Diplomsko Delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015 MAJA JEVNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO

MAJA JEVNIKAR

Ledinska imena izbranih vasi krajevne skupnosti Šentlovrenc

Diplomsko delo

Microtoponyms In Selected Villages In Local Community Šentlovrenc

Dissertation

Etnologija in kulturna antropologija

Mentor: izr. prof. dr. Vito Hazler

Ljubljana, 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, dr. Vitu Hazlerju, za strokovno pomoč in vse nasvete med nastajanjem diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem sogovornicam in sogovornikom, da so z menoj delili svoje dragocene spomine in si vzeli čas za pogovor.

Zahvaljujem se vsej svoji družini in svojim najbližjim, da so me ves čas spodbujali in verjeli vame.

Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku moje diplomske naloge.

Najlepša hvala.

IZVLEČEK

Ledinska imena izbranih vasi krajevne skupnosti Šentlovrenc

Diplomsko delo obravnava ledinska imena izbranih vasi krajevne skupnosti Šentlovrenc, in sicer Gornjih Prapreč, Vrhovega pri Šentlovrencu, Dolnjih Prapreč, Potoka, Mačjega Dola in Dolge Njive. Po Ramovšu (Benko 2013) obravnavano območje spada v dolenjsko narečno skupino, kjer se govori dolenjski dialekt. Zbrana ledinska imena so ustrezno razvrščena in razložena na podlagi ustnega izročila domačinov ter razpoložljive literature in virov. Vse gradivo je pridobljeno na podlagi pripovedi domačinov in poznavalcev obravnavanih krajev in je fonetično ter slovarsko urejeno.

Diplomsko delo tudi pojasnjuje, kaj je ledinsko ime, kdo vse raziskuje ledinska imena in kaj nam danes ta imena pomenijo, kot del nesnovne kulturne dediščine in kakšne so oblike prenašanja tega ustnega izročila iz generacije v generacijo. Na kratko so geografsko in zgodovinsko opisane občina Trebnje, krajevna skupnost Šentlovrenc ter vseh šest obravnavanih vasi. V delu so analizirana in razložena vsa zbrana ledinska imena obravnavanih vasi. Razložena so predvsem s pomočjo sogovornikov ter njihovih spominov, Snojevega Etimološkega slovarja (SES), Bezlajevega priročnika Slovenska vodna imena (SVI) ter Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska imena so v sklopu klasifikacije imen klasificirana po različnih poimenovanjih. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: najprej je ledinsko ime zapisano v narečnem zapisu, tako kot ga domačini izgovarjajo, takoj za tem je zapisano rahlo poknjiženo ledinsko ime.

Imena so v izbranih krajih dobro ohranjena ter se preko ustnega izročila prenašajo tudi na mlajšo generacijo. Imena so predvsem slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov.

Ključne besede: ledinska imena, Dolenjska, Vrhovo, Gornje Prapreče, Dolnje Prapreče, Potok, Mačji Dol, Dolga Njiva, dolenjsko narečje

Microtoponyms In Selected Villages In Local Community Šentlovrenc

The graduate thesis discusses microtoponyms in selected villages in local community Šentlovrenc namely: Gornje Prapreče, Vrhovo pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Potok, Mačji Dol and Dolga Njiva, where the Lower Carniolan dialect is spoken. All of the collected mycrotoponyms are suitably classified and explained, based on oral tradition of locals and available literature and sources. The material is based on the stories of locals, it is lexicographically organised and phonetically written.

The graduate thesis also explains what microtoponyms are, who researches microtoponyms and what today mean the names to us, as a part of immaterial cultural heritage and which forms of the names are transmitted from generation to generation. Municipality of Trebnje, local community Šentlovrenc and all six chosen villages are described briefly geographically and historically. The names are explained mostly from the memories of locals, Snoj's Slovene Etymological Dictionary (SES), Snoj's Etymological Dictionary of Slovene Geographic Names (ESZSI) Bezlaj's Slovene Water Names (SVI) and Dictionary of Slovene Literary Language (SSKJ). The names in selected villages are good perserved and are with oral tradition transmitted also to young generation. The names are mostly of Slavic, some of them also Germanic origin.

Keywords: microtoponyms, Lower Carniola, Vrhovo, Gornje Prapreče, Dolnje Prapreče, Potok, Mačji Dol, Dolga Njiva, Lower Carniola dialect

KAZALO 1. UVOD ...... 7 2. LEDINSKA IMENA OZIROMA MIKROTOPONIMI ...... 8 2.1. Kaj so ledinska imena? ...... 8 2.2. Raziskovanje ledinskih imen ...... 9 2.3. Dediščina in ohranjanje ledinskih imen ...... 10 3. GEOGRAFSKI ORIS OBČINE TREBNJE IN IZBRANIH KRAJEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTLOVRENC ...... 12 4. ZGODOVINSKI ORIS OBČINE TREBNJE IN IZBRANIH KRAJEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTLOVRENC ...... 14 5. KLASIFIKACIJA LEDINSKIH IMEN ...... 16 6. ANALIZA LEDINSKIH IMEN IZBRANIH VASI KS ŠENTLOVRENC PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU ...... 19 6.1. Ledinska imena na Vrhovem pri Šentlovrencu...... 19 6.2. Ledinska imena v Gornjih Praprečah ...... 27 6.3. Ledinska imena v Dolnjih Praprečah ...... 31 6.4. Ledinska imena na Potoku ...... 36 6.4. Ledinska imena v Mačjem Dolu ...... 37 6.4. Ledinska imena na Dolgi Njivi ...... 42 7. TABELA LEDINSKIH IMEN ...... 47 8. ZAKLJUČEK ...... 52 9. VIRI IN LITERATURA ...... 54 10. SEZNAM INFORMATORJEV ...... 57 11. SEZNAM SLIK ...... 58 IZJAVA O AVTORSTVU ...... 59

1. UVOD Za pisanje diplomske naloge z naslovom Ledinska imena v izbranih krajih krajevne skupnosti Šentlovrenc sem se odločila iz preprostega razloga, in sicer ker na terenu na splošno ugotavljam slabo poznavanje lastnega okolja. Že leta in leta živim v tem okolju, seznanjena sem s skoraj vsemi narečnimi izrazi, ki jih uporabljamo krajani, pa vendar nisem vedela, od kod izhajajo ta imena, kako so nastala ter kaj osebno pomenijo krajanom. Seveda me to kot etnologinjo še posebej zanima. Kulturna pokrajina, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala skozi zgodovinska obdobja in z njo izrazi za različne predele pokrajin. Ljudje so začeli širiti svoja bivališča ter svoje obdelovalne površine in tako so se izoblikovala različna imena za različne predele, da so jih med seboj lahko ločili. Dandanes se izrazi izgubljajo v številkah, ki so nadomestile ledinska imena. Ledinska imena po mojem mnenju izginjajo zaradi napredka tehnologije ter zaradi nepovezanosti z naravo. Tehnološki napredki spreminjajo pokrajino, zato ima ta danes popolnoma drugačen videz kot v preteklosti. Območje, ki ga obravnava diplomsko delo, obsega jugovzhodni del Slovenije. Ledinska imena sem zbrala v izbranih vaseh levega brega reke Temenice Krajevne skupnosti Šentlovrenc, in sicer: Gornje Prapreče, Vrhovo pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Dolga Njiva, Mačji Dol in Potok. Cilj diplomske naloge je zapisati vsa zbrana ledinska imena bodisi na podlagi spominov domačinov bodisi drugih virov ter zapisati njihov pomenski izvor. Želim, da se z mojimi zapisi ohrani čim več narečnih izrazov, tj. ledinskih imen, saj so mlajšim generacijam vse manj poznane. Raziskavo o ledinskih imenih na tem območju sem začela z iskanjem in nato prebiranjem različne literature o ledinskih imenih, etimologiji imen in njihovem ohranjanju. Literature o tem delu slovenskega območja je zelo malo, pa vendar sem prebrala vso, ki sem jo našla. Seveda so mi bili v veliko pomoč prav sami domačini.

2. LEDINSKA IMENA OZIROMA MIKROTOPONIMI

2.1. KAJ SO LEDINSKA IMENA?

Toponomija ali toponomastika je del onomastike (imenoslovja – jezikovna veda o lastnih imenih (Koletnik 2004: 182)), ki se ukvarja z zemljepisnimi poimenovanji neživega, poseljenega ali neposeljenega zemljepisnega območja na nekem območju. Izraz toponim Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga kot »lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime« (SSKJ 1994: 1409). Po Unuku (2004: 194) se toponomastika ukvarja z zemljepisnimi poimenovanji nežive, poseljene ali neposeljene zemljepisne pojavnosti na kakem območju. Mednje štejemo nazive večjih ozemeljskih naravnih in upravnih celot, manjše objekte pa preučuje mikrotoponomija. Izraz mikrotoponim Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga kot imena njiv, travnikov in gozdov (SSKJ 1994: 551). Mikrotoponimom rečemo tudi ledinska imena, v drugih literaturah zasledimo tudi izraza terenska oz. ledinska (Čop 2002: 98) in zemljiška (Unuk 2004: 194). Po etimološki razlagi izhaja beseda ledina iz indoevropske baze *lendh- in pomeni »neobdelano, prosto zemljo« , iz praslovanščine je beseda *ledina izpeljana iz praslovanske besede *ledo, ki pomeni »kar se ohranja« (Snoj:1997:296). Ledinska imena so imena posameznih parcel, kot tudi večjih gozdnih, pašniških, travniških, poljskih in drugih površin, manjših zaselkov oz. poimenovanja za posamezna zemljepisna območja na manjšem in zamejenem teritoriju v okviru določene urbane skupnosti (Unuk 1996:105). Čop (2002:98, 99) navaja, da je potrebno k ledinskim imenom šteti tudi gozdna imena, ki predstavljajo med terenskimi imeni posebno zvrst, z docela svojskimi imeni, ki so v številnih primerih čisto drugačna, kot ledinska imena. Poleg teh je potrebno šteti še imena dolin, sotesk, tesni, kraških jam ter poti in njihovih delov.

2.2. RAZISKOVANJE LEDINSKIH IMEN

Raziskovanje ledinskih imen je pomembno za širjenje lastnega obzorja. Tako še bolje lahko spoznamo svoje okolje, dejstva o spremembah v gospodarstvu skozi čas, o nastanku in propadu različnih družin, naselij, območij in gospodarskih dejavnosti. Ledinska imena so zelo pomemben vir, saj z njihovo pomočjo lahko razberemo, kako so ljudje živeli včasih, kako so se organizirali tako v družini kot v gospodarskih dejavnostih. Po letu 1950 se je vse bolj razvijala veda, ki jo imenujemo imenoslovje (onomastika). S to vedo naj bi se ukvarjali predvsem jezikoslovci (Čop 2007: 117). Ledinska imena preučujejo etnologi, jezikoslovci, in sicer etimologi, dialektologi in imenoslovci. Etimologi se posvečajo etimološkemu izvoru imen, dialektologe pa zanimajo ledinska imena v različnih narečjih. Z ledinskimi imeni se ukvarjajo tudi geografi, v njihovem interesu je predvsem zbrati podatke o zemljepisnih imenih ter dopolnjevati obstoječe podatke o imenih (Fabčič 2008:7). Čujec Stres in Stres (2008: 169) navajata, da so ledinska imena začeli zapisovati že v urbarjih, na zemljevidih, pozneje v katastrih, da bi z njimi označili pripadnost zemljišč določenemu gospodarju in tako določili višino dajatve gosposki in državi. Zapisovalci so v preteklosti zapisovali po posluhu, večinoma pa so bili italijansko ali nemško govoreči.

Ledinska imena, zapisana od sredine 18. stoletja do prve polovice 19. stoletja, ko so na podlagi natančne izmere zemljišč nastale katastrske mape (terezijanski kataster /1748–1756/, jožefinski kataster /1785–1789/, franciscejski kataster /1818–1828/), so vanje zapisovali državni uradniki (Koletnik 2008: 271). Čop (2007: 117) navaja, da se je po letu 1950 razvijala veda imenoslovje (onomastika). S to vedo naj bi se ukvarjali predvsem jezikoslovci, saj je to ena najtežjih vej jezikoslovne znanosti. Zelo pomembno je, da raziskovalec dodobra pozna zgodovino ter posebnosti krajev, s katerih imeni se ukvarja.

Peršolja (2003: 115) navaja, da v pokrajini najdemo številna zemljepisna imena, ki jih ni mogoče najti v Registru zemljepisnih imen, zato navaja, da je edina metoda za zbiranje tovrstnih zemljepisnih imen terensko delo. Terensko delo je po mnenju Peršolje (1997: 59) osnova geografskega pristopa preučevanja zemljepisnih imen.

Čop (2007: 122) pojasnjuje, da je za določitev zanesljivega izvora imen potrebno temeljito znanje drobnih narečnih posebnosti. Po njegovem mnenju bi bilo priporočljivo, da raziskovalci imen poznajo tudi sosednje romanske jezike, nemščino in njihove narečne posebnosti.

Pokrajino, zlasti v njenih drobcih, najbolje poznajo starejši domačini, ki tam živijo že od rojstva. Pri zbiranju in preverjanju zemljepisnih imen je terensko delo povezano predvsem z navezovanjem stikov z domačim prebivalstvom, zlasti seveda z ljudmi, ki so z območjem kakorkoli povezani. Velikokrat se je obneslo tudi sodelovanje z nedomačini, ki so dobri poznavalci določenega območja (Peršolja 2003: 115). Kunaver (1988: 125) pri terenskem delu zbiranja zemljepisnih imen predlaga uporabo več metod. Prva je neposredna metoda, pri kateri s terenskim poznavalcem prehodimo določeno območje in si pri tem zapisujemo zemljepisna imena, ki jih informator našteva med potjo in kaže lego zemljepisnih predelov. Poleg zapisovanja je obvezno tudi vpisovanje imen na topografski načrt. Druga metoda je ugotavljanje imen z opazovanjem z večje oddaljenosti (npr. z daljnogledom), vendar je v tem primeru lega lahko sporna. Čop (2002: 106) poudarja, kar zadeva današnje stanje raziskav na področju terenskih (ledinskih) imen, je treba reči, da je vsaj po letu 1990 zanimanje za imenoslovje mnogo večje, kot je bilo pred desetletji. Ob prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje se je skupina slovenskih zgodovinarjev in jezikoslovcev (s pomočjo duhovnikov ter učiteljev) lotila zbiranja krajevnih, a tudi ledinskih in gorskih imen.

2.3. DEDIŠČINA IN OHRANJANJE LEDINSKIH IMEN

Ledinska imena so del nesnovne kulturne dediščine. Dediščina znanj o prostoru, o lastnem življenjskem okolju namreč sodi med nesnovno kulturno dediščino. V preteklosti so ljudje veliko bolje poznali svoje življenjsko okolje, poznali so ledinska imena predelov svojega kraja in zemljišč, kar je vsem domačinom omogočalo dobro orientacijo v lastnem prostoru (Hazler 2005: 191). Imena so pomembna prvina, ki v sebi poleg osnovne časovne in prostorske dimenzije združuje še kognitivno raven (spoznavno raven), čustveno raven, ideološko raven in raven oblikovanja skupnosti (Urbanc in Gabrovec po Helleland 2005: 26).

Peršolja (2002: 364) ugotavlja, da so imena, ki so se ohranila, nosilci sporočila o stanju in rabi pokrajine v času nastanka in zanesljiv spremljevalec procesa preoblikovanja pokrajine od prvobitne do današnje kulturne pokrajine. Znotraj skupnosti se oblikuje kolektivni spomin. Ta vključuje dogodke, ki se jih ljudje spomnijo iz svojega življenja, kot tudi tiste spomine, ki se vežejo na ustno izročilo. To so dogodki, ki so se zgodili prednikom, ti so o tem pripovedovali kasneje ter jih prenašali na svoje potomce. Ko izginjajo priče, ki ohranjajo spomin na neki dogodek, se pojavi težnja po pisani zgodovini in zapis spominov je edino sredstvo za njihovo rešitev (Halbwachs 2001: 55-95). Imena so prastari in verodostojni spomeniki, priče davne zgodovine. V njih se skrivajo obsežna spoznanja in bogastvo vsebine o pokrajini in času, v

10 katerem so nastala (Titl 2006: 5). Ledinska imena so se v glavnem ohranjala iz roda v rod z ustnim izročilom, saj so bila povezana z življenjem kmečkega človeka in so bila zato stalno živa v njegovi zavesti. Zaradi ustnega prenosa so bila ledinska imena podvržena spreminjanju (Čujec Stres in Stres 2008: 169). Čop (2002: 96) ugotavlja, da je bilo narečje s svojimi posebnostmi dostikrat odločilno za pravilen zapis ledinskih imen. Domačini so sčasoma pozabili, kaj ime pomeni, kar se je zgodilo predvsem v veliko rodovih zaporedoma. Zapisovalci imen pred desetletji velikokrat niso poznali narečja okolja, kar je privedlo do nepravilnega zapisa ledinskega imena.

Kot sem že omenila, se ledinska imena niso ohranjala le ustno, temveč tudi pisno. Prvi znani popisi donosa in dajatev na Slovenskem so bili v 12. stoletju urbarji, ki so predhodniki zemljiških katastrov. Najprej so nastali kot opisi cerkvene in šele pozneje plemiške fevdalne posesti. Dohodki in dajatve se nanašajo na posamezne kmetije, polkmetije ali druge enote, glede na razdelitev lastnine oziroma deleža, ki ga je posamezen najemnik ali kmet dobil in zanj plačeval bodisi v denarju bodisi v pridelkih. V teh zapiskih ni bilo podatkov o površini parcel ter tudi ni opisana razmejitev med posameznimi kmetijami. Tako védenje je prehajalo iz roda v rod po ustnem izročilu, kar je tudi razlog, da je večkrat prišlo do hudih sporov (Fabčič po Klemše 2010: 23). Unuk ugotavlja, da so imena v uradnih zapisih (urbarjih, zemljiških knjigah, sodnih spisih, jožefinskih vojaških zemljevidih) največkrat zapisana v narečni obliki, v Jožefinskem in Franciscejskem katastru včasih tudi v nemščini, italijanščini ali madžarščini. V petdesetih letih 19. stoletja se v uradnih dokumentih ledinska imena skorajda ne pojavljajo več, pa tudi sicer se kaže težnja po knjižnem zapisu imen (Fabčič po Unuk 2010: 21). V novejšem času je zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti in predvsem zaradi zmanjšanja kmečkega prebivalstva uporaba ledinskih imen vse manjša (Čujec Stres in Stres 2008: 169), kar privede do tega, da imena vse bolj izginjajo, saj ni nikogar, ki bi to dediščino prenesel na potomce. Zaradi teh dejstev se je potrebno za ohranitev ledinskih imen dodobra pripraviti na terensko delo z domačini, ter zbrati čim več imen, da se ohrani ljudski govor in da se bodo prenašali naprej tudi na mlajše generacije.

»Z zapisovanjem imen je mogoče ustaviti zaton bogastva ljudskega govora, s spodbujanjem ljudi k uporabi ledinskih imen pa je mogoče ohranjati ljudsko izročilo in mu omogočiti, da se razvija tudi v sodobnem svetu.« (Čujec Stres in Stres 2008: 173)

3. GEOGRAFSKI ORIS OBČINE TREBNJE IN IZBRANIH KRAJEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTLOVRENC

Dolenjska, to je skup pokrajin v dolenjem delu dežele Kranjske, in sicer v glavnem med Savo in Kolpo. Paleogeografsko gledano je bila Dolenjska glavno robno območje panonskih morskih zalivov (Melik 1962: 7).

Občina Trebnje zavzema osrednji del Dolenjske in meri 308 kvadratnih kilometrov, po velikosti pa spada med manjše občine v Sloveniji. Na zahodu meji na grosupeljsko, na severu na litijsko, na vzhodu na sevniško, na jugu in jugovzhodu pa na novomeško občino. Občina Trebnje je torej ujeta v razgiban prostor v stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta. Mejo med alpskim in dinarskim svetom nakazuje reka Temenica. Naravni deli občine so Mirenska dolina z obrobjem, Dobrniška kotlina in kraške planote ter Temeniška dolina z obrobjem, v kateri je zajetih tudi vseh pet obravnavanih krajev. Temeniško dolino predstavlja nizek svet ob Temenici, obrobljajo pa jo zaobljene gorice (Režun 1992: 9–17).

Temenica je pomembna ponikalnica na Dolenjskem, ki ponikne dvakrat, in sicer pri Trebnjem in pri Mirni Peči, ter se pod imenom Prečna izliva v Krko pri Novem mestu (Bezlaj 1961: 255). Snoj (2009) ugotavlja, da bi ime lahko pomenilo izvir oz. vrh tekoče vode.

Konec 19. stoletja je floro v okolici Trebnjega in Mokronoga raziskoval Alfonz Paulin. Žal pa se je njegova razprava z naslovom Vegetationsverhältnise der Nassenfusser Höhen, der Gurkfelder Ebene und des Uskokengebirges, izgubila v dunajskih arhivih in nikoli ni izšla v tisku. V jugovzhodnih delih občine je tu deloval tudi botanik Valentin Plemel, ki je nabiral rastline za herbarij (Savnik 1971: 582–583).

Gornje Prapreče (v Krajevnem leksikonu dravske banovine iz leta 1937 zapisane še kot Gorenje Prapreče) ležijo na dvignjeni legi na nagnjeni cesti Radohova vas–Šentlovrenc nad 1. bregom reke Temenice. Njive vzdolž ceste so v rahlo nagnjeni legi. Vrhovo pri Šentlovrencu stoji na gričku nad travnato in nekoliko mokrotno polkrožno dolino Gmajno, ki jo je s poplavami oblikovala reka Temenica. Dolnje Prapreče (v Krajevnem leksikonu dravske banovine iz leta 1937 zapisane še kot Dolenje Prapreče) stojijo na nizkih terasah 1. brega reke Temenice, ki večkrat poplavlja Loko in Gmajno. Mačji Dol je gručasta vasica v Marovški dolini deloma v bregoviti legi pod Dolgo Njivo. Dolga Njiva pri Šentlovrencu stoji na dveh terasah ob stiku dveh hribov, ki se s podolgovatima hrbtoma raztezata med travnato Dolgonjivsko in Marovško dolino. Vas Potok stoji ob vozni poti iz Šentlovrenca na desnem

12 bregu navadno suhe struge Potoka, ki izvira iz Škavbe v Mačjem Dolu (Savnik 1971: 599– 630). Do vasi priteče potok Marovščica, ki ima tu ob nalivih več občasnih pritokov, nato voda postopoma ponikne.

Karta 1: Območje krajevne skupnosti Šentlovrenc

4. ZGODOVINSKI ORIS OBČINE TREBNJE IN IZBRANIH KRAJEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTLOVRENC

Le malo območij na Slovenskem se lahko ponaša s tako številnimi sledovi zgodnje poselitve, kot so Mirenska in Temeniška dolina ter Dobrniška kotlina. Tu skorajda ni vasi, kjer ne bi našli kake izkopanine, kjer ne bi kaka gomila ali ostanki zidov, stara posoda ali raztreseni novci pričali, da se je človek v teh krajih že zelo zgodaj udomačil. Najdbe, kot so neolitske kamnite sekire in sledovi mostiščarskih naselbin, potrjujejo, da je bil prostor naseljen že v kameni dobi, vendar večina najdb pripada železni dobi, tako halštatski kot latenski, ko so v teh krajih prebivali Iliri in za njimi Kelti. V Temeniški dolini so izjemno pogosti ostanki iz rimskih časov. Po dolini je vodila glavna rimska cesta, ki je povezovala severno Italijo s provinco Panonijo. V spodnjem delu doline je nastala večja pomembna rimska naselbina Praetorium Latobicorum (današnje Trebnje). V 14. stoletju so Ortenburžani v Temeniški dolini naseljevali nemške koloniste, na kar še danes kažejo nekatera krajevna imena. Od propada Karantanije leta 822 pa do konca prve svetovne vojne 1918, torej več kot tisoč let, so bili ti kraji z drugimi slovenskimi deželami vred pod oblastjo tujih vladarjev, in sicer najprej frankovskih, potem nemških in za njimi avstrijskih (Režun 1992: 35–41). Po koncu prve svetovne vojne so ustanovili Kraljevino SHS, ki v času obstoja ni rešila nacionalnega in socialnega vprašanja. Mali kmetje na Dolenjskem so postajali vse bolj odvisni od bogatašev. V prvih letih je vse več delavcev stavkalo. Položaj kmetov v Jugoslaviji je bil težak, boljšo zemljo so imeli v lasti graščaki (velja zlasti za Mirensko dolino). V trebanjski občini, razen tovarne usnja v Mokronogu in parketarne v Trebnjem, večjih industrijskih obratov ni bilo. V predaprilski Jugoslaviji (op. čas pred spopadom med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in kraljevo jugoslovansko vojsko na drugi strani) je bilo območje sedanje občine pretežno kmetijsko, ljudje so se doma s težavo preživljali, kaj šele šolali otroke. V tem času so se ustanavljala razna društva, med najstarejše na tem delu Dolenjske lahko štejemo gasilska društva (Hudales 1975: 10–17). Leta 1943 je bilo na več območjih trebanjske občine ubitih več talcev, okupatorji pa so delno ali povsem požgali vasi (Režun 1992: 45).

Po besedah domačina se vas Vrhóvo pri Šentlóvrencu (ljudsko Brhóvo) omenja že leta 1135. O njenem nastanku pove, da je tukaj prvi živel veleposestnik Joseph Heinrich, ki mu ni bilo treba plačevati davkov Cerkvi, saj je veliko zemlje podaril stiškemu samostanu, ki se mu je takrat javno zahvalil kot »Bog mu lonaj!«. Ime Vrhovo se pojavlja le na Dolenjskem (ESSZI 2009: 470). Obcestna vas Potok (ljudsko na Potoku) je v Krajevnem leksikonu Slovenije opisana kot vas z različnimi tipi kozolcev (KLS 1971: 616). Vas Mačji Dol (ljudsko Marči

Dol), se prvič omenja leta 1145 kot last stiškega samostana. Včasih je precej kmetic in branjevk prodajalo poljske izdelke in razno semenje v Ljubljani (KLS 1971: 609). Dolga Njiva pri Šentlovrencu se omenja že leta 1139 (Režun 1992: 159). V Krajevnem leksikonu Slovenije sta zapisana dva enaka dela vasi, in sicer: Dolenja in Gorenja Dolga Njiva. Cerkev Najdenja sv. Križa stoji zunaj vasi. V jedru je to romanska stavba z ohranjenim prvotnim okencem in v 17. stoletju prislonjenim tristranim, širokim prezbiterijem. Glavni oltar je iz leta 1868. Gornje Prapreče (ljudsko Gorenje Praproče) imajo od leta 1960 stiški vodovod. Omenjeno je, da je imela vas včasih več kozolcev. V Dolnjih Praprečah (ljudsko Dolenje Prapreče) je bilo izkopanih več rimskih starin. V nekdanjem prapreškem zaselku Kazini, tik ob cesti, je bila pred drugo svetovno vojno gostilna in trgovina (op. gostilna obratuje še danes). V bližnjem gozdu Smrdíci je bilo najdenih več rimskih grobov. Iz te vasi je bil doma znan podmaršal Ivan Lavrič pl. Zaplaški, rojen leta 1850 (1971: 599–604).

(Karta 2, Franciscejski kataster iz leta 1825, prikaz vasi Vrhovo pri Šentlovrencu in Gornje Prapreče)

5. KLASIFIKACIJA LEDINSKIH IMEN

Zbrana ledinska imena so predvsem slovanskega, pa tudi germanskega izvora. Ljudje so območja poimenovali po različnih kriterijih, v katere sem po pomenskem izvoru zbrana imena tudi razvrstila. Pri izdelovanju klasifikacije sem se opirala na klasifikacijo imen Viktorja Majdiča (2002) in Tee Fabčič (2010).

V osnovi se ledinska imena delijo na tista, ki opisujejo naravno stanje oziroma zunanji svet in naravo zunaj vsakršnega človekovega posega, in na imena, ki kažejo vpliv človeške dejavnosti oziroma zunanji svet po spremembah, ki so posledica človekovega dela (Roblek 2003: 97). Občutnih razlik v poimenovanju v vseh šestih vaseh ni. Zanimivo je, da najdemo nekaj ledinskih imen v več vaseh ter označujejo različna območja.

a.) poimenovanje po pripadnosti, lastništvu (preteklem ali sedanjem): v ta sklop sodijo imena, ki odsevajo ime, priimek, hišno ime, vzdevek, lahko tudi ustanovo ali kraj, ki si lasti območje. Ta ledinska imena so: Balentova stevnica, Centrnouna, Irčnu/Na Irčnem, Jozlnov vinograd, Kraguljev hrib, Kazinarjeva njiva, Kastelčev travnik, Lučanouna, Marovška zijalka, Nikotov travnik, Petkovna, Prapreški hrib, Pri Planiški, Pri babah, Pri Francel, Pri Žingarjevem kozolcu, Šešeuna jama, Špendalou zaograje, Špančev hrib, Špaja, Špaja ledina, Trdinov hrib, Vautarca, Zaltelou tal, Zavrlov hrib, Župn dol.

b.) poimenovanje glede na reliefno oblikovanost tal: v ta sklop sodijo ledinska imena, ki opozarjajo na reliefno oblikovanost zemeljskega površja. To so: Brgije, Beli graben, Breg, Dolina, Dule, Dolgi travniki, Hrastov dol, Hrib, Hribčk, Kastelčeu travnik, Laz, Mali travnik, Nikotov travnik, Na vrtačah, Na hribu, Na vrhu hriba, Na rebru, Na dolu, Prapreški hrib, Rupnica, Reber, Špičnca, Špančeu hrib, Šešeuna jama, Trdinov hrib, U mejah, U dolinah, Ulce, U dolah, U dolin, U krašci, U doučki, Velika njiva, Velik travnik, Višovka, Zavrlov hrib, Župn dol.

c.) poimenovanja po značilnosti ali vrsti zemljišča: v ta sklop sodijo ledinska imena, ki odražajo značilnost območja (suha, mokra tla, barva zemljišča, kamenje ipd.) ali vrsto območja. Ta ledinska imena so: Beli graben, Dolgi travniki, Krtica, Kamence, Laz, Mali travnik, Na rupici, Na vrtu, Prejser, Pod hrastjem, Pruh, Reber, Rupnica, Starjek, Starine, Spodlešnica, Špičnica, Višovka.

d.) poimenovanja glede na zgodovinske dogodke ali dejavnosti: v tem sklopu imena odražajo zgodovinske dogodke (bitke, bivališča ipd.). Ta imena so: Kazina, Marovška zijalka, Na selih, Na vasi, Pri pilu, Starjek, Smrdica, Škavba, Župn dol. e.) poimenovanja glede na predmet ali objekt na zemljišču: v ta sklop sodijo ledinska imena zemljišč, na katerih so (bili) določeni predmeti ali objekti (tudi naravni). Med zbranimi ledinskimi imeni so to: Doma, Krtica, Kamence, Kazina, Marovška zijalka, Nad domom, Pri transformatorju, Pri pilu, Pri kozolcu, Pri štreki, Plote, Pri Žingarjevem kozolcu, Škavba, Špendalov zaograje, Ugrije, Za valjakom. f.) poimenovanje glede na dejavnost območja: ta sklop vsebuje ledinska imena, ki odražajo sedanjo ali preteklo dejavnost zemljišča ali zemljišča v okolici. Ta imena so: Balentova stevnica, Krevlica, Stevnica, Tlakje, U štosih. g.) poimenovanje imen v povezavi z vodo: ta sklop vsebuje ledinska imena, ki so povezana z vodo (potok, luža, močvirje,…). Ta ledinska imena so: Gmajna, Za gmajno, Lake, Na potoku, Pod lužo, Zarovščica. h.) poimenovanja glede na rastline in drevesne vrste: ta sklop vsebuje ledinska imena, na katerih se večinoma odraža bodisi vrsta drevesa bodisi rastline. Ta imena so: Brezje, Hrastov dol, Na kukmaku, Pri fojki, Pod hrastjem, Pri gabru, Rakitnica, Starine, Spodlešnica, Zabrezje, Za gabrom. i.) poimenovanja glede na živali: v ta sklop sodijo imena, ki so dobila ime po določeni živali (bodisi zaradi njenega bivališča na območju ali zgolj zadrževanja). Ta ledinska imena so: Krtica, Kraguljev hrib, Na bramarki, Pod slepčkom. j.) poimenovanja glede na prostorsko opredelitev zemljišča: v ta sklop sodijo imena, ki odražajo lego območja, še posebej v povezavi z drugim zemljiščem. Ta ledinska imena so: Na šniti, Na vrhu hriba, Na strani, Ob cesti, Pod slepčkom, Pod hrastjem, Pod vrtom, Pod lužo, Podvrt, Spodlešnica, Zabrezje, Za gabrom, Za gmajno, Za hribom, Za valjakom, Zakračico.

17 k.) pomenski izvor ledinskih imen ni znan: v ta sklop spadajo ledinska imena, katerih izvora ni mogoče zagotovo razložiti, ledinska imena, ki se ne uporabljajo več, ali pa imena, ki so izgubila prvotni pomen. Ta imena so: Beli graben, Brgije, Dolnje Pule, Krvica, Lopar, Pule, Ples, Plese, Prejsr, Šešeuna jama, Trdinov hrib, U doučki, U krašci, Učnca, Uče reber, U kraje, Zakračico, Župn dol.

6. ANALIZA LEDINSKIH IMEN IZBRANIH VASI KS ŠENTLOVRENC PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU

6.1. LEDINSKA IMENA NA VRHOVEM PRI ŠENTLOVRENCU

1. BÁLENTOVA STÉUNCA, Bálentova stévnica Lega: pod Stevnico Pri eni izmed družin na vasi je hišno ime »pr Balent« in so lastniki tega območja. Za stevnica glej 8.

2. GMÁJNA, Gmájna Lega: Pod Rebrom Ledinsko ime je najverjetneje nastalo zaradi geografskih značilnosti na tem terenu. Gmajna je v slovarju slovenskega knjižnega jezika navedena kot »neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov«. Beseda je prevzeta iz srednje visoko nemške besede gemeine, ki pomeni 'občinska skupna posest' (Snoj 1997). Še danes to območje uporablja cela vas (igranje nogometa, drsanje pozimi, vožnja s čolnom ...).

(Slika 2, Gmajna, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

3. ÍRČNU/NA ÍRČNEM, Jéričino/Na Jéričinem Lega: nad Šešeuno jamo Ime je nastalo zaradi nekdanje lastnice travnika, ki ji je bilo ime Jerica. Čeprav so se sedaj lastniki že zamenjali, se je ledinsko ime ohranilo.

4. MAL TRÁUNK, Máli trávnik Lega: ob železniški progi, ob lokalni cesti Trebnje–Ivančna Gorica Manjši travnik ob železniški progi, v dolini reke Temenice.

5. NA VRT, Na vrtu Lega: v dolini pod vaškim transformatorjem Ledinsko ime je domnevno nastalo zaradi nekdanjega zelenjavnega vrta na tej lokaciji. Reliefna oblikovanost je strma. Zadnja desetletja se na tem pobočju pozimi sankajo in smučajo domačini. Vrt je manjša njiva, namenjena vrtninam (Fabčič 2010: 54). Ime je nastalo glede na rabo zemljišča.

6. NA BRÁMARK, Na brámarki Lega: med lokacijama Na hrib in V dolin Po besedah domačina je bilo na tej njivi vedno veliko bramorjev (škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji) in so imeli težave pri njihovi odstranitvi. Sicer pa je izraz »bramorka« v slovarju slovenskega knjižnega jezika razložen tudi kot »kužna bolezen, v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu«, vendar pa nisem našla povezave z izvorom ledinskega imena.

7. NA VÁS, Na vási Lega: Nad vrtom Ime je nastalo zato, ker je bil ta kraj prvotno središče vasi, kjer so se zbirali domačini. Lokacija je stičišče več makadamskih poti, ki vodijo do hiš. Na sredini stoji tudi zelo star hrast. Domačin je dejal: »Smo zmirej rekl, dej se dabima tam gor na vas.«

8. NA ŠNIT, Na šniti Lega: Pod babam Na šnit leži na manjši vzpetini, kjer je en kos travnika in od tod tudi ime. Šnita je v slovarju slovenskega knjižnega jezika razložena kot »rezina« nečesa. Snoj (1997) pojasni, da je beseda šnita prevzeta iz nemške besede Schnitte v enakem pomenu.

9. NA KÚKMAK, Na kúkmaku Lega: nad Stevnico Na hribu so nekdaj rastle navadne užitne gobe z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, imenovane kukmaki ali travniški kukmaki. Domačin je povedal, da že dolgo kroži zgodba o belem konju, ki naj bi se vsake toliko časa prikazal na razpotju na vrhu hriba. Beseda kukmak je prevzeta iz avstrijsko nemške besede Kugelmagen, Kuckenmucke, kar etimološko ni pojasnjeno (SES).

10. NA VRTÁČAH, Na vrtáčah Lega: nad lokacijo Na Irčnem Domačin pove, da so tu pred več kot 150 leti ljudje imeli pašnik, kjer so pasli krave in drugo živino. Takrat namreč še ni bilo dreves (gozda). SSKJ ime »vrtača« razlaga kot podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu. Po mnenju etimologa Snoja (1997) naj bi vrtača prvotno pomenila »velik vrt«. Verjetno je, da je ime nastalo zaradi kraških vdrtin, kar je pogost pojav na obravnavanem območju. Ime je lahko nastalo zaradi rabe zemljišča ali zaradi reliefne oblikovanosti tal.

11. NA HRÍB, Na hríbu Lega: nad Bramarko Geografska lega imena razlaga njen izvor. SSKJ besedo hrib razlaga kot višjo vzpetino zemeljskega površja oziroma svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit.

12. PR TRANSFORMATORJI, Pri transformatorju Lega: nad Vrtom Ime je nastalo zaradi električnega transformatorja, ki stoji na tej lokaciji. Na tem mestu se zadnjih 20 let domačini tudi zbirajo ob večerih.

13. PR GÁBRJI, Pri gábru Lega: nad Rebrom Lokacija je zelo gosta z gabri (gabrovim lesom) in zaradi tega je nastalo ledinsko ime. Danes sta tukaj večja njiva in travnik.

(Slika 5, Pri gabrju, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

14. PODVRT, Pod vrtom Lega: pod lokacijo Pr kozouc Ledinsko ime je nastalo zaradi Vrta (glej 3.), ki je lokacijsko pod Podvrtom. Danes je tukaj večji travnik.

15. PR PÍL, Pri pílu Lega: središče vasi, križpotje Ledinsko ime se nanaša na pil, ki stoji na križpotju v vasi. Tu stoji majhna, lesena kapelica z Jezusom, ki je obdana z betonskim zidom. Tu se domačini tudi občasno zberejo za kak pomemben dogodek (primer: obletnica, rojstni dan, prazniki). Pil je v slovarju slovenskega knjižnega jezika razložen kot »znamenje, navadno v obliki stebra«. Umetnostna zgodovinarka Vaupotič (2009) je zapisala, da izraz pil uporabljajo predvsem na Dolenjskem in na Vipavskem. Številna znamenja naj bi bila postavljena v zahvalo za uslišane prošnje ob boleznih, vojnah in nesrečah. S postavitvijo znamenja pa naj bi se ljudje želeli že vnaprej zavarovati pred elementarnimi in drugimi nezgodami.

(Slika 3, Pri pilu, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

16. PR BÁBAH, Pri bábah Lega: nad lokacijo Na šnit Ledinsko ime je po besedah vaščana nastalo zato, ker so tukaj pred davnimi leti živele tri sestre in en brat. Vsi štirje so bili samski, neporočeni in brez otrok. Ker so prevladovale ženske, se je najverjetneje prijelo ime »pr babah«. Vaščan je dejal: »Smo zmir rekl, tam pr babah nej anbenga nikul, bo kr taku astalu«. Izraz »baba« v slabšalnem jeziku sicer pomeni »ženska, starejša ženska« (SSKJ).

17. PR KOZÓUC, Pri kozólcu Lega: pri kozolcu v središču vasi Večji travnik pod tamkajšnjim kozolcem.

18. PR ŠTREK, Pri prógi Lega: ob železniški progi Trebnje–Ivančna Gorica Manjši travnik in dve daljši njivi, ki ležijo tik ob železniški progi. Izraz »štreka« je vpliv germanizma in prevzeta beseda iz nemškega jezika, kjer beseda »die Strecke« pomeni proga, v tem primeru železniška proga. Ime je nastalo v času gradnje železnice, okrog leta 1894.

19. PRÁPREŠK HRIB, Prápreški hrib Lega: nad Dolnjimi Praprečami Hrib se večji del nahaja nad Dolnjimi Praprečami in od tod ime. Ime Prapreče je po razlagi SES izpeljanka in pomeni selo/brdo. Ime je zapisano že leta 1890 v katastru. Za hrib glej 29.

20. RÉBR/NA RÁBRI, Réber/Na rébru Lega: pod lokacijo Pr Gabrji Ledinsko ime opozarja na strmino oz. grič, na katerem stoji vikend z vinogradom. Snoj v slovenskem etimološkem slovarju pojasni, da v makedonskem jeziku rebro pomeni tudi 'gorsko pobočje' in v bolgarskem jeziku beseda rebró pomeni 'strmina, grič'. Izhodiščni pomen je po Snoju (1997) verjetno pobočje, ki je strmo in izbočeno kot del človeškega telesa, kjer so rebra. Ledinsko ime se pojavi že leta 1890 v katastru.

21. RÚPNCA, Rúpnica Lega: nad Veliko njivo ob cesti Domneva je, da je bila na tem mestu včasih manjša vdrtina oz. jama. Danes na tem mestu ni videti vdrtin, ime pa se je obdržalo. SSKJ razlaga besedo rupa kot odprtino v kraških tleh, navadno manjšo.

22. STÉUNCA, Stévnica Lega: pod Zabrezjem Po besedah nekaj domačinov naj bi tu nekoč rasla visoka trava in praprot, ki je bila primerna za steljo za hlevske živali. Ime je najverjetneje nastalo iz besede »stelja«, to je v slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljeno kot »kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim«. Slovenski etnološki leksikon (2007) pojasnjuje, da naj bi pod stéljo spadalo rastlinje (slama, praprot, resje, mah, vejevje, listje), žaganje, prst in pesek, ki naj bi se uporabljali za pripravo ležišč po hlevih (po imenu prvotno tudi postelja za ljudi) in za gnoj, pomešano z živinskimi iztrebki. Stélja je postala pomembna od sredine 18. stoletja naprej. Danes je tu velika njiva. Domačin se spominja, kako so pred petdesetimi leti tu orali zemljo s konji in vozovi.

(Slika 4, Stevnica, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015

23. SPODLÉJŠNCA, Spodléšnica Lega: nad lokacijo V krašci Ime je nastalo zaradi svoje geografske lege, saj je to travnik, nad katerim raste ogromno lesk. Tu domačini tudi vsako leto naberejo velike zaloge lešnikov.

24. ŠEŠÉUNA JÁMA, Šešéljna jáma Lega: ob makadamski poti, ki vodi do lokacije Na vrtačah Ime je po besedah domačina nastalo, ker je bila tu včasih jama, kjer so trli in česali lan, iz katerega so kasneje izdelovali platno. Domneva je, da je bil ta teren nekoč last nekoga s priimkom Šešelj, vendar od vaščanov se tega podatka nihče ne spominja. Danes je jama zasuta, porasla s travo in je ni mogoče videti, vendar pa se je ledinsko ime ohranilo.

25. U DÓUČKI, V dóvčku Lega: med lokalno cesto Trebnje–Ivančna Gorica in železnico Danes je tu v manjši dolini manjši travnik. Možna je povezava z imenom Doužica. Publicist Klemše meni, da se ime Doužica uporablja za dolge njive (Fabčič po Klemše 2010: 42). Po mnenju krajana bi lahko izvira beseda iz besede dol; manjši dol = douček.

26. U DOLÍN, V dolíni Lega: med Bramarko in lokacijo V krašci Ledinsko ime je nastalo zaradi geografske lege, saj so travnik in njive v manjši dolini.

27. U TALH, V talih Lega: pod Stevnico Na tem delu je bilo včasih več lastnikov zemljišča, in posledično več »talov« oz. delov zemlje (SSKJ).

28. U KRÁŠCI, V krášici Lega: pod Spodlejšnco Ime je lahko nastalo iz besede »kraščina«, ki jo SSKJ razlaga kot kamnit, kraški svet. Ime ima geografski izvor in se nanaša na oblikovanost tal.

29. VJÉLKA ÍVA, Velíka njíva Lega: ob glavni lokalni cesti Trebnje–Ivančna Gorica Njiva je po velikosti večja od drugih okoliških. Snoj (1997) razlaga, da beseda njiva izvira iz praslovanske besede *niva, ki se je razvila iz praindoevropske besede *neiua s prvotnim pomenom 'nižina, nizek svet'.

30. ZABRÉJZJE, Za brézami Lega: nad Stevnico V tem predelu je veliko brez, ledinsko ime pa geografsko označuje lego za brezami. Tu stoji večja njiva.

31. ZA GMÁJNO, Za gmájno Lega: za Gmajno Včasih je bila na tem mestu njiva, danes je travnik. Za Gmajna, glej 6.

32. ZA GÁBRJEM/ Za gábrom Lega: pri lokaciji Pr Gabrji Tukaj je lociran manjši travnik. Za gabrje glej 13.

33. ZÁLTELOU TAL/Záleteljev tal Lega: pod Stevnico Tukaj je večji travnik. Ime izvira iz priimka lastnikov omenjenega zemljišča. Za tal glej 5.

6.2. Ledinska imena v Gornjih Praprečah 24. BRGÍJE, Brgíje Lega: nasproti Velikega travnika Izvor je možen iz besede brég, ki se je razvila iz indoevropske besede bherg'ho, ki pomeni vzpetina, breg (SES). Razlaga je možna, saj je teren rahlo dvignjen. Beseda pa je nastala zaradi reliefne oblikovanosti tal.

35. DAMÁ, Domá Lega: ob lokalni cesti Trebnje–Ivančna Gorica Po Snoju (1997) naj bi dom prvotno pomenil *kar je zgrajeno. Tu je večja obdelovalna njiva, katere lastniki imajo poleg nje hišo, v kateri živijo. Zato večina domačinov imenuje lokacijo doma.

36. LÁKE, Láke Lega: ob reki Temenici oz. na reki Temenici Domnevno poslovenjena nemška beseda »die Lache«, ki pomeni »luža, mlaka«. Možna je tudi povezava z besedo loka, ki pomeni močvirnat travnik (SES), saj tam večkrat reka Temenica tudi poplavi bližnjo okolico. Že dolga leta tukaj stoji mlin na Temenici, ki pa danes ne obratuje več.

37. NAD DÚMOM, Nad dómom Lega: pod Višovko Ime je nastalo zaradi lastništva zemlje, saj je lastnik doma ravno pod omenjenim območjem. Ker je območje zemljišča večje, ga tako imenujejo tudi sovaščani.

38. PR FRANCÉL, Pri Francél Lega: nad vasjo, pod Špajo ledino Po besedah domačinke naj bi tu že pred vrsto let stala stara hiša, katere hišno ime je bilo pr Francel. Kasneje so ljudje umrli, hiša pa je propadla. Danes ni videti ostankov.

39. PRÉJSR, Préser Lega: pod Trdinovim hribom Izvor imena etimološko ni zanesljivo pojasnjeno. Po etimološkem slovarju sta možni dve razlagi: ena razlaga je »vlaga, vlažno področje«, kateri v prid govori zapis iz leta 1431 »Presiryani« za izgubljeno vas blizu Valone v Albaniji. Po domnevah naj bi ime prvotno pomenilo »kraj pred vlažnim področjem, pred močvirjem«. Druga razlaga je iz srednjeveških zapisov, kjer del besede pomeni »smod, od vročine osmojeno polje, trava«. Ker je teren ledinskega imena na vzpetini in tako izpostavljen soncu, bi lahko domnevali, da je za ta prostor bolj možna druga razlaga.

40. STARÍNE, Staríne Lega: nad Špajo Ledinsko ime ima geografski izvor, saj je tu že od nekdaj staro grmovje. Geografska oblika je graben. Pred desetletjem je tu Semenarna Ljubljana odvrgla ogromno semen, ki so jih domačini hodili pobirat, saj so bila še vedno uporabna. Nekateri jih hranijo še danes. SSKJ razlaga besedo starina tudi kot staro, dolgo nepokošeno travo, ki je živina ni marala jesti. Primer: »pokositi starino po mejah«.

41. ŠPÁJA LEDÍNA, Špája ledína Lega: pod Ugrijami Tu je večji travnik, ki je bil nekoč v lasti Španov (glej 40). Ledina je v SSKJ pojasnjena kot neobdelan svet oz. opuščena, s travo zarasla njiva.

42. ŠPÁJA, Špája Lega: nad lokacijo Za valjakom Po besedah domačina ime izvira od nekdanjega tamkajšnjega večjega posestnika, kjer je bilo hišno ime pr Španu. Pred približno 50 leti je celotna rodbina umrla in po njih ni bilo potomcev, zato so se njihova posestva razdelila. SSKJ pojasnjuje besedo špan kot nadzornika na posestvu, ki ga zemljiški gospod izbere med tlačani. Starinsko tudi srenjski špan kot vaški župan. Po razlagah lahko sklepamo, da je imel človek več posestev v lastništvu in je med vaščani imel visoko besedo.

43. ŠPÍČNCA, Špíčnica Lega: vzporedno z Vavtarco Ledinsko ime ima geografski izvor, saj je teren oblikovan v špičast trikotnik. Špica je ime za zelo zožen, priostren končni del nečesa; konica (SSKJ).

44. U DOLÍN, V dolíni Lega: poleg Velikega travnika Ledinsko ime ima geografski izvor, saj je omenjeno območje v majhni dolini.

45. U ŠTÓSH, V štósih Lega: nad lokacijo Nad dumom Teren je sklop več njiv skupaj, med njimi tudi »Višouka«. Ime je nastalo zaradi več delov različnega terena ter domnevno nekdanje hrambe drv/lesa. Štos je prevzeta beseda iz nemškega jezika, Stoß pomeni kup. Primer: Stoß von Holz, bi pomenila skladovnica drv, kar potrjuje domnevo.

46. U DÚLAH, V dólah Lega: poleg kraja pr Francel Manjša njiva v dolini. Ime je nastalo iz besede »dol«, ki prvotno pomeni »v dolino, v jamo« (SES 1997). Ime se povezuje z geografsko lego terena.

47. VÍŠOUKA, Víšovka Lega: poleg lokacije Na hrib Izvor imena je domnevno geografski. SSKJ razlaga »viš« kot vrh, vzpetino.

48. VÁUTARCA, Vávtarica Lega: poleg Špičnce Ledinsko ime naj bi domnevno nastalo zato, ker je bil teren prej last nekoga, ki se je pisal Vavtar. Priimek je v teh krajih dokaj pogost.

49. VÉLK TRÁUNK/Velíki trávnik Lega: pri čistilni napravi Gornje Prapreče Na tem terenu je velik travnik in od tod ime. Danes območju pravijo tudi »Pr čistiln«, saj tukaj od leta 2009 stoji čistilna naprava.

50. ZA HRÍBAM, Za hríbom Lega: poleg Brgij Izvor imena je geografski. Za hrib, glej 29.

51. ZA VALJÁKAM, Za valjákom Lega: poleg Brgij ob lokalni cesti Po besedah vaščana naj bi izraz valjak pomenil čebelnjak. Na tem mestu naj bi nekoč celo stal čebelnjak, čeprav ni zanesljivega vira, ki bi to potrdil. Domačin je potrdil, da je skoraj vsaka druga hiša imela čebelnjak, saj v preteklosti niso poznali drugih sladil.

6.3. Ledinska imena v Dolnjih Praprečah 52. BRÉJZJE, Brézje Lega: pod Krevlco Območje se imenuje Brezje zaradi večjega števila rasti brez.

53. DÓLNE PÚLE, Dólnje púle Lega: nad Pulami Izvor imena ni znan.

54. DOLÍNA, Dolína Lega: od Smrdice v gozd Dolina poteka od Smrdice skozi gozd. Dolina je neporasla z drevesi, le z manjšimi grmički. Dolina je nižji navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini (SSKJ).

55. HRÍB, Hríb Lega: pod Vrhom hriba Teren je pod vrhom strmega pobočja. Ime ima geografski izvor (reliefna oblikovanost tal). Za hrib glej 29.

56. JÓZLNOU NÓGRAD, Józelnov vinógrad Lega: nasproti Krevlce Vinograd, katerega last so Jozlni (hišno ime). Nograd v dolenjskem narečju pomeni vinograd.

57. KAZÍNA, Kazína Lega: ob glavni cesti Trebnje–Ivančna Gorica Ime je dobila v času gradnje železnice, okrog leta 1894. Italijani so se na tem mestu prehranjevali in zabavali. Po besedah domačina so železnico gradili zaporniki v verigah in Italijani iz južne Italije. Kazina je v SSKJ razložena kot prostor za družabne sestanke, zabavo. Danes tu še vedno stoji gostilna z imenom Kazina, trgovina pa se je zaprla.

(Slika 6, Kazina, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

58. KAZÍNARJEVA ÍVA, Kazínarjeva njíva Lega: ob glavni cesti Trebnje–Ivančna Gorica Njiva je ime dobila po lastnikih gostilne Kazine, ki se nahaja na mestu Kazina. Za njiva, glej 14.

59. KRÉVLCA, Krévljica Lega: pod Brejzjem Ime izhaja iz besede krevlja, ki pomeni palico z ukrivljenim koncem za opiranje. Domneva je, da je ime nastalo zaradi rasti grmičevja, ki ima ukrivljeno obliko. Iz teh ukrivljenih vej so izdelovali krevke (na vrhu ukrivljena palica).

60. LAZ, Laz Lega: nasproti Rakitnce Laz naj bi po mnenju informatorja pomenil izkrčen svet. Po mnenju jezikoslovca Tume »je laz, složni svet v pobočju ali gozdu, da se obdela« (1929: 28). Na nastanek imena je vplival človek s svojimi posegi v naravo za pridobitev obdelovalnih zemljišč.

61. NA KAZÍN, Na Kazíni Lega: nad Kazinarjevo njivo Travnik je dobil ime po Kazini, ki je v bližini. Za Kazina glej 52.

62. NA VRH HRÍBA, Na vrhu hríba Lega: nad Hribom Ime opisuje najvišji del pobočja, ki se dviguje nad Dolnjimi Praprečami. Za hrib glej 29.

63. NÍKOTOV TRÁUNK, Nikótov trávnik Lega: nad lokalno cesto Trebnje–Ivančna Gorica Večji travnik, ki ga lastnik uporablja za svoje konje. Lastniku zemljišča je ime Niko in od tod tudi ime.

64. PÚLE, Púle Lega: nad Žingarjevim kozolcem Izvor imena ni znan.

65. POD HRÁSTJEM, Pod hrástjem Lega: poleg Učnce Omenjeni teren je tik pod hrastovim gozdom. Hrastje SSKJ razlaga kot hrastov gozd.

66. PR ŽINGÁRJEUMU KOZÓUCU, Pri Žingárjevem kozólcu Lega: pod Pulami Pri lastnikih tega travnatega območja je hišno ime pr Žingarju in tudi kozolec, ki stoji tukaj, je njihova last in od tod tudi ime. Slovenski etnološki leksikon razlaga besedo kozólec kot napravo za sušenje nekaterih poljskih pridelkov, zlasti žita v snopih, detelje, fižola in sena. Običajno naj bi stal blizu doma ali polja.

67. PR FÓJKI, Pri fójki Lega: nad Smrdico Po besedah domačina naj bi beseda fojka pomenila jelka, torej pri jelki. Tudi SSKJ razlaga besedo hojka kot jelko (primer: skril se je za debelo hojko). Fojka je sicer tudi priimek, tako da razlaga ni zanesljiva.

68. U KRÁJE, V kraje Lega: hrib nad Rebrom na Vrhovem pri Šentlovrencu Ledinsko ime je zapisano v Franciscejskem katastru iz leta 1825, zapisan je tudi kasneje leta 1907. Nihče od domačinov se ga ne spominja in kraja ne poimenujejo.

69. RAKÍTNCA, Rakítnica Lega: leži na hribčku nad cesto Trebnje–Ivančna Gorica Na lokaciji je večji travnik, kjer raste grm rakitovec. Rakitovec je trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cvetovi in oranžnimi plodovi (SSKJ).

70. REBR, Reber Lega: poleg lokacije Pr fojki Teren se nahaja na vrhu hriba, in sicer je tam jasa. Jasa je površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem (SSKJ). Za rebr glej 1.

71. SMRDÍCA, Smrdíca Lega: ob lokalni cesti, ki vodi do vasi Mačji Dol Ime je lokacija dobila že v rimskem času in v času naseljevanja Slovanov. Rimljani so na tem mestu sežigali mrtve ljudi in po dolini naj bi se valil strašen smrad. Iz Smrdice so jih nato pokopali na bližnjem nekdanjem rimskem pokopališču, ki je bilo na mestu, kjer je danes Kazina (glej 52.) Ime je kot Smerdec zapisano že leta 1890 v katastru.

(Slika 7, Smrdica, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

72. ŠPÁNČEU HRIB, Špánčev hrib Lega: pod Nikotovim travnikom Hrib je dobil ime po lastnikih, pri katerih je hišno ime pri Špančevih, torej je ime nastalo po lastništvu zemlje. Za hrib glej 29.

73. ÚČNCA, Účnica Lega: poleg lokacije Pod hrastjem Izvor imena ni znan.

74. ÚLCE, Úlice Lega: nasproti Hriba To so ozke manjše poti, ki vodijo do Učnce, Na vrh hriba in Na hrib. Beseda ulica izvira iz indoevropskega jezika. V praslovanščini bi pomenila 'ozka, usekana pot' (SES).

6.4. Ledinska imena na Potoku 75. LOPÁR, Lopár Lega: pod hribom U kraje Ime Lopar je izpeljano iz praslovanščine in pomeni »nekaj ploščatega«. Teren ima obliko loparja npr. za tenis in od tod tudi izvira ime. Lega Loparja je na večji ravnini.

76. NA POTÓK, Na potóku Lega: od vasi Potok proti gozdu Teren je na večjem delu vasi ter na večji njivi. Ime je nastalo, saj večina hiš stoji na tej lokaciji (tudi vas se imenuje enako).

77. NA DUL, Na dólu Lega: pod lokacijo Pod luža Večji travnik za košnjo, ki se geografsko nahaja v manjši dolini. Za dol glej 46.

78. NA STRÁN, Na stráni Lega: ob strani lokalne ceste, ki vodi do vasi Mačji Dol in Potok Ime ima geografski vpliv. Lega območja je ob cesti, zato domačini pravijo, da je na strani oziroma ob strani.

79. NA SELH, Na selih Lega: nasproti lokacije Ob cejst Sklop dveh travnikov in dveh njiv. Ime lahko izvira iz besede selo, ki jo Snoj v SES razlaga kot vas, naselbino. Beseda selo v stari ruščini pomeni tudi polje.

80. OB CÉJST, Ob césti Lega: pod lokacijo Na selh Travnik je dobil ime zaradi svoje lege ob cesti.

81. POD SLÉPČEKOM, Pod slépčkom Lega: pod Zabrejzjem na Potoku Domnevno naj bi tukaj vaščani večkrat naleteli na slepce (pomanjševalnica: slepček) Slepec je kači podoben kuščar, brez nog in z majhnimi očmi (SSKJ).

82. ZABRÉJZJE, Za brézami Lega: nad lokacijo Pod slepčekom Na lokaciji je manjši obgozdni travnik. Za Zabrejzje glej 10.

83. ŽÚPN DU, Župánov dol/Žúpnikov dol Lega: nasproti lokacije Na stran Po besedah vaščana naj bi dol dobil ime po lastniku te doline, ki naj bi bil nekdanji okoliški župnik iz Šentlovrenca oziroma Katoliška kmečka zadruga v istoimenskem kraju, ki jo je takrat upravljal župnik. Možna razlaga je tudi, da je bil lastnik zemlje župan. Dol je enako dolina (SSKJ) in tudi teren je v dolini.

6.4. Ledinska imena v Mačjem Dolu 84. BRÉJK, Brég Lega: tik ob Marovški zijalki Strm breg, ki se dviguje nad cesto, ki vodi do kraja Primskovo. Breg je v SES razložen kot nekaj, kar se dviguje.

85. DÚLE, Dóle Lega: pod Krvico Večja njiva leži pod hribom v manjši dolini. Za dol glej 48.

86. HRÁSTOU DUL, Hrástov dol Lega: hrastov gozd v Mačjem Dolu Kraj se imenuje po večji količini rasti hrasta. Tukaj raste največ jurčkov, saj najraje rastejo pod listavci (hrast). Za dol glej 48.

87. HRIBČK, Hribček Lega: nad Pruhom Ledinsko ime poimenuje manjši hrib. Ime izhaja iz reliefne oblikovanosti tal. Za hrib glej 29.

88. KRVÍCA, Krivíca Lega: nad Dulami Po besedah domačina je ime dobila po svoji ukrivljeni legi. Ledinsko ime se pojavi tudi v katastru iz leta 1907 zapisano: Na krivicah.

89. KRTÍCA, Krtíca Lega: pod Kraguljevim hribom To je večja jasa, ki je vedno polna krtin in od tod tudi ime. Krtina je manjši kup zemlje, ki ga izrije krt (SSKJ). V zemljiškem katastru iz leta 1907 je na tem območju zapisano ime Germovje, ki bi danes pomenilo grmovje. Očitno je tam nekoč prevladovalo grmovje, kasneje pa je ostala le jasa.

90. KÁMNCE, Kámnice Lega: pod Velko njivo Na tem območju so tri velike njive, za katere domačini pravijo, da je na njih še vedno polno kamnov, ki jih je potrebno odstranjevati, preden orjejo. Od tod tudi izvor ledinskega imena.

91. KRAGÚLEU HRIB, Kragúljev hrib Lega: hrib nad Mačjim Dolom Hrib je dobil ime po kraguljih, gozdnih plenilcih, ki zaradi vzgonskega vetra jadrajo v krogu nad hribom. Uporablja se tudi ime Krištan vrh, ime pa naj bi dobil po osebi s priimkom Krištan, ki je tukaj včasih živel, in Janklnov hrib, saj je pod hribom nekdaj živel posestnik Jankl. Za hrib glej 29.

92. LAZ, Laz Lega: pod Marovškim gozdom Slovenski etimološki slovar razlaga laz »kot s travo poraščen izkrčen svet v ali ob gozdu«. V tem primeru se travnik in manjša obdelovalna njiva nahajata ob gozdu.

93. MÁROUŠKA ZIJÁUKA, Márovška zijálka Lega: na desnem bregu ceste, ki pelje na Primskovo To je manjša podzemeljska jama (kapnica), ki leži v Marovški dolini in spada v obdobje paleolitika. Bila je bivališče ledenodobnega pračloveka-lovca. Najdenih je bilo veliko živalskih ostankov, tj. jamski medved, divja koza, alpski svizec, stepski bizon ipd. (Pohar 1976). Danes je jama urejena za proste oglede.

(Slika 8, Marovška zijalka, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

94. NA RÚPCI, Na rúpici Lega: pod Hribčkom Na tem prostoru so včasih izkopavali pesek. Pod Rupco je kasneje nastal peskokop imenovan Pruh (glej 85). Rupa je v SSKJ razložena kot »odprtina v kraških tleh, navadno manjša« tudi »jama, kotanja«.

95. POČÍUNCA, Počívnica Lega: na levi strani ceste, ki iz Mačjega Dola pelje proti Primskovemu Travnik, ki se nahaja tik pod cesto, ki pelje proti Primskovemu. Beseda počivnica naj bi po besedah domačina sicer pomenila pogrebščina, vendar logične povezave s samim območjem ni.

96. PRUH, Pruh Lega: poleg Rupce Etimološki izvor imena izhaja iz besede »prh«, ki v praslovanščini pomeni »droben prah, drobne kapljice« (SES). Na tem mestu je že desetletja peskokop, kraj, kjer kopljejo in drobijo pesek.

97. PLÉS, Ples Lega: pod Kamencami Nihče od domačinov ne pozna izvor imena. Ime označuje večjo njivo nad Mačjim Dolom. Snoj (2009) v etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen ime Plés razlaga kot krčevino, ki je domnevno soroden z besedo litovskega izvora plešti, ki naj bi pomenilo trgati, trebiti, puliti, orati ledino.

98. ŠPENDÁLOU ZAÓGRAJE, Špendálove ográje Lega: pod Planiškom Pri lastnikih tega območja je hišno ime pr Špendal, od tod tudi ime ledinskega imena. Zaograje pa pomeni za ograjo, ogrado, iz česar domnevamo, da je tukaj včasih stala ograda, bodisi za pašnik ali vrt.

99. ŠKÁUBA, Škávba Lega: ob vstopu v vas Mačji Dol Tu stoji studenec, kjer so včasih prali perilo in našli tudi človeške ribice. Ob visokih vodah njegova voda odteka v reko Temenico. Po besedah domačina je ime nastalo iz besede škala, ki pomeni vdolbeno skalo, saj je studenec lociran v skali. SSKJ pojasnjuje tudi besedo škavna, ki bi jo lahko povezalo s Škaubo in jo razloži kot naravno skalno vdolbino, v kateri se nabira voda

(Slika 9, Škavba, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

100. TRDÍNOU HRÍB, Trdinov hrib Lega: nad lokacijo Pod slepčekom Večji hrib, do katerega ni možen dostop z avtom. Meri 359 m nadmorske višine. Zelo mogoče je, da je hrib dobil imel po pisatelju, narodopiscu in zgodovinarju Janezu Trdini, ki se je leta 1827 preselil na Dolenjsko. Kot prvo si je zastavil nalogo etnografsko opisati slovensko ljudstvo na Dolenjskem.1 Zelo verjetno je, da je obiskal tudi te kraje in tako je hrib po njem dobil ime. Za hrib glej 29.

1 Vir: Wikipedia (2015)

101. U ÚLCAH, V úlicah Lega: nasproti Dul To je ozka pot, ki vodi na njive in travnike. Ulica je v SES razložena kot »ozka, usekana pot«.

102. UGRÍJE, Ográje Lega: nad Špajo ledino Domnevno naj bi bilo tukaj nekoč nekaj v ogradi, vendar ni znano kaj. Zelo verjetno je, da je bila v ogradi živina.

103. VÉLKA ÍVA, Vélika njíva Lega: nasproti Marovške zijalke Vidno večja njiva od drugih okoliških njiv.

104. ZAKRÁČCO, Za kráčco Lega: poleg Zavrlovega hriba Travnik in manjša njiva ležita v kraku med gozdom in cesto. Na eni strani je širša kot na drugi. Oblika poraščenosti dela hriba od daleč spominja na kračo. Za njo je bil prostor Za kračco. Ledinsko ime torej izhaja iz besede krak, ki sorodno pomeni tudi krača, saj imata obe besedi isti koren (Fabčič 2010: 73).

105. ZAVRLOU HRIB, Zavrlov hrib Lega: poleg Zakračce Izvor imena ima socialno družbeni vpliv, saj naj bi nekoč bil lastnik tega hriba oseba s priimkom Zavrl.

6.4. Ledinska imena na Dolgi Njivi 106. BÉU GRÁBN, Béli gráben Lega: poleg Dolgih travnikov Beli graben je ime za ponikalnico, ki se ob deževju razlije. Nahaja se med vasjo Dolga Njiva in Velikim Vidmom (Leksikon Dravske banovine 1937: 495). Za ledinsko ime ni znanega etimološkega izvora.

107. CÉNTRNOUNA, Cénternovina Lega: poleg Lučanoune Ime je dobila po hišnem imenu lastnikov zemlje: Pr Centrnounh.

108. DÓUGI TRAÚNKI, Dólgi trávniki Lega: poleg Belega grabna Skozi več dolgih in večjih travnikov teče potok Zarovščica.

109. KASTÉLČEU TRÁUNK, Kastéličev trávnik Lega: vzporedno z lokacijo U mejah Travnik, ki že dolgo pripada lastnikom s priimkom Kastelic.

110. LÚČANOUNA, Lúčanovina Lega: poleg Centrnoune Ime je dobila po hišnem imenu lastnikov zemlje: Pr Lučanouh.

111. NA RÉBRI, Na rebru Lega: hrib nad Mačjim Dolom in pod vasjo Dolga Njiva Teren se nahaja visoko nad vasjo. Za Reber glej 1.

112. NA SÉLH, Na sélih Lega: pod lokacijo Tlakje Njiva, ime je domnevno nastalo iz praslovanske besede selo, ki pomeni polje (SES).

113. NA DÚL, Na dólu Lega: tik nad Petkouno Večja njiva za obdelovanje. Za dol glej 48.

114. PAD VRTAM, Pod vrtom Lega: nad lokacijo Pod luža Ime je nastalo zaradi vrta, ki ga imajo lastniki tega zemljišča, travnik pa je pod vrtom.

115. POD LÚŽA, Pod lúžo Lega: pod lokacijo Pad vrtam Pod terenom je močvirje oz. luža, od tod tudi ime. Lúža v cerkveni slovanščini pomeni blato oz. močvirje (SES 1997).

116. PLÓTE, Plóte Lega: poleg Lučanoune Po besedah domačinke naj bi tu nekoč stal ograjen pašnik. Plót slovenski etimološki slovar razlaga kot ograjo, tako da je domneva potrjena. Beseda plot je izpeljanka iz glagola plesti in prvotno pomeni *kar je spleteno.

117. PLÉSE, Plése Lega: poleg lokacije U ulcah Večji travnik na pobočju. Etimološka razlaga imena je možna iz domnevnega občnega imena »plěs'b« v pomenu krčevina, ki je domnevno soroden z litovskim plěšti, kar bi pomenilo 'trgati, puliti, orati ledino' (SES). Danes je tu velik travnik, kjer se pase živina, predvsem govedo.

(Slika 10, Plese, foto: Maja Jevnikar, 10. 8. 2015)

118. PÉTKOUNA, Pétkovina Lega: nasproti Planiška Ime je dobila po hišnem imenu lastnikov zemlje: Pr Petkovh.

119. PR PLANÍŠKI, Pri Planínščku Lega: nad Špendalovim zaograjem Ime je dobila po domačem imenu lastnikov zemlje: Pr Planiški.

120. REBR, Reber Lega: nasproti lokacije U dolinah Manjše strmo pobočje nad vasjo. Za Reber glej 1.

121. STÁRJEK, Stárjek Lega: križpotje Veliki Videm–Mačji Dol Zgodba o izvoru imena kroži med domačini. Govori se, da je včasih tu stala stara hiša oziroma, če ni bila hiša, pa je bilo nekaj zelo starega. Ledinsko ime se pojavi že leta 1907 v katastru, zapisano: V starjah.

122. TLÁKJE, Tláke Lega: nad Plese Po besedah domačina naj bi se ledinsko ime imenovalo zato, ker je nekoč na tem mestu živel veleposestnik, pod katerim so ljudje opravljali tlako. Možna razlaga je tudi, da so tam zelo trda, utrjena tla (SES). V zemljiškem katastru iz leta 1825 je to območje označeno z imenom Verch. Verjetno mišljeno kot vrh, saj je teren na višje ležečem območju.

123. U DOLÍNAH, V dolínah Lega: pod lokacijo Na rebru Geografsko je lega zelo valjasta in je sklop več dolin skupaj.

124. ÚČE REBR, Úče reber Lega: ni natančno določeno Izvora imena ni možno pojasniti. Dva domačina sta rekla, da je teren verjetno podoben očesni votlini, vendar ni videti tako. Za Reber, glej 1.

125. U MÉJAH, V méjah Lega: pod Kastelčevim travnikom Geografska lega kraja je zelo razgibana. Méja je nezoran, travnat del med njivami (SSKJ).

126. VÉLKA ÍVA, Velíka njíva Lega: nad Kamencami Ime nastalo zaradi velikosti njive, saj po velikosti izstopa od drugih.

127. ZÁROUŠCA, Zárovščica Lega: ni natančno določeno Območje je dobilo ime po istoimenskem potoku, ki priteče izpod Zagriča in Bajčeve doline.

7. TABELA LEDINSKIH IMEN

Kategorije ledinskih imen: 1. poimenovanje po pripadnosti, lastništvu (preteklem ali sedanjem) 2. poimenovanje glede na reliefno oblikovanost tal 3. poimenovanja po značilnosti ali vrsti zemljišča 4. poimenovanja glede na zgodovinske dogodke ali dejavnosti 5. poimenovanja glede na predmet ali objekt na zemljišču 6. poimenovanje glede na dejavnost območja 7. poimenovanje imen v povezavi z vodo 8. poimenovanja glede na rastline in drevesne vrste 9. poimenovanja glede na živali 10. poimenovanja glede na prostorsko opredelitev zemljišča 11. pomenski izvor ledinskih imen ni znan

Zaporedna Kategori Narečno ime Opombe, pojasnila številka ja ledinskega imena ledinskega ledinske imena ga imena 1 1,6 Balentova steunca Včasih njiva, danes travnik 2 7 Gmajna Večji vlažen travnik 3 1 Irčnu/Na Irčnem Ime po lastnici Jerici 4 2,3 Mal traunk Mali travnik 5 3,10 Na vrt Travnato pobočje 6 9,10 Na bramark Njiva 7 10 Na vas Središče vasi, križpotje 8 10 Na šnit Kos travnika 9 8,10 Na kukmak Na robu gozda, travnik 10 2,10 Na vrtačah Travnik 11 2,10 Na hrib Travnato pobočje 12 5,10 Pr transformatorji Transformator je statična električna naprava (Wikipedia,2015) 13 8,10 Pr gabrji Njiva 14 3,10 Podvrt Travnik 15 4,5,10 Pr pil Središče vasi, križpotje 16 1,10 Pr babah Domačija s pripadajočim zemljiščem 17 5,10 Pr kozouc Travnik 18 5,10 Pr štrek Travnik 19 1,2 Praprešk hrib Večji hrib

20 2,3,10 Rebr/Na rabri Travnato pobočje 21 2,3 Rupnca Njiva 22 6 Steunca Njiva 23 3,8,10 Spodeljšnca Travnik pod leskami 24 1,2,11 Šešeuna jama Jama je danes zasuta 25 2,10,11 U doučki Manjši travnik 26 2,10 U dolin Travnik 27 10 U talh Travnik 28 10 U krašci Travnik 29 2,3 Vjelka iva Velika njiva 30 8,10 Zabrejzje Travnik 31 7,10 Za gmajno Travnik, nekoč njiva 32 8,10 Za gabrjem Travnik 33 1 Zaltelou tal Njiva 34 2,11 Brgije Breg 35 5 Dama Domačija s pripadajočim zemljiščem 36 7 Lake Mlin s pripadajočim zemljiščem 37 5,10 Nad dumom Sklop njiv in travnikov 38 1,10 Pr Francel Nekoč domačija s pripadajočim zemljiščem, danes le še travnik 39 3,11 Prejsr Travnik, jasa 40 3,8 Starine Graben 41 1 Špaja ledina Polje 42 1 Špaja Travnik 43 2,3 Špičnca Polje 44 2,10 U dolin Travnik 45 6,10 U štosh Njiva 46 2,10 U dulah Polje 47 2,3 Višouka Polje 48 1,3 Vautarca Njiva 49 2,3 Velk traunk Veliki travnik 50 2,10 Za hribam Za pobočjem 51 5,10 Za valjakam Travnik 52 8 Brejzje Travnik 53 2,11 Dolne pule Polje 54 2 Dolina Ozka dolina v gozdu

55 2 Hrib Pobočje 56 1 Jozlnou nograd Vinograd 57 4 Kazina Nepremičnina z zemljiščem 58 1 Kazinarjeva iva Njiva 59 6,11 Krevlca Kos travnika med polji 60 2,3 Laz Travnato pobočje 61 10 Na kazin Travnik 62 2,10 Na vrh hriba Na vrhu pobočja 63 1 Nikotou traunk Travnik 64 11 Pule Travnik 65 8,10 Pod hrastjem Travnik ob gozdu 66 1,5,10 Pr Žingarjeumu kozouc Okolica kozolca 67 8,10 Pr fojki Del gozda 68 10,11 U kraje Travnik 69 8 Rakitnca Travnik 70 2,3 Rebr Travnato pobočje 71 4 Smrdica Travnik ob gozdu 72 1 Špančeu hrib Travnato pobočje 73 11 Učnca Polje 74 2 Ulce Ozke poti 75 11 Lopar Travnik 76 7,10 Na potok Travnik 77 2,10 Na dul Sklop polj 78 10 Na stran Travnik in njiva 79 4,10 Na selh Njive 80 10 Ob cejst Travnik 81 9,10 Pod slepčekom Sklop manjšega travnika in njiv 82 8,10 Zabrejzje Travnik 83 1,4,11 Župn du Travnik 84 2 Brejk Strmo območje 85 2 Dule Travnik 86 2,8 Hrastou dul Travniška dolina tik ob gozdu 87 2 Hribčk Manjša vzpetina 88 11 Krvica Daljši travnik 89 3,5,9 Krtica Travnik

90 3,5 Kamnce Njiva 91 1,2,9 Kraguleu hrib Večji hrib 92 2,3 Laz Travnik 93 2,4 Marouška zijauka Podzemeljska jama 94 3,10 Na rupci Travnik 95 11 Počiunca Njiva 96 3 Pruh Peskokop 97 11 Ples Travnik 98 1,5 Špendalou zaograje Travnik 99 4 Škauba Vaški vodnjak 100 1,2,11 Trdinou hrib Večji hrib 101 2,10 U ulcah Ozke poti 102 5 Ugrije Travnik 103 2,3 Velka iva Velika njiva 104 10 Zakračco Travnik tik ob gozdu 105 1 Zavrlou hrib Večji hrib 106 2,3,11 Beu grabn Travnik 107 1 Centrnouna Domačija s pripadajočim zemljiščem 108 2,3 Dougi traunki Dolgi travniki 109 1 Kastelčeu traunk Travnik 110 1 Lučanouna Domačija s pripadajočim zemljiščem 111 2,3,10 Na rebri Travnato pobočje 112 4,10 Na selh Travnik, njiva 113 2,10 Na dul Njiva 114 3,10 Pad vrtam Travnik 115 7,10 Pod luža Travnik 116 5 Plote Polje 117 11 Plese Travnik 118 1 Petkouna Domačija s pripadajočim zemljiščem 119 1 Pr Planiški Domačija s pripadajočim zemljiščem 120 2,3 Rebr Travnato pobočje 121 3 Starjek Travnik 122 6 Tlakje Travnik 123 2,10 U dolinah Njiva 124 11 Uče rebr Gozd

125 2,10 U mejah Več mej skupaj 126 2,3 Velika iva Velika njiva 127 7 Zaroušca Travnik

8. ZAKLJUČEK Namen moje raziskave je bil zbrati in analitično obdelati ledinska imena šestih vasi v krajevni skupnosti Šentlovrenc, in sicer: Gornje Prapreče, Vrhovo pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Dolga Njiva pri Šentlovrencu, Potok ter Mačji Dol. V raziskavi me je predvsem zanimalo, kje se posamezno ledinsko ime nahaja ter kakšen je pomen oziroma izvor imena. Med domačini posameznih krajev sem zbirala različne zgodbe, iz katerih je bilo mogoče razbrati bodisi pomen bodisi izvor imena. V pomoč mi je bil tudi kolektivni spomin domačinov, ki so med seboj povezani prav z ledinskimi imeni. Zbrana ledinska imena sem razvrstila po klasifikacijskih sklopih. Uporabila sem klasifikacijo poimenovanj Viktorja Majdiča in Tee Fabčič. Nekaterim imenom je bilo težko določiti izvor in tudi pomen, saj so nekatera že tako stara, da se niti najstarejši vaščani ne spominjajo pomena. Nekatera imena se ponovijo dvakrat ali trikrat v različnih krajih, vendar ima v enem kraju povsem drugačno razlago kot v drugem. Upoštevala sem vse razlage, saj so vse del kolektivnega spomina in je vsaka pripoved pomembna, da se iz generacije v generacijo prenaša znanje o načinu življenja ljudi v preteklosti. V pomoč pri zbiranju imen mi je bil poleg kolektivnega spomina domačinov, tudi Franciscejski kataster iz leta 1825 ter 1890. Za razlago in izvor imen sem uporabila Slovenski etimološki slovar (Snoj), Slovenska vodna imena (Bezlaj), Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski etnološki leksikon in Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Nekaj imen je zapisanih v zemljiških katastrih, vendar sem največ oziroma večino ledinskih imen zbrala in zapisala preko pogovorov z domačini. Za boljšo predstavo o lokacijah vseh zbranih ledinskih imen so imena s številko zapisana tudi na orto foto posnetku (Priloga 1). Zbiranje ledinskih imen in zgodb vaščanov je bilo zanimivo in prijetno ter hkrati naporno. Kot prednost sem si na začetku raziskave vzela to, da zelo dobro poznam svoje okolje. Na koncu raziskave sem ugotovila, da mi je manjkalo še kar nekaj znanja o svojem lastnem kraju, ki sem ga s to raziskavo vsekakor pridobila. Ugotovila sem, da veliko ledinskih imen uporabljam tudi sama, kar je pozitiven znak, ki pomeni, da se imena prenašajo tudi na mlajšo generacijo. Vsekakor pa ledinska imena izginjajo, saj se vse več ljudi seli v večja mesta, kjer velika večina pozabi na svoje domače okolje, narečje in območja v naravi, ki jih je včasih uporabljal in jih tudi primerno imenoval. Da se ledinska imena ne bi pozabila ali še naprej izgubljala, jih je potrebno zbirati, zapisovati ter tudi analizirati. S takimi raziskavami bomo ohranili našo kolektivno dediščino. Namen moje raziskave je tudi, da svoje delo oziroma zbrana ledinska imena predstavim tudi vsem krajanom obravnavanih vasi. Zbrana ledinska imena bi lahko uporabili kot turistično sredstvo za nadaljnji razvoj turističnih dogodkov. Zbrana ledinska

52 imena bi lahko predstavili na pohodnih poteh po izbranih krajih. Predstavili bi jih lahko v zloženki ali manjši knjižici. Imena bi lahko uporabili tudi v lokalni osnovni šoli, kjer bi lahko raziskavo predstavila starejšim osnovnošolcem in jih tako seznanila s pomenom kulture in dediščine v naših krajih. To bi jim lahko bilo vodilo tudi za nadaljnje šolanje. Zavedanje dediščine v svojem kraju je zelo pomembna, saj lahko s tem spodbudimo mlajše generacije k nadaljnjim raziskavam lastnega okolja.

9. VIRI IN LITERATURA

Benko, Anja 2013 Slovenska narečja.

Čop, Dušan 2007 Imenoslovje in etimologija imen: Jezikoslovni zapiski 13/1-2. 117–25.

Čop, Dušan 2002 Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji: Jezikoslovni zapiski 8/2. 93– 108.

Fabčič, Tea 2010 Pripoved izročila talov: ledinska imena v vaseh Podgrič, Lozice in Otošče. Kulturno turistično športno društvo Zdravljica Lozice.

Hazler, Vito 2005 'Znanje in védenje o prostoru: Izvirno znanje o življenjskem okolju'. V: Nesnovna kulturna dediščina. Damjana Prešeren in Nataša Godec, ur. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 191–192.

Janez Trdina 2014 Wikipedija The Free Encyclopedia. Pridobljeno 21. 07. 2015, iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Trdina.

Koletnik, Mihaela 2008 O toponimih v občini Cankova. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Maribor: Slavistično društvo Maribor. 270–284.

Kunaver, Jurij 1988 Zemljepisna imena v visokogorskem svetu in njihova uporaba na primeru Rombona in Goričice. Zbornik Pokrajina in ljudje na Bovškem. Ljubljana.

Melik, Anton 1962 'Geografski pregled Dolenjske. Dolenjska zemlja in ljudje.' Dr. Ivo Gams in dr. Roman Savnik, ur. Ljubljana: Geografsko društvo Slovenije s sodelovanjem podružnice v Novem mestu, Inštituta za geografijo SAZU, Geografskega inštituta univerze v Ljubljani in Inštituta za raziskovanje krasa SAZU. Str: 7–14.

Peršolja, Borut 2003 Pot zemljepisnega imena od nastanka do uporabe. Geografski vestnik. 75-2. Str: 111– 118.

Peršolja, Borut 1997 Geografski problemi imenoslovja Kamniško-Savinjskih Alp. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Režun, France 1992 'Naši kraji: Podobe preteklosti in sedanjosti v Občini Trebnje.' Ljubljana.

Savnik, Roman, ur. 1971 Krajevni leksikon Slovenije II. Ljubljana: DZS.

Snoj, Marko 1997 Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1994. Ljubljana: DZS.

Stres Čujec Helena Ana in Špela Stres 2008 Razvoj ledinskih imen na področju Zatolmina z visokogorskimi planinami. Traditiones. 37/1. 169–199.

Tuma Henrik 1929 Imenoslovje Julijskih Alp. Slovensko planinsko društvo. Ljubljana.

Unuk, Drago 1996 Ledinska imena na Gomili pri Kogu. Borkov zbornik. Maribor: SD. 105–112

Unuk, Drago 2004 Zemljiška imena v Črešjovi grabi in strmcu (Stoperce v Halozah). Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – slovenska zemljepisna imena. Maribor: Društvo Pleteršnikova domačija Pišece in SD Slovenije. 194–201.

Urbanc Mimi in Matej Gabrovec 2005 Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77-2. Str: 25–43.

Vaupotič P. Mojca 2013 Znamenja.

10. SEZNAM INFORMATORJEV

Babič Olga, roj. 1955, Šentlovrenc Babič Janez, roj. 1951, Šentlovrenc Babič Janja, Šentlovrenc Bregar Fani, roj. 1968, Potok Jarm Nace ml., roj. 1937, Dolnje Prapreče Jarm Nace, roj. 1971, Dolnje Prapreče Jarm Matej, roj. 1978, Dolnje Prapreče Jarm Marinka, roj. 1940, Dolnje Prapreče Jevnikar Andrej, roj. 1957, Vrhovo pri Šentlovrencu Jevnikar Andrejka, roj. 1963, Vrhovo pri Šentlovrencu Jevnikar Martin, roj. 1953, Vrhovo pri Šentlovrencu Kastelic Cecilija, roj. 1932, Potok Oven Ivan, roj. 1953, Vrhovo pri Šentlovrencu Praznik Brane, roj. 1949, Mačji Dol Strmole Darko, roj. 1965, Gornje Prapreče Strmole Vida, Gornje Prapreče Saje Ludvik, roj. 1952, Gornje Prapreče Saje Lojzka, Gornje Prapreče Šepec Ana, roj. 1944, Dolga Njiva

11. SEZNAM SLIK

Karta 1: Območje krajevne skupnosti Šentlovrenc

Karta 2: Slika iz Franciscejska katastra iz leta 1825

Slika 2: Gmajna, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 5: Pri gabrju, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 3: Pri pilu, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 4: Stevnica, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 6: Kazina, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 7: Smrdica, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 8: Marovška zijalka, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 9; Škavba, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

Slika 10: Plese, foto: Maja Jevnikar, 10.08.2015

IZJAVA O AVTORSTVU

Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo.

Ljubljana, 20.09.2015 Maja Jevnikar (lastnoročni podpis)

______