili v Sierra tretji~ zapored je bil na koncu Andrej progla{en za najbolj{ega strelca, za Nevadi. To so bile bazi~ne priprave kar je od Mednarodne lokostrelske zveze FITA prejel kravato. "Lahko sem za polletno Evropsko prvenstvo v vesel, da se je kon~alo tako, kot se je. Plan je celo preseèn. Trikrat za- Budimpe{ti. S temi pripravami pored osvojiti naslov najbolj{ega strelca v vse huj{i konkurenci ni ma~ji smo vstopili v pripravljalno ob- ka{elj. Ti strelski rezultati pa so bili klju~ za osvojitev drugega mesta v dobje za to prvenstvo. Z njimi smo skupni razvrstitvi v svetovnem pokalu," je ob koncu svetovnega pokala maksimalno zadovoljeni. Najbolje povedal Andrej Zupan. pripravljena je {la na te priprave Plavalni klub @ito Gorenjka Radovljica v sodelovanju s Dràvno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu Sara Isakovi~. V [paniji je izredno [portno zvezo Radovljica organizira 12-urni plavalni te~aj za V Gorjah je bil drugi del dràvnega prvenstva v lokostrelskem biatlonu. dobro trenirala in vse to nadgradi- otroke v pokritem olimpijskem bazenu v Radovljici. Cena te~aja na otroka je 9.000 SIT. Nastopili so tekmovalci iz petih klubov. Prvi dan je pri{lo do velikega pre- la. Malo slab{e sta {la pripravljena sene~enja. Jaka Marin~ek iz Mojstrane se je najbolje spopadel s progo in na te priprave Luka Turk in Anja Te~aj bo potekal ob sobotah in nedeljah dopoldan: streljanjem. Glavni favorit Andrej Zupan je {tirikrat ustrelil mimo, a na Klinar. Anja je imela veliko teàv v - sobota, 6.5.2006, od 10. do 12. ure koncu zasedel drugo mesto. V tekmi s skupinskim startom Zupan ni do- zimski sezoni. Luka je imel malo - nedelja, 7.5.2006, od 10. do 12. ure volil presene~enja. Od {estnajstih poizkusov je le enkrat zgre{il, dobro - sobota, 13.5.2006, od 10. do 12. ure tekel in zmagal pred Matejem Krumpestrom iz Kamnika. Ob zaklju~ku se- premora po evropskem prvenstvu - nedelja, 14.5.2006, od 10. do 12. ure zone so lokostrelski biatlonci pripravili tekmo za slovenski pokal. Kot v kratkih bazenih v Trstu, ob tem - sobota, 20.5.2006, od 10. do 12. ure gostje so se tekme udeleìli tudi Italijani. Deveto tekmo doma~ega pokala pa je {e zaklju~il {olo. V za~etku - nedelja, 21.5.2006, od 10. do 12. ure. je dobil Andrej Zupan. Drugi je bil Matej Krumpester, tretji Von~ina, na sta imela malce teàv, v nadalje- ~etrto mesto pa se je uvrstil najbolj{i Italijan Giani Rupil. Na tej tekmi je vanju je bilo vse bolj{e in bolj{e. Prijave sprejemamo do 28. aprila 2006 na tel. 04 53 15 770 in na blagajni kopali{~a Zupan ponovno pokazal, zakaj je bil progla{en za najbolj{ega strelca. Na sre~o ni bilo nobenih po{kodb (od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure in od 18. do 22. ure). Povsem zasluèno. V tej tekmi je bil kar petnajsti~ natan~en in le en strel in bolezni. Odplavali so med 240 Ale{ Rebec, vodja plavalnih te~ajev PK @ito Gorenjka Lesce ni zadel èljenega cilja. in 270 kilometri. Naredili so pet- Pod Poncami je bilo ìvahno intrideset vodnih treningov in pet- Kot è nekaj zadnjih let se je tudi to sezono svetovni pokal kon~al v doli- najst suhih vadb. Zraven smo ni pod Poncami. Od srede do nedelje so {tevilni ljubitelji poletov uìval v naredili tri testiranja. Eno tehnike, Od 26. februarja do 4. marca 2006 je bilo v Murski Soboti lepih in dolgih poletih. Kar se ti~e leto{nje sezone v slovenskem taboru ne eno startov in eno obratov. Tako dràvno mladinsko prvenstvo v {ahu. morejo biti preve~ zadovoljni. Pika na i so bili zelo slabi rezultati na zim- smo dobili nekaj povratnih infor- [ahovsko dru{tvo Gorenjka Lesce je s pomo~jo Gorenjske banke skih olimpijskih igrah v Torinu. Na zadnji tekmi so bili slovenski navija~i macij. V istem ~asu kot mi je bila nastopilo s {estimi igralkami in igralci, ki so se kvalificirali na bolj vedrega obraza. Za veselje je poskrbel Robert Kranjec, kateremu se je tam tudi tretjina {panskih repre- regijskem prvenstvu. uspelo povzpeti na stopni~ke za zmagovalce na tretje mesto. Pred zaklju~kom prvenstva se je porajalo vpra{anje, kdo bo osvojil veli- zentantov ter dva nizozemska UVRSTITVE: Janja Gornik 2.-4. mesto, Patricija Frle` 8. mesto, ki kristalni dvoboj. V igri sta bili le {e dva. Finec Janne Ahonnen, zadnji reprezentanta, ki sta bolj usmerje- Timotej Mrvar 9. mesto, Matic Mikec 15. mesto, Simon [orl 16. zmagovalec svetovnega pokala, in ~e{ki predstavnik Jakub Janda. Janda, na v maratonsko plavanje. mesto, Bla` Dobravec 26. mesto ki ni prav velik ljubitelj poletov, je na zaklju~ek pri{el z veliko prednostjo Nastopilo je 200 mladih {ahistk in {ahistov. to~k. Ahonenova forma v zadnjem ~asu ni bila preve~ bleste~a, tako da je Preden ste se vrnili domov, ste se bilo te`ko pri~akovati, da bi êha izpodrinil s prvega mesta. @e v soboto, {e ustavili na mitingu v Berlinu. prvi dan uradnega tekmovanja, je bilo jasno, da je Janda skupni zmago- Kratek komentar nastopa na{e valec, saj se je Ahonen uvrstil "le" na enajsto mesto. Zmage êha pa smo ~etverice. V Ljubnem je 4. marca 2006 potekal osmi memorial Alenke lahko veseli tudi Slovenci, saj smo imeli dvakrat "prste vmes". Glavni Po dalj{em obdobju je bilo za- Frelih. Udeleìlo se ga je sedem igralk iz dveh gorenjskih klubov. trener ê{ke reprezentance je Vasja Bajc, ki ima veliko zaslug za prvo èleno, da spet nastopimo na neki Prvo mesto je zasedla Tja{a Klinar z Jesenic, drugo mesto Monika skupno zmago ~e{kega predstavnika v svetovnem pokalu. Veliko zado- voljstva je bilo v Elanovem taboru, saj se je pred leto{njo sezono Jakub mo~nej{i tekmi, isto~asno pa smo [legel, tretja je bila Tamara Luàr in ~etrta Nina [tular, vse iz odlo~il, da bo tekmoval na smu~eh begunjske tovarne. Vsekakor potrditev, lahko testirali, kako se plavalci od- Namiznoteni{kega kluba Ljubno. da so se v Elanu pred sezono pravilno odlo~ili. zivajo po vi{inskih pripravah. Po Vili Praprotnik rezultatih se je poznalo, da je {la [esti turnir v streljanju V Portoroù je potekal {esti strelski turnir, na katerem sta uspe{no nastopili mladi radovlji{ki strelki. V kategoriji mladink je Sneàna Mitri~ zasedla tretje mesto, Katja Lek{e pa je osvojila {esto mesto. Do konca tekmovanja ostane Finale evropskega pokala v paraskiju turnir {e v Ljubljani. Kar se ti~e prvega mesta, je zmagovalka è znana. V Donnersbachwaldu je potekalo finale evropskega pokala v paraskiju. Tekme se je udeleìlo sedemnajst ekip iz Biten~eva iz @alca ima kar 72 to~k naskoka pred Sneàno Mitri~. Bolj zanimivi osmih dràv. V ekipni razvrstitvi je bila le{ka ekipa ALC Elan osma. Nastopili so v postavi Uro{ Ule, Matej Be~an, bodo boji za uvrstitev na drugo in tretje mesto. Sneàna ima deset to~k pred- nosti pred Repi~evo in sedemindvajset pred Lak{etovo. Jurij Kozjek in Maja Sajovic. Zmagala je ekipa Dukle iz ê{ke. Veliko ve~ veselja je bilo v posami~ni konkurenci, Mitri~eva in Lak{etova sta uspe{no nastopili na regijskem prvenstvu, ki saj je zmaga pripadla ~lanu ALC Lesce Uro{u Uletu, ki je premagal vso konkurenco. Jurij Kozjek je bil osmi, Matej je potekalo v Kranju. V konkurenci mladink je bila Sneàna Mitri~ prva, Be~an pa petintrideseti. V ènski konkurenci je bila Maja Sajovic peta. Katja Lek{e pa druga. Matja` Klemenc 3. marec 2006 obvestila 21 stran

POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak s.p., Hra{e 19, Lesce DE@URNA Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ✤ prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z `alnim sprevodom SLU@BA: Obmo~na izpostava Radovljica ✤ ureditev vseh potrebnih dokumentov ✤ velika izbira krst in `ar 04/ 53 33 412, LINHARTOVO LETO 2006 ✤ organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopali{~ih 041/ 655 987, v ob~inah Bohinj, Bled, in Radovljica 040/ 887 112

DEVETI LINHARTOV GLEDALI[KI MARATON

Obmo~no sre~anje gledali{kih skupin ob~in Bled, Bohinj in Radovljica Linhartova dvorana Radovljica, od 6. do 12. aprila 2006 kino Razstava v PREDSTAVE ZA OTROKE: ob 12.00: SGT[ Radovljica Otro{ki gledali{~e KINOSPORED APRIL 2006 romanti~na drama Petek, 7. aprila: Linhartovi ~uki Radovljica GORA BROKEBACK (134 min) ob 8.30: Fran Levstik: vojna drama ~etrtek, 20.4., ob 20.00 22. aprila praznujemo Dramski kroèk O[ prof. dr. J. MARTIN KRPAN ZADNJI DNEVI SOPHIE SCHOLL filmsko gledali{~e Plemlja Bled Dan zemlje in na Srednji Reìja: Mira Stu{ek (117 min) petek, 21.4., kino odpade @arko Petan: PET PEPELK sobota, 22.4., kino odpade ~etrtek, 13.4., ob 20.00 filmsko gostinski in turisti~ni {oli v Reìja: Meta Pazlar nedelja, 23.4., ob 18.00 in 20.00 gledali{~e Radovljici smo se odlo~ili, ob 10.00: zgodovinska drama da bomo 24. in 25. aprila z PGD Bohinjska ê{njica PREDSTAVE ZA ODRASLE: animirana fantazijska avantura LAHKO NO^ IN SRE^NO (93 min) dijaki organizirali razstavo Vika Grobov{ek: ÂROVNIK HOWL IN ~etrtek, 27.4., ob 20.00 LAHKO NO^, HUDOBA Petek, 7. aprila, ob 20.00: GIBLJIVI GRAD (119 min) filmsko gledali{~e na temo hrup. Predstavitve Reìja: Lucija Grm in Zdenka Dramska sekcija sobota, 15.4., ob 16.00 petek, 28.4., ob 20.00 bodo potekale od 9. do 13. ure. Dobravec kulturnega dru{tva Brezje nedelja, 16.4., ob 16.00 nedelja, 30.4., ob 20.00 Vladimir Levstik - Herbert Grün: ob 11.00: KASTELKA triler animirana komedija Vljudno vabljeni! Gledali{ki klub O[ prof. dr .J. (GADJE GNEZDO) SIRIANA (126 min) LEDENA DOBA 2 Aktiv naravoslovja petek, 28.4., ob 18.00 Plemlja Bled Reìja: Du{an Kocjan~i~ petek, 14.4., ob 20.00 Hans Christian sobota, 15.4., ob 18.00 sobota, 29.4., ob 16.00 in 18.00 nedelja, 30.4., ob 16.00 Andersen - Jani Kova~i~: Sobota, 8. aprila, ob 20.00: nedelja, 16.4., ob 20.20 PEPELKA NA Gledali{~e Bohinjska Bistrica druìnska komedija ZRNU GRAHA Georges Feydeau: biografska glasbena drama VELIKA DRU@INA, Reìja: Meta Pazlar BOLHA V U[ESU ALI HOJA PO ROBU (136 min) VELIKO SMEHA (94 min) KAPLJA ÊZ ROB sobota, 15.4., ob 20.10 sobota, 29.4., ob 20.00 PRIREDITVE APRIL 2006 Torek, 11. aprila: Reìja: Klemen Langus nedelja, 16.4., ob 18.00 nedelja, 30.4., ob 18.00 ob 9.00: 14. april 2006 ob 17.00 Dramski kroèk O[ Ribno Pridrùjemo si pravico do spremembe sporeda. za abonma in izven, vstopnina 700,00 SIT, predprodaja vstopnic v TIC Radovljica Alenka Bole Vrabec: Nedelja, 9. aprila, ob 17.00: Dramska skupina pri PGD GLASBENO GLEDALI[Ê ZADNJE SANKE MELITE OSOJNIK DEDKA MRAZA Bohinjska ê{njica PRAVLJICA O ZLATI RO@I Milica Novkovi}: Boris A. Novak: KAMEN ZA POD GLAVO Knji`nica Antona Tomaà Linharta Fantek Benjamin je neke no~i sanjal ~udovito V OZVEZDJU POSTELJE Reìja: Joè Sodja lepe sanje o zlati roì. Ko pa je odhajal v {olo, je namesto na doma~e dvori{~e stopil v gozd. Reìja: Alenka êh, Nu{a Poljanec Popoldanska predstava Vabimo na brane mladinske knjige in postavimo Iz kro{nje starega hrasta ga je poklicala Linhartovega TORKOVE VEÊRE nagradno vpra{anje. ê èlite sodelovati, kukavica in mu zaupala, da pozna pot do Otro{ka gledali{ka gledali{kega maratona APRIL 2006, vedno ob 19.30 vabljeni v knji`nico! zlate roè ... skupina KD Bohinjska Bela - za upokojence je vstop prost. Marjan Man~ek: 4.4. "Z MOTORJEM V PRETEKLOST PRIREDITVE OB Reìja in scenarij: Glasbeno gledali{~e - SIBIRIJA" Po neverjetni, 18.000 km dolgi Melite Osojnik; scenografija in lutke: PI[ÂNÊK PIK Nedelja, 9. aprila, ob 20.00: poti po Sibiriji nas bo ob diapozitivih popeljal MEDNARODNIH IN Metoda Postolski Ko{ir; glasba: Pergolesi, Reìja: Matija Kunstelj KD Rudija jedreti~a Ribno Miran JUVANÎ^. SLOVENSKIH DNEVIH Tegner, Mozart, Gretry, Mendelssohn; KNJIGE MEDNARODNI Dario Fo: besedila pesmi: Joè Humer; ob 10.30: DAN KNJIG ZA OTROKE izvaja: Melita Osojnik. PLESKARJI NIMAJO 11.4. "KAJ SKRIVA PODOBA LA^NEGA Lutkovni kroèk AFRI[KEGA OTROKA" O petih nepozabnih (2. APRIL) Predstava traja 40 minut. O[ prof. dr. J. Plemlja Bled SPOMINOV mesecih ìvljenja in dela pri plemenu Luo v Reìja: Rado Muàn majhni kenijski vasici Majiwa bosta predavala 31.3. - 1.4. "MEDNARODNI PROJEKT NO^ Z Primo` Suhodol~an: TUKAJ 21. april 2006 ob 20.00 STRA@I KAPITAN KLJUKA Anja in Peter RAD[EL. ANDERSENOM" Knji`nica A. T. Linharta Torek, 11. aprila, ob 20.00: za izven Mira Cajnko: (www.rad.sik.si) se je pridruìla knji`nicam v vstopnina 2.800,00 SIT 18.4. "MINERALI, ZDRAVJE, DUHOVNOST" KD Bohinjska Bela Evropi, ki na poseben na~in skupaj praznujejo GLEDALI[Ê KOPER PINKA PONKA SE POTEPA Predavanje o mineralih in njihovem delovanju Marc Camoleti: svetovni dan knjig za otroke in rojstni dan H. C. AGENCIJA ZA LOÎTVE Reìja: Elizabeta S. @nidar{i~ na ~loveka ter o programiranju kristalov in Turisti~ni podmladek LETEÊ ZAROÊNKE Andersena. Koordinator projekta je Knji`nica B. Avtor: Andrej Jela~in pravilni izbiri nakita bo v besedi in sliki pripravil Reìja: Katja Pegan Reìja: Lojze Ropret Bene{e Buchlovana na ê{kem (www.knihovn- Tadej PRETNER. Zvrst: Komedija O[ prof. dr. J. Plemlja Bled abbb.cz), sodelujemo pa knji`nice (in {ole) iz Sa{a Suhadolnik, Marina Sreda, 12. aprila, ob 20.00: 25.4. "STARODAVNE RADOVLJI[KE ê{ke, Slova{ke, Avstrije, Poljske in Slovenije. Kritike: Vuka{evi~, Andreja Urbanec: KD Bohinjska Bela UTRDBE" Radovljica preide ob koncu srednjega Joj, kako je ~utiti ènsko dominantnost /…/. A [KRAT BLEJKO VAS VABI Tone Partlji~: ÂJ ZA DVE veka iz trga v mesto in tedaj dobi tudi svoje sobota, 1.4., ob 9.00 "NO^ Z ANDERSENOM pride trenutek, ko se ènska dominacija spusti Reìja: Rado Muàn Reìja: Anton Kelbl obrambne naprave. Od vsega tega se je do danes - PREDSTAVITEV PROJEKTA" Ustvarjalost s trona, ko jo mo{ki v hipu zmeh~a, ko se iz bojevnice nenadoma izleè ljubeznivo in ohranilo bore malo, kar pa je ostalo, bo na pos- otrok ne pozna meja. Kaj in kako so ustvarjali v Vstopnice so v prodaji pol ure pred predstavami netkih prikazal in ~asovno opredelil Tine JARC. ne`no bitje. Da, da, v ljubezni vse ènske prej "No~i z Andersenom", vam bodo predstavili sami. ko slej popustimo. In da ne govorimo, kako pri blagajni Linhartove dvorane. ~etrtek, 20.4., ob 10.30 POGOVOR O KNJI- dobro je bilo to reìjsko narejeno. V po~asnem ves mesec "KAKO SMO PRE@IVELI NO^ Z gibu in pritajeni svetlobi. Da, ta prizor si velja GAH Vsak tretji ~etrtek se sre~ujemo in pogo- Vstopnina za posamezno predstavo je 500 tolarjev (2,086 EUR), cena za komplet {e enkrat ogledati. Skupaj z detajlom - varjamo o zanimivih novih in manj novih knji- ANDERSENOM" Razstava o prav posebni vstopnic za vse predstave je 2.000 tolarjev (8,346 EUR). rde~imi ~evlji z visokimi petami. gah, tokrat o avtobiografiji papeà Benedikta no~i, ki smo jo z otroki preìveli v knji`nici. Na otro{ke predstave je vstop prost. Majda Su{a, Primorske novice XVI. "Iz mojega ìvljenja". Vabljeni! ves mesec "NAGRADNA KRI@ANKA" Enigmatik Marjan STARE je posebej za na{e Nosilec, na katerem predstava stoji ali pade, je Organizatorji: OTRO[KE PRIREDITVE bralce sestavil kriànko na temo Andersenovih igralska sila, in zlasti ta plat je poglavitna Javni sklad rapublike Slovenije za kulturne dejavnosti ~etrtki ob 17.00 pravljic. Vabimo vse bralce, da kriànko re{ijo kvaliteta Agencije za lo~itve - v prvi vrsti po Javni sklad rapublike Slovenije za kulturne in jo do konca aprila oddajo v knji`nici. zaslugi Nata{e Ti~ Ralijan, katere komedijski turbo je v psihofizi~ni in glasovni prezenci dejavnosti - Obmo~na izpostava Radovljica 6.4. "9. LINHARTOV GLEDALI[KI Nagradno `rebanje bo 9.5.2006. MARATON". Ob 17. uri Vas vabimo na skupno silovit, jezikovno elasti~en in je del Zveza kulturnih dru{tev ob~in Bled, Bohinj in Radovljica improvizacijske igralske okretnosti. prireditev na{e knji`nice in Linhartovega 2.4. - 17.4. MEDNARODNI DAN KNJIG ZA Primo` Jesenko, Delo Ob~ina Radovljica gledali{kega maratona. V Linhartovi dvorani si OTROKE (2. APRIL) Slovenska sekcija IBBY Linhartova dvorana Radovljica boste lahko ogledali igrico za najmlaj{e S temo lo~itve, ki se slej ali prej (vsaj v mislih) je kandidirala pisateljico Deso MUCK, ilustra- gledalce. Dramska skupina Va{ki paglavci pri dotakne ve~ine poro~enih, obdelano na iskrivo PGD Bohinjska ê{njica bo uprizorila igrico torko Mojco OSOJNIK in prevajalca Vasjo humoren na~in, je predstava èbelj, zadet v glavo. Franeta PUNTARJA: "HRU[KE GOR, CERARJA za mednarodna priznanja IBBY Kristina Menih Mihali~, Ve~er HRU[KE DOL". Vstop je prost. Honour List (~astni seznam IBBY). Slovenska Duhovita zgodba, ki smo jo neko~ poznali v PRIREDITVE sekcija IBBY in Dru{tvo slovenskih pisateljev izvedbi avtorja in njegove soproge, je z Muzejev radovlji{ke ob~ine v letu 2006 petek, 7.4., ob 18.00 "OD LINHARTA, ORFFA sta predlagala akademsko slikarko in ilustra- druga~nimi reìjskimi prijemi, predvsem pa IN MOZARTA DO ABBE". U~enci delavnice torko Lilijano PRAPROTNIK ZUPANÎ^ za imenitnima igralcema pridobila sveìno, z MESTNI MUZEJ Musiké se bodo predstavili s kulturno-zabavn- literarno nagrado v spomin Astrid LINDGREN. ve~no temo o odnosu med mo{kim in ènsko, im programom, od najmlaj{ih do starej{ih, od - 24. april: @ivljenje Radovljice v Linhartovem ~asu (preda- Ob tej prilo`nosti smo pripravili razstavo nji- o prednostih poro~enega in samskega stanu prepevanja do igranja. pa delovala, kot bi bila napisana v~eraj, vanje etnologinje Nadje Gartner Lenac in publikacija) hovih nominiranih del, ki si jih lahko ogledate v knji`nici ali izposodite na dom. sposebej za novo koprsko gledali{~e. 13.4. "ZAKOPANA SKRIVNOST" (Nina Nata{a Ben~i~ Posega, Radio Koper Capodistria BERLEC). Pravlji~no uro za otroke, stare vsaj KOVA[KI MUZEJ 3 leta, bo pripravila Nina BERLEC. 2.4. - 17.4. MOJA NAJ SUPERKNJIGA Reìja: Katja Pegan - 31. marec: Razstava o baronu Juriju Vegi, znanstveniku, Razstava najljub{ih knjig za otroke po izboru Igrajo: Nata{a Ti~ Ralijan, Ga{per Ti~ izumitelju, vojaku in Linhartovem so{olcu v sodelovanju s 20.4. "POJMO IN IGRAJMO Z MENTORICA- mladih bralcev, tako na{e kot slovenskih knji`nic. MI DELAVNICE MUSIKÉ". Prepevali bomo Tehni{kim muzejem Slovenije 25. april 2006 ob 16.00 pesmice, spoznali kak{no novo in se u~ili petje 18.4. - 30.4. za izven spremljati z Orffovimi glasbili. Prireditev za SLOVENSKI DNEVI KNJIGE (18.-22. APRIL) vstopnine ni GALERIJA [IVÊVA HI[A otroke, starej{e od 3 let. SVETOVNI DAN KNJIGE (23. APRIL) KRAJEVNO ZDRU@ENJE ZZB NOB - 10. marec: Franc Be{ter, akademski slikar, razstava slik Ob svetovnem in slovenskih dnevih knjige Vas Ob 65-letnici ustanovitve OF in za~etka vs- 1.4. - 8.4 "PRIDITE IN SE NASMEJTE! " vabimo, da poseète po razstavljenih romanih taje èli KRAJEVNO ZDRU@ENJE ZZB NOB - 14. april: Figura v evropskem prostoru, razstava Iz zbirke {al, humoresk in anekdot, ki jih hrani- podariti {olski mladini filmsko predstavo slovenskih pisateljev, ki so iz{li v letu 2005. udeleèncev likovne kolonije Slovenija odprta mo na na{ih policah, smo jih nekaj zapisali na Franceta [tiglica za umetnost 2005 na Sinjem vrhu listi~e. Vabimo vas, da poseète po njih. NE JOÎ, PETER. ves mesec "SUPERKNJIGA" KNJI@NICA LESCE - 24. april: Likovnost v arhitekturi - delavnice Predlagajte svojo superknjigo, zgo{~enko, ves mesec "VELIKONO^NI ÂS" DVD … in poglejte, kaj predlagajo drugi! Razstava likovnih izdelkov u~encev iz oddelka po- 26. april 2006 ob 19.00 ves mesec "NAGRADNO VPRA[ANJE ZA dalj{anega bivanja 2. razredov devetletke O[ F. S. otvoritveni koncert Zaradi objektivnih razlogov si Muzeji radovlji{ke ob~ine pridrùjejo pravico do sprememb. CHOPINOV ZLATI PRSTAN OTROKE" Vsak mesec poi{~emo najbolj Fin`garja Lesce z u~iteljico Bojano NOVAK. stran 22 zadnja stran 3. marec 2006 Velika no~ - praznik vseh praznikov Veliko no~ praznujemo na za- ~etku pomladi, ko se skupaj z naravo prebuja tudi ~love{ko upan- je. Zaradi svoje vsebine je velika no~ za kristjane praznik vseh praznikov oziroma slovesnost sloves- nosti. Velika no~ je najve~ji, naj- pomembnej{i in najstarej{i kr{- ~anski praznik. Na veliko nedeljo se obhaja spomin na vstajenje Jezusa Kristusa, ki je po kr{~anskem verovanju s premaganjem smrti odre{il svet. S pepelni~no sredo se za~ne post, V soboto, 18. marca, je bila v verou~ni u~ilnici v ùpni{~u v Lescah delavni- ki traja do velike no~i. Ta ~as se ca, kje so otroci izdelovali papirnate roè. Take in podobne delavnice so v imenuje velikono~na doba ali ve- le{kem ùpni{~u ve~krat. Obi~ajno se jih udeleì od 20 do 30 otrok iz ni`jih likono~ni krog. Priprave na ve- razredov. Delavnice organizirajo star{i veroukarjev z gospodom ùpnikom in likono~no nedeljo so bile nekdaj v vsaki~ nekdo od njih delavnico tudi vodi. Tokrat je spretnost izdelovanja ro` kr{~anskem svetu namre~ dolgo- mladim nadebudneèm prikazala Polona Zupan Gra{i~. Povedala je, da je po trajne in zelo stroge. Celo kuhali poklicu oblikovalka, zato ima za tovrstno ustvarjanje poseben talent in smisel. so v drugih posodah kot obi~ajno, Stro{ke za nabavo materiala je tokrat pokrilo ùpni{~e. Roìce, izdelane z veliko prizadevanja in {e ve~ ljubezni, so bile podeljene mamam pri ma{i na materinski dan, v soboto, 25. marca. Otroci so jih razveselili tudi s kratko igri- [e nekaj zanimivosti co in pesmicami. (Ivanka Koro{ec) Velika no~ je premakljiv praznik in se obhaja prvo nedeljo po Jaj~ka brez zaj~ka. prvi spomladanski polni luni. Najzgodnej{i datum tega praz- zadnje ve~erje. Ta dan za tri dni gredo ljudje na izlet, re~ejo: "V Gregorjevo, ko se nika je lahko 22. marec, najpoz- utihnejo vsi cerkveni zvonovi, Emavs gremo!" Evangelij namre~ nej{i pa 25. april. Vseh datum- zvonci, zvon~ki in orgle. Na veli- govori, da je vstali Kristus {el na skih razli~ic je 35. Okrog velike ki petek, ko je Jezus umrl na kri- pot v Emavs. Sicer pa je to tudi pti~ki ènijo no~i se zvrsti vse cerkveno leto ù, je zapovedan strogi post. To je dan, ko so zlasti nekdaj hodili na s svojimi premakljivimi prazni- tudi edini dan v letu, ko v cerkvi obiske po pirhe, botri pa so obda- ki, ki zato od leta do leta spremi- ni ma{e. Na veliko soboto navse- njajo datum. Tako je pepelnica zgodaj zjutraj ùpnik pred cerkvi- vedno v sredo, 46 dni pred ve- jo blagoslovi ogenj in vodo. V~a- Od kod pisani pirhi? liko no~jo. Pust je vedno v to- sih je veljalo, da je morala gospo- Vse do 16. stoletja je bilo v rek, dan pred pepelnico. Od pe- dinja pri`gati ogenj z blagoslovno navadi, da so zemlji{ki gospo- pelnice do velike velike no~i je tle~o gobo. Vsa jedila naj bi se dje ravno za veliko no~ pobi- 40-dnevni post, ker na postne kuhala in pekla na tem ognju. Po- rali davek. Tudi jajca so bila nedelje ni postenja, ~eprav se poldne se blagoslovijo zna~ilne je- davek. Od Valvasorja imamo tako imenujejo. di: suho meso, ki pomeni Kristu- prvi podatek o pobarvanih jaj- sovo telo, rde~i pirhi so kaplje cih, ki so jih podarjali na ve- krvi, hren predstavlja èblje, poti- liko no~. Ob koncu 17. stoletja ponekod pa so si godci odvili stru- ca pa trnjevo krono. Na veliko ne- so torej poznali na Slovenskem ne, da se ne bi spozabili. Veliko- deljo zjutraj je slovesna vstajenska samo rde~e pobarvana jajca, no~ni ~as se imenuje pentekoste procesija, ki ji sledi velikono~ni kra{enja pa so se lotili {ele po- ali petdeseterodnevje, ki traja od druìnski zajtrk. V~asih so poskr- zneje, posebno se je raz{irilo velike no~i do binko{ti, praznika beli, da je nekaj ko{~kov blago- od srede 19. stoletja naprej. Svetega duha. slovljenega kruha dobila celo ì- Teden pred veliko no~jo se ime- vina. Kot slovesen katoli{ki praz- nuje veliki teden; za~ne se s cvet- nik je tudi velikono~ni ponedel- rovali svoje kr{~ence in birmance. no nedeljo, ko v cerkvi blagoslav- jek, v~asih pa je bil sopraznik tudi Veselo veliko no~ èlimo in naj ljajo v {ope ali butare povezano torek. Medtem ko na veliko ne- bo to praznik radosti, veselja in “Vu~ u vodó.” pomladansko zelenje. Na veliki deljo ostajajo ljudje doma, je veli- svetlobe v srcih. ~etrtek se spominjamo Kristusove ki ponedeljek dan za sprostitev. ê Ivanka Koro{ec Valentinovo, dan zaljubljencev na dilci. Danes so nekatere "bar- je vse bolj v ospredju. Nekateri ~ice" è prave umetnije, v obliki kraji se ne dajo. Sku{ajo ohraniti hi{, gradov, cerkev itd. @e po tra- star slovenski praznik, gregorje- diciji se je tudi tokrat zbralo ve- vo, dan, ko se pti~ki ènijo. liko {tevilo obiskovalcev, tako do- Svetovni dan knjige - 23. april V soboto, dan pred gregorjevim, ma~ih kot tujih. Prvo sliko o tem so v Kropi, kot è po dolgi tradi- dogodku je leta 1929 narisal Peter knjige nas opozarjajo tudi na ciji, spu{~ali razli~ne "bar~ice" po @mitek za knjigo Bo`ja sodba, ki pomembnost obvladovanja slo- vodi. Obi~aj sega kar nekaj stoletij jo je napisal dr. Joà Lavren~i~. venskega jezika in {iritve duhovne nazaj. Pri`gane plavajo~e "bar~i- "Menim, da je ta obi~aj tako za- kulture. Z idejo in geslom prire- ce" naj bi odganjale temo in ume- koreninjen, da bo ostal. Slovenci ditve "Podarimo knjigo" kot darilo tno svetlobo zamenjale z naravno imamo gregorjevo in ne valenti- se uvaja dan, ko naj bi vsakdo vsa- svetlobo. Ta obi~aj se je obdràl novo. Zakaj je dobro le nekaj, kemu, ki ga ima rad, podaril knji- predvsem v èbljarskih krajih. kar je tujega, kar je na{ega pa go. Ideja izvira iz Katalonije, kjer Tradicije nikoli niso prekinjali v ne. @elim si, da bi ta obi~aj dobil si ljudje na ta dan podarjajo knji- Kropi in v bli`nji Kamni Gorici. {e ve~jo tradicijo," je povedal Jo- go in cvet. Tudi tokrat so spustili ve~ kot sto è Erèn, vodi~ po Kova{kem mu- Slavnostnega mikrofona tudi "bar~ic", takih in druga~nih. Na zeju v Kropi, v preteklosti eden letos zagotovo ne bodo ob{le te`ke za~etku so bile "bar~ice" povsem glavnih za to prireditev. teme glede subvencij, slabe proda- preproste. Na coklju, na peharju, Matja` Klemenc je, nizkih naklad in nizkih avtor- skih honorarjev. [e preden se bodo odlo~ujo~i v kulturni politiki raz{li, bodo soglasni, da knjiga ni DOSTAVADOSTAVA le prodajno blago, ni ne kruh in ne Knjiga med najmlaj{e. mleko, imeti pa jo mora vendarle vsak, najprej za lastno du{o, po- KURILNEGAKURILNEGA Leta 1996 je UNESCO razglasil ranje bralnih navad med Slovenci. tem pa da z njo osre~i {e naj- 23. april za svetovni dan knjige. S tem, ko zalo`be nekoliko zniàjo bli`jega. ê ne gre druga~e, vsaj s OLJAOLJA Tega leta je bila tudi pri nas prvi~ cene knjige, se zve~a dostopnost popusti na svetovni dan knjige, organizirana enodnevna prireditev sicer dragih knjig. Z otro{kim pro- 23. aprila. v Ljubljani, nato pa se je raz{irila gramom in s sodelovanjem s {ola- Zaprte knjige mol~ijo, {ele od- Brezpla~ni telefon na tri, pet in celo na sedem dni (kar mi se dolgoro~no vzgajajo bralci prte nas u~ijo in odkrivajo lepoto, Laze 18a, je menda svetovni rekord). in {irijo bralne navade. S pogovori skrivnost, modrost. 4000 Kranj Namen prireditve Slovenski dne- in razli~nimi oddajami ter inter- 080 21 50 e-po{ta: [email protected] vi knjige je {irjenje in popularizi- vjuji v ~asopisih in na TV na temo Ivanka Koro{ec