Diplomsko Delo
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2015 MAJA JEVNIKAR UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO MAJA JEVNIKAR Ledinska imena izbranih vasi krajevne skupnosti Šentlovrenc Diplomsko delo Microtoponyms In Selected Villages In Local Community Šentlovrenc Dissertation Etnologija in kulturna antropologija Mentor: izr. prof. dr. Vito Hazler Ljubljana, 2015 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, dr. Vitu Hazlerju, za strokovno pomoč in vse nasvete med nastajanjem diplomskega dela. Zahvaljujem se vsem sogovornicam in sogovornikom, da so z menoj delili svoje dragocene spomine in si vzeli čas za pogovor. Zahvaljujem se vsej svoji družini in svojim najbližjim, da so me ves čas spodbujali in verjeli vame. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku moje diplomske naloge. Najlepša hvala. IZVLEČEK Ledinska imena izbranih vasi krajevne skupnosti Šentlovrenc Diplomsko delo obravnava ledinska imena izbranih vasi krajevne skupnosti Šentlovrenc, in sicer Gornjih Prapreč, Vrhovega pri Šentlovrencu, Dolnjih Prapreč, Potoka, Mačjega Dola in Dolge Njive. Po Ramovšu (Benko 2013) obravnavano območje spada v dolenjsko narečno skupino, kjer se govori dolenjski dialekt. Zbrana ledinska imena so ustrezno razvrščena in razložena na podlagi ustnega izročila domačinov ter razpoložljive literature in virov. Vse gradivo je pridobljeno na podlagi pripovedi domačinov in poznavalcev obravnavanih krajev in je fonetično ter slovarsko urejeno. Diplomsko delo tudi pojasnjuje, kaj je ledinsko ime, kdo vse raziskuje ledinska imena in kaj nam danes ta imena pomenijo, kot del nesnovne kulturne dediščine in kakšne so oblike prenašanja tega ustnega izročila iz generacije v generacijo. Na kratko so geografsko in zgodovinsko opisane občina Trebnje, krajevna skupnost Šentlovrenc ter vseh šest obravnavanih vasi. V delu so analizirana in razložena vsa zbrana ledinska imena obravnavanih vasi. Razložena so predvsem s pomočjo sogovornikov ter njihovih spominov, Snojevega Etimološkega slovarja (SES), Bezlajevega priročnika Slovenska vodna imena (SVI) ter Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska imena so v sklopu klasifikacije imen klasificirana po različnih poimenovanjih. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: najprej je ledinsko ime zapisano v narečnem zapisu, tako kot ga domačini izgovarjajo, takoj za tem je zapisano rahlo poknjiženo ledinsko ime. Imena so v izbranih krajih dobro ohranjena ter se preko ustnega izročila prenašajo tudi na mlajšo generacijo. Imena so predvsem slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov. Ključne besede: ledinska imena, Dolenjska, Vrhovo, Gornje Prapreče, Dolnje Prapreče, Potok, Mačji Dol, Dolga Njiva, dolenjsko narečje Microtoponyms In Selected Villages In Local Community Šentlovrenc The graduate thesis discusses microtoponyms in selected villages in local community Šentlovrenc namely: Gornje Prapreče, Vrhovo pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Potok, Mačji Dol and Dolga Njiva, where the Lower Carniolan dialect is spoken. All of the collected mycrotoponyms are suitably classified and explained, based on oral tradition of locals and available literature and sources. The material is based on the stories of locals, it is lexicographically organised and phonetically written. The graduate thesis also explains what microtoponyms are, who researches microtoponyms and what today mean the names to us, as a part of immaterial cultural heritage and which forms of the names are transmitted from generation to generation. Municipality of Trebnje, local community Šentlovrenc and all six chosen villages are described briefly geographically and historically. The names are explained mostly from the memories of locals, Snoj's Slovene Etymological Dictionary (SES), Snoj's Etymological Dictionary of Slovene Geographic Names (ESZSI) Bezlaj's Slovene Water Names (SVI) and Dictionary of Slovene Literary Language (SSKJ). The names in selected villages are good perserved and are with oral tradition transmitted also to young generation. The names are mostly of Slavic, some of them also Germanic origin. Keywords: microtoponyms, Lower Carniola, Vrhovo, Gornje Prapreče, Dolnje Prapreče, Potok, Mačji Dol, Dolga Njiva, Lower Carniola dialect KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................7 2. LEDINSKA IMENA OZIROMA MIKROTOPONIMI .......................................................8 2.1. Kaj so ledinska imena? .................................................................................................8 2.2. Raziskovanje ledinskih imen ........................................................................................9 2.3. Dediščina in ohranjanje ledinskih imen ...................................................................... 10 3. GEOGRAFSKI ORIS OBČINE TREBNJE IN IZBRANIH KRAJEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTLOVRENC ........................................................................................... 12 4. ZGODOVINSKI ORIS OBČINE TREBNJE IN IZBRANIH KRAJEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTLOVRENC ........................................................................................... 14 5. KLASIFIKACIJA LEDINSKIH IMEN ............................................................................ 16 6. ANALIZA LEDINSKIH IMEN IZBRANIH VASI KS ŠENTLOVRENC PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU ...................................................................................... 19 6.1. Ledinska imena na Vrhovem pri Šentlovrencu............................................................ 19 6.2. Ledinska imena v Gornjih Praprečah .......................................................................... 27 6.3. Ledinska imena v Dolnjih Praprečah .......................................................................... 31 6.4. Ledinska imena na Potoku .......................................................................................... 36 6.4. Ledinska imena v Mačjem Dolu ................................................................................. 37 6.4. Ledinska imena na Dolgi Njivi ................................................................................... 42 7. TABELA LEDINSKIH IMEN .......................................................................................... 47 8. ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 52 9. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 54 10. SEZNAM INFORMATORJEV ...................................................................................... 57 11. SEZNAM SLIK .............................................................................................................. 58 IZJAVA O AVTORSTVU ................................................................................................... 59 1. UVOD Za pisanje diplomske naloge z naslovom Ledinska imena v izbranih krajih krajevne skupnosti Šentlovrenc sem se odločila iz preprostega razloga, in sicer ker na terenu na splošno ugotavljam slabo poznavanje lastnega okolja. Že leta in leta živim v tem okolju, seznanjena sem s skoraj vsemi narečnimi izrazi, ki jih uporabljamo krajani, pa vendar nisem vedela, od kod izhajajo ta imena, kako so nastala ter kaj osebno pomenijo krajanom. Seveda me to kot etnologinjo še posebej zanima. Kulturna pokrajina, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala skozi zgodovinska obdobja in z njo izrazi za različne predele pokrajin. Ljudje so začeli širiti svoja bivališča ter svoje obdelovalne površine in tako so se izoblikovala različna imena za različne predele, da so jih med seboj lahko ločili. Dandanes se izrazi izgubljajo v številkah, ki so nadomestile ledinska imena. Ledinska imena po mojem mnenju izginjajo zaradi napredka tehnologije ter zaradi nepovezanosti z naravo. Tehnološki napredki spreminjajo pokrajino, zato ima ta danes popolnoma drugačen videz kot v preteklosti. Območje, ki ga obravnava diplomsko delo, obsega jugovzhodni del Slovenije. Ledinska imena sem zbrala v izbranih vaseh levega brega reke Temenice Krajevne skupnosti Šentlovrenc, in sicer: Gornje Prapreče, Vrhovo pri Šentlovrencu, Dolnje Prapreče, Dolga Njiva, Mačji Dol in Potok. Cilj diplomske naloge je zapisati vsa zbrana ledinska imena bodisi na podlagi spominov domačinov bodisi drugih virov ter zapisati njihov pomenski izvor. Želim, da se z mojimi zapisi ohrani čim več narečnih izrazov, tj. ledinskih imen, saj so mlajšim generacijam vse manj poznane. Raziskavo o ledinskih imenih na tem območju sem začela z iskanjem in nato prebiranjem različne literature o ledinskih imenih, etimologiji imen in njihovem ohranjanju. Literature o tem delu slovenskega območja je zelo malo, pa vendar sem prebrala vso, ki sem jo našla. Seveda so mi bili v veliko pomoč prav sami domačini. 7 2. LEDINSKA IMENA OZIROMA MIKROTOPONIMI 2.1. KAJ SO LEDINSKA IMENA? Toponomija ali toponomastika je del onomastike (imenoslovja – jezikovna veda o lastnih imenih (Koletnik 2004: 182)), ki se ukvarja z zemljepisnimi poimenovanji neživega, poseljenega ali neposeljenega zemljepisnega območja na nekem območju. Izraz toponim Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga kot »lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime« (SSKJ 1994: 1409). Po Unuku (2004: 194) se toponomastika ukvarja z zemljepisnimi poimenovanji nežive, poseljene ali neposeljene zemljepisne pojavnosti