»Premajhni smo, da bi lahko kdo koga odpisal.« DRAGAdvatisočdvanajst Jože Peterlin, Repentabor 1971 Supplemento al n. 5 del mensile MLADIKA - luglio 2012. Spedizione in a. p. - D. L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n°46) art. 1, comma 1, DCB Trieste - Filiale di Trieste - Aut. Dir. PT di Trieste.

V prihodnost 47. ŠTUDIJSKI DNEVI z odgovornostjo DRAGA 2012 PARK FINŽGARJEVEGA DOMA – OPČINE (TS) – DUNAJSKA CESTA 35 Moderni človek pojmuje zgodovino kot razvoj, kot nenehno napredovanje. Prihodnost je zanj nuj- Petek, 31. avgusta 2012 no boljša od preteklosti. Seveda pozna tudi padce Ob 16.30: Roberto Battelli, Rudi Vouk, Damijan Terpin in sploh negativnost, kateri pa rad pripisuje poziti- MANJŠINA IN ZAJAMČENO POLITIČNO ZASTOPSTVO ven smisel, češ da gre v bistvu za zanikanje ali bolje Slovenci v Avstriji in Italiji se desetletja zaman potegujejo za zajamčeno za- umanjkanje obstoječega, ki ga je treba preseči. stopstvo v izvoljenih organih obeh držav, italijanska manjšina v Sloveniji pa jo je podedovala od socialistične Jugoslavije in je zapisana tudi v ustavi. Okrogla Danes nam takšno optimistično naziranje posta- miza predstavnikov treh manjšin naj bi pomagala razvozlati vprašanja in dile- ja vse bolj oddaljeno in celo tuje. Res je, da se ne vra- me okrog tega problema. čamo v predmoderno dojemanje časa kot krožnega vračanja istega. Za nas je prihodnost še vedno nače- Ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru koncert zbora loma drugačna od preteklosti in sedanjosti, se pravi ALFA IN OMEGA Z INSTRUMENTALISTI razsežnost novega. A ni nujno boljša, saj ni nobenega zagotovila, da se ne bi vse skupaj končalo s porazom Sobota, 1. septembra 2012 Ob 16.30: dr. Lučka Kajfež Bogataj ali celo s katastrofo. Naša dejanja in njihov zgodo- vinski splet so zatorej v temelju tveganja. Prav zaradi PLANETARNE MEJE - OVIRA ZA RAST, IZZIV ZA RAZVOJ Družba se mora glede rasti in razvoja učiti iz delovanja ekosistemov in preseči tega pa je naša odgovornost toliko večja. stanje, da v ekonomiji in politiki prevladuje doktrina nenehne gospodarske ra- To značilno postmoderno občutje se odraža tudi sti. Zapoved neomejene rasti na planetu z omejenimi viri ni niti fizikalno smi- v temah letošnje Drage. Najlažje ga bomo prepoznali selna, z družbenega vidika pa za zdaj ne odpravlja revščine niti nas ne naredi v predavanju klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj srečnejše. Da bomo lahko sprejeli alternativne modele znotraj družbeno-eko- o mejah, ki jih človeškemu razvoju postavljajo pod- nomske znanosti, ki bodo spoštovali omejenost planeta, bo potrebna preo- nebne spremembe oziroma omejene dobrine našega brazba naše spoznavnosti, gospodarstva, politike in norm, prenova civilizacije planeta. Toda odkrivali ga bomo lahko tudi v svarilih in naše kulture. V ospredje mora stopiti kakovostna in ne več količinska rast. teologa dr. Branka Kluna pred skušnjavami tiste religi- Nedelja, 2. septembra 2012 oznosti, ki skuša utišati temeljno spraševalsko narav- Ob 10. uri: dr. Branko Klun nanost človeškega bitja. NEMIR SPRAŠEVANJA. V podobnem duhu bo slovenski minister za TEMELJNA DUHOVNOST IN RELIGIJA kulturo in šolstvo dr. Žiga Turk opozarjal, da je naša Ali je sploh mogoča duhovnost, ki ne temelji najprej v človeškosti? In, ali je prihodnost odvisna tudi od odnosa, ki ga imamo sploh mogoča religioznost, ki ne temelji najprej v duhovnosti? Z ozirom na do preteklosti, kakor je sicer svoj čas poudarjal že sedanje stanje duha v svetovnem in krajevnem merilu terja odgovor na tako Nietzsche. Da človeškim prigodam ni nujno usojen zastavljeni vprašanji globok razmislek o temelju človeka in njegovega odnosa srečni konec, pa je od nekdaj znano pripadnikom do sveta. manjšinskih narodnih skupnosti, za katere je naro- Ob 16. uri: prof. dr. Žiga Turk dnost tako rekoč predmet vsakodnevnega plebiscita. To občutje bo prevevalo tudi okroglo mizo o temelj- PRETEKLOST NAVIDEZNE RESNIČNOSTI KONSTRUKCIJE SLOVENSKIH RESNIČNOSTI ni pravici narodnih manjšin do javnopravne zastopa- Preteklost je edina resničnost, ki jo imamo. Sedanjost je že naslednji trenu- nosti, s katero bodo trije manjšinski politiki – Rudi tek preteklosti, prihodnost pa bo resnična šele postala. O tem, ali resničnost Vouk, Roberto Battelli in Damijan Terpin – odprli sploh obstaja, se filozofi prepirajo že tisočletja, gotovo pa je, da si resničnost letošnje študijske dneve. vsaj konstruiramo - pač tako, da je uporabna za sedanjost in za prihodnost. Obetajo se nam torej štiri duhovna srečanja, ki Slovenci, doma in za nekdanjo mejo, imamo več kot eno konstrukcijo prete- bodo bržkone izzvenela kot prav toliko pozivov k klosti in vrtimo se okrog vprašanja, katera konstrukcija je najbolj resnična. Kar odgovornemu stopanju v prihodnost. Vse to ob spo- je napačno vprašanje, ker o resničnosti konstrukcije ne moremo ničesar go- tovega povedati. Mogoč pa je odgovor na to, katera konstrukcija preteklosti štovanju izročila Drage, ki že skoraj pol stoletja je in je najboljša za razumevanje prihodnosti. Gre za vprašanje, katera preteklost je hoče biti odprta tribuna za vseslovenska soočanja. najbolj moderna in katera modernost najbolj tradicionalna. To njeno poslanstvo bomo potrdili tudi s podelitvijo prve Peterlinove nagrade – na čast začetnika naših V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, študijskih dni. ki jo bo daroval škofov vikar za slovenske vernike Anton Bedenčič.

INFO DSI – Ul. Donizetti 3 – 34133 Trst (Italija) - Tel. +39 040 370846 - faks +39 040 633307 El. naslov: [email protected] - [email protected] Od nas so se od prejšnje Drage poslovili

Msgr. Alojzij Ambrožič Dr. Andrej Bajuk Janko Messner inž. Peter Merkù predavatelj predavatelj predavatelj in dr. Andrej Bratuž na Dragi 1977 in 2003 na Dragi 1997 na Dragi 1973 zvesta spremljevalca Drage od njenih začetkov

TEME IN PREDAVATELJI DRAGE 1966/2011

3. - 4. septembra 1966: Franc Mljač: Prispevek k razpravi o iz­se­lje­va­nju - Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologi­jo Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Kanalska dolina raznarodovanja Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Rado Bednařik: Problem izseljevanja na Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični Matej Poštovan: Slovenci na Primor­skem Primorskem in v Beneški Sloveniji ureditvi Jugoslavije Janez Janžekovič: Znanost in svetovni na­zori Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokra­jine Vladimir Murko: Politično-ekonomski po­lo­žaj Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in Izidor Predan: Beneška Slovenija Slovenije po zveznih ustavnih do­pol­nilih religije Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustav­nim spremembam v Jugoslaviji Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med 30. - 31. avgusta 1969: ljudmi z različnim svetovnim nazorom 2. - 3. septembra 1972: Matej Poštovan: Dialog v svetu Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgo­do­vini Reginald Vospernik: Kulturno duhovne raz­­­mere Slovencev v XX. stoletju Boris Sancin: O idejnem pluralizmu med mlajšo koroško generacijo Janko Zerzer: Koroški plebiscit - ozadja in Alojzij Šuštar: Svoboda vesti kot izraz člo­ve­­ Drago Štoka: O problematiki slovenske mla­­dine posledice kovega dostojanstva na Tržaškem Rudolf Klinec: Manjšinska problemati­ka v luči Jožko Tischler: Oris stanja narodne skup­no­­sti na naravnega prava, krščanske eti­ke in cerk­vene Koroškem 2. - 3. septembra 1967: zakonodaje Emil Cenčič: Oris stanja narodne skupnosti v Toussaint Hočevar: Današnji slovenski po­ložaj in Drago Klemenčič: Verski položaj na Slo­ven­­­skem Beneški Sloveniji perspektive za bodočnost Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s Damjan Paulin: Oris stanja narodne skup­no­sti na P. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri posebnim pogledom na zamejstvo Goriškem in Tržaškem oblikovanju slovenske narodne ­zave­sti in kul­­­ Boris Pahor: Za novo slovensko elito Alojz Rebula: O spremenljivosti in ne­spre­men­ ture v 1200 letih. Ali more to vlo­­go krščan­­stvo Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj ljivosti vrednot izbirajo Slovenci za najboljšo med­na­rod­no nadaljevati? 1. - 2. septembra 1973: Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza so­cio­loškega uveljavitev Janko Messner: Generacijska proble­ma­ti­ka na sestava zamejskih Slo­ven­cev 5. - 6. septembra 1970: Drago Legiša: Kako približati današnjemu Koroškem prebivalstvu naše javno delovanje Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske Valentin Birtič: Družina v Beneški Slo­veniji Matej Poštovan: Slovenski zamejski ka­to­li­čani in družbe Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na lju­be­zen v njihovo javno delovanje po ­kon­cilu Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kul­turna družini Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj ko­ro­ških stvarnost Danilo Sedmak: Generacijska proble­ma­­tika na Slovencev Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Tržaškem Martin Kranner: Pogledi in praktične iz­kuš­nje na Emidij Susič: Mednarodna povezanost Anton Trstenjak: Stara in nova podoba dru­­­­žine Goriškem Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in sti­ski malih narodov pri sodobnem raz­voju enotenja 7. - 8. septembra 1974: 31. avgusta in 1. septembra 1968: človeške družbe Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Janko Pleterski: Združena Evropa in Slo­ven­ci Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o Ludvik Vrtačič: ABC slovenske ­problemati­ke v narodov manjšinah obdobju združevanja Evrope Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost so­dob­­ne Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bo­do naše Feliks J. Bister: Slovenec med Vzho­dom in slovenske kulture razmere spremenile Zahodom - Dediščina - Samo­spo­zna­va­nje - Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvar­nost v Drago Štoka: Tržaška mednarodna kon­fe­renca o Možnosti zamejstvu in zdomstvu manjšinah Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manj­­­šina Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kul­ture Valentin Inzko: “Skupna Koroška” Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom 4. - 5. septembra 1971: Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nem­čiji Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Jože Velikonja: Današnja vloga ­zdom­ske Slovenije Andrej Kobal: Slovenec v svetu Slovenije in Slovencev Drago Štoka: Perspektive slovenske na­rod­ne Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi skupnosti v zamejstvu 6. - 7. septembra 1975: Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost V soboto, 1. septembra, ob 10. uri bo na Pavel Apovnik, Damjan Paulin, Rafko Dol­­har in Zorko Harej: Po­men sa­mo­stoj­­ne­ga prireditvenem prostoru okrogla miza v okviru javnega nastopanja (okrogla miza) Rudolf Klinec: Kako je duhovščina priprav­lja­la osvoboditev slovenskega naroda na DRAGE MLADIH Primorskem Venceslav Tuta - Rado BednaŠik: Tu­di ti so polagali temelje svobodi Anton Stres: Pod današnjimi miselnimi zve­zda­mi Marko DvoŠak: Duma 1985 - anatomija ne­kega Marino Qualizza: 100 let Slovencev ob za­h­od­ni zdomstva 4. - 5. septembra 1976: narodnostni meji 5. - 7. septembra 1986: Franček Križnik: Marksizem in svoboda Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna za­­vest, Kazimir Humar: Dileme svobodnega ti­ska pluralizem Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Ket­te - Cankar 3. - 4. - 5. septembra 1982: - Kosovel) Predrag Matvejević: Matične dileme med Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bo­jev narodnostjo in državljanstvom 3. - 4. septembra 1977: Slovencev v Italiji Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščan­stva Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Svetozar Stojanović: Marksizem kot druž­bena Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje teorija in ideologija Lojze Ambrožič: Luči in sence v po­kon­cil­ski 4. - 6. septembra 1987: prenovi Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom teologije Rudolph M. Sussel: God bless Slo­ve­nija Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo) Franc Rode: Duhovni tokovi v dana­š­nji Evropi Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim kri­žem Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton 2. - 3. septembra 1978: 2. - 3. - 4. septembra 1983: Andrej Capuder: Pot v obljubljeno de­želo Martin Jevnikar: Pregled ­slovenske­ga re­vi­alnega France Bučar: Ideologija in demokracija 2. - 4. septembra 1988: Anton Ilc: Od poskusa totalnega uniče­nja do zarje tiska novega krščanstva Reginald Vospernik, Alojz Re­bu­la in Vin­ko Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive Zorko Harej, Stojan Spetič, Maks Šah in Jože Ošlak: Predstavitev prve številke Celov­ške­ga Dobrica Čosić: Glas od Donave na slovenski Pirjevec: Ob dramatični 30-letnici: Ko­min­ zvona tribuni form in slovenstvo (okrogla miza) Ljubo Sirc: Slovenija v osemdesetih le­tih Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v Janez Vodopivec: Kvas novega krščan­stva pluralizem? 1. - 2. septembra 1979: Reginald Vospernik: Na razvodju dveh ­kultur Alojz Rebula: Kam plovemo? France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici ne­ke vizije 31. avgusta, 1. - 2. septembra 84: 1. - 2. - 3. septembra 1989: Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cer­kvi proti letu 2000 Jože Velikonja: Kje, domovina, si? Stane Bah: O problemih in rešitvah v mul­ Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva tikulturnih družbah zdomski trenutek Niko Prijatelj: Med vero in nevero Ivan Verč in Tomaž Simčič: Manj­šina - žrtev Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Moč­nik in ideoloških bojev? 30. - 31. avgusta 1980: Emidij Susič: Ključna vpra­šanja slovenstva v Branko Rozman: Vizije in meje ­narod­ne sprave očeh mlade za­mej­ske ge­ne­racije (okrogla miza France Bučar: Slovenija med Evropo in Bal­kanom Škof Lorenzo Bellomi: vera in kultura za svo­­ po anketi) bodnega človeka 31. avgusta, 1. - 2. septembra 90: Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno po­litični 30. avgusta - 1. septembra 1985: informaciji danes Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in France Perko: Slovenska Cerkev iz pre­tek­lo­sti v Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive šir­še­ga prihodnost bližin sveta Boštjan M. Zupančič: Slovenija ko­nec 20. stoletja: Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred no­vimi 4. - 5. - 6. septembra 1981: prehod v novo dialektiko? nalogami Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Ta­bo­rom: žar Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, Ka­rel Smol­le in Katica Cukjati: Med domovino in zdom­­stvom in stiska kristjanovega upa­nja

JAZZ SACRAL V petek, 31. avgusta, ob 21. uri

Zbor ALFA IN OMEGA ter priznani slovenski jazz instrumentalisti pod vodstvom Nade Žgur. Skladbe, ki jih voditeljica izbira, so dela Ellingtona, Brubecka, McFerrina … in zrcalijo luč krščanske duhovnosti. Ta živa in dejavna duhovnost – predvsem kot spontana molitev – in jazz imata veliko skupnega. Tema in improvizacija. Odziv na navdih. Kreativnost. Interakcija. Mnogovrstno in najintimnejše izražanje. Klaus Einspieler: Izvoljeno ljudstvo in na­ro­­di v Slovenija? svetem pismu Janez Gril: RKC d.d. ali po čem je danes od­re­šenje? Andrej Capuder: Enoumje 2000 Bogdan Žorž, Janez Malačič, Tomaž Merše, Marjeta Cotman, Nasto Sancin: Ali nismo 4. - 5. - 6. septembra 1998: preveč ravnodušni pred demografsko krizo? Damijan Hlede: Izziv složnosti - vizija za­mejstva (okrogla miza) na prehodu v tretje tisočletje Zorko Simčič: Biti (ali ne biti...) to, kar si? 1. - 2. - 3. septembra 2006: Vprašanje asimilacije nekoč in danes Miran Košuta: 60 let kulture v manjšinskem Rudi Koncilija: Hrepenenje po svobodi - go­nilna prostoru sila kulture Silva Matos, Cveto Heliodor, Janek Musek, Jože Janez Zorec: Po zlo­mu polstoletne diktature v Jože Pučnik: Sprava kot izhodišče za ci­vil­no rast Ramovš: Slovenci v vrtincu naglih družbenih nova slo­ven­ska ob­zor­ja (okrogla miza) Slovencev iz naroda v drža­vo sprememb (okrogla miza) Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega Katarina Kompan Erzar, Tomaž Erzar: Slovenski odbora za pripravo Svetovnega slovenskega 3. - 4. - 5. septembra 1999: vernik med tradicionalno in osebno vero kongresa; srečanje ­sloven­skih revij Milan Bufon, Peter Černic, Marko Štavar in Marko Stabej: Zvezde, vrtnice in trnje (Kam in Breda Susič: Kakšna prihodnost za slovensko kako s slovenščino?) 30.-31. avgusta, 1. septembra 91: manjšino? (okrogla miza) Justin Stanovnik: Lectio difficilior Bojan Pavletič: Južni Sokol kot priča slo­ven­ske 31. avgusta, 1., 2. septembra 2007: Vlado Gotovac: Hrvatska med ­Medite­ra­nom in prisotnosti v razvijajočem se Trstu Matija Ogrin: Slomšek in vprašanja so­­dob­ne Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen: Srednjo Evropo Manjšina v očeh opazovalcev Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti slovenske kulture Vasko Simoniti: Med zgodovino in se­da­njostjo Renato Podberšič, Tamara Pečar Griesser, Marko Rupnik: Vizija iz kaosa France Kralj, Egon Pelikan: Priključitev Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Biz­jak, Tone 1. - 2. - 3. septembra 2000: Primorske k matični domovini Peršak, Janez Podobnik, Fran­ce Golia in Marta Ivašič, Vojko Kocjančič, Marjan Kra­vos: Robert Petkovšek: Krščanstvo v dialogu s Vojko Vovk: Slovenija - realnost in vizija Kakšno šolo želi in potrebuje slovenska sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi (okrogla miza) manjšina? sodobnemu svetu? Aleksander Zorn: Težave s slovensko iden­­titeto Tine Hribar: Stanje duha na Slovenskem (Ob 300. 4. - 5. - 6. - septembra 1992: Tone Jamnik: Sprava - proces osvoba­ja­­nja in številki Nove revije) Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika znamenje poguma Lojze Peterle: Kristjanovo politično tve­ga­nje Stane Granda: Združena Slovenija in slovenska 5.-6.-7 septembra 2008: Janko Prunk: Od narodne identitete do držav­­ne država Jurij Paljk, Franci Petrič, Hanzi Tomažič: osveščenosti 31. avgusta, 1. - 2. septembra 2001: Slovenski katoliški tisk (Kako z besedo do Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo ljudi?) in prihodnostjo Evelina Umek, Damjan Hlede in Boris Sie­ga: Alenka Puhar: Nočne barve in povešene oči Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele Zamejstvo brez meja (okrogla mi­za) Zvone Štrubelj: Nova duhovna podoba Primoža Janez Dular: Slovenska knjiga na poti v tretje Trubarja 3. - 4. - 5. septembra 1993: tisočletje Igor Grdina: Trubar za vse čase Evgen Bavčar: Pariški pogled na Slo­ve­nijo Zvone Štrubelj: Antropološka in teolo­ška iz­ho­ Miran Košuta, Mario Ravalico, Milan Gre­go­rič dišča krščanske vere in duhov­no­sti v tret­jem 4.-5.-6. septembra 2009 in Amalia Petronio: Biti manjšinec da­nes tisočletju (okrogla miza) Alenka Šverc, Nadja Maganja in Janko Mer­kač: David Bandelj: ... Mi se imamo radi Zakaj ostajam kristjan Tisočletje laikov (okrogla miza) Boštjan Žekš: Slovenci v zamejstvu in po svetu po Vinko Potočnik: padcu meja v obdobju globalizacije Igor Senčar: Družba in mit Ivo Urbančič: Jezik in kultura Sloven­cev v času odpiranja v Evropo Edvard Kovač: Postkrščanska era ali vek novega 2. - 3. - 4. septembra 1994: krščanstva? 30. - 31. avgusta - 1. septembra 2002: Stane Gabrovec: Krščanstvo in oblikovanje slo­ Matej Makarovič: Slovenija, Evropa in venstva Jože Pirjevec, Aldo Rupel, Bojan Bre­zi­gar, globalizacija Marija Jurič-Pahor in Hektor Jo­gan: Pri-sila Damjan Paulin: Manjšin­ske politič­ne dileme spomina v identiteti koro­ških in trža­ških (okrogla miza) 3.-4.-5. septembra 2010 Lucija Čok, Darko Darovec, Andrej Mal­nič: Slovencev Hektor Jogan, Damjan Paulin, Julija Berdon, Lojze Čemažar: V novo sproščenost slo­ven­ske­ga Zakaj tretja slovenska univerza (okro­gla miza) David Taljat: Z vero do veselja Neža Kravos, Joži Peterlin: Odnosi med kristjana (Razmislek pred Go­spo­dom) generacijami Janez Janša: Slovenci in prihodnost Martin Brecelj: Med Evropsko zvezo in sve­tovno državo Zdravko Inzko, Karel Hren, Jože Marketz, Janko 1. - 2. - 3. septembra 1995: Zerzer: Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu 5. - 6. - 7. septembra 2003: Etika in sodobni človek – Brane Senegačnik: Postmoderna med smislom in Mateja Rozman Pevec: nesmislom Črtomir Špacapan: Slovenci na obeh straneh kaj vodi v srečno življenje? Slovenija po petletni demokraciji meje ob vstopu Slovenije v Evrop­sko zvezo Drago Jančar: Pisatelj med umetnostjo in Danilo Slivnik: ­ angažmajem Jože Marketz: Sožitje med etnijami na ver­skem Frane Adam: Majhne države in njihova identiteta področju v dobi globalizacije Hubert Požarnik: Kako je z duhovno eko­logijo? Mirko Pelicon: Mladi in krščanstvo v postmoderni 2.-3.-4. septembra 2011 dobi Bogdan Žorž, Kristina Martelanc: Kriza odnosov 30.-31. avgusta, 1. septembra 96: Alojzij Ambrožič: Nekaj misli o socialnem v družini poslanstvu kristjana Jakov Jukić: Krščanstvo in Cerkev v postmoderni Rafko Dolhar: Ali lahko tudi zamejski Slovenci kulturi 3. - 4. - 5. septembra 2004: praznujemo 150-letnico Italije? Pavel Fonda: Multikulturnost - dileme ne­ke Tim Oliver Wüster: Sokratovo in Kristuso­vo Anton Stres: Nova evangelizacija po slovensko manjšine France Arhar: Od tolarja do evra Mišo Jezernik: Multikulturnost ali inter­kul­tur­nost vabilo Peter Jambrek: Slovenski nacionalni pro­gram Jože Dežman: Slovenske sprave in resnice Pavle Merkù: Slovenščina, matica naše na­rod­ne Mitja Bregant: Kakšna prihodnost ob na­sta­­ja­joči identitete večverski, večnacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi? 5. - 6. - 7. septembra 1997: Barbara Brezigar: Slovenija v Evropi Priloga št. 5 MLADIKE - julij 2012. Odg. ur. Marij Maver. Reg. na so­dišču v Trstu, Giorgio Banchig: 50 let po podpisu mirovnega 2. - 3. - 4. septembra 2005: št. 193. Poštnina pla­čana v gotovini. sporazuma Tisk Graphart Printing srl. Milan Gregorič: Na dveh straneh meje Andrej Bajuk: Slovenija v evropskih in­te­gra­cijskih ISSN 2039-9324 tokovih Dean Komel: Politika, država in državljani. Kje je