Glasilo Občine Žužemberk Št. 52 Leto XIII. Zima 2013

Cerkev sv. Kancijana v Stavči vasi Foto: Slavko Mirtič 2 IZ NAŠE OBČINE zima 2013,

V znamenju komunalnega prispevka 24. seja občinskega sveta Občine Žužemberk

Tudi na tokratni seji občinskega berk Matjaža Župevca, Marico Ban da se le-ta zniža za najmanj 50% in tniki vroč žužemberški kostanj ko- sveta Občine Žužemberk, ki je bila in Vlada Kostevca. Razprava se je da se njihovo odplačevanje omogo- munalnega prispevka obravnavali 21. novembra, ni šlo brez razburljive razvnela pri točki, na kateri bi sve- či na 24 obrokov. Po besedah Blaža na nadaljevanju 24. seje. razprave pri nekaterih točkah dnev- tniki in svetnice razpravljali o zni- Malenška iz firme Espri, ki pripra- n Urednik nega reda. Žužemberški svetniki žanju komunalnega prispevka, pri- vlja sedanji odlok, je prav občinski so uvodoma potrdili Odlok o spre- šlo je do žaljivk, ob tem pa je župan svet sprejel odlok v takšni obliki in Zgodba o snemalnih napravah se membi odloka o proračunu občine Franc Škufca sejo kratko malo pre- ga lahko tudi spremeni. Spremeniti na sejah občinskega sveta nadalju- Žužemberk za leto 2013-rebalans kinil. Pobudo za znižanje komunal- pa ga bo potrebno po sprejetju OPN- je in povzroča nepotrebne zaplete, 1. Rebalans je bil potreben zaradi nega prispevka v občini je podpisalo ja (Občinskega prostorskega načrta), nesmiselna obtoževanja in prekini- spremenjenih pogojev in različnih 73 občank in občanov, civilni inici- ko bo potrebno pripraviti nov odlok. tve. Tako je bilo tudi na tej seji, ko je razlogov, ki so pripeljali, da letos ne ativi na čelu s podpisanima Juretom Povedal je tudi, da bodo občani, ki svetnik Albin Ljubo Jarc brez dovo- ljenja svetnikov in navzlic županovi bo možno realizirati določenih inve- Mirtičem in Robertom Resnikom so že prejeli odločbe in se nanje niso prekinitvi seje uporabljal snemalno sticij( Suhokranjski vodovod, kana- pa se je pridružila tudi opozicijska pritožili, plačali po dosedanjem od- napravo diktafon. lizacija Dvor in navezava na čistilno svetniška skupina Albin Ljubo Jarc, loku, kajti vse spremembe se upo- napravo, rekonstrukcija Tomaževega Jože Zupančič, Jože Jenkole, Iztok števajo vnaprej. Po besedah župana mostu itd.). Svetniki so v nadaljeva- Može, Franc Jarc in Genovefa Ma- Škufce s tem komunalnim prispev- Svetniki so s sklepom na prošnjo nju dopolnili Letni program dejav- ver. Civilna inciativa je dne 9. sep- kom občani plačajo le 17 % vrednosti VSV, eko investicije na turistični nosti gasilske službe za letošnje leto, tembra naslovila pobudo za zniža- naložbe, tako je plačanih okoli 70 % kmetiji, Sela pri Ajdovcu znižali za se seznanili z finančnim načrtom nje komunalnega prispevka, ker le-ta izdanih odločb, prav tako obravna- 70 % komunalni prispevek za gra- Knjižnice Mirana Jarca ter na tajnem predstavlja za občane veliko finanč- vajo in odobrijo prošnje za obročno dnjo 18-tih počitniških objektov za glasovanju izvolili v Svet OŠ Žužem- no breme. V pobudi so predlagali, odplačevanje. In kot kaže, bodo sve- kratkotrajno nastanitev. Čistilna naprava z novo navezavo na Dvor V občini Žužemberk so že letos pričeli s pomembno, okoli 563.000 evrov vredno investicijo za gradnjo kanalizacije naselja Dvor z navezavo na čistilno napravo v Žužemberku velikosti 3 tisoč populacijskih enot, ki je do sedaj obremenjena okoli 30 %.

» Pomemben projekt smo pripravljali že nekaj let, glede na pomisleke pa smo opravili tudi študijo o upravičenosti takšne investicije,« je ob podpisu pogodbe z novomeškim CGP –jem dejal žužemberški župan Franc Škufca in dodal, da bo tudi delovanje te čistilne naprave bolj ekonomično. Pogodbo sta 9. avgusta v Žužemberku podpisala žužemberški župan Franc Škufca in generalni direktor družbe CGP Marijan Prešeren. Z gradnjo in s samo pri- pravo projektov bo novomeško podjetje pričelo takoj, gradnja pa bo tekla tudi ob glavni prometni cesti Dvor-Žužemberk. Za izgradnjo okoli 3 km dolgega kanalizacijskega sistema s priključki in črpališči, na katere se bodo kasneje priključile ostale vasi, bodo porabili približno 563.000 evrov, kar 460.000 evrov pa je občina Žužemberk pridobila na razpisu od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo 310.000 evrov namenilo za pro- jekt že v letošnjem letu. Po izgradnji bo celotno infrastrukturo z objekti v upravljanje prevzela novomeška Komunala, ki že sedaj skrbi za nemoteno delovanje obstoječe čistilne naprave. n Urednik Foto: Slavko Mirtič zima 2013, IZ NAŠE OBČINE 3 BESEDA ŽUPANA NE SPREGLEJTE na projekta: Suhokranjski vodovod in jo energijo in predanost v dobro Tomažev most imamo že izbrana iz- Občine Žužemberk, podžupanu, Stran 5 vajalca, tako da le še čakamo odločbo direktorju občinske uprave, dru- Poročilo o s strani države o sofinanciranju. Pri- gim zaposlenim v občinski upra- čakujemo, da bomo začeli z gradnjo vi, svetnicam, svetnikom, drugim komunalnih v začetku leta 2014. Poleg naštetih predstavnikom delovnih teles, dru- projektov je za razvoj Občine in pri- štvom in posameznikom, kajti le zadevah hod novih investitorjev zelo pomem- skupaj nam bo uspelo. ben tudi sprejem OPN-ja(občinskega Prednovoletni čas je namenjen prostorskega načrta). družini in ljudem, ki jih imamo Vstopamo v leto negotovosti, a radi. Prav je, da si v tem obdobju kljub temu bomo morali pokazati več vzamemo več časa za najbližje, da veselja do življenja, več optimizma, se z njimi pogovarjamo, jim zna- Izteka se leto 2013, gospodarsko brez tarnanja, da je vse slabo. Vsak mo prisluhniti in jim povemo, da eno najtežjih let od osamosvojitve zase se mora odločiti, ali bo širil te- so oni smisel našega življenja. naprej. Prednovoletni čas je obi- mačne misli ali pa bo sprejel dejstvo, Naj vam na koncu vsem sku- čajno namenjen ocenjevanju pre- da so problemi zato, da se jih reši, ne paj zaželim vesel Božič in srečno teklega dela in oblikovanju ciljev za glede na to, kdo jih je ustvaril. Novo leto 2014 ter obilico zdravja prihodnost. Kljub krizi pa nimamo Ob tej priložnosti bi se rad zahva- in osebnega zadovoljstva! razlogov za pesimizem, saj je bilo lil vsem, ki kakorkoli vlagate svo- n Vaš župan Franc Škufca tudi v letošnjem letu izpeljanih kar nekaj projektov, veliko pa jih je še v pripravi. Spoštovani in cenjeni občani, V začetku leta smo v OŠ Žužem- Stran 14 berk prenovili kotlovnico na ener- getsko obnovljive vire. Na OŠ Prevo- prijatelji Občine Žužemberk Intervju dekan le smo zamenjali dotrajan parket. V Franc Vidmar okviru zaključne faze izgradnje hrb- Leto, ki se izteka je bilo polno negotovosti, a tudi upanja. teničnega omrežja GOŠO(optično širokopasovno omrežje) smo pre- Z optimizmom, smelostjo, pogumom in z veliko pozitivne dali namenu funkcijsko postajo. Izgradili smo I. fazo ceste Brezova energije vstopimo v novo leto 2014, v katerem Vam skupaj Reber-Prečna. Preostanek ceste bo s sodelavci občinske uprave in občinskega sveta želim obilo zgrajen predvidoma naslednje leto. Kanalizacija Dvor-Žužemberk se zdravja, delovnega elana ter poslovne in osebne sreče. aktivno izvaja in naj bi bila dokon- n Franc Škufca, župan Občine Žužemberk čana v letu 2014. Za zelo pomemb- Gradnja kanalizacije na Dvoru Stroji so zabrneli in pričela se je gradnja kanalizacije iz stvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Hkrati Ob- vasi Dvor z navezavo na čistilno napravo v Žužemberku. čina Žužemberk načrtuje projekt gradnje gravitacijskih S tem tlačnim kanalom, ki teče večinoma ob glavni regi- fekalnih kanalov, ki bodo očistili vodo, izkoristili tlačni Stran 15 onalni cesti, bo omogočeno, da se bodo zbrane odpadne vod in maksimalno izkoristili obstoječo čistilno napra- vode z Dvora in okolice črpale v centralno čistilno na- vo v Žužemberku. Podjetnik Stane pravo v Žužemberku, ki ima dovolj kapacitet. n Urednik Foto: Slavko Mirtič Z zagonom sistema bo hkrati odpadla tudi manjša Novinc, KGN d.o.o. čistilna naprava pri podružnični šoli Dvor. Po podpisu pogodbe med Občino Žužemberk in CGP Novo mesto v začetku oktobra je pogodbena vrednost del 563.000 evrov, od tega bo kar 460.000 evrov prispevalo Ministr-

Obveščamo vas, da bo Javni razpis za sofinancira- nje programov invalidskih, humanitarnih, kmetij- skih, upokojenskih, kulturnih, športnih, turističnih in ostalih društev, klubov, združenj in zvez v občini Žužemberk, objavljen na internetni strani Občine Žužemberk v začetku leta 2014. n Občinska uprava občine Žužemberk 4 IZ NAŠE OBČINE zima 2013, Jacques Gros Direktor Občinske uprave Občine Žužemberk

Se lahko kratko predstavite. temu je verjetno v tem, da smo ui- Kakšna je vaša dosedanja po- grana ekipa in da se s sodelavci do- klicna pot? bro razumemo. Svojo poklicno pot sem začel v gospodarski družbi, ki se ukvarja z Kako potekajo pogovori, se- mobilnimi komunikacijami, v nada- stanki (kolegij) z vašimi po- ljevanju sem delal v zavarovalništvu, drejenimi in kako z župa- nazadnje, pred nastopom funkcije, pa nom? sem delal v odvetniški pisarni. Kolegije s sodelavci imamo takrat, ko se pokažejo potrebe, drugače pa se Odločilni kriteriji za vaš izbor trudimo, da zadeve rešujemo sproti. direktorja Občinske uprave Menim, da je potrebno reševati za- občine Žužemberk 1. julija deve sproti in nisem pristaš sestan- 2012 so bili poznavanje lokal- kovanja. Z županom pa vsak dan ne samouprave in pristojnosti pregledava tekoče zadeve in določi- organov občine, poznavanje va prioritete ter se dogovoriva, kdo zakonodaje o lokalni samo- bo nalogo opravil. upravi, delovne izkušnje in kreativnost. Ste zadovoljni z Vam je kdaj kaj malega žal, da dosedanjim delom? ste skočili v bazen z dokaj Vedno je težko objektivno oceniti plitko vodo? svoje delo, vendar menim, da kljub Načeloma sem zadovoljen, da sem majhni občinski upravi uspešno opra- se odločil za to funkcijo, ker rad po- vljamo svoje poslanstvo in se vsako- magam ljudem in naredim kaj ko- Foto: S. Mirtič dnevno trudimo, da bi svoje delo še ristnega za skupno dobro. Mislim izboljšali. Moje delo je zelo raznoliko tudi, da se da z dobro voljo narediti dnje leto, I. faza ceste Brezova Reber seje Občinskega sveta. Tudi dela na in nikoli ne veš, kaj bo prinesel nov veliko, kljub temu, da naša ekipa ni –Prečna je končana. projektih ne bo zmanjkalo, tako da dan. Glede na to, da predstavljamo številčna. Moti me le to, da je še ve- nas čaka še pester december. servis za občane, se trudimo, da bi dno nekaj ljudi, ki bi radi na vsak Za vami je že več sej občinske- vsakemu pomagali, če je le možno. način ovirali naše delo, namesto da ga sveta, ki povečini dvigajo Katere so vaše prioritete dela in Včasih opravimo tudi kakšno delo, bi stopili skupaj in tako prispevali k precej prahu. Stanje in nivo katere projekte si želite ude- ki ne sodi v naš delokrog. Na koncu boljši družbi. Dobro je le to, da so v razpravljalcev je vse prej kot janjiti v prihodnjem letu? je pomembno le, da je stranka za- manjšini in da je še vedno veliko lju- vzorno. Kakšno je vaše mne- V naslednjem letu si želim, da bi: dovoljna. di dobre volje. nje o hramu suhokranjske de- pričeli z gradnjo Suhokranjskega vo- mokracije in pričakovanja o dovoda, Tomaževega mostu, dokon- Kot direktor ste zadolženi za Ste v tem enoletnem obdobju delu Občinskega sveta? čali Kanalizacijo Dvor-Žužemberk, organiziranje občinske upra- dobili občutek v kakšnem sta- Nivo dialoga na sejah Občinskega dokončali II. fazo ceste Brezova Re- ve kot učinkovitega servisa nju je Občina Žužemberk, ko- sveta Občine Žužemberk res ni na za- ber-Prečna in sprejeli OPN za Obči- občanom in za učinkovito iz- liko projektov je vse v teku in vidljivi ravni. Kljub temu, da je spre- no Žužemberk. Prioritete bodo pred- polnjevanje občinskih nalog. v kateri fazi izvajanja so? jet Kodeks obnašanja in da so tudi v vsem na zgoraj naštetih projektih. Kako vam to uspeva ob soraz- Po mojem mnenju je Občina Žu- Poslovniku predvidene sankcije za Sprejem OPN-ja bo pozitivno vplival merno majhni upravi? žemberk v zelo dobrem stanju, saj se kršitve reda na seji ter da župan in tudi na demografskem področju. Zelo Ena težjih nalog je zadostiti vsem je v zadnjih letih ogromno naredilo določeni svetniki nenehno opozarjajo pomembna naloga bo tudi iskanje zahtevam, ki jih predstavlja nenehno za razvoj Občine. Mišljene so pred- na dostojno vedenje, so seje še vedno investitorjev, ki bodo priskrbeli tako spreminjajoča se zakonodaja, glede vsem investicije v infrastrukturo: dostikrat na meji incidenta. Po mo- potrebna delovna mesta v Občini. na našo kadrovsko omejenost. Veli- ceste, vodovodi, kanalizacija, javna jem mišljenju je to posledica stanja Naj povem, da nam dela zlepa ne bo ko časa in energije posvečamo pro- razsvetljava. Poleg opravljenih pro- duha nekaterih svetnikov, ki potem, zmanjkalo in da se bomo z občinsko jektom, ki jih vodimo z namenom, da jektov je v teku kar nekaj projektov, ko ne obvelja njihova, posežejo po upravo trudili, da bomo izpeljali čim bi izboljšali kvaliteto bivanja v naši ki so se začeli, oziroma se bodo za- zmerljivkah, žaljivkah in povišanih več projektov za dobrobit naših obča- Občini. Poleg rednih nalog imamo čeli v kratkem. Najpomembnejši od tonih glasu. nov in da se ne bomo pustili ustaviti s ogromno dela s posredovanjem in- teh projektov so: Suhokranjski vo- strani določenih posameznikov, ki po- formacij javnega značaja, odgovar- dovod, Tomažev most, Kanalizacija Tudi mesec december bo pe- skušajo preprečit vsak projekt s tem, janjem na dopise različnih državnih Dvor-Žužemberk, Cesta Brezova Re- ster. Kaj lahko Žužemberk in ko pišejo prijave in pošiljajo dopise na institucij, ki jim določeni člani svetni- ber-Prečna in še nekateri drugi. Pri prebivalci občine pričakujejo državne inštitucije. ške skupine pri Občinskem svetu Ob- projektih Suhokranjski vodovod in v času do novega leta? Na koncu bi želel voščiti blago- čine Žužemberk posredujejo prijave. Tomažev most čakamo le še odločbo V času do novega leta bo še veliko slovljen Božić in srečno Novo leto Kljub temu, da smo majhni, nam za o sofinanciranju s strani države, Ka- kulturnih in božično-novoletnih pri- 2014 vsem občanom in prijateljem enkrat še uspeva opraviti vse naloge, nalizacija Dvor-Žužemberk se inten- reditev. Poskrbljeno bo tudi za naj- Občine Žužemberk. katere sodijo v naš delokrog. Razlog zivno izvaja in bo dokončana nasle- mlajše. Čaka nas še nadaljevanje 24. n Urednik zima 2013, IZ NAŠE OBČINE 5 Poročilo o komunalnih zadevah december 2013

Zdaj pa še opozorilo za vse, ki ste pred cca 6 Spoštovane občanke in občani! meseci dobili obvestilo s strani Komunale, da se Tole poročilo bo eno najkrajših kvartalnih poročil po pozicijah do sedaj. Vzrok je lahko priključite na fekalni kanal. Obvestilo je seveda stanje na projektih infrastrukture. Tako Suhokranjski vodovod kot Tomažev bilo poslano priporočeno, s povratnico. Prevzeli most imamo projektno rešena in izbrana izvajalca. Vendar ni in ni denarja s strani so ga vsi naslovniki. Naj ta odstavek zveni kakor države oz. posredno iz EU. Zaradi tega je občinski svet potrdil rebalans proračuna kakšna grožnja ali šiba božja. Pomemben mi je za 2013 in s tem znižal sredstva tako na prihodkovni, kot na odhodkovni strani. le učinek, da se vsi občani zavedate, da se je treba Oba projekta s tem prestavljamo v 2014. Upamo, da na začetek leta. ravnati po odlokih, na osnovi katerih so pritožbe seveda možne, vendar v zapisanih rokih! Zelo po- membno je tudi to, da v primeru posega medob- Kljub hudi finančni krizi smo uspeli zaključiti PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA FEKALNI KANAL činskega inšpektorja v razmerje občan – občina planirani del ceste na Brezovi Rebri in aktivirati pomeni, da bo predpisana kazen 100% izvršena. projekt fekalnega kanala Dvor – CČN ŽBK. Zaradi znanih zapletov na zadnji, prekinjeni seji Zato si ne dovolite, da vse po vrsti ignorirate, se Da pa poročilo le ne bo čisto kratko, pa ob- občinskega sveta, se situacija glede komunalnega indolentno in nespodobno obnašate, navsezadnje delajmo tri teme. Ena je trenutno zelo aktualna prispevka ni kaj dosti zbistrila. Nekaj je vendar- pa to »pošteno« plačate. In to s svojim denarjem. , druga bo kmalu, tretja pa takoj za njo… Napi- le jasno. Namreč nekakšno vračanje že vplačanih Pa še izvršiti morate dejanje. Na primer priklju- sal bom nekaj zadev okrog plačila »komunalca« sredstev občanov na račun občine, na osnovi ve- ček na fekalni vod, ker je zakonsko obvezen. ob priključitvi objekta na fekalni kanal, cenah ljavnega odloka in s tem veljavne odločbe, je ne- komunalnih storitev in kontroliranem ločeva- mogoče realizirati kar takoj in preprosto. Zadevo Tako mi je zadnjič glasno in veselo razlagal nju odpadkov. bi lahko razveljavile le najvišje stopnje sodišč. Ven- znanec, kako je, frajer, zadnjič na cesti policaja Večini občanov je samoumevno, da nekdo od- dar pod pogojem, da so vsi dokumenti pravnofor- maltretiral, ga zasramoval, mu še malo sorodni- važa smeti, da imamo kanalizacijo in na pipi čisto malno neustrezni oziroma nezakoniti, kar pa sem ke preklel itd…Pa ga le vprašam, če ga je to ve- pitno vodo. Vse to nam mora zagotavljati lokalna že demantiral. Če bi bilo drugače, bi izgledalo tako, selje kaj stalo. Precej bolj tiho pove, da 250 EUR, skupnost, seveda s pomočjo komunalnih podjetij. kot da bi po koncu nogometne tekme spremenili če plača v nekaj dneh, drugače pa 500. Drag hec, Zadeve morajo delovati dan za dnem. 24 ur. Ali pravila in bi vse gole razveljavili in vse žoge, ki so povem in on mi še bolj tiho pritrdi. Ne vem, kam ste kdaj pomislili, da ti sistemi nebi delovali? Ali letele mimo gola, uveljavili kot dosežene točke. vraga mu je zginila korajža? ste kdaj pomislili, kdo vse to plača? Ti dve vpra- Ali si predstavljate reakcijo igralcev? Dejstvo je, da smo naselje Žužemberk skoraj- šanji sta enostavni in hkrati težki. Odgovorimo Podoben odziv bi bil pri naših občanih. Dejstvo da opremili s fekalnimi kanali, da nam centralna le na zadnjega. Vedno in povsod plača porabnik je, da je v zadnjem sklopu priključevanja objektov čistilna naprava (CČN) deluje brezhibno in da oziroma povzročitelj. Na prvo vprašanje si boste na fekalni kanal priključek realiziralo že čez 80% že gradimo tlačni vod od Dvora do CČN ŽBK, lahko odgovorili sami, če bo v prihodnje prišlo lastnikov. Dejstvo je tudi, da je naša občina z vi- ki bo omogočil odvajanje in čiščenje odpadnih do kolapsa katerega od navedenih sistemov. Za- šino komunalnega prispevka v sredini primerlji- voda z Dvora in vseh bližnjih vasi. Relativno hi- gotavljam vam, da ne bo prijazno… ve lestvice dolenjskih občin. Če torej ne moremo tro se bližamo cilju, da vse odpadne komunalne vode prečistimo pred izpustom v Krko. Zaključil Posebej moram poudariti, da v celotnem za- kar tako znižati komunalnega prispevka za nazaj, bi z željo, da se pristojni občinski organi dobro pisu ni nikakršnih namigovanj, obtoževanj po- ampak ga občinski svet lahko zniža le za naprej, bi seznanijo s predmetom, o katerem se dogovarja sameznih občanov, občinskih organov oz. njiho- v tem primeru »ta priden« občan, ki je že plačali in odloča. Odločitve na ho-ruk niso nikoli dobre vih članov, civilnih iniciativ, opozicijske svetniške npr. 2.500 EUR, na naslednjem jašku, pa bi se po in imajo kasneje dolge opletajoče repe, ki se jih skupine itd…Poskušam navajati le gola dejstva, ki znižanju prispevka priključil sosed za 400 EUR. imajo za osnovo tehnično znanje in ne trenutne je težko znebiti. Zelo primerno in enakomerno !!! Verjetno bi prvi pop politike. Navedene primerjave dejanj služijo občan upravičeno zahteval odgovornost tistih, ki le in samo v prid razumevanju problema. Nikakor CENE KOMUNALNIH STORITEV bi tako čudno zadevo zakuhali. ne razumite tega zapisa kot kakršnokoli sugestijo Jasno je, da je danes strošek od 1.000 pa do odločevalcem na lokalni ravni. Je pa prav, da so Obvezne gospodarske javne službe varstva oko- 2.500 EUR hudo velik zalogaj za vsakega izmed (ste) z zadevami seznanjeni, da vemo o čem se lja (preprosto povedano: KOMUNALA), ki jih nas. Jasno je tudi, da občani s komunalnim pri- pogovarjamo, da poznamo tudi mejne vrednosti mora zagotavljati lokalna skupnost - občina, so: predmetov, ki se obravnavajo. Če močno preti- spevkom prispevamo cca 17% denarja pri inve- - VODOVOD: oskrba s pitno vodo ravam, ne moremo se pogovarjati, da bo pri nas sticiji v odvajanje in čiščenje odpadne komunalne - FEKALNA KANALIZACIJA: odvajanje in cesta široka 1 meter, če vsi standardi govorijo, da vode. Razlika se krije iz proračuna občine, kjer so čiščenje komunalne odpadne in padavinske je minimalna širina 3 metre. seveda tudi naša sredstva in delno iz nepovratnih vode sredstev RS in EU. Organi občine (ne občinarji!) - KOMUNALNI ODPADKI: zbiranje in prevoz Zadnjič se je namreč zgodil sestanek na terenu so se dogovorili - sklenili, da se »komunalc« lahko komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov in potem še debata in zapisnik v prostoru, ki se plača v največ 10 mesečnih obrokih, kar je naj- predelave ali odstranjevanja odpadkov. ga je udeležilo enormno število inšpektorjev, in več, kar lahko organi občine storijo za ublažitev to na državnem nivoju. Zadeva je trajala krepke finančnega stanja tangiranih občanov. Vse ostalo Vsa komunalna dejavnost je na občini urejena 4 ure. In ugotovitve? Meteorna voda s ceste teče so socialne kategorije in pomoči. z odloki in pravilniki, ki morajo biti v skladu z za- po bregu navzdol. Je in bo. In še zaključek: za to Neprestano spominjanje, da je bil »komunalec« koni, uredbami in ostalimi akti tako RS kot EU. ugotovitev se je porabilo cca 60 ur (15 ljudi po 4 včasih le 1.000 EUR na objekt, ne glede na njegovo Drug pomemben podatek je, da je vsa infra- ure), v glavnem univerzitetno izobraženega ka- velikost, je sicer dejstvo. Tudi to je res, da so bila struktura na vseh treh področjih v lasti občine, dra, da o kilometrini in na poti izgubljenih urah včasih upoštevana vlaganja v infrastrukturo ob- pravilneje vseh občanov v občini. Če torej zaž- ne govorimo. Prepričan sem, da smo s tem vsaj čine. Res pa je tudi, da še malo prej »komunalca« gete zabojnik za smeti, ste ga zažgali sebi… Če za pol odstotne točke presegli nivo dela državne sploh ni bilo, ker pač ničesar ni bilo. Tudi policaji namerno odtrgate hidrant, ste ga uničili sebi. Če uprave glede na primerljivo afriško deželo Ga- nam vozniške še donedavna niso vzeli, pa čeprav kradete vodo iz hidranta, jo kradete sebi, pred- bon. Marsikateri grčav krajnški kmet bi rekel le: smo se iz zidanice strkljali v avto, doma pa zlili v vsem pa tudi drugim občanom, ki posredno pla- »Za zjokat! S čim se ti ljudje ukvarjajo!« hišo. Danes je zgodba popolnoma drugačna. čujejo vašo nepoštenost. 6 IZ NAŠE OBČINE zima 2013,

Tretji podatek pa je, da ima občina sklenjeno LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV postavljen, da za nami itak ne bo nikogar in konč- pogodbo z javnim podjetjem, to je KOMUNALA no, le kdo bo spoštoval 10 božjih zapovedi ali Bog Novo mesto, ki torej pogodbeno za nas opravlja vsa Področje zbiranja in odvoza komunalnih od- ne daj, zakone ali recimo neke »bedne« občinske dela na tem področju. Občina je tudi delni lastnik padkov iz gospodinjstev imamo zgledno ureje- odloke. Skoraj nihče. Nič čudnega. Le ozrite se na tega podjetja in nadzira njegovo delovanje preko no. Jasno pa je, da bi se morala še marsikatera katero izmed naših vinskih goric. Približno pol nadzornega sveta in sveta županov. Enaka zgodba zadeva popraviti, izboljšati in v vsakem primeru je črnih gradenj. Brez potrebne dokumentacije, se ponovi z odlagališčem odpadkov CeROD-om. tudi poceniti. načrtov, potrebnih dovoljenj… Spet nič čudnega. Cene komunalnih storitev so vsakomesečno Naš Zbirno-reciklažni center zelo dobro funk- Država se na tem področju obnaša popolnoma breme občanom in končno tudi pravnim osebam, cionira že nekaj let. Pohvaliti moram OŠ Žužem- narobe in navsezadnje kaznuje poštenega inve- tovarnam in privatnikom. Vendar si ne moremo berk, s katero vsako leto z učenci nižjih razredov stitorja, ki spoštuje veljavne akte, na koncu kon- predstavljati, da bi danes živeli brez dokaj eno- organiziramo učno uro v samem centru. Učenci cev pa nagradi tistega, ki se državi smeje v brk. stavnega elementa na vasi: ZABOJNIKA za smeti, so zainteresirani in delno že poznajo situacijo. Naj navedem še dejanski primer: investitor zgra- kot ga preprosto imenujemo. Kam bi z odpadki, Svoja dodatna znanja pa pridno prenesejo domov. di lepo novo hišo, krasen ribnik, še lepši bazen, če zadeve ne bi funkcionirale tako kot zdaj? Ga- Dobro bi bilo, če bi podobne akcije organizirali vse skupaj ogradi z visokim betonskim zidom, rantirano bi se zadušili v smeteh. Vse to pa sta- še npr. z 8. ali 9. razredom. uzurpira javno zemljišče, zapira javno pot itd… ne nekaj denarja, kajti osnovno vodilo je, da vse EKO otoki, kot imenujemo mini zbirne centre vse na črno. Ob postopku legalizacije vseh črnih plača tisti, ki smeti in odpadno vodo ustvarja in po vaseh, ki jih sestavljajo različnim odpadkom objektov pa so krivci s strani črnograditelja našteti tisti, ki čisto pitno vodo porablja. Koliko je katera določeni zabojniki, tudi opravljajo svojo funkci- v približno tem zaporedju: Sosed me je prijavil! usluga vredna, je debata brez konca. Vendarle se jo. Težave okrog zabojnikov so standardne. Okrog Občina me je prijavila, zdaj mi pa še neke pogoje cena formira in uporablja, torej plačuje. Večino njih običajno eni in isti uporabniki razmetavajo postavlja, češ da brani javno dobro!? Banda ob- plačamo občani sami, delno pa se računi krijejo odpadke, puščajo odprte pokrove, le-te še polo- činska, inšpekcijska, upravna in državna! A zdaj iz proračuna, kjer pa je tudi naš denar. Ker ga po- mijo, če imajo ravno čas, vroč pepel stresejo v bom moral še kazni plačati? A jaz da sem kriv?! rabimo za subvencioniranje občanov, ga zmanjka plastični zabojnik, pa potem pravijo, le kdo bi to Ne! To pa ne! Zadeve so še bolj pestre (pogosto za druge, tudi pomembne projekte. bil…..in tako naprej. Glavni problem pri zbiranju se omenjajo različni organi, sočne kletvice), am- V cene uslug komunalnih storitev se je do sedaj odpadkov na EKO otokih pa je vsekakor pravilno pak bi jih lektor ali urednik zagotovo ven vrgel, vpletalo pristojno ministrstvo, ki je predlog cen ločevanje. Že sami zabojniki so s specifično barvo ker zaradi kulturnih in etičnih standardov niso potrdilo ali pa ne. V določenih obdobjih so bile pokrovov, razlagalnimi nalepkami in specialno za v ta časopis. Zadeve se bodo morale spreme- cene tudi »zamrznjene«. Zdaj pa pozor! Navajam oblikovanimi vstopnimi odprtinami na pokrovu niti. Tudi na področju odpadkov. vam namreč uredbo vlade, ki velja od 1.1.2013 in narejeni tako, da je vsakemu laiku jasno, kaj naj Nov odlok bo verjetno potrebno uveljaviti z se imenuje »Uredba o metodologiji za oblikova- kam odloži. To pa se začne težava, če odpadkov ne zelo intenzivnim osveščanjem, predvsem mla- nje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih sortiramo že doma. Prinesti vse zmešano do EKO dih in najmlajših občanov – naših šolarjev. Seve- javnih služb varstva okolja«. Dodatno je bila spre- otoka in tam razvrščati je velik problem. Skoraj da tudi starejši ne smemo biti nedostopni do in- jeta še ena uredba o dopolnitvi omenjene uredbe, nemogoče. Zato je potrebno odpadke pripraviti formacij, ki jih prejemate s strani Komunale ali ki govori le o tem, da če pristojni občinski organ – ločiti doma, takoj ko nastanejo. občine. Opozoriti je potrebno, da bodo pristopi k (občinski svet) dvigne ceno za več kot 130%, mora Če se ne bomo naučili striktno ločenega zbira- vzpostavitvi reda na področju zbiranja in ločeva- dobiti soglasje ministrstva. V nasprotnem pa se nja odpadkov, bo cena zbiranja, odvoza, sortiranja nja odpadkov dokaj rigorozni. Da so tudi predpi- država ne bo več spuščala na regulativo cen ko- in končno še odlaganja ostankov tako narasla, da sane kazni v višini več sto evrov. Ko nas enkrat in- munalnih storitev. Le-te bodo torej v pristojnosti zadeva ne bo vzdržna. Doseči moramo, da bomo špektor zaloti, da ravnamo v nasprotju z veljavnim občine in komunale. točno in pravilno ločeno zbirali odpadke, da bo odlokom, je kazen predpisana in izterljiva. Na osnovi uredbe bo, v našem primeru Komu- mešanih odpadkov minimalen delež in da bodo Na nas, posameznikih, je torej vsa odgovornost nala Novo mesto, izdelala »Elaborat o oblikovanju odvozi odpadkov na daljše časovno obdobje. in res se moramo potruditi, da ne bomo s »taza- cen« za posamezen del (voda, kanalizacija, od- Samo tako bomo ceno stabilizirali ali celo zniža- dno« podrli, kar smo z glavo naredili. Škoda je padki). Elaborat bo jasno pokazal lastno ceno za li. Kakšnih hudih prihrankov na osnovi ločeno razmišljati o znižanju cen, če ne bomo naredili posamezni del, na občinskem svetu pa je naloga, zbranih odpadkov, ki se lahko predelujejo nazaj nič na sistemu. Nič drugega nam namreč nižjih da predlagane izračunane cene potrdi. Občinski v surovine, v kratkem ne smemo pričakovati. Ne- cen ne bo prineslo. svet lahko hkrati predvidi, koliko bo od potrjene kakšno govorjenje na pamet, da so v teh odpadkih cene plačeval posamezni uporabnik in koliko bo skriti milijoni EUR, je navaden čvek. Samo en de- FEKALNA KANALIZACIJA znašala subvencija iz občinskega proračuna. Do- tajl: Pridelava stekla iz rude (kremen) je cenejša kler bo seveda to pokrivanje zakonsko omogoče- kot iz zbranega odpadnega stekla. no. Vsi člani občinskih organov bi se morali zelo S tem ni rečeno, da občina ne prodaja zbranih PROJEKT TLAČNI FEKALNI KANAL DVOR – CČN potruditi in se podrobno podučiti o celotnem po- in ločenih odpadkov iz našega ZRC. Prodajamo ŽUŽEMBERK stopku oblikovanja cen, da bi se na koncu lahko papir, lesne odpadke, železo in barvne kovine. Stanje projekta: kompetentno odločali in tudi odločili. Druga resnica pa je, da prodamo vse navedeno, - Dela se izvajajo po planu. Cene komunalnih storitev za naše občane so česar nam ne ukradejo. Kradejo pa tedensko, če - Opozoriti vas moramo, da bo kar nekaj časa trenutno kar precej subvencionirane. Težko je že ne dnevno. Kdo krade? Podatke ima policija in na državni cesti Žužemberk - Dvor polovična reči, kako naprej. Dejstvo je, da se lahko odloča velikooooo tudi sodnija. Če jih bom jaz obeloda- zapora cestišča na določenih odsekih. Prosimo le v danih okvirih in ne izven njih. Ne moremo nil, bom nestrpnež, če ne celo rasist. za upoštevanje opozoril in začasnih novih pro- torej govoriti, da je kubik vode na pipi vreden V letu 2014 moramo nujno sprejeti nov občin- metnih znakov. 0,50 EUR, če je predlagana lastna cena definirana ski odlok o sistemski ureditvi masnega toka ko- - Za izredno dobro informiranost vseh pomemb- v mejah okrog 2 EUR. Ne smemo reči, da bodo munalnih odpadkov. Zdaj smo prispeli k bistvu nih inštitucij v Sloveniji je ponovno poskrbel en storitve zastonj, ne moremo pa z vsem bremeniti zgodbe. Vsak odlok ima namreč v svoji vsebini naš zaskrbljeni občan, podpisan z »Dvorjan«, uporabnike in ničesar narediti na racionalizaciji tudi kazenske sankcije, ki jih na lokalni ravni iz- anonimnež, ki je na ministrstva, računsko so- in s tem na pocenitvi uslug. Za dosego dobrega re- vršuje občinska inšpekcija, ki jo plačujemo. Kdo? dišče, razne druge državne službe, policijo, to- zultata bo potrebno prehoditi trnovo pot. Zato pa Vsi občani. Verjemite mi, ne poznam inšpektorja, žilstvo itd… poslal pismo, seveda anonimno, je dobro, da so pripravljavci in odločevalci obuti v ki bi delal na zrak… da je s projektom vse narobe, da morajo takoj dobro »obutev«. Če bodo šli na pot »bosi«, torej Ljudje, taki kot smo, naj mi redke izjeme opro- in nujno vsi v kontrolo tako občine kot izvajal- nepodučeni in neoboroženi z vsemi potrebnimi stijo, se obnašamo pač kot ljudje znamo. Brezbri- ca itd… Dobili smo pismo s strani Ministrstva podatki, bo to »misija nemogoče«. žno, slabše kot živali, kot da je ta svet samo za nas za gospodarstvo, ki nam nepovratno financira zima 2013, IZ NAŠE OBČINE 7

dotični projekt v vrednosti 453.800,00 EUR, da projekta bo na prioritetni listi, ki ji lahko rečemo - Prva faza projekta je zaključena. Moramo se jim sporočimo naše mnenje glede anonimne tudi čakalna lista, do zagotovitve sredstev. pohvaliti, da nam je splošen profil prometnice prijave. Težko je bilo karkoli komentirati, ker uspel nad pričakovanji. Dela in kvaliteta del so ministrstvo že po pogodbi obveščamo o poteku PROJEKT AGLOMERACIJ V OBČINI bila neprestano nadzorovana. projekta in o porabi denarja. Še težje pa je pova- Komunala Novo mesto nam je v novembru - Druga faza, ki obsega širitev preostalega ma- biti anonimneža, da si osebno, pri belem dnevu, 2013 predala izdelani projekt odvajanja in čišče- kadamskega cestišča v dolžini cca 600 m, polo- ogleda vso papirno dokumentacijo in delo na nja komunalnih odpadnih voda v občini. žitev osnovnega asfalta na tej dolžini in finega terenu in se prepriča, da res ni potrebno obre- Projekt je dobro izdelan in bo temelj za vse na- sloja asfalta po celotni dolžini trase ceste v naši menjevati eminentnih institucij, ker naj bi in daljnje planiranje na področju odpadnih voda. občini, naj bi se realizirala v letu 2014. tudi morajo početi vse kaj drugega, kot izvajati že predpisane in izvedene kontrole projektov. CESTNA INFRASTRUKTURA Občina Žužemberk PROJEKT FEKALNI KANAL DVOR – črpališče OBČINSKE CESTE Koordinator: Izvedli bomo javno naročilo za izdelavo projek- n Martin Grčar, inž. kom. ta in pridobitev gradbenega dovoljenja. Izvedba CESTA BREZOVA REBER – PREČNA [email protected] Makadama kmalu konec? Cesta Brezova Reber- Prečna sodi med najpomembnejše odseke cest v makadamski izvedbi, ki kliče po rekonstrukciji in asfaltni prevleki. To je večletna želja prebivalcev ajdovške planote v občini Žužemberk, ki bi na račun te bližnjice z Novim mestom letno prihranili na stotine kilometrov.

Sredstva za izvedbo del so bila rezervirana v le- Sklad kmetijskih zemljišč in dva lastnika tangi- v makadamski izvedbi v občini Žužemberk, 30. tošnjem proračunu, ki so ga z večino izglasovali ranih gozdov. Tako je ta del ceste Brezova Reber- oktobra dobil grobo asfaltno prevleko. kolicijski svetniki. Svetniki in občinska uprava se Prečna, ki sodi med najpomembnejše odseke cest Foto: Urednik tako nadejajo, da bo kmalu realiziran tudi drugi del v dolžini 600 m, ki je še v občini Žužemberk, in preostali del ceste. 2. avgusta sta pogodbo za rekonstrukcijo 1500 m dolgega odseka od Brezo- ve Rebri proti Prečni podpisala župan občine Žu- žemberk Franc Škufca in generalni direktor CGP Novo mesto Marijan Prešeren. Škufca je povedal, da je občina izbrala najugodnejšega ponudnika, da pa bo vrednost cestnega odseka 264.000 evrov brez DDV-ja. Če bo šlo vse po načrtu, bo priho- dnje leto realiziran tudi drugi del v dolžini 600m, odvisno pa je tudi od sosednjih občin Mirne Peči in Novega mesta, skozi katere pelje 5, 2 km dolga neasfaltirana cesta. Rok za izvedbo del je konec septembra, sama občina Žužemberk pa bo zapro- sila tudi za sredstva državnega proračuna z naslo- va zakona o sofinanciranju občin. Po besedah žu- pana Škufce so bili pri načrtovanju rekonstrukcije zelo pomembni lastniški prenosi, kar pomeni da so celotno izgradnjo brez zadržkov podprli tudi Kmalu nov most čez reko Krko? Kmalu bo zgornji tok reke Krke v Žužemberku krasil nov most, ki se bo pridružil novozgrajenemu draškem mostu v lanskem letu v Drašči vasi in mostu v Žužemberku, zgrajenem leto poprej. Tomažev most, ki je v preteklosti služil predvsem dostopu do mlina, pa tudi prehodu in za bližnjico kmetom s kmetijsko mehanizacijo. Zaradi naraslih voda je bil precej poškodovan že leta 2007, v celoti pa so ga porušile visoke vode septembra leta 2010. Most je bil v preteklosti popolnoma lesen. Izgradnja nove- ga mostu je bila sicer v občinskih načrtih načrtovana že nekaj let. Po projektu Inženirsko-statičnega biroja ISB iz Maribora bo novi most stal na jeklenih pilotih s tremi opornimi stebri, ostala celotna konstrukcija pa bo v celoti iz macesnovega lesa. Most bo dolg 52 m in širok 3,5 m, njegova nosilnost pa bo 8 ton. Celotna investicija mostu znaša 365.000,00 eur neto brez DDV, projekt pa bo sofinan- cirala tudi država. Dela se bodo izvajala v dveh delih, izvajalec del bo CGP Novo mesto, s katerim je žužemberški župan Franc Škufca 20. septembra tudi podpisal pogodbo. Foto: S. Mirtič 8 IZ NAŠE OBČINE zima 2013,

Pripravil in zbral: Urednik Leto 2013 v sliki in besedi Fotografije: S.Mirtič

V začetku januarja je bila v grajski kleti žužemberške- ga gradu odprta zanimiva razstava ruskega fotografa Edvarda Valerijeviča Kurguzova. V nagovoru odprtja prvega letošnjega kulturnega dogodka v žužem- berškem gradu je predsednik TD Suha krajina Vlado Člani Prostovoljnega gasilskega društva Dvor so se Kostevc izpostavil pomen kulturnega sodelovanja z v soboto, 9. februarja, zbrali na jubilejnem osemde- ruskim centrom znanosti in kulture iz Ljubljane. setem občnem zboru. Lanska zima nas je zasula z obilico snega.

Članice Druš­tvo kmečkih žena Tudi prostovoljni gasilci iz Žužemberka so v soboto, 23. fe- Suha krajina Žužemberk so Na 19. ocenjevanju suhokranjskih vin, bruarja, izpeljali 125. redni občni zbor društva. Volilno leto je skupaj s čebelarskim in vino- ki je potekalo v soboto, 16. marca, v prineslo tudi kadrovske spremembe, tako bo prihodnjih pet gradniškim društvom v Žu- gostilni Zupančič v Žužemberku, je let društvo vodil Dušan Ožbolt, tajniško funkcijo bo opravljala žemberku v februarju pripravi- prejel tudi najvišji naziv šampiona Jože Mateja Filipič, blagajniško Mihael Filipič in pomembno povelj- le tradicionalno, že 17. razstavo Gnidovec iz soteške gore za zweigelt niško funkcijo Danijel Sajevic. suhokranjskih dobrot. barik letnik 2011.

Društvo upokojencev Dvor je ob 60. obletnici društva izdalo drugo pesniško zbirko »Krka pa teče naprej«. V novi zbirki z naslovom sodelujejo poleg že uveljavljenih doma- čih pesnikov Jožefe Pelc, Ma- rije Vidmar in Albina Mrvarja Člani društva upokojencev Žužemberk so na svojem občnem Klub ljubiteljev Vesp je 27. aprila odprl prvo letošnjo vespistično sezono tudi štirje novi Cvetka Glavič, zboru prijetno presenetili njuna člana Danico in Mira Hrovat, z obiskom Dolenjske. Ogledali so si lepote Žužemberka in se popeljali Anica Arkar, Dušan Mikec in ki sta 17. marca praznovala zlato poroko. po dolini reke Krke. Franci Murn.

Ljubitelji in pridelo- valci vse bolj cenjene ekološke pijače šmar- nice so se v petek, 19. aprila, zbrali v grajski kleti žužemberškega gradu, kjer je poteka- la svečana razglasitev najboljših. Šampion in absolutni zma- govalec letošnjega Kulturno društvo Dvor je v nedeljo, 14. aprila, pri- ocenjevanja je postal Ljubitelji konj iz Hinj, Prevol in okolice so v nedeljo, 28. aprila, pravilo že 7. spominski pohod v spomin na velikega Stanislav Gazvoda iz pripravili tradicionalni blagoslov konj, ki ga je opravil župnik Suhokranjca duhovnika in pisatelja Janeza Kmeta. Stopič. Ciril Murn. zima 2013, IZ NAŠE OBČINE 9

Tradicionalnega prvomajskega srečanja na Komanci se je tudi letos udeležila množica obiskovalcev. Za organizacijo skrbijo že več let člani lovske družine Plešivica, kar jim lepo uspeva. 29. aprila se je v okviru 9. Mednarodnega folklornega festivala SLOFOLK 2013 v Žužemberku predstavila Program je enostaven: druženje s prijatelji ob glasbi, dobri skupina Olympos iz Romunije. hrani in pijači.

V Žužemberku so 4. maja gasilci PGD Žužemberk, ustanovitelji Zveze organizatorjev tekmovanj gasilskih dvojic »Fire Combat«, odlično organizirali prvo atraktivno tekmovanje gasilskih dvojic V nedeljo, 12. maja 2013, se je v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku odvijala revija odraslih na Dolenjskem. pevskih zborov dekanije Žužemberk. Foto: Jerneja Filipič

V soboto, 8. junija, so člani Turističnega društva Suha krajina, TD Krka , TD Ivanč- na Gorica in Občin- ska turistična zveza Ivančna Gorica osem- najsto leto zapored pripravili tradicional- no Popotovanje po rimski cesti. Že triindvajseto leto zapored Rod severnih kurirjev iz Slo- venj Gradca tabori ob reki Krki pri Dvoru. Sedemnajstkrat so Na god sv. Florijana, zavetnika gasilcev in priprošnjika za varstvo imeli svoj tabor na Podgozdu, pred požari,so se 4. maja ajdovški gasilci množično zbrali v cerkvi od leta 2005 pa taborijo ob sv. Trojice, kjer je mašo daroval ajdovški župnik Janez Zaletel. Krki v Gornjem Kotu.

Na slavnostni seji ob letošnjem prazniku občine Žužemberk in Trških dnevih je župan Franc Škufca v nedeljo, 14. juli- ja, podelil občinska priznanja. Zlati grb občine Žužemberk je delovanje in sodelo- vanje prejela župnija Žužemberk, srebrni grb upokojeni kme- tovalec in pevec Franc Rojc, bronasti grb pa PGD Ajdovec, ki je letos praznuje 40 Ajdovški gasilci so 14. junija ob jubilejnem 40. letu delovanja pripravili praznovanje let delovanja. s slovesnim blagoslovom novega prizidka. 10 IZ NAŠE OBČINE zima 2013,

Tudi markantni žužemberški grad nad reko Krko je zanimiv za obiskovalce. Obiskujejo ga številni Ob prazniku občine Žužemberk je potekalo vrsta dogodkov, med katerimi turisti. Mogočna srednjeveška trdnjava nudi obiskovalcem tudi bogat vsebinski program, ki ga je za občane izrednega pomena tudi dokončanje izgradnje odprtega pripravlja Turistično društvo Suha krajina. širokopasovnega omrežja ter prvi priklop na optično omrežje v občini.

Ob 550-letnici župnije Žužem- berk je dekan Franc Vidmar postavil razstavo s prikazom sakralnega posodja, mašnih 29. junija so na kmetiji Ve- plaščev, umetniških del in Sela vas na Selih pripravili nabožnih podob, ki pričajo o tradicionalno 17. srečanje bogati zgodovini te župnije. Ob prazniku šoferjev in avtomehanikov je delegacija EPC-Edukcijski in produktni center železolivarne na Selanov, ki se ga je udeležilo Dekan Vidmar je kot zgodo- ZŠAM Slovenije pod vodstvom člana predsedstva Dvoru je zlasti pomemben za ohranitev umetniške, več kot tisoč obiskovalcev iz vinar in poznavalec predstavil Stanislava Andolška položila venec padlim borcem kulturne in tehnične dediščine ter bogate zgodovi- 30 različnih vasi in krajev, pa tudi knjigo »Spomini dekana na Cviblju. ne železolivarstva na Dvoru. tudi zamejstva. Karla Gnidovca«.

2. avgusta sta pogodbo za rekonstrukcijo 1500 m dolgega odseka od Brezove Rebri proti Prečni podpisala župan občine Žu- žemberk Franc Škufca in generalni direk- tor CGP Novo mesto Marijan Prešeren.

9. avgusta sta pogodbo za gradnjo ka- nalizacije naselja Dvor z navezavo na či- stilno napravo v Žužemberku podpisala 4. avgusta so se v Žužemberku v okviru združenja EASA zbrali študenti arhitekture in oblikovanja iz 50 nacionalnih in medna- župan Franc Škufca in generalni direktor rodnih skupin. V desetih dneh so izvedli različne delavnice, predavanja in dogodke. družbe CGP Marijan Prešeren. zima 2013, IZ NAŠE OBČINE 11

Na drugem turnirju državnega prvenstva v odbojki na mivki v Žužemberku sta pri V okviru tabora EASA, največje neprofitne mreže študentov arhitekture v Evropi, so v moških zmagala Danijel Pokeršnik in Jure Peter Bedrač, pri ženskah pa sta lansko Žužemberku udeleženci zgradili tudi paviljon, ki stoji na prostoru nekdanje porušene zmago ubranili Tamara Borko in Sara Sakovič. cerkve sv. Jakoba pred žužemberškim gradom.

20. septembra sta žužemberški župan Občinsko gasilsko poveljstvo Občine Žužemberk Franc Škufca in prokurist novomeške je v petek, 25. oktobra, popoldne, pripravilo veli- družbe CGP Marjan Pezdirc podpisala ko požarno vajo z gašenjem požara in prikazom Žužemberški gasilci so poleti ob reki Krki pripravili tudi zanimivo tekmo- pogodbo za gradnjo novega mostu reševanja ponesrečenih v nesreči na lokalni cesti vanje, v gasilskih krogih poimenovano kot curkomet. čez reko Krko. Jama-Stavča vas.

sta v Žužemberku. Prva komponenta so praktične gostitelja srečanja EASA ni bila naključna. Iska- delavnice, ki so na tovrstnih srečanjih stalnica in li smo kraj, ki bi poosebljal naravne in kultur- EASA 2013 na katerih študenti arhitekture prenašajo znanje ne značilnosti Slovenije, ki bi imel grad in reko iz akademskih vod v prakso. Druga je darilo kraju ter bi ponujal veliko kvalitetnih odprtih lokacij Ideja in izhodišče: gostitelju, da mu tudi po koncu srečanja ostane za intervencijo. Prav slednje je bilo pri odločitvi Ideja za gradnjo paviljona je stičišče (sinteza) nekaj uporabnega in lepega. Tretje pa je ambici- za natečaj najpomembnejše, saj je zapuščen park različnih komponent, ki pa so vse povezane z or- oznost organizatorjev, ki so pripravljeni z veliko ob gradu ponujal pravo lokacijo za smiselno in- ganizacijo XXXIII. letnega srečanja študentov ar- vloženega truda izkoristiti priložnost in narediti tervencijo. Še posebej ob dejstvu, da je na tem hitekture EASA, ki je potekalo od 4. do 18. avgu- nekaj kvalitetnega. Izbira Žužemberka kot kraja mestu nekoč stala cerkev Sv. Jakoba, ki je bila odstranjena po II. svetovni vojni. Na odločitev je vplival tudi preprost stavek Vlada Kostevca, predsednika TD Suha Krajina in svetovalca župa- na Občine Žužemberk, da je »škoda, da na trgu ni več pokritega prostora, ki bi ga občani lahko uporabljali za prireditve«. Odziv Žužemberka in natečaj Arhitektura je namenjena ljudem. Pri ume- ščanju objektov nosilci urejanja prostora več- krat zgrešimo že v konceptu, ker ne posluša- mo ljudi in njihovih potreb. Prav zaradi tega je ta projekt drugačen, ker smo v vsaki za javnost pomembni odločitvi krajane povabili na sreča- nje. V začetku oktobra smo organizirali srečanje z njimi, jim predstavili sam dogodek in jih pova- bili, da nam skozi delavnico povedo, kako vidi- jo prihodnost gradu, grajskega trga in parka. Na srečanju so nam krajani povedali, da jim park 12 IZ NAŠE OBČINE zima 2013,

predstavlja kvaliteto, vendar ga ne uporabljajo kovne smernice, saj območje spada pod kultur- strani nosilcev urejanja prostora. Hvala vsem za dovolj, ker nima vsebine. Poudarili so, da si na no in arheološko dediščino, občina Žužemberk, hitro obravnavo in nesebično pomoč. Za vsakim tem mestu želijo pokrit prostor, ki ni gostilna, je v njenem imenu ga. Vida Šušteršič, pristojna za uspešnim ali neuspešnim projektom stojimo lju- pa vseeno namenjen posedanju, druženju in pro- urejanje prostora, pa je strokovno vodila posto- dje. Brez vas tega paviljona ne bi bilo. daji lokalnih izdelkov. Vse ugotovitve smo strnili pek za sprejetje odloka na občinskem svetu. Ob- in jih vključili v natečajnom gradivo. Sam nate- činski svet je odlok potrdil brez glasu proti, saj Poročilo o natečaju čaj je bil pripravljen v sodelovanju z Zavodom za smo svetnike seznanili s predvideno gradnjo ter Na mednarodni študentski natečaj za izbi- varstvo kulturne dediščine – OE Novo mesto pod s prostorskimi prikazi v 3D tehniki in tehniki fo- ro najprimernejše rešitve za izgradnjo paviljona je strokovnim mentorstvom konservatorskega sve- tomontaže prikazali objekt in odgovorili na od- prispelo 24 predlogov. Rešitve so bile zaradi od- tovalca Tomaža Goloba in občino Žužemberk prta vprašanja. ZVKD OE Novo mesto nam je na prtosti natečajnih izhodišč zelo raznolike. Komi- –v sodelovanju s svetovalcem župana Vladom podlagi načrtov izdal kulturno-varstveno soglasje sija je ocenila, da je bila naloga kompleksna, saj Kostevcem. V natečajno komisijo smo povabili z veliko dobronamernega truda višje svetovalke so se v njej križale tako urbanistične rešitve za še dva profesorja in arhitekta iz prakse, Marušo mag. Maše Roth. V procesu pridobivanja grad- oživljanje trga kot arhitketurno-oblikovalske re- Zorec in Aleksandra Ostana. V komisiji smo bili benega dovoljenja je sodelovalo še vrsto oseb s šitve, ki bi ljudem na trgu ponudile nov – pokrit še trije študenti organizatorji: Aleš Kobe, vodja izgradnje paviljona, Aljoša Merljak, vodja orga- nizacije dogodka EASA, in Tadej Pavlič, vodja kontaktov s sponzorji. OPPN in georadar Nikoli poprej na srečanjih EASA natečaj ni bil tako zahteven, da bi zanj potrebovali gradbeno dovoljenje. A ker smo bili organizatorji ambici- ozni in smo želeli graditi na trgu, smo zabredli v kup birokratskih ‘ovir’ pri pridobivanju gradbe- nega dovoljenja. Prva med njimi je bil prostorski načrt, saj je za ta del predviden podrobni prostor- ski načrt, ki pa še ni bil izdelan. Ker gre za drag in zahteven pravni, strokovni in politični dokument, je pri tem sodelovalo več deležnikov. Podjetje GE- ARH d.o.o. je sponzorsko opravilo georadarske meritve tal in pripravilo poročilo, podjetje TOPOS d.o.o. je sponzorsko pripravilo in vodi- lo postopek za sprejem OPPNja za trg v Žužem- berku, ZVKD OE Novo mesto je pripravilo stro- zima 2013, IZ NAŠE OBČINE 13 javni prostor. Posebnost te naloge je tudi močna simbolika prostora, saj je na tem mestu nekoč sta- la cerkev Sv. Jakoba. Po podrobnem pregledu vseh prejetih elaboratov je komisija v skladu s kriteriji izbrala 6 prispevkov, ki izstopajo tako po urbanistično-arhitekturni kot tudi oblikovalski ter programski kakovosti. Vse prispele predloge smo javno razstavili v Žužem- berku in predloge, ki so se uvrstili v ožji krog, kar se da objektivno prikazali. Krajani so tudi sami komentirali rešitve, njihove predloge glede izboljšav zmagovalne rešitve pa smo vključili v poročilo. Splošno mnenje komisije je, da so bile bolje rešene in izdelane tiste rešitve, ki so celo- stno obravnavale kraj, trg in pomen novega pa- viljona za Žužemberk. Pomembno je bilo jasno artikulirati odnos do treh prevladujočih ambien- tov: trga, ceste in parka ter mednje umestiti novo strukturo. Bolje ocenjeni projekti so paviljonu na trgu podelili dominantnejšo vlogo ter hkrati po- skrbeli za njegovo uporabno vrednost v vsakda- Načrti in materiali nim srečanjem 500 študentov arhitekture. Ker so njem življenju kraja. Po zmagi na natečaju smo z angleškima avtor- bili udeleženci večinoma neizkušeni v rabi orod- jema Jackom Richardsom in Willamom Burges- ja, se je v predvidenem času izgradnje – 14 dneh Merila za ocenjevanje, ki so bila upoštevana som preko interneta reševali odprta vprašanja, tabora – zgradilo le okoli 30% celotne gradnje. pri ocenjevanju: povezana z realizacijo projekta. Konec junija sta Tako smo po dogodku organizatorji v manjšem - prostorska umestitev objekta (postavitev v se tudi odzvala na povabilo in prišla na obisk v številu (3-6 oseb) prevzeli gradnjo in jo skupaj z prostor, uglašenost s kontekstom in z ostalimi Slovenijo. Namen je bil, da skupaj z arhitektom javnimi delavci Občine Žužemberk po mesecu in objekti) Ostanom prediskutiramo rešitve in zakoličimo pol pripeljali do konca. Gradnja je bila zahtevna, - odnos do porušenega objekta (simbolika, spo- dani objekt na mestu v Žužemberku. Doma smo saj detajli terjajo veliko obrtniškega znanja obde- min, varovanje dediščine) reševali statična lovanja lesa, gradnja zidov pa poleg tega še ogro- - uporabnost, večnamenskost, programska ino- vprašanja, delali izračune in se posvetovali z mno moči in vztrajnosti. Tako je bilo delo orga- vativnost ZVKD o možnih rešitvah glede arheologije. Z nizirano v fazah, najprej gradnja okvirjev na tleh - smiselna uporaba materialov glede na funkci- Angležema smo se posvetovali glede izbora ma- in postavljanje le-teh, nato sekundarni nosilci in jo, pomen in morebitno začasnost (tehnologija, terialov in detajlnih rešitev. Načrte smo risali na diagonale. Konstrukciji je sledila kritina – letva- konstrukcija) obeh straneh nje in pokrivanje. Vmes se je sproti dograjeval - cena, vzdrževanje, okoljska neproblematič- glede na dane spremembe, ki so nastale tokom in utrjeval tudi oder. Na koncu smo dogradili še nost reševanja problemov konstrukcije, umeščanja škarpe – obris nekdanje cerkve, ki ga je bilo za- objekta, stikovanja itd. Same rešitve so vedno iz- znati iz georadarske slike, in uredili okolico. Za- 1. nagrada (600€ in dve participaciji na taboru hajale iz dveh enakovrednih komponent – soci- hvala za pomoč pri gradnji gre javnim delavcem EASA) za predlog pod številko 928: alnih zahtev in prostorskih problemov. Rešitev, Rafku, Stanetu, Zvonku, Branku, Jožku, Milanu • Jack Richards, Velika Britanija ki smo jo dobili, poskuša rešiti kompleksno pro- in Janezu, za splošno pomoč pa Martinu Grčar- • Will Burgess, Velika Britanija storsko zagato trga, ki je med vojno in po njej iz- ju, Jacquesu Grosu, županu Francu Škufci, Roku gubil svojo vzhodno fasado. Paviljon predstavlja Ožboltu ter Alojzu Perku. Priznanje za predlog pod številko 895: lahkotno strukturo, postavljeno v park med dre- • Eugene Reshetov, Rusija vesa, hkrati pa je enostavna dvokapnica, ki de- Sponzorji in zahvala • Maria Kachalova, Rusija loma povzema tradicionalne vzorce kozolca in s Zahvaljujemo se sponzorjem: • Pavel Kirpichnikov, Rusija svojo višino spominja na nekdanjo cerkev. Pro- Gearh d.o.o., Topos d.o.o., Kager Hiša d.o.o., • Tatiana Sinelnikova, Rusija jekt lahko beremo v treh plasteh, prva je zemlja ŠOU, ŠOFA, ESAL d.o.o., Wienerberger Opekarna • Asya Baranova, Rusija z drevesi, ki ponazarja primarnost narave in člo- Ormož d.o.o., Gozdno gospodarstvo Novo me- veka, druga je obris cerkve in nov oder, ki tan- sto d.d., Petre d.o.o., Fibran Nord d.o.o., Lafarge Priznanje za predlog pod številko 658: gira s kulturo človeka, tretja pa je lesen sodoben Cement d.o.o., Makita d.o.o., FS d.o.o., Anton • Bogdan Chipara, Romunija nadstrešek, ki obiskovalcu daje zavetje, mestu in Perko s.p. ter družinam, vsem ki ste pomagali prebivalcem pa prihodnost trgovanja, srečevanja, pri gradnji in vsem ki ste jo podprli. Priznanje za predlog pod številko 465: počitka in povezovanja. Zahvala partnerjem: • Ard Hoksbergen, Nizozemska Občina Žužemberk, TD Suha krajina, ZVKDS Gradnja – OE Novo mesto, Univerza v Ljubljani, Fakul- Priznanje za predlog pod številko 974: Organizatorji smo teden dni pred dogodkom teta za arhitekturo, Univerza v Mariboru, Fa- • Elena Chiavi, Švica EASA prišli na teren in skupaj z arheologom za- kulteta za gradbeništvo, Atelje Ostan – Pavlin, Maximilian Goes, Nemčija čeli ročno kopati luknje za temelje. Po opaženju, Arrea arhitektura vstavljanju armature in betoniranju smo gradnjo Organizatorji: Priznanje za predlog pod številko 475: prepustili udeležencem tabora EASA in angleški- Aljoša Merljak, Aleš Kobe, Matic Brdnik, Mar- • Mario Rodriguez Vina, Španija ma tutorjema. Izbrala sta si ekipo 20 udeležencev ta Vrankar, Pia Mikolič, Andraž Lečnik, Tabita • Antonio Cantero, Španija in se lotila gradnje, organizatorji pa smo bili takrat Jerant, Matic Kašnik • Consuelo Fernandez, Španija zaposleni s samim dogodkom EASA – 14-dnev- n Aleš Kobe, vodja izgradnje paviljona 14 IZ NAŠE OBČINE zima 2013, EASA UTRINKI Žužemberk je bil idealna lokacija vem… Vem le, da je bila to ena mojih najboljših lavnice smo se precej povezali in verjamem, da so Ko sem letos prišla v Žužemberk, sem imela izkušenj do sedaj. vezi, ki smo jih spletli na EASI, trdne. Kljub temu, priložnost spoznati, da je vsako leto EASA (ude- Ker sem bila na EASI letos kot ena izmed so- da smo velikokrat delali od jutra do poznega ve- ležila sem se jih že večkrat) dogodek, ki je na delujočih pri projektih, sem morala kar precej čera, sem se vsak dan rad vračal nazaj na delo z nek način sicer enak, a vseeno tako drugačen. delati, a kljub vsemu je bilo bivanje v Žužember- vedno večjo željo po končanju zadanega cilja. V Komaj sem čakala, da bom spet videla znance ku čudovita izkušnja Četudi smo bili z ostalimi veliko veselje mi je bilo tudi to, da sem bil v sku- arhitekte, s katerimi se nismo videli že vse od participanti kar precej utrujeni po napornem pini edini Slovenec, kar me je prisililo v aktivno prejšnje EASE. delovnem dnevu, smo se vseeno udeležili števil- uporabo angleščine. Žužemberk je bil idealna lokacija za ta dogo- nih večernih aktivnosti, ki so nam bile ponujene Poseben čar so seveda imele vsakodnevne ve- dek! Prijeten majhen kraj nam je dovolil, da smo v Žužemberku. černe zabave, ki so nam nudile možnost spo- za dva tedna pobegnili iz prenatrpanih mest in v Lokacija je pomemben dejavnik EASE in izbi- znati tudi ljudi iz drugih delavnic, ki jih čez dan miru in idili počeli tisto, kar nas veseli - ustvarjali. ra Žužemberka za to je bila odlična. Žužemberk nisi uspel. Osebno so mi pomenile pomembno Slovenci, res ste izbrali pravi kraj za to! je enostavno čudovit. V tako majhnem kraju smo sprostitev ob koncu delovnega dne. Seveda pa Naše delavnice, ki so letos obsegale kar tri ve- imeli na voljo vse, kar smo potrebovali… bilo je ta izvrstna izkušnja ne bi bila mogoče brez eki- like projekte in bile zahtevnejše kot prejšnja leta, neverjetno – od samega srednjeveškega izgleda do pe devetih organizatorjev, za katere lahko rečem so se odvijale ob čudoviti Krki in v okolici pra- čudovitih krajanov. Očarali so nas gozdovi, grad in samo: »Kapo dol.« vljičnega gradu. Majhnost kraja nam je dajala pod njim reka s svojimi slapovi, prijetne restavraci- občutek domačnosti, zato smo se hitro privadili je in bari s fantastično hrano, možnost brezžičnega nanj, na krajane. interneta, kmečke žene s svojimi okusnimi dobro- Poleg osrednjega projekta, izdelave večnamen- tami, gasilci, ki so nam vedno pomagali, ko smo skega paviljona, smo se ukvarjali tudi z bolj te- potrebovali pomoč, in še bi lahko naštevala. oretičnimi in eksperimentalnimi delavnicami, Za konec se želim zahvaliti vsem, ki ste nam kot npr. igranje s svetlobo v različnih naravnih omogočili, da je EASA letos potekala v vašem kra- okoljih. ju. Predstavljam si, da za tak kraj ni lahko gostiti Ko sem proti koncu EASE srečala enega od 500 študentov, a vam je to odlično uspelo. domačinov, mi je ta v pogovoru dejal, da še ne smemo domov, da se EASA še ne sme zaključiti. Takšne reakcije sem bila zelo vesela. EASA na- mreč ni zgolj dvotedenski projekt – želimo si, da gre za dogodek, ki pusti vtis tako pri udeležencih kot pri krajanih, ki gostijo dogodek. Verjamem, da je EASA 2013 pustila izredno pozitiven in po- memben pečat pri udeležencih, upam pa, da ta- Boštjan Turk, Slovenija kega tudi pri Žužemberčanih. Menim, da je ta projekt lep dokaz, kaj vse se da napraviti, če sta prisotna le kanček dobre volje ter podpora lokalnega prebivalstva in podjetij, ki so pripravljena priskočiti na pomoč. Zame pa bo nekaj najlepšega, če se bosta tako paviljon kot hiša na drevesu vsidrala krajanom v njihova srca, se z njimi starala ter postala ele- Àngela Vilaplana Mira, Španija menta, brez katerih si kraja kot takega ne bi mo- gli več predstavljati. Kapo dol! EASA 013 Žužemberk je verjetno za mnoge lju- di le beseda oz. kratica ki ne nosi večjega pomena. Priznam, tudi zame je bila, dokler nisem preteklo leto začel odkrivati, kaj vse predstavlja. A pravi duh EASE se lahko začuti le s svojo prisotnostjo. Zsófia Vancsura (Madžarska) Od EASE, ki sem se je letos prvič udeležil, sem ve- liko pričakoval in nisem bil razočaran. Niti malo. Fascinantno mi je bilo že samo dejstvo, da se lah- Žužemberk je enostavno čudovit! ko na tako majhnem prostoru zbere kar 500 štu- EASA je več kot samo nekajtedensko delo. De- dentov iz celega sveta s podobnimi interesi. Ver- jansko je to dvotedenski koktajl socialnega življe- jetno najpomembnejši del mojih letošnjih dveh nja, zabave in kulturnega trka. Spoznaš lahko res tednov v Žužemberku je bila delavnica Endor, v veliko zanimivih ljudi z vsega sveta. Ne vem, kaj je kateri sem sodeloval. V pičlih dveh tednih smo bilo v Žužemberku tako drugače, kot leta prej… postavili hiško, zasidrano v skupino treh dreves. Splošna klima, mogoče? Vsesplošno spoštovanje, Mentorji delavnice so bili izvrstni, kljub delu pa Tadej Pavlič, Slovenija ki so ga nam, arhitektom, izkazali domačini? Ne smo vseeno našli tudi čas za sprostitev. S člani de- n Mateja Filipič zima 2013, INTERVJU 15 Podjetnik Stane Novinc, KGN d.o.o. Od kod se je porodila želja za Pred meseci ste proizvodnjo ustanovitev KGN? Kakšni so preselili v nove, večje prosto- bili začetki Vaše podjetni- re. Preden se človek preseli, v ške poti? Se spomnite Vaše- glavi seveda dobro premelje ga čisto prvega (prodanega) vse prednosti in morebitne izdelka? slabosti selitve. Kako je pri To je že tako dolgo nazaj. Začetki Vas potekal ta, najprej mi- segajo v leto 1983, ko sem kot takratni selni, kasneje pa seveda tudi popoldanski obrtnik začel s proizvo- dejanski proces selitve pro- dnjo sklepnih spon in okovja za panje izvodnje na drugo, od doma za čebele. Prva podpisana pogodba nekoliko oddaljeno lokacijo? je bila z takrat znano čebelarsko tr- Zakaj ste se odločili ravno za govino Medex v Ljubljani. Značilna to lokacijo? podoba šestkotnega satja je še danes Že leta 1999 smo kupili zemljišče za Še beseda ali dve o vašem pro- izkoristite prosti čas? Ima- logotip podjetja Kovinske galanterije nove poslovne prostore, a ko po nekaj jektu, Edukacijskem in pro- te kakšen hobi, s katerim se Novinc d.o.o. letih boja za pravnomočno gradbeno duktnem centru železolivar- ukvarjate? dovoljenje zaradi nasprotovanja 'pri- ne na Dvoru. Kako bi Suho- Ko se konča delovni dan, sem naj- Na Vaši spletni strani ponuja- jaznih' sosedov nismo mogli pričeti z kranjcem predstavili projekt raje doma z družino ali s prijatelji v te široko paleto izdelkov. Je gradnjo poslovnega objekta, ob tem pa EPC? zidanici. Vinograd je moj največji ravno širok nabor izdelkov ti- smo imeli še kup nepotrebnih stroškov, Svoj čas se je Dvor ponašal z eno hobi. Vključen sem v vinogradniško sta Vaša prednost, ki Vas drži nam je skoraj zmanjkalo energije. najpomembnejših – tako po količi- društvo Suha krajina. Opravil sem pred konkurenco? Počasi smo pričeli iskati novo možno ni kot kvaliteti izdelkov - železarn v tudi tečaj za senzoriko vin. Z ženo in Res je. Široka ponudba izdelkov lokacijo. V ožjem izboru smo imeli Evropi, ki je bila znana predvsem po prijatelji se spomladi in jeseni odpra- nam omogoča, da smo prisotni v vseh tri in se na koncu odločili za zgradbo svojih umetniških izdelkih. Zahodni vimo na izlet v različne konce vino- večjih trgovskih centrih z okovjem, bivše železarne na Dvoru. Menim, del našega poslovnega objekta je pod gradniških goric. Obiščemo zidanice, kot tudi v maloprodaji. Smo za- da je bila odločitev dobra okriljem Zavoda za kulturno dedišči- kjer nam pripravijo degustacijo kuli- nesljiv dobavitelj s ka- in oddaljenost od doma no in v sodelovanju s prof. Primožem narike in dobre kapljice. kovostnimi izdelki, in ravna pravšnja. Mrvarjem, ki na Naravoslovnoteh- to naši kupci cenijo. Intervju niški fakulteti v Ljubljani vodi kate- Kakšne so Vaše želje za priho- Letos mineva že 30 let od usta- dnost Vašega podjetja? Bo Gospodarska situacija v Slove- novitve Vašega podjetja. Če dro za livarstvo, smo osnovali idejo o izrabi prostora za prikaz želeoli- podjetje ostalo v družinskih niji, vsaj kolikor jo navaja- se sedaj ozrete na Vaše začet- rokah? jo mediji, ni ravno rožnata. ke, bi si želeli kaj spremeniti? varstva nekoč in danes. V ta namen smo ustanovili samostojni Edukacij- Želim si, da se družinska tradicija Kako nanjo gledate Vi, kako Bi storili kaj drugače? Je kaj, nadaljuje. To je bil tudi eden izmed se soočate s tem izzivom v Va- kar obžalujete? sko-produktni center železolivarne na Dvoru. dejavnikov, ki je vplival na odločitev šem podjetju? Letos praznujemo že 30 let. Obža- o širitvi proizvodnih prostorov. Imam Gospodarska situacija v Sloveniji lujem leta, ki so bila izgubljena na dva sinova; Bojan trenutno študira je težka. Je pa kljub temu še veliko lokaciji v Praprečah. Tudi poslovnih Kakšni bodo Vaši nadaljnji ko- raki v smeri razvoja centra? na Fakulteti za strojništvo v Ljublja- podjetij, ki dobro delajo. Potrebno se priložnosti je šlo kar nekaj mimo za- ni, Simon pa je strojni tehnik. Oba že Naš cilj je prikazati tako izdelavo je znebiti korupcije in pošteno delati. radi prostorske stiske. Ta objekt pa, sedaj aktivno sodelujeta v podjetju ulitkov kot tudi (preko edukacijskih V našem podjetju vseskozi vlagamo v kot da bi nas čakal. Skoraj 20 let je in me za nasledstvo ne skrbi. Res pa delavnic) predstaviti poklice, kot so razvoj in v nove produkte. Tudi pro- sameval, bil je že v povsem razpada- je, da je prihodnost podjetja odvisna kovač, talilec, livar, formar, modelar. daja se nam povečuje. Tako kot drugi, jočem stanju. Nismo se ustrašili iz- tudi od razmer na trgu. se tudi mi soočamo z dolgimi plačilni- ziva, ki nam ga je ponujal - obnovili Želimo ustvariti širši tehnični muzej n Mateja Filipič mi roki in plačilno nedisciplino. Dela- smo ga v sodelovanju z Zavodom za oz. center z muzejsko zbirko. Pri tem mo razpršeno, tako da nismo odvisni kulturno dediščino in sedaj smo po- smo se povezali z različnimi partnerji: samo od enega kupca. nosni na svoj dosežek. z znanjem na področju livarstva nam pomaga mag. Danilo Koren, pri pri- V trenutnem gospodarskem Kakšen odnos imajo do podje- pravi kvalitetnih posnetkov izvorne času številna slovenska pod- tja družinski člani? Kako po- kulturne dediščine in promocijske- jetja izzive iščejo tudi čez membna je za Vas podpora ga materiala smo se obrnili na Foto mejo Slovenije. Tudi vi? Kam vaših domačih? Studio Maver Stane s.p., za promo- Naj vam božična noč največ izvažate? Družinski člani so najpomemb- cijo centra v sklopu promocije Suhe pokloni mir, upanje, Slovenija je majhen trg. Tudi mi nejši. Brez njih, njihove podpore in krajine pa nam pomaga Turistično ljubezen, zdravje in veselje. iščemo kupce zunaj Slovenije. Veliko pomoči, se za tako velik projekt za- društvo Suha krajina. naših izdelkov prodamo na Hrvaško, gotovo ne bi odločil. Žena Stanka Vse to pa naj vas spremlja v v Bosno in Hercegovino, Srbijo. Indi- vodi računovodstvo, sinova Bojan Ko proti večeru utihnejo delov- letu, ki nam prihaja naproti. rektno pa smo vključeni v prodajo po in Simon pa sta aktivna pri proizvo- ni stroji, ko se konča delovni celi Evropi, v Ameriko, Rusijo. dnji izdelkov. dan, kje Vas najdemo? Kako Srečno 2014! 16 IZ NAŠE OBČINE zima 2013, S policisti za varen danes in jutri Ob izteku leta se tudi v policiji oziramo na prehojeno pot v preteklem letu, ocenjujemo naše delo in razmišljamo o izzivih in nalogah, ki nas čakajo v prihodnje. Cilj ostaja isti – vi- soka stopnja varnosti za vse, ki živijo na našem območju, najprimernejše poti do cilja pa želimo tlakovati skupaj z vami. V letu 2013 smo policisti na območju Policij- ske uprave Novo mesto zagotavljali ugodne var- nostne razmere. Uspešno smo preiskali najhujša kazniva dejanja zoper življenje in telo. Zaveda- mo se pomena boja proti zlorabi prepovedanih drog in tudi letos smo bili na tem področju zelo cije, ki so jo jeseni pri nas opravili predstavniki V PROMETU UPOŠTEVAJMO CESTNO PROME- uspešni. Poleg zasegov večjih količin prepove- Evropske unije, še čakamo, vendar so prve oce- TNA PRAVILA dane droge na Mejnem prehodu za mednarodni ne zelo dobre. Šestnajst tragičnih zgodb z naših cest bi vam promet Obrežje, smo razkrili in onemogočili Na področju varnosti cestnega prometa žal letos lahko povedali novomeški policisti. Prav pomembno kriminalno združbo, ki je na na- ugotavljamo, da razmere niso dobre. V prome- toliko družin bo novo leto preživelo z žalostjo v šem območju razpečevala prepovedane droge tnih nesrečah je letos umrlo že 15 ljudi, več je bilo srcih zaradi izgube najdražjih v prometnih ne- in odkrili več prirejenih prostorov za gojenje tudi povzročiteljev prometnih nesreč, ki so vozili srečah. Vsak od nas lahko prispeva k temu, da prepovedane konoplje. pod vplivom alkohola. Policisti se bodo trudili, bodo postale naše ceste bolj varne. Ničelna toleranca do nasilja v družini še na- da bodo ukrepali zoper najhujše kršitelje, ki pod prej ostaja naša trdna zaveza. Zavedamo se vplivom alkohola z nevarno in objestno vožnjo svoje odgovornosti in v primeru nasilja stori- ogrožajo ostale udeležence v prometu in tiste, ki VOZITE LE TREZNI ! mo vse, da zaščitimo žrtev in ukrepamo zoper vozijo celo brez veljavnih vozniških dovoljenj. nasilneže. Kako pomembna dobrina je varnost, se žal PRILAGODITE HITROST Tako kot širšo javnost so tudi nas pretresli pogosto zavemo šele v trenutku, ko se soočimo z IN UPOŠTEVAJTE brutalni ropi starejših in nemočnih občanov v nevarnostjo, ko smo oškodovani ali potrebujemo Posavju. V preiskavo smo takoj vključili večje pomoč. Policisti smo tukaj zato, da vam v vsakem CESTNO PROMETNA število kriminalistov in policistov. S požrtvoval- trenutku pomagamo. Želimo se vam še bolj pri- nim in strokovnim delom so hitro prijeli nasilne bližati in vaše pobude, predloge in pričakovanja PRAVILA ! in brezobzirne roparje. vključiti v naše delo. Z vašo pomočjo in v sode- Opozorili ste nas na posamezne primere iz- lovanju z vami bomo lahko storili še več. siljevanja na avtobusni postaji v Novem mestu. BODI ZVEZDA, NE MEČI PETARD Policisti Policijske postaje Novo mesto in krimi- ZA VAREN DOM Uporaba pirotehničnih nalisti so ukrepali, vzpostavili javni red in mir Policisti svetujemo, da ob odhodu od doma izdelkov, katerih glavni in ovadili več osumljencev. Tudi v prihodnje se zapirate vsa okna in zaklepate vrata. Tudi takrat, učinek je pok, je dovo- bodo odzvali na vsako obvestilo in dosledno ko se z doma odpravite le za kratek čas. Drago- ljena le od 26. decem- ukrepali zoper storilce. cene predmete, nakit in dokumente hranite na bra do 2. januarja, pa Veseli nas, da smo s prilagojeno organizacijo varnem mestu. tudi takrat teh izdelkov dela uspeli preprečiti hujše kršitve javnega reda Bodite pozorni na neznance ali okoliščine, ki ni dovoljeno upora- in miru in kazniva dejanja na večjih javnih pri- ogrožajo vaš dom. Prosimo, da takoj pokličite bljati v strnjenih stano- reditvah. Veliko pozornosti smo namenili so- policiste. Trudimo se, da prijavitelje obvestimo o vanjskih naseljih, v delovanju z organizatorji prireditev in varno- naših ugotovitvah in ukrepih in s tem vplivamo zgradbah in vseh zapr- stnimi službami. na občutek varnosti. tih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih Čez leto smo s pomočjo medijev s preventiv- sredstvih za potniški promet in na površinah, na nimi nasveti skušali vplivati na izboljšanje var- katerih potekajo javna zbiranja. nostnih razmer. Ocenjujemo, da ljudje upošte- vajo naša priporočila, saj se je število kaznivih dejanj, ki so bila v preteklih letih stalnica, obču- PREDEN PRIŽGETE tno zmanjšalo. V dneh, okoli dneva spomina na PETARDO, POMISLITE NA mrtve, smo bili letos obveščeni le o posameznih primerih vlomov v vozila, manj je bilo tudi vlo- LJUDI, KI JIH POKANJE mov v času trgatve in jesenskih opravil. Prepri- čani smo, da je k boljši varnosti prispevala tudi VZNEMIRI IN PRESTRAŠI večja prisotnost policistov, ki bodo tudi v bodo- če več dela opravili na terenu, v neposrednem – NA OTROKE, STAREJŠE stiku z ljudmi in na ta način postali še bolj do- stopni državljanom na našem območju. IN BOLNE LJUDI IN NA Naši policisti odlično opravljajo tudi varova- ŽIVALI. nje južne schengenske meje. Rezultate evalva- zima 2013, VERA IN DRUŽBA 17 Blagoslov obnovljenega križa

Na dan Vseh svetih je žužemberški dekan Franc Vidmar pred molitvami za rajne blagoslovil obnovljeni križ, ki so ga farani leta 1867 postavili na žužemberškem pokopališču. Predniki so rajne pokopavali ob farni cerkvi, nato pa so leta 1835 osnovali novo pokopališče na sedanji lokaciji. V drugi polovici preteklega stoletja so v Auerspergovi železarni na Dvoru med šte- vilnimi umetniškimi predmeti ulivali tudi nagrobne križe, pri katerih so prevladovale novogotske in novorenesančne oblikovne prvine. Več kot 5m visok litoželezen križ s Kristusovim telesom, z napisi opremljenim podstav- kom, je dodobra načel zob časa. Križ je zanimiv tudi po Kristusovi trpeči glavi obrnjeni v levo stran. Dekan Franc Vidmar se je v nagovoru zahvalil prizadevnim faranom, ki so obnovili zanimiv in umetniško izdelan križ ter tako preprečili nadaljnje propadanje. Dogodek je obogatil moški pevski zbor iz Žužemberka pod vodstvom zborovodkinje Nine Zajec. Foto: S. Mirtič Srečanje za bolne in ostarele V župniji Žužemberk je bilo v nedeljo, 18. avgusta, žegnanje pri cer- kvi sv. Roka in srečanje za bolnike, ostarele in invalide. V polni cerkvi sv. Roka, ki slovi kot veliki priprošnjik in zelo čaščen zavetnik proti ku- žnim boleznim pri ljudeh in živini, je sveto mašo daroval dekan Franc Vidmar. Med mašo je dekan Vidmar bolnim in ostarelim podelil tudi zakrament bolniškega maziljenja, po njem pa je bilo skupno srečanje s pogostitvijo, ki so jo pripravile tukajšnje gospodinje. Foto: S. Mirtič Prireditev za starejše krajane na Prevolah Jesenski čas je najprimernejši za srečanja in druženja starejših, saj vročina popusti, mraza še ni, narava se pripravlja k počitku in vse lepo diši po listju, ki odpada in se suši.

V tem lepem vzdušju so se tudi letos, v soboto, 19. 10. 2013, zbrali starejši tako zasedeni, da si ne bi mogli vzeti nekaj minut časa in prišli pozdravit krajani KS Hinje v šolskih prostorih na Prevolah, kjer smo jim v sodelovanju naše starejše ljudi, saj bi jim s tem pokazali spoštovanje. z RK pripravili kulturni program, pogostitev ter družabno srečanje. n Irena Blatnik Seznami ljudi po naših vaseh so kar dolgi, a nekateri so v domovih za osta- rele, nekateri bolni, mnogim pa se ta druženja zdijo preprosto nepotrebna, tako da se jih zbere manj, kot bi si želeli. A nam je cilj, da te, bilo jih je okoli 25, razvedrimo in jim naredimo kar se da prijetno popoldne. Najprej so prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci in Vsak po svoje hitimo skozi čas. njihove mentorice. Zbrane pa so nagovorili predsednica krajevnega odbora RK Frančiška Pečjak, in naša ravnateljica Marija Breceljnik ter župan Franc Sončnih, vedrih dni, Škufca, ki so najstarejšima krajanoma na srečanju podelili darilce. Letos sta bila to gospod Franc Blatnik in gospa Marija Blatnik, oba iz Hinj. majhnih sreč Ob prihodu pa so vsi obiskovalci prejeli spominke , ki so se jih prisrč- no razveselili. Izdelali pa sta jih naši vzgojiteljici iz vrtca Mojca Hočevar in drobnih pozornosti in Marjetka Hribar. Kulturnemu delu je sledila pogostitev in družabno srečanje. Krajani so se sprostili, poklepetali s svojimi vrstniki, zapeli in zaplesali ob zvokih har- smo potrebni prav vsi! monike učenca Vida Zoreta in gospoda Vincencija Vidmarja z Ratja. Bili so vsi zadovoljni in že so se veselili srečanja prihodnje leto. Naj jih bo v letu 2014 čim več! Res mi je žal, da tega ne doživi več krajanov. Žal pa mi je tudi, da se tega srečanja ni udeležil noben predstavnik območnega združenja Ric Novo n Uredništvo mesto, čeprav jih je bilo kar nekaj osebno povabljenih. Mislim, da niso vsi 18 VERA IN DRUŽBA zima 2013, Pogovor z dekanom g. Francem Vidmarjem: »Povsod so dobri ljudje…« Kaj Vas je pritegnilo v duhov- gi novinarji iščejo samo slabosti in Kakšno je bilo Vaše nadaljnje niški poklic? Ste bili tudi mi- napake, ne vidijo po veliko dobrega, šolanje? Študij bogoslovja je nistrant? Vaša pot v osnovno kar stori Cerkev in duhovniki. V ta- vsekakor zahteven in pot do šolo je bila po vsej verjetnosti kšnem ozračju se je težko odločiti za duhovništva je dolga. Kako je nekoliko drugačna kot danes. duhovniški poklic. bilo v bogoslovju? Morda še krajši spomin na Osnovno šolo sem obiskoval naj- Po končani osnovni šoli sem odšel v osnovnošolske dni? prej na Selih. Tam je bila štirirazre- malo semenišče v Vipavo. Malo seme- Včasih se kdo pošali in pravi, da dna šola. Za šolo je služila čisto nava- nišče in škofijska gimnazija sta bila v se duhovni poklic tudi »podeduje«. dna kmečka hiša. Ostale štiri razrede isti hiši. V semenišču smo bili samo V naši hiši smo imeli že duhovnika. pa smo imeli na Prevolah. Spominov fantje. Bila pa je v tej hiši zelo stro- To je bil brat mojega starega očeta na osnovnošolske dni je še veliko. ga disciplina. Domov smo šli samo – z istim imenom in priimkom kot Večine se jih spominjam, kot da bi se za počitnice, med šolskim letom pa jaz. Poleg njega sta bila v sorodstvu zgodili včeraj. samo parkrat. Tudi v mesto brez do- še dva duhovnika. Vsi so že pokojni. voljenja nismo smeli, na sprehod, ki Eden od glavnih zunanjih nagibov, Torej, kakšno je bilo Vaše prvo je bil trikrat na teden, pa nas je šlo da sem postal duhovnik, pa je bil srečanje z duhovnikom? Kako po več skupaj. Hrana je bila v tistem zgled in vzor duhovnikov, ki so delo- in na kakšen način vas je Bog času še zelo skromna; mi mladi fantje vali v Hinjah. V župniji Hinje je bilo poklical v svoj vinograd? bi pojedli takrat zelo veliko. Pri ljudeh v preteklem stoletju deset novih maš. Moje prvo srečanje z duhovnikom pa je semenišče v Vipavi uživalo zelo Če bi jih razporedili – vsakih deset je bilo srečanje z domačim župnikom velik ugled. V jeseni so ljudje nanosili let po ena. Vinkom Klemencem. Je že pokojni. v semenišče zelo veliko sadja, grozd- Seveda sem bil dolga leta tudi mi- Bil je bolan in je zelo slabo slišal. V ja smo imeli zelo veliko, spomladi pa nistrant. Glede poklica pa mi ni nih- spovednici je bilo zaradi njegove na- zelo veliko češenj. če svetoval. Sam sem čutil, da me Bog glušnosti zelo težko. Tudi pri verou- Škofijska gimnazija pred državo ni kliče v duhovniški poklic. ku ni slišal in pravilne odgovore zato bila priznana. Vsako leto smo zato ob Mnogim mladim se narobe razumel. Zelo koncu leta delali izpite na eni od dr- je danes težko odloči- se je jezil na nas otro- žavnih gimnazij. Moj letnik je opra- ti za duhovniški poklic. ke in je bil pri verouku vljal izpite na gimnaziji Ljubljana – Ponudbe so raznovrstne Intervju zelo strog. Verouk smo Moste, kjer sem tudi maturiral. in vabljive, pri duhovništvu pa se imeli v cerkvi v nedeljo popoldne po Po maturi sem šel za eno leto v je treba nekaterim stvarem tudi od- krščanskem nauku. To nam otrokom bogoslovje. Tu se mi je odprl čisto povedati. ni odgovarjalo. nov svet. Kar verjeti nisem mogel, Trenutno stanje v naši domovini Za duhovniški poklic sem trdno da grem lahko, ne da bi vprašal rek- pa je glede duhovništva še nekoli- prepričan, da v ta poklic kliče Bog. torja, sam v mesto. Po prvem letniku ko težje. Težko najdemo medij, ki bi Kogar Bog zares pokliče, se mu bo bogoslovja sem šel za 15 mesecev k duhovnika ali njegovo delo prikazal težko izmuznil. Glede svojega duhov- vojakom, nato pa se spet vrnil v bogo- v pozitivni luči. Kar slišimo po radiu niškega poklica sem bil že od nekdaj slovje. Na bogoslovje imam najlepše ali gledamo po televiziji, je navadno trdno prepričan, da me je Bog pokli- spomine. S študijem nisem imel prav samo kritika duhovnikov in Cerkve. cal; na ta klic sem odgovoril in postal nobenih težav, tako da sem skoraj dve Nič lepega in nič pozitivnega. Mno- duhovnik. leti hodil poslušat nekatere predme- te tudi na umetnostno akademijo k profesorju Emilijanu Cevcu. Seveda, na skrivaj, ker to ni bilo dovoljeno. Umetnostna zgodovina me je že od nekdaj izredno zanimala in pritego- vala. Na naši fakulteti je v prvih le- tnikih veliko filozofskih predmetov, ti me niso kaj preveč zanimali. Zgodo- vina, zlasti umetnostna, pa mi je še vedno zelo pri srcu.

Kakšen poseben doživljaj iz bi- vanja v semenišču? Da, eden je bil res poseben, in to iz malega semenišča v Vipavi. Po štiri- najstih dneh bivanja v semenišču sem po nesreči pri košarki razbil manjše Nova maša leta 1987 v domači župniji Hinje okensko steklo. Kazen rektorja seme- zima 2013, VERA IN DRUŽBA 19 nišča je sledila takoj: plačilo nastale Ko pride mlad duhovnik iz bogo- škode v dvakratni višini in pisni opo- slovja, nima posebnih izkušenj z de- min iz vedenja ter še dodatek: »O tem lom na župniji. Zato je vsak najprej se obvesti domačega župnika.« Ta do- nekaj let kaplan, nekakšen pomočnik datek je bil najhujši, posebej, ko mi je pri starejšem župniku, ki ima že ne- župnik med drugim odgovoril: »No, kaj izkušenj z delom z ljudmi. Prvo lepo si začel!« kaplansko mesto je bilo na Brezovici. Kot kaplan sem imel zelo veliko vero- Vaše posvečenje, nova maša uka. Verouk smo poučevali na štirih in prvo delovno mesto. Ka- krajih v župniji. V tej župniji se je žu- kšni so Vaši spomini na te pnik ukvarjal tudi še z kmetovanjem. dogodke? Imeli smo v hlevu par govedi. Meni Ob koncu petega letnika smo bili je bilo to kmečko delo še v posebno pred godom apostolov Petra in Pavla veselje. Po treh letih sem bil presta- posvečeni v diakone. Škof je zahteval, vljen za kaplana v Trebnje, kjer sem da moramo vsi opraviti diplomo, sicer ostal dve leti. ne bomo posvečeni. Jaz sem diplomo zagovarjal že na začetku petega le- Kje vse ste še delovali? Katera tnika. V letniku sem prvi naredil di- župnija Vam je bila najbolj plomo. Seveda iz področja zgodovi- pri srcu? ne. Kot diakon sem hodil leto dni na Po petih letih kaplanske službe sem prakso v župnijo Vrhnika. Ob koncu bil imenovan za župnika v Loškem šestega letnika sem bil leta 1987 po- Potoku in za soupravitelja župnije svečen v duhovnika. Novo mašo sem Draga. Župniji spadata v dekanijo imel prvo nedeljo po posvečenju v Ribnica, sta v hribih, saj je nadmor- domači župniji Hinje. Navada je, da ska višina 850 m. Zime zelo hude. Za škof takoj po posvečenju novomašni- ljudi pa moram reči, da tam živijo kom izroči dekrete, to je uradno spo- srčno dobri ljudje. V župniji sem se ročilo, kam si določen za kaplana. zelo dobro počutil, nekakšno breme Meni so dodelili župnijo Brezovica pa so mi bile res hude zime z veliko pri Ljubljani. Sicer smo pa iz raznih snega. Iz Loškega Potoka sem tri leta virov že prej izvedeli, kam bomo šli soupravljal tudi župnijo Gora, kjer je za kaplane. župnik zbolel in se potem odselil, pol leta pa tudi župnijo Sveti Gregor, kjer Ali je bila v Vas vedno misel na je župnik umrl. Letanja iz ene župnije duhovniški poklic, ste sploh v drugo je bilo veliko, a je bilo živeti je imeli dekanijsko konferenco in se je to lahko iz srca hvaležni. Po njegovi kdaj postavili pod vprašaj med temi ljudmi zelo lepo. že razvedelo, da gre župnik iz Žužem- zaslugi ima žužemberška župnija zo- duhovniški poklic v zameno Po enajstih letih sem zaprosil za berka stran, je bilo seveda vprašanje, pet pravo farno središče. za posvetno življenje? premestitev. Na škofiji so mi dali kdo gre tja. Jaz sem dosledno molčal. Ob imenovanju za župnika mi Vsakdo, ki se odloča za duhov- na voljo tri župnije: dve večji in eno Spomnim se, kako je tudi gospod Po- je gospod škof posebej naročil, naj ništvo, trezno in tehtno razmišlja manjšo. Jaz sem se odločil za manj- virk spraševal, kdo bo prišel na nje- se manj ukvarjam z obnovami, več in premišlja, v kaj stopa. V vsakem šo in tako prišel pred malo več kot govo mesto. pa s pastoralnimi dejavnostmi. De- poklicu se je treba tudi kakšni stvari desetimi leti za župnika v Zagradec. Držim se načela, kamor me pošlje- jal je, da naj obnove stavb kar malo odpovedati. Spominjam se spiritu- Po prihodu v Zagradec sem dobil v jo, tja tudi grem. V vsaki župniji je ve- počakajo. ala iz bogoslovskih let, ki je večkrat soupravo še župnijo Ambrus, ker je liko dobrih ljudi, dobijo pa se seveda dejal, da kdor misli, da brez družine tamkajšnji župnik zbolel. V Ambrusu tudi nasprotniki. Župnijo Žužemberk Praznovanje 550 let ustanovi- ne bo mogel živeti in da mu družina smo začeli z gradnjo novega župnišča, sem dobro poznal že prej in tudi kar tve župnije. Kako bi označili pomeni več kot duhovništvo, naj čim tako da dela ni manjkalo. precej ljudi iz župnije. Tudi v Žužem- dogodke, povezane s to oble- prej izstopi iz bogoslovja. Vsak po- berk sem prišel rad. tnico? Vaša pričakovanja o klic je lep in vsi so potrebni, za mene Kakšna je bila Vaša reakcija, ko župniji, ki praznuje častitlji- duhovniški najlepši. V svojo poklica- ste zvedeli, da ste bili izbrani Kakšno zapuščino ste prejeli od vih 550 let? nost nisem nikdar podvomil in svoje- za župnijo Žužemberk? Ka- vašega predhodnika g. Franca Prazniki in praznovanja so del ga duhovniškega poklica nikdar po- kšen je bil Vaš prvi vtis o Žu- Povirka? Ali obstaja kakšno našega življenja, tako osebnega kot stavil pod vprašaj. Pred posvečenjem žemberku, o naših faranih? Se področje, ki je bilo po Vašem skupnega. Vsako takšno zgodovin- mora vsakdo resno in trezno premi- je do danes le-ta spremenil? mnenju v njegovem času za- sko praznovanje ima namen, da se sliti, kaj bo postal in kaj bo sprejel. Ko smo imeli marca 2006 sejo de- postavljeno in ni bilo deležno zavemo svojih korenin in da nas lju- Po posvečenju ni več poti nazaj, je še kanov na škofiji, me je škof med od- potrebne pozornosti? di poveže med seboj. Pri župnijskem samo odpad od duhovništva, kar pa morom poklical in povedal, da je žu- Moj predhodnik g. Franc Povirk praznovanju smo lahko ponosni na je znamenje, da tisti svojega duhov- pnik v Žužemberku dal pisno odpo- je zapustil za seboj bogato zapušči- svoje prednike in mnoge duhovnike, ki ništva in celotnega svojega življenja ved župniji zaradi bolezni. Kdo bo no. Lotil se je obnove porušene farne so se razdajali v naši župniji. Namen ni vzel zares. šel sedaj tja? In takoj me vpraša, če cerkve in gradnje župnišča, česar so praznovanja torej je, da nas jubilejno bi jaz sprejel Žužemberk. Ko sva se se takrat mnogi bali in se tega niso leto še bolj poveže med seboj v veliko Kje ste kaplanovali in kaj sploh pogovorila, je dejal, naj še nikomur upali sprejeti. To je bilo izredno veli- družino, kjer živimo med seboj v pri- je kaplanska služba? nič ne govorim o tem. Ko smo pozne- ko in zahtevno delo in vsi smo mu za jateljstvu in slogi. 20 VERA IN DRUŽBA zima 2013,

Na katere dogodke v župniji Žu- rom in sovraštvom niso še nikjer rešili ta, Lajerja, Potočnika in drugih sli- knjige je razvidno, da ni gledal na žemberk ste v času svojega nobenega problema. karjev. Naša župnija ima zelo lepo strankarsko pripadnost, ampak v dela še posebej ponosni? in kvalitetno mašno posodo, ki bi bila vsakem trpečem človeku videl najprej Lepih dogodkov je bilo precej. Prvi Kje črpate moč, svojo energijo lahko v ponos tudi kakšni stolni cer- človeško stisko in nemoč. tak dogodek je bil, ko je bilo jeseni 2007 za poslanstvo, ki ga opravlja- kvi. Posebej so bogata tudi nekatera Drugi del spominov se že pripravlja. pri nas škofijsko molitveno srečanje za te? Kaj še drugače radi poč- stara mašna oblačila. Veliko teh stva- nove duhovne poklice. Med nami sta nete v življenju? Znan je Vaš ri je bilo v zadnjih letih obnovljenih Kakšno je sodelovanje z duhov- bila nuncij in naš škof. Naslednje leto hobi - zbiranje starih sakral- in restavriranih. niki? Odnos do škofije, po- je bilo pri nas diakonsko posvečenje nih predmetov in umetnin? Razstava, ki smo jo letos imeli, je gled na spremembo vodstva našega bogoslovca Saša Kovača, nasle- Vsak duhovnik mora biti v prvi bila lepo sprejeta in lepo obiskana. v Cerkvi? dnje leto 2009 pa njegova nova maša. vrsti mož molitve. Tu je naš vir moči Morda smo jo premalo predstavili V naši dekaniji je devet župnij in ena Leta 2011 meseca oktobra je bila pri za naše delo. Če je človek duhovno širši javnosti. Vsekakor bi si to zaslu- ekspozitura (nekakšna podžupnija). nas zahvalna slovesnost ob razglasitvi prazen, tudi drugim duhovnosti ne žila. Je pa vprašanje, ali bo to kultur- Duhovnikov nas je osem. Moje delo kot drinskih mučenk. Navzočih je bilo po- more dati. no zgodovinsko bogastvo res še kdaj dekana je, da duhovnike med seboj po- leg kardinala še osem škofov in preko Poleg duhovniškega dela so mi bli- postavljeno na ogled. vezujem, vodim dekanijske konferen- sto duhovnikov. Letos smo imeli v naši zu vsa kmečka dela. ce, jih obveščam, kar se pogovarjamo župniji ob 550-obletnici župnije trikrat Veliko sem se ukvarjal tudi z razni- Pretresljiva je tudi osebna izpo- ali sklenemo na seji dekanov, v jeseni slovesnosti, ki so jih vodili škofje. Ob mi starinami, posebej, ko sem od dveh ved dekana Karla Gnidovca, opravim po župnijah vizitacije, zberem sklepu je bil med nami g. kardinal. V starejših duhovnikov dobil v dar kar ki ste jo v novi knjigi Spomini statistiko in podobno. Razumevanje času mojega bivanja smo imeli mnoge precej starih predmetov. Je pa res, da dekana Karla Gnidovca ohra- med nami duhovniki je lepo, česar sem lepe slovesnosti prvega obhajila, birm, je starin v našem slovenskem prosto- nili našim zanamcem. Lahko še posebej vesel. Ker škofija ni velika, zlate maše, blagoslovitve glavnega ol- ru čedalje manj. računamo na nadaljevanje iz- imamo vsi duhovniki več stikov tudi s tarja, križevega pota in še kaj. Bilo je jemno pomembnega pričanja škofom. Tudi za našega gospoda škofa veliko lepih dogodkov. Na šolski prireditvi so bili pred tedanje zgodovine? lahko rečem, da je kot naš oče, ki nas leti na ogled originali slik Ja- Dva moža iz zgodovine naše žu- ima rad, mi duhovniki pa njega. KAKO OCENJUJETE sodelovanje neza Potočnika in Leopolda pnije posebej občudujem. Najprej Sprememba vodstva v Cerkvi ne z Občino Žužemberk in župa- Lajerja, zadnjega baročnega dekana Mihaela Tavčarja. Njega ob- vpliva toliko na našo škofijo. Spre- nom Francem Škufco? slikarja na področju današnje čudujem zaradi njegove svetosti in membo vodstva občutijo v tisti škofiji, Mislim, da je sodelovanje z obči- Slovenije. Izjemna je bila tudi skromnosti. Drugi pa je dekan Karel kjer do tega pride. no in županom dobro in tako je tudi razstava nabožnih predmetov Gnidovec. Pri njem mi ugaja njegova Zadnja leta smo doživeli nekate- prav. Narobe bi bilo, če bi si naspro- ob 550-letnici. Bodo te slike in ostrina duha in njegovo trezno odlo- re težke dogodke povezane s škofijo tovali ali celo drug drugemu metali predmeti še kdaj predstavlje- čanje v težkih trenutkih življenja. Maribor. Seveda nam to ni ne v čast polena pod noge. Vsak spor ali prepir ni širši javnosti? Dekan Gnidovec je veliko pretrpel in in ne v ponos in zaradi teh dogodkov mi je osebno zelo tuj, zato se vedno V zbirki so dela imenitnih baroč- se za ljudi v težkih razmerah druge nam je vsem hudo in težko. trudim za pogovor in dialog. S prepi- nih slikarjev: Mentzingerja, Bergan- svetovne vojne odločno zavzemal. Iz n Urednik Zgodovina (3.del) 550 let župnije Žužemberk

»Posebnost junija dograjene krajini je bilo med drugo svetov- cerkve sv. Mohorja in Fortunata no vojno porušenih veliko cerkva, nad Žužemberkom sta stekleni pi- mnogim pa je bilo tudi prizanese- ramidi, s katerima je pokrita. Ena no. Po vojni tedanja oblast ni imela sveti ponoči rdeče, druga pa belo, posluha, da bi pomagala in izdala streha naj bi torej predstavljala dovoljenja za obnovo cerkva, ki so simbol sprave. Če je zgodovini s bile v ruševinah. Politična otoplitev tem zadoščeno, tega za sedanjost po letu 1990 je pripomogla k popol- ne bi mogli trditi. Žužemberški ni prenovi župnij. Tako je obnova župnik in dekan Franc Povirk, ki in gradnja te dragocene slovenske je po pisanju Slovenca prispevke kulturne dediščine potekala v dru- zbiral tako, kot je lisica rezala sir- gih krajih, med drugim v Ajdovcu, odščipnila ga je tam, kjer ga je bilo Hinjah, Visejcu, Žužemberku in na preveč, in to počela vse dotlej, do- Vinkovem Vrhu. Tudi župnik Jože kler sira ni zmanjkalo-se je znašel v Nemanič se je zelo trudil, reševal in škripcih. Sira mu je zmanjkalo veli- obnavljal vse do leta 1992 podru- ko prezgodaj,« je kritično o gradnji žnične cerkve v Mačkovcu, Trebči žužemberške cerkve 9. novembra vasi, Kotih, Žužemberku (cerkev sv. 1994 pisalo v reviji 7D. Miklavža), da bi ohranil pomembne Seveda ni bilo čisto tako in zgodo- kulturno zgodovinske spomenike. vina se je v naslednjih letih pokaza- Podružnično cerkev sv. Primoža in la čisto v drugačni luči. Prav v Suhi Felicijana na Laščah so farani teme- zima 2013, VERA IN DRUŽBA 21

ki je v virih omenjena leta 1168 kot co cerkvenega obzidja, kjer Kralji- cerkev sv. Jurija ob Krki. Če bi se bila ca miru domuje še danes. Cerkveni od nje ohranila tudi južna ladijska pevci z zborovodkinjo sestro Kri- stena, bi zazidana prvotna okenca sto Povirk in organistko dr. Boženo to domnevo potrdila. Zadnjo dozi- Kocutar so s svojim petjem oboga- davo cerkvi je naredil župnik Anton tili dogodek. Porenta, ki so ga leta 1941 Nemci iz V nedeljo, 7. oktobra 2001, so v Vač pregnali na Dvor. Ta je stari cer- vasi Gradenc blagoslovili obnovlje- kvi odstranil južno steno in postavil no kapelico iz leta 1810. Pri obnovi novo ladjo proti jugu, stene je zabe- je izdatno pomagala družina Brecelj. toniral. Stari prezbiterij je bil stran- Praznično je bilo tudi pri cerkvi sv. ska kapela in zvonik je tudi ostal. Miklavža, ki so jo sezidali graden- Na veliko nedeljo leta 1945 so letala ški gospodarji, prvič pa se v virih narodnoosvobodilne vojske cerkev omenja leta 1382. Baročni zvonik, bombandirala. Pritisk zraka je stene prekrit z lesenimi skodlami, so leta cerkve porušil , medtem ko je stari 1960 vaščani prekrili s pločevino, ljito obnovili leta 1998. Z deli so pri- odprli prenovljeno cerkev sv. Marije del ostal nepoškodovan. Žal so bile leta 2001 pa so zvonik popolnoma čeli zgodaj spomladi, prekrili stre- Snežne v Budganji vasi. Vaščani so povojne » komande« takšne- »po- prenovili, obnovili streho in opravi- ho, obnovili zvonik in jo prebelili. po trdem, večmesečnem delu po- dreti«. To so opravili tudi z minira- li številna dela. Župnik Franc Povirk Pridobitev je na žegnanju 28. junija polnoma obnovili cerkev, saj je bila njem, material pa so nekateri pora- je cerkev na slovesnosti ob ubranem 1998 blagoslovil dekan Franc Povirk. do takrat cerkev brez stolpa, ki je bili za obnovo hiš , od cerkvice pa je petju mešanega pevskega zbora pod Kasneje so restavratorji Restavrator- pogorel leta 1944. Največji gradbe- ostal spomin le na fotografiji. vodstvom Kriste Povirk in članov skega ateljeja Bogovčič, po naročilu ni zalogaj na podružničnih cerkvah Ob jubileju srebrnomašnika Fran- pritrkovalskega društva iz Novega župnika Franca Vidmarja, restavri- je bil narejen na cerkvi sv. Pavla na cija Godca je ljubljanski nadškof in mesta tudi blagoslovil. rali lep baročni oltarni nastavek iz Vinkovem Vrhu, katere ruševine so metropolit msgr. Aljoz Uran blago- Ob farnem žegnanju in občin- 17. stoletja, nato pa opravili še kon- samevale vse od druge svetovne voj- slovil novo kapelico, posvečeno Lur- skem prazniku je 17. julija 2005 v servatorsko-restavratorski poseg na ne. Cerkev je bila 29. oktobra 1999 ški materi božji. Kapelica ob vznožju cerkvi sv. Mohorja in Fortunata lju- devetih poslikanih kipih iz lesa. Cer- pokrita in leta 2000 blagoslovljena. ceste proti sv. Roku je bila postavlje- bljanski nadškof in metropolit msgr. kev Janeza Evangelista v Mačkovcu Ko so še stale ruševine po drugi na na pobudo duhovnika Francija Alojz Uran blagoslovil nove orgle, so farani s pomočjo župnika Jožeta svetovni vojni poškodovane cerkve Godca v zahvalo za srečno vrnitev iz ki jih je izdelala orglarska delavnica Nemaniča prekrili leta 1990, leto ka- sv. Jurija na Dvoru, se je dodobra 2. svetovne vojne očeta Jakoba God- Škofije Maribor. Nove orgle opus 82, sneje uredili električno zvonjenje in razkrila njena stavbna zgodovina. ca in priporočilo Materi božji za mir vredne takratnih 50 milijonov, so ve- leta 1998 prekrili zvonik z bakreno Pokazalo se je, da sta gotski prezbi- in pokoj ter večni počitek treh bratov ličastno zadonele ob igranju Roberta pločevino ter uredili fasado. terij in baročni zvonik prislonjena k Rojc, ki vojne niso preživeli. Kohka in petju mešanega pevskega V nedeljo, 9. julija 2006, so se fa- starejši ladji, ki so jo takrat tudi ob- Poleg gradnje cerkve in župnišča zbora pod vodstvom Aleša Makov- rani Mačkovca in okolice v cerkvi sv. čutno povišali. Njena severna stena, je župnik Franc Povirk sodeloval ca. Škof Uran je tega dne ob igranju Janeza Krstnika na slovesen način, ki je edina po vojni še stala, je brez tudi pri izgradnji mrliške vežice, godbe na pihala iz Šentjerneja bla- tudi z velikim mlajem, poslovili od ometa razkazovala urejeno zidavo postavitvi spomenika zamolčanim goslovil tudi obnovljeno kapelico župnika Franca Povirka. Župnik Po- iz deloma obdelanih apnenčastih žrtvam domobrancem in tudi pri sv. Rešnjega telesa na Baragovi cesti, virk je tega dne blagoslovil obnovljen klad in je bila obrnjena proti jugo- izgradnji dolgega obzidja okoli far- župnik Franc Povirk pa je blagoslo- glavni oltar, izdelek podobarja Jurija zahodu. Zelo verjetno je bila s ta- ne cerkve. Zadnjo soboto, 27. okto- vil novi cestni postajališči in javno Tavčarja, izdelan leta 1866. Oltar je kim načinom pozidave pravokotna bra 2001, so štiri dekleta, oblečena v razsvetljavo v Praprečah. bil potreben zaščite, obnovil pa ga ladja v svojem jedru še ostanek neke bela oblačila, ob množici domačinov n Urednik je Miha Legan iz Žužemberka. Pra- romanske cerkve, morda prav tiste, ponesle kip Brezmadežne v votlini- (se nadaljuje) znično je bilo tega leta tudi na Rebri, kjer so farani 23. julija počastili pra- znik sv. Krištofa. Podružnično cerkev sv. Magdalene so vaščani popolnoma prenovili, prekrili streho in izdelali le- seno ogrodje za zvonik, ki ga je izde- lal Franc Grum iz Podgozda, mojster Vlado Šimunič pa ga je oblekel v ba- kreno pločevino. 6. avgusta 2006 je v cerkvi Marije Snežne v Budganji vasi, popolnoma obnovljeni leta 1999, bla- goslovil obnovljen in pozlačen oltar, novi župnik Franc Vidmar. Podružnično cerkev sv. Ahacija v Trebči vasi so vaščani temeljito ob- novili leta 1997, leto dni kasneje pa so tudi v Stavči vasi prekrili cerkev sv. Kancijana. Leta 1999 so obnovi- li fasado in prekrili zvonik. 12. sep- tembra leta 1999 so s slovesno mašo, ki jo je daroval dekan Franc Povirk, Foto: S. Mirtič 22 DRUŠTVA zima 2013, Nogometni turnir Luža 2013 Nogometna sekcija Kulturnega društva Šmihel pri Žužemberku, pod vodstvom Matevža Kuhlja, je letos zopet organizirala vaški nogometni tur- nir, pod imenom Luža 2013, na katerem se je pomerilo pet ekip šmihelske fare: Dešeča vas, Klečet, Šmihel, Tigri in Drašča vas. Po popoldanskih tek- mah je zmagala ekipa Klečeta, nato pa so svoje nogometne veščine pokazali naši najmlajši, tako fantje kot dekleta. Sledila je razglasitev rezultatov, kjer je pokal za prvo mesto prejela ekipa Klečeta, drugo mesto je osvojila ekipa Šmihela, tretje mesto pa je dosegla ekipa Dešeča vas. Podelili smo tudi po- kal za najboljšega igralca, ki ga je prejel Tomaž Iskra, in pokal za najbolj- šega mladega igralca, ki ga je prejel Nejc Muhič. Po razglasitvi so sledili še večerni penali pod reflektorjem. Sodelovalo je 6 ekip. Na koncu je še zadnji pokal odnesla domov ekipa Drašče vasi. Turnir je obiskalo veliko vaščanov Šmihela in okoliških vasi, od najmlajših pa do najstarejših, saj nas je grelo toplo sonce, organizatorji pa so poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. n Helena Barle Čarovnice v Žužemberku Društvo Srednjeveški najemni- v žužemberškem gradu. Mladež je nim starostnim skupinam. Tako so ki je 31. oktobra zvečer pripravi- uživala na različnih otroških delav- lahko uživali ob metanju kostanja v lo tako imenovano Noč čarovnic nicah, ki so bile prilagojene različ- buče, izdelavi čarovniškega klobu- ka, netopirja, duhca, očal in še kaj. Ogledali so si lahko tudi umetnije čarovnika, ognjen nastop, čarovni- ško kaligrafijo, razstava mučilnih naprav, velikanskega pajka in se po- merili v lokostrelstvu. Najbolj pogu- mni in neustrašni obiskovalci so si lahko skupaj z vitezom ogledali tudi živo animacijo strahov s številnimi igralci in rekviziti v žužemberškem Naj čarovnica Pajkeja gradu. Obiskovalci so na ogled pri- nesli tudi izrezljane buče, ki veljajo kremplji, klobukom in lasuljo. Žirija za tradicionalen okras na predvečer je nagradila tudi naj bučo in naj ča- praznika vseh svetih (haloween), rovnico, slednji laskavi naziv je pre- kar nekaj pa je bilo tudi čarovnic, jela mlada Pajkeja iz Ljubljane. takšnih pravih z bližnjega Kleka, s Foto: S. Mirtič Krvodajalska akcija v Žužemberku 22. julija 2013 je bila v telova- dnici Osnovne šole Žužemberk za tukajšnje prebivalce organizirana terenska krvodajalska akcija. Pri- pravila sta jo Območno združenje RK Novo mesto in Zavod za trans- fuzijsko medicino RS Ljubljana. Od- zvalo se je 55 krvodajalcev, od tega jih je sedem kri darovalo prvič. Na akciji so pomagale pri razdeljevanju malice prostovoljke KORK Žužem- berk. Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu.

n Barbara Ozimek, sekretarka zima 2013, DRUŠTVA 23 Letovanje otrok na Debelem rtiču 2013 Vsako leto na obisk otrok, ki letujejo na Debelem rtiču preko OZRK Novo mesto, povabimo pred- stavnike sofinancerjev letovanja. Letos so se nam pridružili direktorica ZZZRS- enota Novo mesto Tatjana Mlakar, župan občine Straža Alojz Knafelj, občine Šentjernej Franc Hudoklin, občine Škocjan Jože Kapler in županja Šmarjeških Toplic Bernard- ka Krnc ter predstavniki KORK Dolenjske Toplice Dušan Gorenc in Ivana Pelko ter KORK Škocjan Gabrijela Kovač. V imenu zdravilišča Debeli rtič so goste sprejeli gen. sek. RKS Daniel Starman, direk- torica Debelega rtiča Ana Žerjal, v imenu OZRK Novo mesto pa jim je celotno letovanje predstavila predsednica OZRK Novo mesto Mojca Špec Poto- Dolgoletna učiteljica v Žužemberku Ivana Pelko z otroki iz Žužemberka, ki so bili na letovanju. čar. Vsi gostje so pohvalili organizacijo, letovanje poteka v prijetnem vzdušju, s pestrim programom, nes vračajo iz Debelega rtiča, so nam predstavili vih počitniških izkušnjah, še posebej pa so se radi predvsem pa z mentorji, ki poskrbijo za varnost tudi kulturni program, vsak župan in županja pa fotografirali s predstavniki občin. otrok na letovanju. Otroci druge izmene, ki se da- so imeli priložnost spregovoriti z otroki o njiho- n Barbara Ozimek, sekretarka Pohodniki na Frati Enajsto leto zapored so se danes popoldne zbrali člani turističnih društev na Frati, ki posta- ja priljubljeno zbirališče tudi za kolesarje in osta- le pohodnike. Dom Frata, ki leži na meji občin Mirne Peči in Žužemberka, so pred desetletjem prvi zavzeli člani TD Suha krajina in TD Mirna Peč, kasneje pa so se pridružili še člani TD Stra- ža, TD Trebnje ter Kulturno-turističnega društva Dobrnič. Namen srečanja je vsekakor prijateljsko druženje članov, izmenjava izkušenj, vzpodbuja- nje zdravega načina življenja ter oživljanjem nek- danjih pešpoti. Med prvimi so se na nekajkilome- trsko pešpot zgodaj dopoldne odpravili tudi člani in članice TD Suha krajina pod vodstvom pred- sednika Vlada Kostevca. Poskrbljeno je bilo za okrepčilo, zabavni program z družabnimi igrami, vse z namenom druženja med člani društev. Ob tej priložnosti je tudi predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine Jože Barbo sodelujočim društvom podelil posebno priznanje. n Urednik Prostovoljstvo, sodelovanje in podpora V letu, ki se izteka, smo v TD Suha krajina klubom in ostalim organizacijam za prijateljsko FS d.o.o., Komunala Novo mesto d.o.o., Gostgrad d.o.o. in Foto izvedli neverjetno število prireditev, sodelovali sodelovanje. Video studio Maver, Ribiška družina Novo mesto ter ostali. na prireditvah v domačem in v širšem sloven- Posebej pa se javno zahvaljujemo vsem, ki ste skem prostoru in v tujini. Ime Suhe krajine in nas podpirali v teh težkih časih! Želimo si, da bi Ob tej priložnosti želimo vsem članom in člani- Žužemberka smo ponesli po domovini in po nam zaupali tudi v prihodnje. cam turističnega društva, članom drugih društev svetu, saj smo aktivno sodelovali pri izjemnem To so: Občina Žužemberk, CGP d.d., Zavarovalnica Triglav in organizacij, donatorjem, sponzorjem, prijate- mednarodnem projektu EASA 013 Žužemberk. d.d., Komunalne gradnje d.o.o., Zavarovalnica Tilia d.d., Espri ljem, obiskovalcem prireditev, občankam ter obča- Vse to smo izvedli po zaslugi požrtvovalnih d.o.o., Elea iC d.o.o., Gozdno gospodarstvo Novo mesto, d.d., nom in vsem ostalim vesel božič ter zdravo, srečno, članic in članov društva, pa tudi s podporo šir- STELEM d.o.o., GPI tehnika d.o.o., Konvikt d.o.o., gi Zakrajšek zadovoljno in mirno novo leto 2014. še skupnosti, občanov in občank, prijateljev in d.o.o., Signal d.o.o., LERO d.o.o., Eltas d.o.o., Zoran Leko s.p., ljudi dobre volje. Zahvala velja tudi društvom, Radio Krka, Vaš kanal - TV Novo mesto d.o.o., KZ Trebnje z.o.o., n Upravni odbor TD Suha krajina 24 DRUŠTVA zima 2013, Odbojkarski gasilski turnir Gasilci iz PGD Žužemberk in PGD Dvor so veseli december otvorili s prijateljskim gasilskim odbojkarskim turnirjem, ki se je odvijal v nedeljo, 1. decembra, od 16. do 19. ure v telovadnici OŠ Žužemberk. Svoje moči v prija- teljskem duhu so na turnirju po- merile ekipe članov in mladink iz PGD Žužemberk in PGD Dvor. V dvoboju mladink so bile uspešnejše dvorske mladinke, pri članih pa so slavili člani Žužemberčani.

n Mateja Filipič Foto: Mateja Filipič

Prostovoljno gasilsko društvo Križi pri Žužemberku se vam zahvaljuje za vse prispevke in podporo v preteklem letu, v no- vem letu pa vam želi da: • vas greje iskriv ogenj v srcu in ne v vašem skednju, • nagajiv veter bistri vaše misli in ne odnaša vaših streh, • igriv potoček hladi vaše noge in ne poplavlja vaših hiš.

Blagoslovljen božič ter srečno in mirno 2014. Na pomoč! n PGD Križi pri Žužemberku

Dvorski gasilci želijo vsem občanom svojega požarnega okoliša mirne božične praznike, preživete v krogu svojih bližnjih, ter vse najlepše v prihajajočem letu 2014. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! n PGD DVOR zima 2013, DRUŠTVA 25

Krovna zgodba slovenskega turizma Slovenski turizem je v letu, ki se kulturni dediščini, ki jo je moč najti Naj bo prihajajoče leto 2014 uspešno leto za vse, izteka, zabeležil nekaj spodbudnih skorajda v vsakem, še tako majhnem rezultatov. Ustvarjeno je bilo 3,3 mi- koščku Slovenije. ki smo vpeti v 'Suhokranjski turizem'! lijona prihodov turistov, ker je 1,8% n Vlado Kostevc več kot lani, 9,5 milijona nočitev, kar Vsekakor je potrebno za večjo je 0.3 % več kot lani, 2 milijardi evrov prepoznavnost v Evropskem in šir- potrošnje tujih turistov, predvsem šem prostoru sprejeti nekaj ključnih Italijanov (14,4 %), Nemcev (11,9 skupnih ciljev, ti pa so: %), Avstrijcev (10,9 %), Rusov (5,7 %), Hrvatov (4,7 %), vse več pa nas 1. povečanje prepoznavnosti in obišče Brazilcev, Korejcev, Izraelcev ugleda Slovenije in Kitajcev. Vse ustvarjeno predsta- 2. učinkovita tržna segmentacija in vlja 12 % BDP-ja, 13 % zaposlenih in strateško-razvojni načrti 40 % izvoza storitev. Kolikšen delež 3. konkurenčni, jasno pozicionirani tega predstavlja 'Suhokranjski' turi- turistični produkti, temelječi na zem, nam je več ali manj predstavlji- načelih trajnosti, vo. Vendar to leto ni bilo tako slabo. 4. inovativno in učinkovito trženje Po zbrani turistični taksi se poveču- preko virtualnega sveta, je število nočitev, predvsem tujcev. 5. partnersko trženje. Žal podatki niso natančni, saj vsi, ki imajo prenočitvene zmogljivosti, Upamo, da bodo ti skupni, zelo ne odvajajo turistične takse. Izje- men, tudi turistični dogodek, je bil strokovno zastavljeni cilji SPIRIT- letos nedvoumno mednarodni tabor a, ki se bo po novem letu razdružil študentov arhitekture EASA 013 Žu- in bo Slovenijo ponovno promoviral žemberk, ki je potekal v Žužember- STO, upoštevani in da bodo vidni ku od 4. do 18. avgusta, s 490 ude- rezultati tudi v manj prepoznavnih leženci iz kar 48 držav sveta. turističnih okoljih in destinacijah. In kako naprej? Slovenijo je po- Vsi našteti cilji pa veljajo tudi za trebno jasno pozicionirati kot zele- 'Suhokranjski turizem', za katerega no, aktivno in zdravo butično sre- lahko zatrdim, da ima vse več prilo- dnjeevropsko turistično destina- žnosti in tudi vse boljšo ponudbo. cijo na stičišču Sredozemlja, Alp in V naslednjih številkah Suhokranj- Panonske nižine! Lahko ponudimo skih poti bom predstavljal turistične močen pozitivni čustveni naboj, s zanimivosti in možnosti za manjše kakovostno ponudbo zdrave hrane, izlete po naši neverjetno lepi pokra- edinstvenih doživetij v zelenem, na- jini, Suhi krajini, ki jo moramo tudi ravnem in čistem okolju, ob izjemni sami odkriti, spoznati in vzljubiti. 26 DRUŠTVA zima 2013,

Rubrika 112 Gasilec svetuje… Praznična okrasitev je lahko mezno lučko v setu je smiselno do- regakoli pirotehničnega sredstva, nevarna! datno preveriti in če je kakšna raz- moramo biti pri uporabi previdni Prihaja praznični čas in veselo bita ali drugače poškodovana oz. je in premišljeni. vzdušje bodo tako v hišah kot tudi poškodovana žica ali povezava med okoli njih zagotovo dopolnjevale lučkami, takšne lučke raje zavrzite. Pirotehnični izdelki so ne- pisane svetlobe praznične okrasi- Preverite tudi, da so lučke, ki jih varni, saj vsebujejo eksploziv, tve. Praznične lučke, svetlobne ve- nameravate uporabiti za krašenje ki lahko ob neprevidni upora- rige in ostali svetlikajoči okraski pa zunanjosti hiše, resnično namenjene bi povzroči hude telesne poškodbe; nam lahko, v kolikor nismo pozor- zunanji uporabi. Ne pozabite na do- poškodbe sluha in vida, opekline, ni, dodobra zagrenijo praznične datno zaščito zunanjih vtičnic. raztrganine prstov in rok. Če utripa dni. Še vedno je namreč na našem Pametno je, da vso svetlobno praznikov vseeno ne morete doživeti trgu precej lučk, ki so potencialno okrasitev izklopite v času, ko vas ni brez tovrstnih izdelkov, pri nakupu nevarne, da povzročijo požar. doma ali ko spite oz. ko ne nadzo- in uporabi upoštevajte: rujete prižgane okrasitve. Preventivni nasvet, ki ne velja le v • pirotehnične izdelke kupujete v prazničnem času, pa je, da si doma pooblaščenih trgovinah in ne na – če še nimate – zagotovite vsaj en t.i. »črnem trgu«, kjer izdelki naj- gasilni aparat. Z njim lahko hitro in verjetneje niso izdelani kakovo- učinkovito pogasite začetni požar stno in se s tem poveča tveganje in s tem preprečite, da bi prišlo do za poškodbo ob uporabi izdelka, večjega požara. • pozorno preberite navodila za Ne pozabite: uporaba piroteh- uporabo pirotehničnega sredstva, ničnih izdelkov, katerih glavni uči- Naj pok ne uniči življenja… ki jih je navedel proizvajalec izdel- nek je pok, so dovoljena le v času Veseli december in z njim pri- ka, ne približujte se in ne dotikaj- od 26. decembra do 2. januarja. hajajoči prazniki, še posebej novo te se že prižganega oz. odvrženega Uporaba pirotehničnih izdelkov leto, skoraj da ne minejo brez piro- pirotehničnega sredstva – lahko pa je prepovedana v strnjenih sta- Kako si lahko zagotovimo tehničnih sredstev. Nekateri uživa- nepričakovano eksplodira in vas novanjskih naseljih, v zgradbah, varno praznično okrasitev? jo ob svetlobnih radostih ognjeme- poškoduje, zaprtih prostorih ter na površinah, Že preden kupite lučke, se pre- ta, drugim pok petarde predstavlja • mladoletne osebe lahko piroteh- kjer potekajo javni shodi ali javne pričajte, da je na embalaži naveden moč in pogum. Ne glede na to, za- nična sredstva uporabljajo le pod prireditve. certifikat o varnosti. Vsako posa- kaj se odločimo za uporabo kate- nadzorom staršev ali skrbnikov. n Mateja Filipič

Sektorska gasilska vaja 2013 Naj prijazni Ena izmed skupnih aktivnosti la 25. oktobra, pripravilo pa jo je oseb, drugi del pa je predstavljala novi čas prinese vseh sedmih prostovoljnih gasil- PGD Dvor. težja prometna nesreča z eno lažje skih društev Občinskega gasilskega Vaja, na kateri je sodelovalo pre- in dvema težje poškodovanima ose- vse, kar je staro poveljstva Žužemberk je tudi vsa- ko šestdeset prostovoljnih gasilcev bama. V tem delu vaje so na pomoč koletna skupna gasilska vaja, ki jo v in gasilk, je bila sestavljena iz dveh prostovoljnim gasilcem prišli tudi re- leto zamudilo; oktobru, mesecu požarne varnosti, delov; v prvem so morali gasilci po- ševalci nujne medicinske pomoči ter pripravi eno izmed prostovoljnih sredovati na gorečem objektu, v ka- poklicni gasilci iz Novega mesta. ljubezen, srečo, gasilskih društev. Letos je poteka- terem je bilo v požaru ujetih sedem n Mateja Filipič zdravje in veselje. Vesel Božič in srečno Novo leto 2014 vam želi Upravni odbor Društva kmečkih žena Suha krajina - Žužemberk. zima 2013, ŠPORT KULTURA 27 Pregled nogometnih lig jesen/zima 2013 V Grosuplju se je začela zimska liga malega nogometa, kjer lanskole- tni naslov brani naša ekipa OUTSIDER ŠD Krajna. Fante je po nekoli- ko slabših predstavah v letni ligi začel trenirati Jože Gačnik, ki opravlja nalogo trener-igralec. Delo enega najboljših slovenskih futsbalerjev vseh časov in še lanskoletnemu igralcu v Italijanski 2. Ligi, se ekipi že pozna, saj so zaigrali kot prerojeni in po petih krogih držijo 2. mesto s 4 zma- gami in porazom. Trije igralci Outsiderja redno igrajo tudi v 2. Sloven- ski futsal ligi in mlada ekipa iz leta v leto napreduje. Vodstvo društva že razmišlja o vstopu v 2. Slovensko futsal ligo, kjer je ekipa prav gotovo sposobna igrati vidnejšo vlogo. 18. večer petja in poezije 'Sanje tistega poletja' v Žužemberškem gradu je kot vsako (Priloga) Lestvica 1. Grosupeljske lige malega nogometa. leto 15. septembra zaključil pesnik mag. Jurij Marussig, ki je predstavil nekaj novih pesmi iz nastajajoče nove pesniške zbirke. Prijeten kulturni večer so z ljudskim petjem tekme zmage neod. porazi razl. z. difer. točke 1. RS TEAM ŠD KOMPOLJE 5 4 1 0 25 : 7 18 13 obogatile Ljudske pevke v pokrajinskih nošah turističnega društva, mlada harmo- 2. outsider Šd struge 5 4 0 1 17 : 8 9 12 nikarja Eva in Anže Pršina, pesnice Mojca Pršina in Silva Mohorčič ter pesnik Janko 3. BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 5 3 1 1 19 : 10 9 10 Rošelj. Kot že vrsto let pa je večer popestril Primož Pasar (na fotografiji) z igranjem 4. GROSUPLJE AVTO 5 3 O 2 18 : 18 0 9 lastnih melodij in pesmi na lastno izdelanem instrumentu 'klinozobu'. 5. MIXFIX.SI FSK MAFIJOZI 5 2 O 3 13 : 18 -5 6 Foto: VladiMir 6. ŠMD TURJAK 5 2 O 3 10 : 18 -8 6 7. ŠMARJE-SAP 5 1 2 2 13 : 14 -1 5 8. ADI TEAM KF AVTO AS PRPIČ 5 1 2 2 14 : 20 -6 5 9. ŠD RAČNA 5 1 1 3 12 : 15 -3 4 10. SILVECO SPORT 5 0 1 4 8 : 21 -13 1 Smeh in Težave s Končan je tudi jesenski del rekreativnih lig malega nogometa v No- vem mestu. Pomlajena ekipa iz Žužemberka v 2. Ligi ligi drži solidno 5. mesto in je samo tri točke oddaljena od mest, ki vodijo v 1. Ligo. Ekipo hrbtenico je zapustilo kar nekaj ključnih igralcev in kot kaže so jih v ekipi dobro Gledališka skupina Zagradec, ki deluje v okviru Kulturnega društva, nadomestili z novimi. se je 16. novembra v kleti žužemberškega gradu z igro Johna Grahama Lestvica 2. rekreativne Novomeške lige po jesenskem delu: »Težave s hrbtenico« predstavila tukajšnjemu občinstvu. Skupina pod tekme zmage neod. porazi razl. z. difer. točke vodstvom študentke Sabine Erjavec je premierno nastopila že poleti v 1. DUAL EXPRES - BELA CERKEV 8 5 2 1 31 : 17 14 17 domačem Zagradcu, tokrat pa so se podali na krajšo gledališko turne- 2. ŠOFERSKA OTOČEC 8 4 2 2 18 : 15 3 14 jo. Žužemberško občinstvo je mlado gledališko skupino, ki jo v glav- 3. LOG 2000 8 3 4 1 23 : 13 10 13 nem sestavljajo študenti, sprejelo z navdušenjem. Še posebej je izstopal 4. VINICA 8 4 1 3 11 : 12 -1 13 5. ŽUŽEMBERK 8 3 2 3 16 : 15 1 11 Davor Žnidaršič v vlogi Petra Ravna, slavnega voditelja popoldanskih 6. ZBURE 8 3 1 4 19 : 18 1 10 pogovornih oddaj, ki se pri ljubici Sally zagozdi v banji. Sally, odlično 7. HRUŠICA – AMIGO BAR 8 3 0 5 19 : 26 -7 9 jo je zaigrala Natalija Hrovat, ga poskuša rešiti, a ji to ne uspe. Doda- 8. BIRČNA VAS 8 2 2 4 13 : 24 -11 8 tno poskrbi za dramaturški zaplet in smeh Sallyin mož Leonard (De- 9. JURČKI 8 1 2 5 11 : 20 -9 5 jan Maver), ki se predčasno vrne iz službenega potovanja. Za dodaten V 3. A ligi nastopa ekipa Fužina Dvor. Ekipa po jesenskem delu za- smeh in zadovoljne obraze občinstva so še poskrbeli Urban Maver, To- seda dobro 4. Mesto in je še vedno v igri za napredovanje v tako želeno maž Teichmeister, Sabina Erjavec in Jože Maver. drugo ligo, kjer je ekipa iz Dvora pred leti že igrala vidno vlogo in bila n S. Mirtič njen stalni član več kot desetletje. Lestvica 3.A rekreativne Novomeške lige po jesenskem delu: tekme zmage neod. porazi razl. z. difer. točke Prodam kvalitetno domače vino 1. ŠD 70-A 8 5 2 1 18 : 16 2 17 2. KOROŠKA VAS 8 5 1 2 21 : 13 8 16 3. ŠRD BREZA 8 4 2 2 15 : 11 4 14 4. FUŽINA DVOR 8 4 1 3 16 : 16 0 13 Metliško črnino, 5. AVTOVLEKA HREN 8 3 2 3 20 : 17 3 11 6. GOTNA VAS 8 3 1 4 16 : 16 0 10 7. BUBA KERAMIČARSTVO 8 2 2 4 18 : 22 -4 8 Belokranjsko belo 8. BRŠLJIN 8 2 2 4 11 : 16 -5 8 9. BV TR. STRASBERGAR PODLJUBEN 8 1 1 6 14 : 22 -8 4 V športnem društvu Krajna smo tudi letošnje leto uspešno zaključili in Laški rizling. in izpolnili začrtane cilje. Veseli nas, da število naših članov raste in da se vse več krajanov udeležuje naših dogodkov. Še posebna zahvala Cena po dogovoru. gre vsem našim sponzorjem brez katerih naše društvo ne bi moglo Večje količine lahko pripeljemo na dom. tako uspešno delovati. Zahvala gre tudi vsem članom in podporni- kom društva, ki nas motivirajo, da delamo še boljše. Vsem občankam in občanom želimo doživete Božične praznike in izpolnjeno leto 2014, Kontaktni telefon: Jože Malnarič vsem športnim navdušencem pa obilo športnih uspehov. n ŠD Krajna 040 833 898 Kal 3 , 8333 Semič 28 KULTURA zima 2013, Koncert na Ajdovcu V petek, 15. novembra 2013, je v gasilski dvo- rani na Ajdovcu potekal koncert moškega in žen- skega pevskega zbora Vidovo iz Šentvida pri Stič- ni. Za začetno nostalgično vzdušje je poskrbela citrarka ga. Eva Medved z legendarno skladbo Cvetje v jeseni. V nadaljevanju je sledilo prepe- vanje ženskega in moškega pevskega zbora z do- mačimi kot tudi s tujimi pesmimi, pod vodstvom zborovodja g. Urbana Tozona. Za konec so obo- ji združili glasove in skupaj zapeli »Vuštnejša ja ni« skladatelja Matije Tomca. Ob polni dvorani domačinov in krasnem petju žlahtnih glasov ni manjkalo aplavzov in pohval. Tako je minil pev- sko obarvan petkov večer na Ajdovcu. n Mitja Mavsar Foto: Marko Zupančič

Glede načrtov za prihodnost je zborovodkinja še skrivnostna. Z veseljem pa nas vabi na božični Moški pevski zbor Cirila Zajca koncert v žužemberško cerkev. n Tjaša Lenarčič Moški pevski zbor Cirila Zajca je bil na pobudo tni način ljudskega petja [pri ljudski pesmi avtor študentke glasbene pedagogike, Nine Zajec usta- ni znan,med ustnim izročanjem pa slednja doži- novljen oktobra 2010. Pred tem je bil poznan pod vlja korenite spremembe – menjavo dialektov, vse- imenom Moški pevski zbor Žužemberk, vodila pa binske razširitve ali okrnitve ipd.] in obuditi stare sta ga tako sam Ciril Zajec kot njegova vnukinja ljudske pesmi. Želja zborovodkinje Nine Zajec je in ponovna ustanoviteljica Nina. stopnjevanje zahtevnosti programa in izboljšanje Zbor šteje osem pevcev, mladih po duši in po njegove izvedbe. V repertoar vključujejo skladbe srcu. Nekateri so člani Mešanega pevskega zbora najrazličnejših slovenskih in tujih avtorjev. Zbor Žužemberk, drugi so se prav v moškem zboru za- se udeležuje občinskih in krajevnih prireditev, čeli kaliti in razvijati v dobre pevce. Vaje potekajo poleg priložnostnih koncertov pa redno nastopa enkrat na teden, kjer v prvem delu vadijo umetne tudi na božičnem koncertu v žužemberški fari. Z pesmi [umetna pesem se med nastajanjem pisme- veseljem se odzovejo tudi povabilu in zapojejo pri no fiksira, je v tiskani ali zapisani obliki in se zato bogoslužju. Program na koncertih je prilagojen ne spreminja. Če zajame širše množice na širšem priložnosti, na kateri nastopajo, zborovodkinja področju, se dlje časa poje in pri tem preoblikuje, pa upošteva tudi želje pevcev in program izbere avtorjevo ime pa pozabi, pravimo ji ponarodela pe- tako, da se zbor iz leta v leto glasbeno in pevsko sem.], v drugem delu pa vadijo ljudske pesmi, kot izpopolnjuje in napreduje, to pa na koncertih Prva, so jih prepevali včasih. S tem želijo ohraniti prvo- opazijo tudi poslušalci. odmevna razstava Aleš Zaletelj iz Velikega Lipovca pri Dvoru prosti čas in hobi združuje v čarobnem svetu likovne umetnosti že vse od otroštva, sicer pa končuje študij gradbeništva. Svoja dela je dva vikenda zapored v grajski kleti žužemberške- ga gradu v mesecu novembru prvič predsta- vil tudi širši javnosti. Aleševo likovno orodje sta povečini svinčnik in oglje, posveča pa se predvsem portretom. Prva razstava mladega likovnega umetnika in njegov pristop kažeta, da je ustvarjalna pobuda padla na plodna tla, s tem dogodkom pa je pridobil novo osebno izkušnjo ter obogatil raznoliko kulturno ži- vljenje v občini. Foto: S. Mirtič zima 2013, GLASBA 29 Ansambel Diamanti Ansambel Diamanti predstavljajo štirje muzikalni, zabavni in humorja polni fantje. Dušan Sadar je vokalist in kitarist, Drago Zupančič poprime za bas kitaro in kontrabas, Rok Legan je harmonikaš in klaviaturist, Uroš Legan pa, poleg vokalnih vložkov, z zabavnim programom uspešno vodi tudi popestritveni del nastopov, v katerih, v različnih vlogah iz vsakdanjega življenja, nasmeji slehernega gledalca.

Ansambel je z delovanjem pričel v letu 2009. duhovnik je nazadnje služboval v Grosupljem). vanja jim je najbolj povšeči. V svojih hotenjih stremijo k poustvarjanju kva- Manjše estetske popravke je v tekst vnesel Matej Diamanti so tudi dobrodelni. Vsako leto na- litetnih skladb drugih avtorjev ter k ustvarjanju Kocjančič, pri razvijanju melodije pa je sodelo- mreč priredijo humanitarni koncert. Lani smo avtorskih skladb, ki temeljijo na večinoma starih val Peter Fink, v njegovem studiu je bila skladba bili priča dogodku v Osnovni šoli Žužemberk, besedilih in melodijah. Poglaviten pomen pripi- tudi posneta. Vsem njihovim avtorskim sklad- za letos pa so fantje še skrivnosti, dejali so le, da sujejo prvemu stiku s skladbo. Radi posegajo v bam lahko prisluhnemo in si jih tudi prenesemo dobrodelni koncert bo! stara obdobja narodnozabavne, pa tudi narečne na računalnik preko ansamblove spletne strani Ansambel skrbi tudi za prepoznavnost izven glasbe, a tudi popolnoma moderna glasba jim ni (http://www.ansambel-diamanti.si/). Tako an- svojega kraja. V preteklih mesecih smo lah- tuja. V prihodnosti bodo k temu še bolj stremeli, sambel velikodušno poskrbi, da si lahko skladbe ko spremljali nastop Diamantov v oddaji Na saj menijo, da se zdajšnja narodnozabavna glas- prosto zavrtimo. zdravje! Pripravili so skladbo Le Krka ve, na gla- ba usmerja v preveč populistične smeri, kar pa V prihodnosti lahko pričakujemo tudi samo- sovanju pa so dosegli drugo nagrado. Skladba za pristen narodnozabavni ansambel ni nujno stojno zgoščenko, vendar so z napovedmi pre- je bila izdana tudi na zgoščenki RTV Slovenija dobro. Da v prihodnosti narediš nekaj dobrega vidni. Njihov namen ni le studijsko snemanje z naslovom Na zdravje! - Razglednica Sloveni- ali še boljšega, je potrebno storiti korak nazaj, skladb, ampak predvsem prepevati Dolenjcem in je 2013. Besedilo in melodijo zanjo je napisal zato da lahko narediš korak naprej. V glasbi no- predstavljati domače zaklade širom po svetu. Fan- Matej Kocjančič. Slednji je prijatelj, bivši sošo- bena pot ni napačna, pomembno je le, da ti na tom so v prvi vrsti pomembni domačini. lec in tesni »sodelavec« ansambla. Poleg vseh začrtani poti nekdo sledi. Njihov repertoar zajema raznovrstne sklad- vzpodbud in prijateljskih nasvetov sodeluje- Avtorska dela večinoma nastanejo ob pisanju be od narodnozabavne do jugo pop glasbe. Z jo tudi profesionalno. Kocjančič je avtor vseh za določene priložnosti. Tako je v teh dneh na- - njihovih avtorskih pesmi. Člani pravijo, da je stala Liška himna. Fantje so se z veseljem odzva- njihov najbolj priljubljen pisec in pomemben li na prošnjo Vinogradniškega društva Lisec, ki najrazličnejšimi nastopi, kot so nastopi na za- člen pri ustvarjanju skladb, s katerimi širijo praznuje deseto obletnico delovanja, in njim na ključenih zabavah, porokah ipd., si širijo tudi zven dolenjskega narečja. Dve izmed njegovih čast pripravili ter posneli Liško himno. Himno je repertoar. Fantje radi ustrežejo gostom, na skladb, Lejta (2010) in Nejsm vejdu (2011), sta med leti 1880 in 1890 v dobrniški kroniki zapi- ročnikomNamensko in seprijateljem ne udeležujejo ter se festivalov določena in delatek- v izvedbi Dušana Sadarja na najstarejšem slo- sal že duhovnik Anton Gole (doma iz Zagorice movanj,tudi naučijo. saj je njihov interes širjenje dobrega ime- venskem popevkarskem Festivalu narečne po- pri Dobrniču in poko- na ansambla z dobro glasbo, z odličnim povezo- pevke ponosno zastopali dolenjsko pokrajino. pan v Dobrniču, kot valnim programom in kvalitetnim večerom. Fan- Dušan Sadar je s skladbama dosegel zavidljive tje so mnenja, da se dobro rezultate, 6. in 3. mesto. ime širi od ust Zakaj Diamanti? V slovarju slovenskega knji- do ust, in tak žnega jezika beremo, da je diamant najtrši drag način delo- kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo. Neko povezavo bi lahko našli tudi z ansamblom Diamanti. Ansambel je kot diamant trd in močan sestav, a ni brezbarven, ravno na- sprotno: rekli bi lahko, da so Diamanti s svojim ustvarjanjem in učinkom na poslušalce večbarv- ni – igrajo tako narodnozabavno kot jugo pop glasbo in DA, seveda lomijo svetlobo, kamor pridejo, iz njih veje dobra volja, pozitivna energija in predvsem poskrbijo, da je na nji- hovem nastopu obilo dobre glasbe in odličnih pristnih skečev. In čeprav so Diamanti, so po srcu skromni, pošteni fantje. Torej? Diamanti ali diamanti? Vprašanje je seveda retorično, oboje je dobro imeti. n Tjaša Lenarčič

Spet je zima, spet je mraz, spet je tu božični čas, naj odnese vam skrbi, v novem letu pa le zdravja in sreče podari. Srečno 2014! 30 GLASBA zima 2013, Ice on Fire To je mlada glasbena skupina treh fantov in dekleta iz Novega mesta, ki se po niti ne tako dolgem delovanju že uspešno uveljavlja v svetu glasbe. 23.11. so osvojili 1. nagrado na Glasu mladih 2013 v Črnomlju in si s tem pribori- omenjenem studiu, za komad Ve- li ˝špil˝ na Schengenfestu 2014, dno mlad bo v kratkem izšel vi- ki je v Sloveniji med najbolj obi- deospot. Ponos pa je zmagovalni skanimi festivali v Sloveniji. Član komad na Glasu mladih 2013. Pri zasedbe je tudi naš Suhokranjec ustvarjanju priredb si izbirajo ve- Amadej Papež z Ratja, ki igra ki- dno težje komade, radi priredijo taro in poje. tudi kakšen pop komad, kot npr. Skupina je nastala v začetku no- Mamma mia od skupine Abba. vembra 2012, pobudnika za nasta- Letos jeseni so se prijavili na tek- nek sta bila Amadej Papež in Ja- movanje Špil liga v Kino Šiška, kjer nez Janežič iz Škocjana, ki sta kot so se uvrstili v polfinale. Tekmova- ˝fazana˝zakorakala v srednješolske nje še poteka. Držimo pesti, da si klopi Tehniške gimnazije v Novem Amadej je bil takrat še skoraj za- Green Day-i in Zablujena generaci- priborijo nagrado, to je snemanje mestu. Oba sta igrala kitaro in se četnik na kitari, saj se je poprej pre- ja, zato so tudi žgali punkrock. treh avtorskih komadov. tako odločila, da ustanovita bend. cej več posvečal harmoniki. V de- Marca 2013 so se prijavili na tek- Največji dosežek so dosegli na K sodelovanju sta povabila leto sta- vetem razredu se je odločil, da se movanje Drogstock v Mariboru, od tekmovanju Glas mladih v Čr- rejšega Nejca Godca iz Škocjana, nauči kitaro in s trdno voljo mu je kjer so odnesli Nagrado za najboljšo nomlju 2013, kjer so se od osmih prav tako dijaka Tehnične gimna- to uspelo. Janez Janežič se je s kitaro vizualno predstavitev. To je bil tudi prijavljenih bendov zavihteli na zije NM, da se jima pridruži na bas ukvarjal že veliko prej, njegovi prsti njihov prvi nastop pred publiko, vrh z zmago. Kot glavna nagrada kitari. Težava je nastala pri iskanju odigrajo še tako zahtevne solaže. Z kjer so pokazali energijo, ki je pri- je špil na Schengenfestu 2014, kar bobnarja, saj nikjer ni bilo nikogar, Nejcem Godcem sta že prej malo vzdignila mladino. Spomladi so se je izjemen dosežek, saj tam igrajo ki bi lahko poprijel za palčke in raz- skupaj igrala, predvsem pri pevskem prijavili na natečaj, kjer so izbrali tri sami znani in uveljavljeni bendi. tural. Nekako prek zvez so izvedeli zboru, saj Nejc prav tako obvlada ki- bende, ki so jim organizatorji omo- To je bila za njih izjemna izkušnja, za bobnarko iz Novega mesta, Anjo taro, tako da se je bas kitaro naučil gočili snemanje komada v RSL pro- saj so morali prepričati žirijo, ki je Mikulan, ki je takrat obiskovala 9. z levo roko. Anja je do tedaj 3 leta ductions studiu v Novem mestu, ter dala 60 odstotkov ocene, ter publi- razred osnovne šole. Tako je zased- obiskovala Glasbeno šolo Marjana dobili svojo uro slave na Kolektivcu ko, ki je z glasovi zagotovila ostalih ba pričela z vajami s ˝polno paro˝ v Kozine v Novem mestu, kjer je se je v lokalu Patriot v Novem mestu (Ko- 40 odstotkov. Špil na Schengenfe- Novem mestu, v kleti, da so sosed- učila veščin na bobnih. Tam je tudi lekvic je velik dogodek za dijake no- stu že sedaj komaj čakajo, pa je do je lahko živeli v miru in tišini, nič odigrala svoje prve nastope pred vomeških šol ob koncu leta), kjer so tja še dobrih osem mesecev. sluteč, da se v neposredni bližini publiko. Kmalu je vsem zaprla vse s svojo energijo ponovno presenetili V prihodnosti stremijo k sne- rojevajo nove zvezde. ˝dihalne poti˝, saj je pokazala, da tako mladino kot tudi starejše in iz- manju svojih komadov in posne- ni od muh. kušene na področju glasbe. tju albuma ter da bi stari in mladi Na začetku so igrali predvsem Po 3 /4 leta igranja so se in- uživali v njihovi glasbi, da bi začu- priredbe, njihov zgled so bili tenzivno podali v ustvar- tili besedila in da bi se privrženci janje avtorskih koma- raznih drugih stilov otresli pred- dov. Sami težko oprede- sodkov o rock glasbi, si jih ogleda- lijo stil, saj jih privlačijo li na Youtubu, kjer imajo kar nekaj tako punkrock, kot posnetkov s tekmovanj, špilov,…, vse, kar to ni. Nji- in podali svoje mnenje, takšno ali hova besedila so drugačno. izključno v slo- Glasba osvobaja um, razveselju- venščini, saj tako je srce ter osrečuje ljudi, zato držim pokažejo, kdo so pesti, da bodo člani še naprej uži- in da se tega ne sra- vali v harmoniji zvokov, igrali do- mujejo. S komadi bro glasbo in ostali še naprej takšni in besedili izražajo poeti ter preprosti fantje ter dekle. sebe, v vsakem ko- Prav tako pa tudi vsi njihovi obo- madu imajo spo- ževalci in tisti, ki to še niso. ročilo za ljudi, ker Naj vas glasba spremlja kjer- jim s tem želijo ne- koli ste, naj vam srce vedno ve- kaj povedati (Bole- selo igra. čina, Vedno mlad, n Nika Papež Ponos). Bolečina je posneta v zgoraj zima 2013, GLASBA KMETIJSKI KOTIČEK 31 Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo… Pevci Mešanega pevskega zbora Žužemberk Pot smo pričeli ob šesti uri zjutraj iz Žužem- terega deluje domača lekarna in nam predstavil in Moškega pevskega zbora Cirila Zajca smo berka in se najprej odpeljali v Olimje. V cerkvi njuno bogato zgodovino. Brez obiska znamenite prijetno sončno oktobrsko nedeljo izkoristili za Marije Vnebovzete v Olimju smo najprej peli pri olimske čokoladnice seveda ni šlo. druženje in se – v duhu pesmi, ki pravi »Gremo sveti maši, nato pa nam je tamkajšnji pater raz- Ko se je dopoldne prevesilo v popoldne, smo si na Štajersko, gledat, kaj delajo...« - podali na iz- kazal tako cerkev, zgrajeno v baročnem stilu, kot na Jelenovem grebenu privoščili okusno nedeljsko let na Bizeljsko. tudi pripadajoči minoritski samostan, znotraj ka- kosilo, nato pa pot nadaljevali po Bizeljskem, kjer smo si ogledali znamenite repnice – jame, skopane v kremenčevem pesku, ki so domačinom prvotno služile kot shrambe poljskih pridelkov, danes pa se uporabljajo predvsem za zorenje in hrambo vina in so tako idealen prostor za degustacijo vin ter priljubljena izletniška točka na Bizeljskem. Sonce je počasi že pričelo zahajati in polni le- pih spominov smo se odpravili proti domu. Čas na avtobusu smo si krajšali s petjem ob spremljavi kitare in v večernih urah prešerne volje, hvaležni vsem, ki so nam omogočili to čudovito doživetje, prispeli v Žužemberk. n Mateja Filipič Sajenje sadnega drevja V tem času, ko se temperature še Za uspešno rast in razvoj sadnega membno, da ni prav na tistem mestu niso spustile pod ledišče, je še vedno drevja so zelo pomembna pravilno že raslo drevo, ki smo ga pred tem primeren čas za sajenje sadnega drev- pognojena, zračna in dobro struk- posekali. Sadna drevesa po številnih ja. V kolikor pa nam sajenje onemo- turirana tla. Ob sajenju se moramo letih uspevanja na enem mestu tla gočajo slabi vremenski pogoji, kot so zavedati pomembnega dejstva, da tudi specifično izrabijo. Na takšnem Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto tel.: (07) 373-05-87, fax: (07) 373-05-90 to v tem trenutku razmočena tla, pa sadno sadiko posadimo za daljše delu vrta je primerno tla pustiti ne- E-pošta: [email protected] je bolje sajenje izvajati v spomladan- časovno obdobje. V kolikor smo bili kaj let prazna, da si odpočijejo, in jih Splet: www.kmetijskizavod-nm.si skem času. Če imamo v sadnem vrtu pri pripravi tal in sajenju nenatančni, posejati s travno-deteljno mešanico. še kaj prostora, je smiselno, da so ta bomo te pomanjkljivosti v prihodnje Mešanica detelj in trav izkorišča hra- posledično pa v tla vstopata zrak in mesta zapolnjena s sadnim drevjem. le stežka odpravili. To pa posledično nila iz tal v drugačnem razmerju kot voda, ki izboljšujeta lastnosti tal. Posajeno in dobro negovano sadno pomeni, da ima posajeno drevo slab- sadno drevje. Zelo velika prednost Če imamo večji sadni vrt, je do- drevo bo že čez leto ali dve pričelo po- še pogoje za rast in razvoj ter posle- takšnega posevka je v bogatem in bro dati zemljo vsakih nekaj let na časi roditi in nam s sadeži vračati vlo- dično tudi slabše pogoje za rodnost. razvejanjem koreninskem sistemu. kemično analizo, ki nam pokaže, ženi trud. Star pregovor pravi: Kdor Med odločanjem, kje na vrtu bomo Ko se posevek detelje izrodi, osta- kakšna je založenost tal s hranili. posadi drevo, misli na jutri. posadili kakšno drevo, je zelo po- ne v tleh zelo veliko organske mase, Za sadno drevje je dobro, če imamo podatke o kislosti tal, to je pH, ter o založenosti s fosforjem, kalijem, magnezijem in borom ter s humu- Ne pozabite! som. Na osnovi analize tal nam bodo strokovnjaki lahko svetovali, s kate- Kot ste večinoma že seznanjeni, vsem zainteresira- rim gnojilom in koliko gnojimo ob nim pavšalistom pomagamo pri poslovanju z DURS- sajenju in tudi kasneje. om v elektronski obliki, torej pri pridobivanju dovo- Sadno drevje sadimo v času zim- ljenj za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, pri spre- skega mirovanja, to je od novembra membi predstavnikov kmečkega gospodinjstva, pri do konca marca, v nekaterih letih pa prenehanju uveljavljanja pavšalnega nadomestila ter Oddelek za kmetijsko svetovanje tel.: (07) 308 38 15 tudi še v aprilu. Sadimo lahko celo pri vnosu obračunov pavšalnega nadomestila. Rok Izpostava Straža - Žužemberk GSM: 051 692 401 zimo, le da zemlja ni zmrznjena, pre- za oddajo obračuna pavšalnega nadomestila za leto Ulica talcev 20, 8351 Straža mokra ali pa prekrita s snežno odejo. 2013 je 31.01.2014, ostale vloge pa se vlagajo skozi Najboljši čas za sajenje je v jeseni, saj vse leto. Torej vse pavšaliste vabimo, da se v mesecu se drevo čez zimo ukorenini in spo- januarju 2014 po predhodnem naročilu zglasite v računov), je prav tako potrebno posredovati na DURS mladi normalno odžene. Drevesa, ki pisarni Izpostave Straža – Žužemberk (Ulica talcev obračun v elektronski obliki. Če tega ne storite v pred- jih sadimo pozno spomladi, ponava- 20). S seboj prinesite vse račune iz leta 2013, kjer vam pisanem roku, vam preneha veljavnost pavšalnega na- di začno odganjati kasneje in v pr- je bilo obračunano 8% pavšalno nadomestilo, ter od- domestila za leto 2015. vem letu tudi slabše rastejo. ločbo DURS-a. V primeru, da imate izdano pavšalno Izpostava Straža – Žužemberk n Martin Mavsar nadomestilo, vendar ga v letu 2013 niste koristili (ni n Polona Seničar KGZS-Zavod Novo mesto 32 ZDRAVSTVENI KOTIČEK KULTURA zima 2013, 14. november – Svetovni dan sladkorne bolezni »Poskrbimo za prihodnost, prepoznajmo sladkorno bolezen pravočasno«

V Sloveniji je po ocenah iz leta 2010, 136.000 obvladovanju bolezni! Že samo 30 minut hoje na bolnikov s to boleznijo. dan pomaga vzdrževati stabilen nivo sladkorja v Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus ali samo krvi. Bolniki pa ne pozabite imeti s sabo kakšen diabetes je presnovna bolezen, za katero je zna- sladek prigrizek za primer, da se vam krvni slad- čilna zvečana koncentracija glukoze v krvi (krvni kor po aktivnosti zmanjša (hipoglikemija)! sladkor). Nastane zaradi nepravilnega izločanja Pomembno je uživati redne obroke, saj se tako hormona insulina. Posledica je motena presnova izognemo prevelikemu nihanju vrednosti gluko- ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. V po- ze v krvi, bolniki z diabetesom tipa 2 pa omejite rastu sta tako tip 2, ki ima znane vzroke, kot slad- mastno hrano, da bo nivo holesterola in trigli- ali vonjem po acetonu, potem takoj poiščite korna bolezen tipa 1, ki se večinoma pojavi v otro- ceridov ostal v mejah normale. Dokaj stabilen zdravniško pomoč! štvu in za katero vzroki niso povsem pojasnjeni. nivo glikemije tekom dneva lahko uravnavamo Bolnik s sladkorno boleznijo tip 1 nima lastnega tudi z glikemičnim indeksom živil, ki nam pove, insulina, zato ga je potrebno nadomestiti. koliko in kako hitro se dvigne koncentracija glu- Sladkorna bolezen tip 2 nastane kasneje v koze v krvi potem, ko zaužijemo določeno vrsto življenju zaradi pojava odpornosti na insulin. ogljikovega hidrata. Polnozrnate jedi imajo, na Lahko jo preprečimo ali odmaknemo v kasnej- primer, nižji glikemični indeks in so zato boljše še življenjsko obdobje s pravilno prehrano, za- za uravnavanje glikemije kot pa enostavni oglji- dostno telesno dejavnostjo … zdravim načinom kovi hidrati. življenja. Pomembno pa je, da bolniki sami nadzirate Zaskrbljujoče je, da se tudi tip 2 vedno bolj nivo sladkorja v krvi s pomočjo prenosnih me- pogosto pojavlja že pri otrocih. rilcev, saj lahko tako prilagajate obroke, telesno Kaj lahko storite, da zmanjšate tveganje za aktivnost in zdravljenje, poleg tega pa se lahko sladkorno bolezen tipa 2? izognete zapletom prevelikega dviga ali padca Glede vaše starosti in genetske nagnjenosti ne glikemije. Vsi sladkorni bolniki bodite pozorni morete storiti ničesar. Od vas pa je odvisna vaša na hipoglikemijo, ki je navadno posledica pre- prekomerna telesna teža, povečan obseg pasu, velike vbrizgane količine inzulina ali drugega premalo gibanja, prehranjevalne navade, kaje- zdravila, ki znižuje glikemijo, lahko pa tudi pre- nje. Zdrav način življenja lahko prepreči nastanek velike aktivnosti ali premalo zaužite hrane. Če sladkorne bolezni tipa 2 ali pa vsaj odloži nasta- zaznate pri sebi slabotnost, drgetanje, zamegljen nek v kasnejša leta. vid, nemirnost, potenje, vrtoglavico, potem takoj Če imate sladkorno bolezen v družini, skrbi- ukrepajte in zaužijte žlico sladkorja, kakšno slad- te za svojo telesno težo, ki se z leti rada poveča. ko pijačo ali slaščico, da zvišate krvni sladkor do Še posebej je nevarno povečevanje obsega pasu. varne vrednosti! Tveganje za sladkorno bolezen pa zmanjša redna, Tudi v zdravljenje bolezni moramo vključiti Neustrezno tretirana hiperglikemija, torej po- zmerna telesna dejavnost. Zdrava prehrana je uravnoteženo prehranjevanje in redno gibanje. višana količina krvnega sladkorja, pa je lahko enako pomembna – vsebuje naj veliko vlaknin, Debelost vpliva na delovanje inzulina v telesu ravno tako usodna, kajti lahko povzroči ketoa- zelenjavo jejte vsak dan. Namesto živalskih upo- in determinira tudi visok krvni tlak. Redno gi- cidozo. Ketoni nastanejo pri razgradnji maščo- rabljajte rastlinske maščobe. banje pa pomaga vzdrževati telesno težo, kar je be in mišičnega tkiva, njihova visoka vrednost v Zgodnje obdobje sladkorne bolezni lahko po- pomembno zlasti pri sladkornih bolnikih tipa 2, krvi pa povzroči acidozo, to pomeni nizek pH. Če teka tiho, brez težav! in uravnava krvni pritisk – primerna telesna teža opazite slabost, bolečine v trebuhu, hitro dihanje, n Dejan Sotirov, dipl. zdr. in normalen pritisk pa sta ključnega pomena pri hudo žejo, bruhanje in sapo s sladkim vonjem Zdravstveno vzgojni center Spomini dekana Karla Gnidovca – knjiga o tragični zgodovini Suhe krajine Ob 550-letnici župnije Žužemberk so bili v cev 2. svetovne vojne v Suhi krajini, je zaslužna vij: Moja mladost, V bogoslovju in nova maša, Žu- knjižni obliki, na 303 straneh, izdani Spomini tudi ga. Milena Pauna, ki je Gnidovčeve rokopise žemberk – april 1941, Leto 1942, Prve vojne žrtve, dekana Karla Gnidovca. Uredil jih je sedanji žu- pretipkala v računalniško obliko. V knjigi je iz- Ustanovitev legije, Leto 1943, Partizanski napad na pnik in dekan g. Franc Vidmar. Za estetsko obli- dan le del, ki popisuje mladost dekana Gnidovca Žužemberk julija 1943, Razpad Italije, Požig žu- kovanje in zgodovinsko prepričljivo naslovnico do nove maše in življenje v Žužemberku med 2. pnišča, Leto 1944, Požig cerkve, Leto 1945. je zaslužen g. Andrej Gombač. Knjigo so v 1000 svetovno vojno. Vsebino spominov dopolnjujejo slikovni sklo- izvodih natisnili v Gapro design d.o.o., izdala in Spomini na čas od l. 1919 do 1940 in pretre- pi: Župnik Karel Gnidovec, Žužemberk pred voj- založila pa jo je Župnija Žužemberk. sljiva povojna leta bdo, upamo, vsebina nasle- no, Žužemberk med 2. svetovno vojno, Duhovni Da so dragoceni zgodovinski zapisi iz Arhi- dnje knjige. rojaki, Ruševine cerkve in župnišča, Obnovlje- va Slovenije zagledali luč bralcev in raziskoval- Spomini so smiselno razporejeni na 13. pogla- na cerkev. zima 2013, KULTURA ŠOLSTVO 33

verjetno v pomoč tudi župnijske kronike in dru- gi zapiski. Gregor Mali, kaplan v Žužemberku, V knjigi se odkriva podoba izjemne osebnosti župnik v Ajdovcu (1901, Sela pri Kamniku – 1983, Bounes Aires): duhovnika Karla Gnidovca, ki je z bistrino uma, širino znanj in vedenj, predvsem pa z modrostjo Krka, še malo pri meni postoj! nadvse pogumnega moža krmaril »ladjo« svoje V sanje me ziblje pomladni šepet, župnije skozi nevarne in hude čase 2. svetovne z okna v naravo mi plava pogled. vojne. Njegova srčnost, pristna ljubezen do vsa- Krka pod mano skrivnostno šumlja, kega, ga je vodila pri reševanju življenj števil- pesem otožno v srce šepeta, nih Suhokranjcev; pri trem ni razmišljal o lastni grad starodavni nad njo govori varnosti in je za druge večkrat postavil na kocko o zgodovini slovenskih ljudi. svoje življenje – Odlikoval ga je močan čut od- govornosti za ljudi, za sakralno dediščino in de- Krka z valovi se tiho igra, mokracijo. Kot usmiljeni pastor je rad dal vse, pesem preteklosti v noč šepeta. kar je imel – hrano, obleko prenočišče. Vse, tudi Krka, še malo pri meni postoj, najtežje preizkušnje, je opisoval s širino, z dej- da bom govoril nocoj sam s teboj stvi, brez enostranskih obsodb, zato imajo Gni- o zgodovini junaških ljudi, dovčevi spomini svojo zgodovinsko in človeško ki so za svoj dom prelivali kri. vrednost. S čustveno prizadetostjo je opisal šte- vilne dogodke, ki so posegli v najbolj občutljiva področja človeške duše, kot so: smrt organista Žužemberk, v srcu ljubeče te nosim Ob branju knjige spoznavamo, kako je druga Požuna, skrunitev grobnice in požig cerkve, tra- Žužemberk, morje, svetovna vojna tragično in usodno zaznamova- gedija bombnega napada na Rebri – pod ruše- kamor potoki zasmeha teko; la Suho krajino s številnimi žrtvami, notranjim vinami hiše so našli živo mater s tremi mrtvimi cvet si, ki tujcu razkolom med prebivalci in ogromno material- otroki in številni drugi. Dekan Gnidovec je videl ne razodene te nikdar oko: no škodo. V župniji Žužemberk je bila porušena le človeka in njegovo stisko – pomagal je vsem, Meni pa Stvarnik župnijska cerkev s pripadajočimi poslopji in kar ne glede na strankarsko pripadnost. Ljudje so mu je tebe odkril, 6 podružničnih cerkva. zaupali in ga spoštovali. bisere tvoje Izvemo, da je bil Karel Gnidovec rojen l. 1877 Iz spominov razberemo njegov rodoljuben od- mi v dušo izlil. v Velikem Lipovcu kot 4. sin očeta Jožefa in ma- nos in skrb za usodo Slovenskega naroda. tere Jožefe, rojene Pust. Karlov brat je bil škof in Zapise odlikuje lep in bogat jezik, jasno zapi- Žužemberk, v srcu misionar dr. Janez Gnidovec. V Žužemberku je sane misli, ki se jim, kljub hudim časom kdaj pa ljubeče te prosim, bil od l. 1909 do 1919 kaplan; nato je postal žu- kdaj utrne iskrica humorja. vdano, goreče jaz Stvarnika prosim: pnik in dekan. Tukaj je deloval do l. 1952, ko ga Knjiga Spomini dekana Karla Gnidovca od- Mir blagoslov naj ti vedno deli, je povojna oblast zaprla; obsojen je bil na smrt z kriva zapletene razmere med 2. svetovno vojno, bisere tvoje naj varuje ti! ustrelitvijo. Po pritožbi je bila obsodba spreme- razkriva nekatere vzroke in posledice skozi po- njena na zaporno kazen. Za vedno je bil pregnan gled duhovnika – kronista, pove o usodah šte- iz Žužemberka. Umrl je v Olševku pri Šenčurju vilnih domačinov, pa tudi tujcev, ki jih je vojna Suho krajino in Slovenijo. Je pogumen prispe- l. 1962. Dekan Gnidovec je pisal svoj življenjepis ihra pripeljala v Suho krajino; mnogim je posta- vek k razumevanju, odpuščanju in spravi med v zaporu. Natančna dokumentiranost dogodkov la zadnji dom. ljudmi s trdnim upanjem, da se vojna nikoli več dokazuje, da je imel odličen spomin, da je zelo Izdaja knjige Spomini dekana Gnidovca je ne ponovi. dobro poznal ljudi in družine ter da so mu bile pomemben kulturno-zgodovinski dogodek za n mag. Jelka Mrvar Medeni teden na oš žužemberk Pravilna prehrana in prava izbira hrane sta Da bi otrokom pobližje predstavili pomemb- pogoj za boljše počutje in ohranjanje zdravja in nost uživanja zajtrka in pomen živil domače pri- s tem zdravega načina življenja. Predvsem zaj- delave, smo učiteljice tej temi v tem tednu na- trk predstavlja pomemben dnevni obrok. Žal pa menile veliko pozornosti. Učenci so spoznavali, mnoge raziskave nakazujejo to, da zajtrku posve- kako in kaj so zajtrkovali nekoč, učili so se pe- čamo premalo pozornosti in ga velikokrat zara- smi o hrani in čebelah, izpod ustvarjalnih rok je di različnih razlogov sploh ne uživamo. Hrana nastalo kar nekaj lepih čebelnjakov. Na oglasnih je človeku vir energije, ki jo potrebuje za svoje deskah je mogoče prebrati uganke in pregovore normalno delovanje, zato je izrednega pomena, o hrani ali pa si ogledati lepo izdelane krožnike da redno zajtrkujemo. iz kolaža. Današnje jutro je bilo posebno. Prvo šolsko uro Osveščeni otroci bodo tudi v odrasli dobi na- smo imeli vsi učenci nižje stopnje tradicionalni menjali več pozornosti rednemu, pravilnemu pre- slovenski zajtrk. Z njim smo se vključili v vseslo- hranjevanju in uživanju domače hrane, kar pa bo venski projekt s poudarkom na pomenu, pred- imelo pozitivne učinke na okolje in zdravo življe- nostih in zavedanju o pomembnosti lokalne sa- nje vsakega posameznika. mooskrbe, domače pridelave, pravilne in zdrave prehrane, živilske industrije in čebelarstva. n Katarina Vrhovec, učiteljica 34 ŠOLSTVO zima 2013, Učenci OŠ Prevole v šoli v naravi Cilj naše šole je, da učence vsako leto za pet dni odpeljemo v šolo v naravi. Na OŠ Prevole smo v letni delovni načrt šole umestili tudi plavalno šolo Čeprav je to velik finančni zalogaj za starše, zlasti tiste, ki imajo več otrok v naravi, ki je za učence 3., 4. in 5. razreda potekala v prvem tednu oktobra, v šoli, nam za enkrat to še uspeva s pomočjo raznih sponzorjev. Pa v veliko in sicer v CŠOD Burja v Seči pri Portorožu. zadovoljstvo otrok seveda. Letos so se šole v naravi že udeležili učenci druge Osnovni cilji šole v naravi je bil usvojitev tehnike plavanja, poleg tega pa in tretje triade. Mlajši v domu Burja na Primorskem, saj izvajajo obvezen tudi spoznavanje primorskih krajev, življenja ljudi, rastlinstva in živalstva tečaj plavanja, starejši pa v Prekmurju v domu Štrk pri Ptuju. … ter razvijanje samostojnosti in krepitev zdravih odnosov v skupini. Teden je zapolnjen z vsebinami iz učnih načrtov in vedno skušamo vnesti Plavalni del šole je potekal v zaprtem bazenu, vse naravoslovne in druž- v program pridih kraja, v katerem smo, tako pokrajino, kot kulturo, zgodo- boslovne vsebine pa v naravi. Ker vreme ni dopuščalo, da bi zakorakali vino, posebnosti in zanimivosti, pa tudi navade ljudi in kulinariko. tudi v morje, smo skrivnostne prebivalce morskega dna lahko opazovali le Skupina učencev, ki je bivala v domu Štrk pri Ptuju, je spoznavala ta konec v piranskemu akvariju, kjer pa ni manjkal niti morski pes. V Piranu smo Slovenije – Ptujsko polje, mesto Ptuj in njegovo zgodovino, ptujska vodovja, se sprehodili še po Tartinijevem trgu, spoznali hišo Benečanko ter si od ptice, kurentovanje, poleg tega pa smo se seznanili z delom na odlagališčih blizu pozorno ogledovali ribiške čolne, potem pa odpluli nazaj proti Por- smeti, ločevanjem odpadkov, astronomijo. Program smo popestrili še s špor- torožu. Obiskali smo tudi soline in spoznali postopek pridobivanja soli iz tnimi aktivnostmi – plezanjem po umetni steni, vožnjo s kanuji, kolesarjenjem, morja ter solinarske naprave. Sprehodili smo se po forma vivi in odkrivali plesom. Zadnji dan pa smo v celoti namenili spoznavanju okoliških krajev in kamnite kipe umetnikov iz različnih dežel sveta. Izmed sredozemskih dre- posebnosti. Tako smo si ogledali prekmursko kmečko hišo, muzej tovarnarja ves smo natančneje spoznali kraljico vseh dreves - oljko in nekateri prvič Janeza Puha, mlin in brod na Muri, pridelavo bučnega olja, lončarstvo, konje- poizkusili tudi olive. Uživali smo v prijetnih vonjavah obmorskih rastlin, rejo, dan pa smo zaključili v prelepih prekmurskih gričih Jeruzalem. za spomin pa si izdelali vrečko, ki smo jo napolnili s ščepcem modrosti. Radovednost smo pasli v vrtu kaktusov v Seči in si roke napolnili z bodi- častimi lepotci. Prostega časa nismo imeli. Če nismo plavali ali raziskovali okolja, smo poslušali zgodbice, se igrali športne igre, plesali in sklepali pri- jateljstva z učenci druge šole.

Poleg nabiranja znanja je tak način bivanja, ločen od domačega okolja, zelo pozitiven za socializacijo vsakega posameznika, saj na nek način preiz- kuša samega sebe, kako se lahko prilagodi skupini sošolcev 24 ur na dan, pa tudi otrokom druge šole. Prijateljske vezi med otroki se utrdijo, poglobijo, spletajo se nova poznanstva, pa tudi učitelji spoznamo učence še z drugih Vsega tega si prav gotovo ne bi mogli privoščiti, če nam ne bi denarno plati. Skratka zdi se nam dobro, da učenci to doživijo in zato bomo skušali priskočile na pomoč nekatere delovne organizacije (Santosa, tovarna zdravil šolo v naravi še peljati naprej. Krka, FS prevozi, Fabjan d.o.o.), za kar se jim iskreno zahvaljujemo. n Irena Blatnik, OŠ Prevole n Amalija Zajc in Draženko Šolaja, OŠ Prevole Reševalna vaja v OŠ Prevole Nesreče nikoli ne moremo predvideti v na- podjetjem Mojdar, ki skrbi za varnost pri delu nje z gasilnimi aparati, medicinka Jožica Grden prej, lahko pa jo marsikdaj do neke mere ubla- in požarno varnost, organizirali v soboto, 12. pa je prikazala oživljanje oseb z defibrilatorjem. žimo ali celo preprečimo najhujše. In kako to 10. 2013, dan odprtih vrat in izpeljali reševalno Vsak od učencev je poskusil oživljati ponesre- doseči? Z vajami in pripravljenostjo pomagati. akcijo ob požaru v šoli. Gasilsko društvo Hinje čenca in občutil napor tega dela. In kdo drug kot gasilci so vedno pripravljeni, je profesionalno izvedlo akcijo gašenja in reše- Dan je minil aktivno in kar je najpomembnej- da ob naravnih in drugih nesrečah prvi prisko- vanja ljudi iz goreče stavbe. Poškodovane so bile še, vsi smo pridobili kup samih koristnih napot- čijo na pomoč. tri osebe (učenec in dve odrasli osebi). Pri oskrbi kov in vaj. Čeprav človek vedno misli, da se pa Na Osnovni šoli Prevole se zavedamo, da ne- ranjenih je sodelovala medicinska sestra Jožica njemu to ne more zgoditi, je to prazna tolažba. sreča nikoli ne počiva in da moramo biti tudi na Grden. Po končani akciji smo delo nadaljevali Prav je, da se take akcije izvajajo in tako osve- neprijetnosti pripravljeni, da ne odreagiramo v skupinah na treh mestih. Gasilci so predstavili ščamo odrasle in otroke, kako ravnati in reševati panično in vse še poslabšamo. svoja vozila, opremo in obleko v primeru nesreč, življenja sebi in drugim. Tako smo v dogovoru s hinjskimi gasilci in predstavnika podjetja Mojdar sta prikazala gaše- n Irena Blatnik zima 2013, ŠOLSTVO 35 Razmišljanje o starosti in odnosu do mladih Staranje je biološki proces, ki se odraža kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma. Starost je za nekatere slabost, za druge modrost. Slabost zato, ker bi nekateri radi bili večno mladi in lepi. A tudi starost ima svoje lepote. Nihče drug nima toliko izkušenj iz življenja kot stari ljudje. Nekatere izkušnje so lepe, druge pa grenke, a vse so pomembne.

Vrh je majhna vasica, zato je starih ljudi malo. Nekateri pazijo na vnuke, ko staršev ni doma, trenutkov življenja, ko pripoveduješ zgodbe svo- Ampak vsi so dobrega zdravja in delajo od jutra drugi pa opravljajo druga dela. V naši vasi ni jim vnukom in jih opazuješ, s kakšnim zanima- do večera. Čeprav bi delo lahko naredil kdo drug nihče od starejših ljudi v domu za ostarele. Ve- njem te poslušajo. namesto njih, naredijo to sami tudi ob pripeki, liko jih ima predsodke do doma. Nekako se ga Sam pa ne bi rad hitro postal star, rad bi bil še ker imajo delo pač v krvi, saj so morali, že ko so bojijo in jaz jih popolnoma razumem, tudi sam dolgo mlad, a pravijo, da si star toliko, kolikor se bili še otroci, veliko delati. Veliko več kot današnji bi bil doma kolikor dolgo bi bilo mogoče. Če pa počutiš starega. otroci, ki ne delamo toliko. Mestni otroci skoraj bi videl, da ne morejo več skrbeti zame, bi šel v Odnos mladih do starih je zelo različen, eni ne poznajo fizičnega dela. Če pa živiš na vasi, pa dom, čeprav poznam veliko ljudi, ki pravijo, da se zelo dobro ujamejo, drugi manj. Mislim, da ob vseh strojih ne delaš niti približno toliko kot je v domu kot v ječi. je pri nas več tistih, ki starim ljudem pomaga- nekdaj, ko so vse delali ročno. Mislim, da ti starost da nekaj, kar šteje v življe- jo, se pa najdejo tudi izjeme. Zelo pomembno se Življenja brez televizije in računalnika si mar- nju. Spomine na mladost. Ti spomini so nekaj mi zdi, da smo strpni. Saj je strpnost temelj do- sikdo ne more predstavljati. V njihovem času pa najlepšega, čeprav so se dogajale tudi hude stvari, brih odnosov. je bil že radio prava redkost. Čeprav se včasih se rad spominjaš mladosti. Starost ti da tudi mo- starejši pritožujejo, pa so nasploh veseli ljudje. drost in izkušnje. Zdi se mi, da je eden najlepših n David Ljube, 8.r., OŠ Prevole Pohod na Sveti Peter Prejšnji petek so se učenci 7. in 9. razredov udeležili pohoda na Sv. Pe- ter. Leži na višini 888 m in mnogi pravijo, da je to »suhokranjski Triglav«. Za kočo, uto, stolp in vse okoli nje skrbijo člani PD Dvor. Pred kratkim so kočo povečali in uredili. Predvsem v zimskem času in med vikendi je veliko pohodnikov, ki se radi družijo na tako lepi lokaciji. Tudi mi smo imeli sončno vreme in nas kljub nizki temperaturi ni zeblo. Na vrhu smo si ogledali čudovit razgled, ki je segal vse do Triglava. Pogreli smo se s toplim čajem, ki nam ga je pripravil član društva. Prav vsi smo bili veseli, da smo nekaj dobrega naredili za naše zdravje in pri tem uživali v naravi. n Helena Smrke Komemoracija na Frati Nekega lepega jesenskega dne ….. … smo se otroci in delavki iz skupine Zajčkov odpravili na sprehod. Otroci so želeli iti do reke Krke pogledat račke. Zelo hitro so se uredili ter ob bibi hodili hitro in previdno. Ko smo prispeli do Loke, nas je tam čaka- lo presenečenje. Na travniku, kjer je nogometno igrišče, so se pasli labodi. Hitro smo jih prešteli in ugotovili, da jih je sedem. Niso se dali preveč mo- titi. Kmalu so se odpravili do vode in elegantno odplavali. Zelo so nam bili všeč. Dan je bil res prekrasen, opazovali smo veličastni grad, ki se ga zdaj vidi še prav posebno lepo. n Lilijana Hrovat, vzg.

V dneh pred 1. novembrom smo se tako kot vsako leto odpravili k spo- meniku na Frati in prižgali svečke v spomin na mrtve. Učenci so povedali recitacijo z naslovom Prižgal bom lučko. n Irena Prodanić 36 ŠOLSTVO zima 2013, Naravoslovni dan: gozd jeseni - 1., 2. r Naravo imajo učenci radi, zato jih tudi zanima. Opazujejo in doživljajo pa jo najbolje takrat, kadar so z njo v neposrednem stiku. Učenci morajo naravo doživeti, saj je na takšen način usvojeno znanje trajnejše. Tema našega naravoslovnega dne je bila GOZD JESENI. In, kje bolje spo- znati gozd kot v njem samem? Tako smo se v petek, 18. 10. 2013, učenci 1. in 2. razreda odpravili na Ajdovec, na gozdno učno pot Ajdovček. Šola v naravi za 3.r.

Oš Žužemberk Najprej sta nas prijazno sprejeli učiteljici PŠ Ajdovec, gospa Milena Legan Seča pri portorožu in gospa Irena Prodanić. Preko kratke računalniške projekcije in ugank smo spoznali/obnovili bistvene dejavnike o gozdu, obnovili gozdni bonton. Na Prvi jesenski teden se je začel s prelepim, kar preveč toplim jutrom za ta pot smo se odpravili z vodičko – učenko 4. razreda PŠ Ajdovec, Tejo Skube, čas. Pa vendar, učenci tretjih razredov naše šole tega niso opazili,saj so v ki je odlično opravila svoje delo. Na poti smo srečevali različne vrste dreves, veselem pričakovanju in z velikimi kovčki čakali avtobus. Slovo od staršev ob katerih smo reševali naloge na učnih listih. Ob koncu gozdne učne poti je bilo hitro,saj so bili neučakani in željni novih doživetij. Le po enem licu smo prispeli na planoto, s katere je bil čudovit razgled. Zahvaljujoč lepe- so stekle solze, ki pa so se kmalu posušile. V Seči nas je pričakala prijazna mu in jasnemu vremenu smo videli celo Triglav. Na vrhu smo pomalicali vodja šole,učenci pa so komaj čakali, da se namestijo v bungalove. Pripra- in do konca rešili učne liste. vljanje postelj je bilo res zahtevno opravilo, ki nas je zelo ogrelo. Zato so Doživeli smo lep dan in upajmo, da se nam je vsaj nekaj novih znanj vti- bili veseli prvega obiska bazena. V drugem delu pa smo spoznali,da Seča snilo v spomin. leži na polotoku,pogledali zemljevid,se sprehodili po bližnji okolici,metali n Učiteljici Irena Anžlovar in Katarina Vrhovec kamenčke v morje ter uživali v čudovitem razgledu na Portorož, Lucijo in hrvaško obalo. V torek smo spoznavali SOLINARSTVO. Ogledali smo si film,pripomočke solinarjev,poizkušali različne soli in si s hriba ogledali soline .Ker je bilo vreme res zelo lepo, smo si popoldne privoščili kopa- nje v morju. Naslednji dan smo izdelovali razglednice, ki smo jih poslali Babica nam je staršem, zato smo šli še v Lucijo,kjer smo kupili znamke in se posladkali s sladoledom. Ogledali smo si zeliščni vrt in spoznali dišavnice, kot so povedala pravljico sivka,rožmarin,žajbelj in lovor. Nato pa smo sešili čudežne vrečke in jih napolnili s sivko in soljo. Najbolj nam je v spominu ostala vožnja z lad- jo SOLINARKO v Piran. Tam smo bili navdušeni nad ogledom akvarija. Sošolka Elma pa nas je popeljala do svojega dedka in babice in prepričali smo se, da imajo res največji in najboljši sladoled. V petek smo si ogle- dali VRT KAKTUSOV in prav vsi smo kupili enega za domov. Spozna- li smo tudi FORMO VIVO, ki je v neposredni bližini doma. Ne smemo pozabiti, da ja bil glavni cilj šole plavanje, zato so učenci pridno vadili različne tehnike v bazenu. Njihov trud je bil poplačan, saj so vsi dosegli zelo dobre rezultate in preplavali od 25 do 150 metrov. Čas je hitro mi- nil. Čeprav smo skupaj preživeli res lep in nepozaben teden, smo se že vsi veselili vrnitve domov. Iz sončne in tople Seče smo ob petih prispeli v oblačen in hladen Žužemberk,kjer so nas že čakali starši,katerim smo veseli in polni vtisov stekli v topel objem. n Alenka Pavlin,OŠ Žužemberk

Verjamem, da večina pozna to sodelovanje pri obnovi pravljice. prijetno gospo, ki je s toplino in ve- Otroci so jo podoživljali tudi po po- seljem do književnosti in slovenske- čitku, v knjižnem kotičku, kjer jih je ga jezika bogatila veliko generacij čakala knjiga Miška in mesec. osnovnošolcev. Danes pa je kot ba- Pravljice so del otroštva, so ča- bica obiskala otroke skupine Pika- robne, poučne, lepe,.. najlepše pa so polonic, v kateri biva njena vnukinja takrat, ko jih pripoveduje babica. In Ela, ki goji veliko veselja do knjig. tako je bilo tudi danes. Otrokom je povedala pravljico Mi- Gospa Vida, hvala za pravljične ška in mesec. S pravljično prijetnim trenutke, ki so nam polepšali pra- in umirjenim pripovedovanjem je znični december. otroke motivirala za poslušanje in n Slavka Hrovat, vzgojiteljica zima 2013, NAŠI JUBILANTI 37 Jubilanti - 90 let

Anica Arkar je praznovala 90 let V mesecu oktobru je visok jubilej, 90 let, praznovala Anica Arkar iz Trebče vasi pri Dvoru.

Rojena je bila 26. oktobra leta 1923 vasi Rajnovšče, v družini s petimi otroki. Osnovno šolo je obiskovala uro daleč hoda na Ruperčvrhu. Otro- štvo je imela lepo, vse do druge svetovne vojne, ko je morala cela družina v izgnanstvo. V izgnanstvu je spoznala moža Feliksa in se v Avstriji leta 1947 poročila, nato pa sta se z možem vrnila in se preselila na kmetijo v Trebči vasi. Zapuščeno kmetijo s požganim gospodarskim poslopjem sta popolnoma prenovila. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Arkarjeva mama je pri 90 letih izjemno čila in bistrega duha. Z zdravjem nima ve- čjih težav, rada bere, najraje pa piše pesmi in prozo. Prve pesmi je obja- vila v knjižici »Krka pa teče naprej«, ki jo je izdalo Društvo upokojencev Dvor. Anica svoje obletnice ni nameravala obešati na veliki zvon, a jo je ob jubileju čakala vrsta presenečenj. Poleg praznovanja v krogu svojih najbližjih so jo presenetili tudi žužemberški župan Franc Škufca, direktor Občinske uprave Jaques Gros, člani Društva upokojencev Dvor na čelu s predsednikom Dušanom Mikcem in članice KO RK Dvor s predsednico Marijo Legan. Anica se najbolj razveseli obiskov, zlasti 'ta mladih', saj ima 15 vnukov in 24 pravnukov. Foto: S. Mirtič Na sliki: Anica Arkar s sinom Rajkom in snaho Olgo Spoznala sta se na plesu »V zakonu je najpomembnejša ljubezen, vse drugo pride z njo,« pravita Šimuničeva.

Katarina, po domače Kmetova, in Vlado Šimunič z Jame pri Dvoru sta 6. julija praznovala zlato poroko. »Najino skupno obletnico zakon- skega življenja bova praznovala tudi v krogu najinih domačih,« sta deja- la zakonca Šimunič, ki jesen življenja preživljata v idilični hiši nad reko Krko. Med njima je iskrica preskočila na plesu na Taboru, kmalu nato sta se poročila, civilno na Magistratu in cerkveno v Dravljah. Dolga leta sta preživela in delala v Ljubljani, Katarina na obračunu v trgovskem podjetju, mož Vlado pa kot kleparski mojster in tako vse do zaslužene penzije. Zadnjih dvajset let živita v hiši na Jami pri Dvoru. Ponosna sta na svoja otroka, sina Bojana in hčer Vladko, vnuke Roka, Nino,Tanito in Tinkaro ter pravnukinjo Tanajo. Prostega časa skoraj nimata, saj oba skrbita tudi za vnuke, pa tudi za lepo obdelan vrt in okolico doma. Ob njunem praznovanju so jima čestitali tudi člani Upokojenskega društva Dvor, soseda Ana Fabjan in vaščani. n Urednik 38 ZANIMIVOSTI zima 2013,

Dan pred rojstnim dnem v mesecu oktobru so Jožetu Papežu prijatelji konjerejci postavili mlaj, zvečer pa so mu pripravili še posebno darilo –živega konja. Praznovanje abrahama Letošnje leto je bilo sila pestro in zabavno tudi za jubilante. Tako so Abrahama med drugim praznovali gostinec Lojze Rezelj, bivši predsednik Konjerejskega društva Suha krajina Jože Papež in tudi občinski svetnik Marko Zajec. Verjetno je bilo praznovanje za vse tri eno zabavnejših do- godivščin, preživeli so ga v dobri družbi prijate- ljev, znancev in njiho- vih najbližjih.

Za slavljence se je po nekaterih podatkih praznovanje začelo že v popoldanskem času, zaključilo pa v veselem razpolože- nju v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. zima 2013, ZANIMIVOSTI 39 Prebivalstvo Suhe krajine nekoč in danes V devetnajstem stoletju je bila Suha krajina na vrhuncu svojega gospo- stva prepolovilo. Takšna naselja so zlasti: Gradenc, Hinje, Hrib pri Hinjah, darskega razvoja kot tudi po številu prebivalcev, saj je na območju dana- Klopce, Lazina, Lopata, Malo Lipje, Pleš, Prevole, Ratje, Veliko Lipje, Visejec šnje občine Žužemberk živelo preko 7.000 prebivalcev. Dvajseto stoletje je in Žvirče, kjer se je število prebivalcev od leta 1880 do danes zmanjšalo za zaznamovalo veliko izseljevanje in upad prebivalstva, po zbranih podatkih več kot 60 %. Druga svetovna vojna je hudo prizadela prebivalstvo kot tudi je na območju današnje občine živelo največ ljudi leta 1880, in sicer 7.550 nadaljnji razvoj Suhe krajine, kar je še pospešilo nadaljnje izseljevanje. V prebivalcev, kar je za 40 % več, kot jih je živelo konec leta 2012, ko nas je letih od 1961 do 1991 se je v vzhodnem delu, še bolj pa na zahodnem delu bilo 4.566 (Graf). Suhe krajine število prebivalstva nenehno zmanjševalo. V naseljih, ki ležijo v dolini reke Krke, je število prebivalstva ostalo na prvotnem nivoju. Trend upadanja prebivalstva se je po letu 2002 nekoliko upočasnil, predvsem na vzhodu Suhe krajine oz. na Ajdovški planoti, kar za zahod Suhe krajine ne moremo povsem trditi. V dolini reke Krke se število prebivalstva počasi po- večuje, še posebej v večjih naseljih, kot sta Dvor in Žužemberk. Največje zmanjšanje števila prebivalstva v naseljih občine Žužemberk je bilo v naselju Ratje na zahodnem delu Suhe krajine. Leta 1880 je v naselju Ratje prebivalo 235 prebivalcev, konec leta 2012 je v omenjeni vasici živelo samo še 34 prebivalcev, to pomeni, da se je število prebivalcev od leta 1880 do 2012 zmanjšalo kar za 86 %. Tako občina Žužemberk spada med najredkeje poseljene občine v Slove- niji, gostota prebivalstva znaša zgolj 28 prebivalcev na kvadratni kilometer. Večina vasi je zaznamovanih kot demografsko ogrožena območja, saj 37 od skupno 51 naselij v občini velja za demografsko ogrožene. Naselja, ki velja- jo za demografsko ogrožena so: Boršt pri Dvoru, Brezova Reber, Budganja vas, Dešeča vas, Dolnji Kot, Dolnji Križ, Drašča vas, Gornji Ajdovec, Gor- nji Križ, Gradenc, Hinje, Hrib pri Hinjah, Jama pri Dvoru, Klečet, Klopce, Lazina, Lopata, Malo Lipje, Pleš, Plešivica, Podlipa, Prevole, Ratje, Reber, Graf: Prebivalstvo na območju občine Žužemberk skozi čas Sela pri Ajdovcu, Sela pri Hinjah, Srednji Lipovec, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Trebča vas, Veliko Lipje, Vinkov Vrh, Visejec, Vrh pri Hinjah, Prebivalstvo se je med leti 1869 in 1961 zmanjšalo za četrtino. Največ pre- Vrh pri Križu, Zalisec in Žvirče. bivalcev se je izselilo iz zahodnega dela Suhe krajine, nekoliko manj jih je (vir: Statistični urad RS) odšlo iz vzhodnega dela, to je z Ajdovške planote. Največja naselja na zaho- dnem delu Suhe krajine so se praktično izpraznila oz. se je število prebival- n Mitja Mavsar Seznam umrlih v Občini Žužemberk v času od 1. 12. 2012 do 30. 11. 2013

Priimek, ime in naslov umrlega starost 2. GLAVIČ EMILIJA, Klečet 18, 8360 Žužemberk 84 POGREBNE STORITVE NOVAK Pokopališče Žužemberk 3. SADAR MARIJA, Drašča vas 8, 1303 Zagradec 89 MARIJA NOVAK s.p. 1. GRČAR KRISTINA, Cvibelj 4, 8360 Žužemberk 82 4. BLATNIK VIDA, Klečet 16, 8360 Žužemberk 91 Reber 2a, 8360 Žužemberk 2. RUS JOŽE, Dolga vas 6, 8360 Žužemberk 45 5. VOVK JOŽEF, Drašča vas 10, 1303 Zagradec 84 TEL.: 07-3888-100 3. HOČEVAR JOŽEFA, Budganja vas 27, 8360 Žužemberk 85 6. PEČJAK JOŽEF, Drašča vas 21, 1303 Zagradec 82 GSM: 031 876-276 4. DRENŠEK JOŽE, Budganja vas 15, 8360 Žužemberk 44 7. JERNEJČIČ MARIJA, Klečet 25, 8360 Žužemberk 82 5. ŠKRBE BRONISLAVA, Breg 22, 8360 Žužemberk 91 8. TURK FRANC, Klečet 28, 8360 Žužemberk 79 5. MURN MARKO, Podlipa 23, 8361 Dvor 46 6. ŽNIDARŠIČ VIDA, Baragova 38, 8360 Žužemberk 85 9. ARKAR ALBIN, Dešeča vas 22, 8360 Žužemberk 73 6. AHAČIČ IVANA, Smrečnikova 26, 8000 Novo mesto 87 7. GODEC MARIJA, Stranska vas 10, 8360 Žužemberk 89 10. GLOBOKAR MARIJA, Šmihel 37, 8360 Žužemberk 80 7. MRVAR MARJAN, Brezova Reber 14, 8361 Dvor 68 8. ŠIŠKA MARIJA, Reber 33, 8360 Žužemberk 78 8. GORENČIČ ALOJZ, Veliki Lipovec 13, 8361 Dvor 82 9. NOSE JOŽEF, Pot na Hreše 27 D, 1000 Ljubljana 77 Pokopališče Hinje 9. GORENČIČ MARICA, Gornji Ajdovec 7 A, 8361 Dvor 53 10. KOVAČ TONI, Grajski trg 35, 8360 Žužemberk 54 1. BLATNIK BOŽIDAR, Strossmayerjeva 6, 1000 Ljubljana 77 10. MRAK SONJA, Veliki Lipovec 16, 8361 Dvor 54 2. FABJAN MARIJA, Lopata 23, 8362 Hinje 82 Pokopališče Dvor 3. VIDMAR JOŽE, Prevole 8, 8362 Hinje 43 Pokopališče Veliko Lipje 1. VOVK ANA, Mlinarska pot 19, 1000 Ljubljana 86 4. NOVAK ANA, Visejec 5, 8362 Hinje 91 1. MOLEK FRANC, Veliko Lipje 16, 8360 Žužemberk 80 2. BAN JOŽEF, Dvor 47, 8361 Dvor 64 5. ŠKUFCA FRANČIŠEK, Prevole 28, 8362 Hinje 84 2. PAPEŽ IVANA, Veliko Lipje 14, 8360 Žužemberk 73 3. ANČIK DRAGICA KAROLINA, Kebetova 16, 4000 Kranj 85 6. TURK STANISLAV, Lopata 16, 8362 Hinje 86 4. KODELIČ MATIJA, Lašče 10, 8361 Dvor 89 7. PAPEŽ BOŽISLAVA, Lopata 5, 8362 Hinje 92 Pokopališče Žvirče 5. MURN CIRIL, Dvor 30, 8361 Dvor 69 8. ŠKUFCA ANTON, Hrib 12, 8362 Hinje 77 1. TURK MIROSLAV, Žvirče 54, 8362 Hinje 71 6. KUMELJ ZOFIJA, Podgozd 21, 8361 Dvor 90 9. TEKAVČIČ GIZELA, Hinje 5, 8362 Hinje 74 2. PUGELJ IVANA, Žvirče 67, 8362 Hinje 70 7. VESELIČ VENČESLAV, Mačkovec 1, 8361 Dvor 77 10. RADIN MARJAN, Prevole 7, 8362 Hinje 58 3. HREN JOŽE, Žvirče 24, 8362 Hinje 52 8. ZORAN TOMAŽ, Dvor 41, 8361 Dvor 45 4. BLATNIK MARIJA, Soussenska 31, 1000 Ljubljana 83 9. HROVAT ANA, Podgozd 19, 8361 Dvor 86 Pokopališče Sela pri Ajdovcu 5. HREN VIDA, Žvirče 24, 8362 Hinje 86 10. JAKLIČ ALOJZIJ, Dolnji Kot 5, 8361 Dvor 89 1. JARC BOŠTJAN, Dolnji Ajdovec 13 A, 8361 Dvor 49 2. HOČEVAR JOŽE, Veliki Lipovec 1, 8361 Dvor 59 Pokopališče Vrhovo Pokopališče Šmihel 3. MRVAR FRANC, Za gradom 11, 5280 Idrija 82 1. KUHELJ FELIKS, Vrhovo 2, 8360 Žužemberk 76 1. MAVER VINCENCIJ, Dešeča vas 18, 8360 Žužemberk 78 4. MAVSAR FRANC, Mali Lipovec 6, 8361 Dvor 82 2. KUHELJ ANGELA, Vrhovo 2, 8360 Žužemberk 70 40 OBVESTILA zima 2013, Ta čudna goba Na dvorišču domačije pri Glavičevih, po do- mače Štrbenkovih, z Jame pri Dvoru so kon- cem novembra opazili nenavadno gobo. Rdeče čudo, ki spominja na lovke hobotnice, raste na mestu, kjer zložijo drva, pripeljana iz gozda. Tudi sosed Albin Mrvar je ni spoznal in jo je z veliko mero previdnosti z bližine le opazoval. No, to rdeče čudo je Clathrus archeri, lovkasta mrežnica, po domače ji rečejo tudi »ta čudna goba« ali veliki lovkar, ki je neužiten. Le-ta naj bi v Evropo ,kjer so jo pr- vič opazili leta 1941 v Franciji, prišla iz Avstralije. Na dvorišču je še polno mladih gob, ki so zaprte v nekakšni ovojnici, podobni jajcu. Ko le-ta poči, se iz nje prikažejo živordeče lovke. Foto: Slavko Mirtič

CVETLIČARNA FLORA ŽUŽEMBERK VAM ZARADI ZAPRTJA CVETLIČARNE NUDI IZDELKE PO 50% NIŽJI CENI, PREDVSEM: ADVENTNI IN NOVOLETNI PROGRAM OKRASNA KERAMIKA CELOFANI, TRAKOVI IN DEKORATIVNI MATERIAL PLASTIČNE POSODE IN KORITA SVILENO CVETJE POPUST NE VELJA ZA REZANO CVETJE, ŽALNE ARANŽMAJE IN ARANŽIRANJE DARIL… AKCIJA TRAJA DO PRODAJE ZALOGE.

BELJENJE, KITANJE NOTRANJIH PROSTOROV BARVANJE OKEN, VRAT, NAPUŠČA BARVANJE VSEH VRST FASAD SUHOMONTAŽNE STORITVE KNAUF (mansarde,spuščeni stropi,napušči) IZDELAVA FASAD (stiropor,kamena volna) IZKOPI IN UREDITEV DVORIŠČ Z MINI BAGROM

GSM: 041/592-841 TEL/FAX: 07/3065-697 E-MAIL: [email protected] zima 2013, IN MEMORIAM OBVESTILA 41

Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)

ZAHVALA V 46. letu starosti nas je za vedno zapustil naš brat, stric in veliki prijatelj TOMAŽ ZORAN z Jame pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala osebju očesnega oddelka SB Novo mesto. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govorcem in pogrebni službi Novak. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in vas nismo posebej imenovali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi

www.fs-prevozi.si

ZAHVALA OSNOVNO PRANJE, VOSKANJE, v 81. letu nas je nepričakovano zapustila PRANJE PODVOZJA Marija Globokar, rojena Križman iz Šmihela pri Žužemberku 37. PRANJE OSEBNIH Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospre- mili na njeni zadnji poti. Hvala župniku in pogrebni služni Novak AVTOMOBILOV, za lepo opravljen pogreb, hvala pevcem, sosedom in znancem ter sorodnikom. Hvala govornici za poslovilne besede ob odprtem TOVORNIH VOZIL grobu. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in svete maše. Žalujoči soprog in vsi domači. IN AVTOBUSOV 42 NAGRADNI KOTIČEK zima 2013, Odkrivamo stare fotografije Kar nekaj vas je bilo, ki ste prepoznali lokacijo na stari foto- grafiji, ki smo jo objavili v prejšnji številki. Na sliki je bila Loka v Žužemberku ob reki Krki, na sliki pa se vidi tudi stavbo kme- tijske zadruge, v kateri je bil v spodnjih prostorih svoj čas bar, v zgornjih pa bivalni prostori. Nagrajenki, ki prejmeta nagrado za pravilni odgovor, sta: Francka Ožbolt, Vrti 9, 8360 Žužem- berk in Jožica Longar, Grajski trg 37, 8360 Žužemberk.

Tokrat objavljamo starejšo fotografijo veselega dogodka. Če prepoznate osebe na sliki, nam to sporočite v uredništvo na naslov Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužem- berk s pripisom »Odkrivamo stare fotografije«. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali nekaj nagrajencev, ki bodo prejeli prijetne nagrade. n Uredništvo

Poznate vaš kraj? Osebe ter lokaciji, ki smo jih prikazali na slikah v prejšnji številki, je prepo- znalo kar nekaj bralcev. Prva izmed slik je bila posneta v kuhinji stare Iskre, na sliki pa so takratne kuharice – Ana Sadar in Marija Godec. Druga slika prikazuje pokojnega šmihelskega župnika, izjemnega poznavalca naše lokalne zgodovi- ne, Alojzija Zupanca. Srečo pri žrebu so imeli: Cvetka-Florjana Zajec, Prapreče 20a, 8360 Žužemberk; Ivica Barborič, Jurčičeva 49, 8360 Žužemberk; Marinka Potočar, Kamnogoriška 68, 1000 Ljubljana; Miroslava Bonifer, Dolnji Križ 7, 8360 Žužemberk; Jože Vidmar, Gradenc 22, 8360 Žužemberk.

Tokratna fotografija je nastala ob gradnji pomembne pridobitve za naše kraje v tistem času. Če prepoznate kraj in lokacijo, kjer je nastala fotografija, ali veste, kaj se gra- di na sliki, potem nam vaše odgovore sporočite do 28. februarja na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom »Poznate vaš kraj ?«. Čaka vas zanimiva nagrada. n Uredništvo

Na pragu novega leta naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti, v sebi in drugih pa najti le dobre stvari! FRIZERSTVO IVANKA GRUM S.P. DVOR 53, 8361 DVOR

Fabjan Hočevar s.p. DVOR 12B, 8361 DVOR Tel.: 07 30 88 320 GSM: 041 264 050 Delovni čas: Naj se v novem letu vam izpolnijo vse sanje ... pon - pet 8.30 - 12 in 14 - 17 ure sobota 8.30 - 12 ure In če morda ste pozabili nanje, So dnevi, ne obupajte in se vrnite vanje. PE: ADAMIČEV CENTER Taborska cesta 4, 1290 Grosuplje so leta in so pomladi, Srečno in zdravo novo leto! Tel.: 01 28 06 159 ko se imamo preprosto radi. Delovni čas: Pizzeria in špageterija Blatnikov hram, 8361 Dvor pon - pet 8.30 - 18 ure So trenutki, ko je treba na novo začeti, T 07 388 85 45 • M 031 347 001 • [email protected] sobota 8.30 - 12 ure in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti. zima 2013, NAGRADNI KOTIČEK 43 Velika nagradna križanka

En sam božič je v letu, en sam večer je sveti, a njegovo sporočilo naj vse leto bo vodilo! Želimo vam zdravo,veselo in uspehov polno novo leto 2014!

Maja 2013 smo PGD Žužemberk organizirali gasilsko tekmovanje Fire Combat in se s profesional- no organizacijo vtisnili v spomin tako tekmovalcem kot vodilnim v Zvezi gasilskih dvojic. Organizaci- ja ne bi uspela brez vseh požrtvo- valnih članov PGD Žužemberk, ki Na uredništvo smo tokrat prejeli kar triintrideset pravilnih rešitev. Med srečnimi nagrajenci so: Zinka so nam pomagali tako pri pripra- Podržaj, Bojanji vrh 7, 1295 Ivančna Gorica; Cveta Pasar, Vrti 7, 8360 Žužemberk; Vid Obrstar, Sadinja vah kot pri izvedbi tekmovanja. vas 6A, 8361 Dvor; David Ljube, Vrh pri Hinjah 8, 8362 Hinje; Tončka Pižem Kranjčič, Mačkovec 7, 8361 Posebna zahvala gre tudi našim Dvor; Vidmar Polde, Stranska vas, 8360 Žužemberk; Anica Novak, Baragova 15, 8360 Žužemberk; Marjan sponzorjem, ki so nam s svojim Šuštar, Fužina 44, 1303 Zagradec. Nagrajencem iskreno čestitamo, nagrade prejmejo po pošti. prispevkom nedvomno zelo po- Rešitev križanke iz 52. številke pošljite do 28. februarja 2014 na naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg magali. Hvala! 33, 8360 Žužemberk s pripisom »Nagradna križanka«. n Organizacijski odbor n Uredništvo Fire Combat PGD Žužemberk

Sponzor KRIŽANKE

( 07/ 3087290 GOSTILNAZUPANČIČ, Gostgrad d.o.o. Grajski trg 4, Žužemberk, e-mail: [email protected]

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: [email protected]. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič. Uredniški odbor: Vlado Kostevc, Tinka Fric, Mateja Filipič in Mojca Obrstar. Zunanji sodelavci: Irena Blatnik, Damjan Novak, Petra Kastelic, Tomaž Špelko, Tjaša Lenarčič in Nika Vidic. Lektorica: mag. Jelka Mrvar. Oblikovanje, grafična priprava in filmi: Grafika Pavlič Jože, s. p. Tisk: Kastelic Zvone, s. p. Novo mesto. Naklada: 1800 izvodov. Uredništvo Suhokranjskih poti si v skladu z uredniško politiko, zasnovo časopisa in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov.