STOPINJE DECEMBER 2015 ŠTEVILKA 6 LETO 5 NAKLADA: 1800 IZVODOV 02 Žirovske STOPINJE December 2015 Glasilo Občine Žiri

VIZIJA IN STARTEGIJA POSVET REDARSKA SLUŽBA INTERVJU POUDAREK JE NA INOVATIVNEM KAKŠNA BO PRIHODNOST OSNOVNO POSLANSTVO MILENA MIKLAVČIČ, GOSPODARSTVU IN TURIZMU ŽIROVSKEGA MUZEJA? JE ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PISATELJICA, KOLUMNISTKA, IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA BLOGERKA JE Z ZADNJO OBČANOV. KNJIGO OGENJ, RIT IN KAČE 15 Zasnovana je na petih stebrih: 11 9 NISO ZA IGRAČE gospodarstvo, promet, okolje, Muzejstvo je stroka in ne DOŽIVELA VELIK USPEH. izobraževanje in kakovost 5 more temeljiti na društvenem Naloge bo opravljal medobčinski Ko sem zbirala zgodbe, sem se življenja. in ljubiteljskem delu. Inšpektorat iz Vrhnike. marsičesa naučila.

5 žirovske 6 GLASILO OBČINE ŽIRI STOPINJE DECEMBER 2015 ŠTEVILKA 6 LETO 5 NAKLADA: 1800 IZVODOV WWW.ZIRI.SI 02 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

KAZALO 04 IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA 05 SPREJETA VIZIJA IN STRATEGIJA RAZVOJA 07 REKONSTRUKCIJA IN ENERGETKSA SANACIJA STREHE VRTCA 07 S SEJE OBČINSKEGA SVETA 08 OBDELAVA IN DEPONIRANJE STATI INU OBSTATI KOMUNALNIH ODPADKOV V LJUBLJANI 09 SPREJET ODLOK O GASILSKI JAVNI SLUŽBI Urednica Jožica Kacin 09 REDARSKA SLUŽBA 10 POKLON DR. LOJZETU GOSTIŠI IN »Stati inu obstati,« so besede Primoža Trubarja, utemeljitelja slovenske pisane besede. Nanje VLADIMIRJU KAVČIČU je spomnil rok Klemenčič v prispevku o razstavi Žirovci so zapisali. Od leta 1991 do danes 10 ZANJE KOT NEUSAHLJIV VIR so Žirovci kot avtorji izdali 234 leposlovnih in strokovnih knjig, na ogled pa so tudi druge 11 OKORGLA MIZA O PRIHODNOSTI MUZEJA publikacije in revije. Eden izmed 52 avtorjev je tudi mag. Viktor Žakelj. Tokrat je svoje dobro 12 110 LET ČIPKARSKE ŠOLE ime zastavil kot pobudnik in voditelj večera Žirovski poklon umetnostnemu zgodovinarju dr. 12 STAROSTI PRIJAZNA OBČINA Lojzetu Gostiši in pisatelju Vladimirju Kavčiču, ki sta Žirovcem ob tej priložnosti v trajno last 12 REDARSKA SLUŽBA poklonila svoj življenjski opus. Prispevek o tem je napisala akadem. prof. ddr. Marija Stanonik. 14 ŽIROVCI SO ZAPISALI Sledi razmišljanje o znanju kot neusahljivem viru. Mag. Viktor Žakelj želi o njem spregovoriti 15 STALNA RAZSTAVA O ANTONU JOBSTU prek promoviranja Žirovcev, ki so svoje talente z delavnostjo pozlatili tudi zunaj Žirov. Želi, 15 KONCERT V SPOMIN NA ROJAKA ANDREJA KOLENCA da bi jih začeli spoštovati, da bi nam bili zgled in luč, da bi nam vlivali pogum in upanje, da z 16 DO CILJA PRIDEMO S TRDIM DELOM znanjem človeštvo lahko preživi in da bi spoznali, da se tudi v Pustoti (naslov knjige V. Kavčiča) 18 POZDRAVI IZ TUJINE rojeni lahko uveljavijo, če so iz pravega testa in pravega karakterja. 16 KULTURNI DAN POLJANSKIH OSNOVNOŠOLCEV Da postanemo zgled, ne samo z našo delavnostjo in talentom, ampak tudi s pogledom, ki 17 KAŽIPOTI 2016 sega daleč preko okoliških hribov, poziva tudi arhitektka Manca Ahlin, ki živi in dela v New 18 HOLLYWOOD – SVETIŠČE IN SPOVEDNICA Yorku. »Ne bojte se tujine, ne bojte se potovati v tuje dežele in spoznavati tuje kulture,« naroča 19 IZLET V VIPAVSKO DOLINO Nena Poljanšek, ki jo je v Francijo gnala ljubezen. Špela Čelik, nima občutka, da živi v tujini. 20 ZŠAM NA OBISKU V BELI KRAJINI Navadila se je na belgijske posebnosti, vseeno pa rada pride domov. Matija Uršič, ki dela za 20 RAZNOLIKOST KULTURE IN KULINARIKE V GVAJANI letalsko družbo Emirates v Dubaju, je kljub mladosti pridobil veliko izkušenj. »Videl sem ves 21 DEFIBRILATOR TUDI V RAČEVI svet, a nikjer ni lepše kot doma. Povezanost med Žirovci je nekaj, česar v krajih, kot je Dubaj, 21 ŠPORTNE NOVICE ne poznajo. Tu si le posameznik v svetu, ki se hitro vrti mimo tebe. Mateja Sattler ima dve 22 SADJE ZA ZDRAVJE domovini. To je bogastvo, oda neštetim možnostim, svobodi, širini in razumevanju, a včasih 24 MEJE V ODNOSIH tudi občutek razklanosti. Razpeti med dvema celinama so tudi člani družine Tanje Žust. Vsi 25 VADBA ZA DRŽO, VID, SLUH IN PRIJEM so rojeni v Avstraliji, tam imajo hišo, delo, šolo, na Žiri pa jih vežejo korenine, prijazno okolje, 26 JEZIKANJA, TRIJE DOBRI MOŽJE ljudje. »Brez korenine tudi drevo ne more uspevati, pa če je krošnja še tako obsijana s soncem,« nam iz daljne Nove Zelandije sporoča Matic Mlinar. SLIKA NA NASLOVNICI O pomenu identitete so se spraševali tudi na okrogli mizi o prihodnosti žirovskega muzeja. Kot Mihela Strlič, Barvni ples piše Miha Naglič, ta ni zaradi ustanove in peščice muzealcev, temveč je osrednja hiša žirovske kulturne dediščine in s tem žirovske identitete. Ravno po njej smo to, kar smo – Žirovci. Mihela Strlič je osnovno šolo obiskovala v Žireh in Sprejeli smo strategijo in vizijo razvoja občine. Občani, ki so sodelovali pri njeni pripravi, se nato vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in pravijo, da bodo njeni cilji dosegljivi ob medsebojnem sodelovanju in povezovanju. fotografijo v Ljubljani. Kot oblikovalka se je zaposlila Da sta za srečno hojo skozi življenje potrebni materialna varnost, enako pa tudi medčloveški na Ateljeju za projektiranje v Idriji, sedaj je že dvajset odnosi, v prispevku o starosti prijazni občini, piše dr. Jože Ramovš. let v svojem podjetju Janža, d. o. o., Žiri. Ko vzpostavimo zdrave meje v odnosih, se le-ti spremenijo. In kot skrajna posledica je, da Ukvarja se z oblikovanjem, tiskom, postavitvijo knjig, nekateri, ki ne želijo rasti z nami, iz našega življenja odidejo, da lahko pridejo drugi, opominja časopisov in reklamnega materiala. Izdeluje tudi dr. Kristina Knific, ki je napisala povzetke iz predavanja o mejah v medsebojnih odnosih, ki unikatna darila, slika na svilo in riše na keramiko. je bilo v knjižnici v Žireh. S slikanjem se je srečala med šolanjem na srednji Dr. Apolonija Klančar pa govori o samopodobi. Ko se ta spremeni, se spremeni vse. Zmoremo, šoli za oblikovanje, od takrat pa je to njen konjiček česar prej nismo in pokažejo se naši talenti. in dopolnitev drugih dejavnosti. Imela je tudi več »Več se pogovarjati in več zaupati vase. Do cilja pridemo s trdim delom, z odrekanji, s potrpe- samostojnih razstav. žljivostjo,« pa nam v srce polaga Milena Miklavčič. Maja Justin Jerman Naj bodo izbrane misli v razmislek in dobra popotnica v srečno in zadovoljno prihajajoče leto. •

žirovske STOPINJE GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Jožica Kacin [email protected] T: 031 309 672 POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE: Majda Jelenc [email protected] T: 04 50 50 700 ČLANI: Maja J. Jerman, Andrej Praznik, Špela Poljanšek STROKOVNI SODELOVCI: Srečo Gaber, Rok Prešern, Rok Klemenčič Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 1719. Glasilo izhaja OGLASNO TRŽENJE: Rok Prešern šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje LEKTORICA: mag. Ana Tušek pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter uredniško politiko. Avtorji člankov osebno odgovarjajo za njihovo vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM: Glasilo Občine Žiri Aleš Kacin soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih Loška cesta 1 TISK: Medium, d. o. o., Žirovnica del in njihovih prispevkov. Naslednja številka izide februarja 2016. 4226 ŽIRI NAKLADA: 1800 izvodov Prispevke sprejemamo do 4. februarja 2016. žir ovske STOPINJE 03 December 2015 glasilo Občine Žiri

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Župan mag. Janez Žakelj

Žirovci smo letos lahko resnično veseli! Čeprav utrujeni od obsežnega ureditev dovoza in regulacijo vodotoka smo v zadnjih treh letih in napornega dela pri številnih projektih se lahko z zadovoljstvom namenili skoraj 250 tisoč evrov. Na decembrski seji občinskega ozremo na iztekajoči se koledar. Ob tem bi se rad od srca zahvalil vsem sveta pa so svetnice in svetniki potrdili priključitev k Ljubljanskemu sodelavkam in sodelavcem iz občinske uprave, ki so se pri tem res regijskemu centru za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), kjer izkazali. Včasih je bilo težko, a smo z nesebično pomočjo in podporo bomo lahko odlagali naše odpadke naslednjih 30 let. drug drugemu uspeli narediti tudi, kar je mejilo že skoraj na nemogoče. •• Trudimo se biti starejšim prijazna občina, zato smo letos pristopili Vsem, ki so pri tem sodelovali, sem iskreno hvaležen za njihov trud, k mednarodnemu gibanju starosti prijaznih mest in občin, ki v pomoč in opravljeno delo! Sloveniji poteka pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka. Priča- kujemo, da bodo naša prizadevanja glede varstva in oskrbe pomoči Česa se lahko veselimo? Kaj so nam dobri možje (in žene) položili v potrebnih starejših obrodila sadove v dogledni prihodnosti. naš občinski »pehar«? Na kaj smo lahko ponosni? •• Po vztrajnih in napornih prizadevanjih številnih Žirovk in Žirovcev nam je uspelo zagotoviti delo pediatrične ambulante. Od jeseni •• Dobili smo lepo in dokončno urejeno Kulturno središče Stare Žiri, 2016 naj bi bil pediater s koncesijo dvakrat tedensko v Žireh ter z obnovljeno stavbo Stare šole in moderno okolico ter urejenim trikrat v Gorenji vasi. zunanjim prireditvenim prostorom. Od vloženih skoraj 600.000 •• Občinski svet je potrdil dokument identifikacije investicijskega evrov je kar 430.000 evrov evropskih sredstev! projekta prve faze rekonstrukcije in dozidave Osnovne šole Žiri z •• Občinski svet je potrdil idejno zasnovo za ureditev Pustotnika, večnamensko športno dvorano. Za objekt, ki so ga Žirovci postavili nekdaj degradiranega območja, do nedavnega odlagališča gradbe- med prioritetne, imamo tako možnost za kandidiranje na razpisih nih odpadkov. V arhitekturnem ateljeju Vozlič so nam pripravili za pridobitev sredstev za sofinanciranje. Računamo, da bosta do zanimivo zasnovo celovite ureditve turistično-rekreacijskega centra spomladi pripravljena projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja Pustotnik. Poleti smo zgradili večnamensko igrišče na mivki z (PGD) ter projekt za izvedbo (PZI) s popisi stroškov in da bodo naravnimi tribunami, v sklopu projekta pa so predvideni še dokončno pridobljena vsa potrebna zemljišča. kopališče s servisnim objektom, ribnik z gostinskim objektom, •• In na koncu še najpomembnejše – občinski svet je na svoji zadnji razgledni stolp s plezalno steno, parkirišča za avtodome in prostor letošnji seji, 10. decembra 2015, potrdil Vizijo in strategijo razvoja za kampiranje. Območje bo s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi Občine Žiri, ki zagotavlja ključne strateške razvojne smernice tako povezano z drugimi športno-rekreacijskimi območji (v Novi vasi občinski upravi kot vsem razvojnim akterjem v občini. Z njo smo in proti Ledinici). Vsi potencialni investitorji, ki bi vas zanimalo dobili temeljno »orodje, ki se sistematsko loteva reševanja problemov vlaganje in nadaljnji razvoj, dobrodošli pri nadaljevanju zanimivega in pomanjkljivosti v soglasju s prebivalci in izvaja ukrepe, s katerimi in obetavnega projekta! zasleduje doseganje zastavljenih ciljev ter povečanje zadovoljstva •• Še zmeraj znatna sredstva namenjamo sanaciji škode po lanskih prebivalcev« (cit. mag. B. Mažgon, VIS ŽIRI). Dokument je izdelan poplavah. Doslej smo za popravila na cestni infrastrukturi (na 23 na osnovi vizij in pričakovanj občanov, in ne trenutnega župana poškodovanih odsekih, mostovih itd.) porabili že 650 tisoč evrov. ali občinske uprave. Prav zato bo enako uporaben za vse, ki se Od države smo v ta namen prejeli 268 tisoč evrov. bodo s to zahtevno nalogo ukvarjali v prihodnjih (deset)let(j)ih. •• Kot eno redkih manjših slovenskih mest smo ponosni na kino, ki je Vsakoletna analiza dosežkov bo pokazala jasno sliko, kje smo v po novem opremljen s sodobno digitalno tehnologijo, s čimer smo svojih prizadevanjih napredovali in kje moramo postoriti več, da stopili v korak s sodobnimi filmskimi centri. Obiskovalci filmskih bodo naši občani živeli bolje in bolj kakovostno. Nalog, ki se iz predstav lahko zdaj filme spremljajo na velikem novem platnu tudi predloženega dokumenta ponujajo kar same, je dobesedno brez v 3D-tehnologiji in ob vrhunskem zvoku. števila. Iskreno upam in si želim, da bi nam jih v prihajajočem letu •• S Klekljarskimi dnevi, ki so bili letos že devetič zapored, ohranjamo uspelo kljub omejenim sredstvom čim več uresničiti. bogato tradicijo klekljanja. Naslednje leto bomo med soorganizatorji svetovnega klekljarskega kongresa, ki bo v Ljubljani, nekaj prireditev pa tudi pri nas v Žireh. •• Na Mrzlem vrhu si obiskovalci po novem lahko odpočijejo v novi planinski koči, za katere dokončanje je sredstva namenila tudi naša občina. Ob njej so okoljsko osveščeni planinci uredili tudi Spoštovane občanke in občani! rastlinsko čistilno napravo. •• V novem zbirnem centru v Osojnici, ki počasi dobiva svojo dokončno Tako kot do zdaj se bomo tudi v prihodnje trudili, da bi bil naš skupni in urejeno podobo, imajo občani po novem možnost odlagati tudi jutrišnji dan v naši občini še lepši. Za božič vam želim miru in veselja, manjše količine zemlje, kamenja, zelenega obreza in drugih odpad- v novem letu pa predvsem, da bi se znali veseliti majhnih stvari in kov. Za ureditev platoja v zbirnem centru, izdelavo nadstrešnice, ostali pozorni do soljudi v potrebah. • 04 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA je Tomaž Willenpart zagotovil, da se pripravlja našim občanom. razpis za pripravo gradbene dokumentacije 1. DEC S projektanti podjetja Misel in ravnate- 10. NOV Srečanje z žirovskim zdravnikom Du- prve faze žirovske obvoznice. Opozoril sem ljem OŠ Žiri Marijanom Žakljem ter sodelavci šanom Sedejem in kandidatoma za prevzem tudi na slabo cestno povezavo proti Logatcu, smo se po pridobljenem gradbenem dovoljenju koncesije družinske medicine v Žireh. ki je ključna za naša podjetja. za obnovo strehe nad vrtcem dogovarjali o 11. NOV Srečanje s pristojnim inšpektorjem Na srečanju z direktorjem Osnovnega zdravstva konkretnih rešitvah za izdelavo projekta za prostor. Pogovarjala sva se o prostorski Gorenjske Jožetom Veternikom, strokovnim izvedenih del. problematiki v občini. vodjem Stepanovičem, direktorico ZD Škofja 3. DEC Na praznovanju sedemdesetletnice šole 12. NOV Udeležba na zanimivi in dobro obiskani Loka Sabino Dietner ter pediatrinjo Alenko za otroke s posebnimi potrebami Jela Janežiča okrogli mizi Žirovski muzej na razpotju. Šumer Pirc. Z dr. Dušanom Sedejem smo se v Škofji Loki. Vsi štirje loški župani smo poz- 17. NOV Sestanek s žirovsko koordinatorko dogovorili, da se pregledi šolarjev opravljajo v dravili udeležence ter bili priča res prisrčni in dr. Petro Novak in ravnateljem osnovne njegovi ambulanti. Ti potekajo od 1. decembra izvirni slovesnosti. šole Marijanom Žakljem o sodelovanju na dalje. 4. DEC Sestanek s projektantom dislocirane svetovnem kongresu klekljanja OIDFA, ki bo 20. NOV Ogled poteka adaptacije prostorov enote doma starejših Ljutomer v Stročji vasi junija naslednje leto v Ljubljani. Priprave dobro upravne stavbe nekdanje Mizarnice, kjer naj Štefanom Balerjem. Predstavili smo mu naše potekajo, treba pa se bo čim bolje dogovoriti bi začel delovati podjetniški inkubator in načrte in se dogovorili za izdelavo ponudbe za skupni nastop društva Cvetke, klekljarske coworking center. za idejno zasnovo medgeneracijskega centra šole in Hiše klekljanih čipk A. Primožič 1888 23. NOV Po negativnem odgovoru Občini Gore- ob zdravstvenem domu. ter obiskovalcem v času kongresa čim lepše nja vas - Poljane glede pridobitve samostojne Zvečer na dnevu odprtih vrat inkubatorja in predstaviti tudi druge žirovske znamenitosti. koncesije za pediatra sva se z županskim coworking centra Lokomotiva v Škofji Loki. Srečanje s projektantom in dr. Sedejem zaradi kolegom Milanom Čadežem dogovorila, da 9. DEC Srečanje s predstavniki žirovskih društev, obnove prostorov otroške posvetovalnice v bomo zaprosili za skupno koncesijo, pri čemer na katerem sem se zahvalil za organizirane sodobno ambulanto. bo pediater delal dvakrat tedensko v Žireh, aktivnosti v preteklem letu. Predstavili smo Srečanje s predstavniki iz sosednje občine trikrat tedensko pa v sosednji občini. možnost vpisovanja dogodkov na koledar županom Milanom Čadežem in direktorico Srečanje akcijske skupine o izvajanju letnega prireditev na spletni strani Občine Žiri. Prav občinske uprave Elizabeto Rakovec o reševanju programa dela varčevanja z energijo in dogovor posebej sem bil vesel odličnega odziva, saj se težav s pediatrijo. o programu za prihodnje leto. je srečanja udeležilo 35 predstavnikov društev. 18. NOV Udeležba na tiskovni konferenci sloven- 27. NOV Obisk novega direktorja Razvojne 10. DEC Seja občinskega sveta. Pred tem podpis skih županov v Državnem svetu RS, kjer smo agencije Sora Jurija Bernika v Žireh. Pokazali notarske pogodbe za nakup Muhovcove hiše. soglasno izrazili nestrinjanje s predlogom vlade smo mu potek priprav za odprtje inkubatorja 11. DEC Na pregledu pediatrične ambulante v glede znižanja povprečnine, ki so ga sprejeli in coworking centra v nekdanji Mizarski de- Zdravstveni postaji Žiri. Pregled je opravila poslanci. Znižanje je nezakonito. lavnici in ga prosili za pomoč pri vzpostavitvi tričlanska komisija Ministrstva za zdravje ob Srečanje z načrtovalci ureditve centra Žirov. V ter pridobitvi evropskih sredstev za zagon in prisotnosti pediatrinje Alenke Šumer Pirc in skupini sodelujejo poleg pogodbenih arhitektov delovanje. Ogledali smo si tudi rastočo indu- glavne sestre ZD Škofja Loka. Ko je komisija Janeza Groma in Alenke Fikfak tudi domačini strijsko cono ter Pustotnik. Ob pogovoru z odhajala, mi je eden od članov povedal, da je Damjan Govekar, Primož Erznožnik in Vilijem vodstvom občine smo direktorju predstavili na prvem mestu pri kakovostni zdravstveni Eržen. Ponovno smo se sestali 8. decembra in načrte za prihodnja leta ter se dogovorili o storitvi znanje, na drugem mestu je opremlje- se dogovorili, da bo po naslednjem sestanku načinu sodelovanja. nost oziroma tehnika, šele na tretjem mestu po v drugi polovici januarja organizirana javna Zvečer na odprtju zanimive razstave Žirovci pomembnosti so zidovi. O rezultatih pregleda predstavitev projekta, na kateri bodo občani so zapisali. še nismo bili obveščeni. Ne glede na rezultate lahko podali pripombe in predloge na pre- 30. NOV Na Svetu Gorenjske regije smo župani smo naročili načrte za adaptacijo nekdanje gi- dlagane rešitve. odločali o prioritetah regije. Z Občine Žiri nekološke ambulante, ki jo bomo do spomladi 19. NOV Skupna tiskovna konferenca petih smo pred tem poslali predloge projektov iz preuredili v sodobno ambulanto. županov na mostu v Mednem in srečanje z štirih prioritetnih področji. Zvečer na odprtju 14. DEC Na prireditvi Poklon umetnostnemu ministrom za promet dr. Petrom Gašperšičem s poslanske pisarne člana SDS Žana Mahniča, ki zgodovinarju dr. Lojzetu Gostiši in pisatelju sodelavci. V pogovoru je odgovorni za investici- bo dvakrat mesečno v pisarni občine na voljo Vladimirju Kavčiču. • PODJETNIŠKI INKUBATOR IN Cilj je sodelovanje ljudi različnih poklicev, ki si poslovnih prosotrov predraga in neizvedljiva med seboj pomagajo, sodelujejo in preko dru- rešitev. To je način dela, ko najemnik dobi COWORKING V ŽIREH gih spoznavajo nove sodelavce in potencialne delovno mizo in ostale prostorske pogoje za poslovne partnerje, vse to za lažji prodor na trg. delo. Plačuje simbolično najemnino in postane Matej Kalan del skupnosti. Tak način dela je za vse starostne Kreativni center bo v prostorih bivše Mizar- skupine, pricakovati pa je, da bodo pobudo Na pobudo skupine mladih in po vzoru števil- nice. Deloval bo kot Coworking, za katerega prevzeli mladi. V coworkingu lahko sodelujejo nih drugih mest tudi v Žireh urejamo delovne se v slovenščini uveljavlja beseda sodelo. To tudi že ustanovljena podjetja. prostore namenjene vzpodbujanju kreativnega je druženje v prijazni, raznoliki in strokovni Prostori v Mizarnici so primerni za pisarne, so dela in samozaposlovanju v zacetni podjetniški skupnosti. Je vadbišče za samozaposlene, pa dovolj veliki tudi za organizacijo različnih fazi. delujoče v podjetništvu, kulturi ali drugod in dogodkov. Prenova in ureditev gresta proti Namen takega združevanja je omogociti začetek idealno za vse, ki si utirajo pot do zaposlitve. koncu. Pricakujemo, da se bodo prvi najemniki dela vsem, ki vidijo možnost v samozaposlitvi. Namenjen je tistim, za katere je najem običajnih vselili že v zacetku prihajajocega leta. • žir ovske STOPINJE 05 December 2015 glasilo Občine Žiri

SPREJETA VIZIJA IN STRATEGIJA RAZVOJA mag. Janez Žakelj

Naj začnem z mislijo Benjamina Maysa, in v veliki meri odraža naše skupne realne in rezultatov, zato vas vabimo, da ga v celoti ameriškega sociologa: Ni tragično, če ne potrebe. Župan in občinska uprava, pa tudi preberete na naši spletni strani pod zavihkom dosežemo cilja, tragično je, če ga nimamo! občinski svetniki in vsi odborniki ter člani občinski svet, 8. redna seja, 10. 12. 2015. Od začetka samostojne občine so svetniki vseh komisij smo zavezani, da v najboljši meri Vizija in strategija je s pomočjo rezultatov, sklicev zahtevali, da občina izdela in sprejme izpolnjujemo voljo tistih, ki so nas izvolili. pridobljenih iz anket in delavnic, izpostavila strategijo, ki bo začrtala smer razvoja. To Dokument nam bo nedvomno v pomoč. naše prioritete. Koliko ciljev bomo sposobni nam je v tem mandatu uspelo in pred nami doseči, je odvisno od nas. Uspelo nam bo le je dokument, ki ga je sprejel občinski svet. Kratek povzetek, ki je pred vami, ne more kon- s konstruktivnim sodelovanjem in skupnim Nastal je v sodelovanju z številnimi občani sistentno prikazati tako obširnega dokumenta zavzemanjem za cilje, ki si jih bomo zadali. VIZIJA IN STRATEGIJA STA PLOD SODELOVANJA OBČANOV IN STROKOVNIH SLUŽB mag. Bojan Mažgon, Rok Prešern

Priprava strategije trajnostnega razvoja Obči- ne Žiri je potekala po metodi »VIS« (vizija in strategija razvoja občine na podlagi vrednot prebivalcev). Pripravo razvojnega dokumenta je za izvajalca vodil mag. Bojan Mažgon (MMB), za naročnika pa Rok Prešern. Namen priprave razvojne strategije po omenjeni metodi je zagotovitev ključnih strateških smernic občinski upravi in vsem razvojnim akterjem v občini, ki bodo smiselno povezale dosedanja razvojna prizadevanja, programe in projekte v sklenjeno in medsebojno povezano celoto. Njen cilj je zagotavljanje učinkovitega trajnostnega razvoja in vključevanje vseh raz- naključno izbranih), 159 občanov sosednjih VREDNOTE IN VIZIJA položljivih razvojnih potencialov. Še zlasti mora občin, 5 sodelavcev strokovnih služb Ob- biti poudarjena vloga trajnostnega razvoja, ki čine Žiri in 4 sodelavci družbe, ki je vodila Kot najpomembnejše vrednote se pojavljajo: teži k razvoju območja, upoštevaje omejitve in projekt. V analitičnem delu je bilo obdelanih inovativnost, podjetnost, tehnološki razvoj, regeneracijske možnosti okolja. preko 15.000 informacij, komentarjev, ocen in povezanost znotraj občine in v regiji, okoljska Načrtovati za prihodnost pomeni, da se seda- predlogov prebivalcev. osveščenost, pritegovanje talentiranih posa- nje vire uporabi na učinkovit način. Uspešen meznikov v občino ter pripadnost skupnosti. »strateški ekonomski načrt« vključuje več po- ANALIZA STANJA membnih elementov in predstavlja učinkovito Prebivalci so sliko prihodnosti – vizijo svojega rabo premoženja ali virov občine. Projekt VIS Pred oblikovanjem vizije je bilo potrebno ana- kraja – opisali takole: predstavlja prispevek k aktualnim dogajanjem v lizirati stanje občine. Tako so bili upoštevani Evropski uniji, kjer si prizadevajo za večjo pri- tudi kazalniki, ki ponazarjajo uspešnost in •• Občina Žiri bo kakovostno in varno bivalno sotnost civilne družbe pri odločanju in razvoju prednosti občine. Glede na dobljene rezultate okolje, kjer se bo vsak občan počutil doma lokalnih skupnosti. Osnovni cilj projekta »VIS kazalnikov uspešnosti in glede na vrednote in bo vključen v življenje občine. Žiri« je, da se na podlagi analitičnega pristopa prebivalcev je bilo mogoče določiti vizijo, ki •• Žiri bodo občina z uspešnim gospodar- ob sodelovanju lokalnega prebivalstva doseže je enostavna, jasna in razumljiva. stvom, kjer bodo v ospredju industrija, sporazum o viziji razvoja lokalne skupnosti, ki Ocena stanja in konkurenčnosti vsebuje analizo podjetništvo in turizem. temelji na vrednotah ljudi. Na ta način se želi SWOT (prednosti, slabosti, priložnosti, nevar- •• Usmerjena bo k inovativnosti, ustvarjal- doseči čim višjo stopnjo soglasja prebivalcev nosti) Gorenjske razvojne regije, dojemanje nosti, okoljski osveščenosti, solidarnosti, o temeljni razvojni viziji in strateških usme- prebivalcev obine o komplementarnosti v regiji znanju, medsebojni povezanosti in odprtosti ritvah in s tem okrepiti zavezo znotraj občine ter analizo mnenj prebivalcev o razvojnih pred- v svet. za uresničevanje strategije. nostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih •• Razvoj bo temeljil na načelih trajnosti, V projektu, ki se je pričel februarja 2015, je so- občine. Predstavljeni so tudi pogledi prebival- upoštevaje visoke okoljske standarde, ter delovalo 510 ljudi – od tega 342 prebivalcev cev sosednjih občin ter ocena konkurenčnosti na vključenosti in povezanosti celotnega občine (139 nadpovprečno angažiranih in 203 Žirov v primerjavi z drugimi občinami. območja občine. ▶ 06 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

KLJUČNI CILJI Z ZASNOVO OPERATIVNIH PROGRAMOV kanalizacijo in čistilne naprave ter organiziran odvoz in ločevanje odpadkov. Pozornost bo namenjena ustrezni časovni razporeditvi Vizija in strategija je zasnovana na petih področjih (stebrih), zato cilje odvozov, urejenosti javnih površin, ureditvi okolice potokov in jezer opredeljujemo ločeno za: gospodarstvo, promet, okolje, izobraževanje ter odstranjevanju in sanaciji divjih odlagališč. Na področju energetike in kakovost življenja. pričakujemo zmanjšanje porabe energije pri javni razsvetljavi in pri Ključni cilji in zasnova operativnih programov so »živi« del razvojnega porabi energije končnih uporabnikov ter povečan izkoristek obnovljivih dokumenta, ki ponuja na eni strani kvantificirane cilje kot standarde virov energije, kar bomo pričeli spremljati takoj, ko bo mogoče. kakovosti življenja, ki jih želimo doseči, na drugi strani pa nas opozarja na potrebne ali mogoče ukrepe, ki bi jih morali izvesti, da bi takšno IV. STEBER: IZOBRAŽEVANJE stanje dosegli. Ta del občina v skladu z zmožnostmi dopolnjuje in izpo- Izobraževanje je bilo ocenjeno z oceno 3,67. V prihodnosti imajo občani polnjuje z namenom uresničevanja vizije. Posledica razumevanja tega večja pričakovanja v smislu boljših pogojev za izvajanje te dejavnosti dela so številni »projekti na zalogo«, s katerimi je občina pripravljena (telovadnica, stari del šole). na priložnosti državnih in evropskih razpisov. V izvedbenih projektih Ukrepi in projekti za boljše izobraževanje bodo usmerjeni v uresni- (NRP) se bo treba v prihodnje pri vsakem vprašati, kateri cilj se z čevanje vizije in ciljev občine do leta 2025. Ob pričakovanem rahlem njim uresničuje in kaj se v posameznem stebru v zvezi z njim dogaja. povečanju števila prebivalcev se bo povečal tudi vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Z investicijskimi in vzdrževalnimi posegi se bodo še VPELJAVA KAZALNIKOV ZA SPREMLJANJE izboljšali pogoji dela v vrtcih in šolah. Spodbujale se bodo nove vsebine za otroke in odrasle. Razpisovale se bodo tudi nagrade za raziskovalna Agregatni kazalniki v petih razvojnih stebrih zagotavljajo stalno spre- dela s temami, ki lahko prispevajo k izboljšanju stanja v občini in regiji. mljanje doseganja zastavljenih ciljev in so odraz doseganja absolutnih kvantificiranih ciljev, standardov kakovosti življenja in zadovoljstva V. STEBER: KAKOVOST ŽIVLJENJA prebivalcev. Občani so se opredeljevali o najpomembnejših dejavnikih in vrednotah Podatke za pripravo kazalnikov zagotovi občina periodično v istem za kakovost življenja v lokalni skupnosti. Obe anketirani skupini sta času, to je v marcu, ko pridobi potrebne ocene zadovoljstva prebivalcev. na prvih pet mest postavili enake dejavnike, ki vplivajo na kakovost Periodična analiza kazalnikov opozarja tudi na enakomeren razvoj življenja, vendar v različnem vrstnem redu. Medtem ko sta za nad- vseh dejavnosti in ustreznost sprejetih ukrepov. povprečno angažirane najpomembnejša dejavnika varnost bivanja in Vse spodnje ocene se nanašajo na začetek leta 2015, natančneje na urejena infrastruktura, naključno izbrani prebivalci na prvo mesto marec 2015. postavljajo dobro zdravstveno oskrbo.

I. STEBER: GOSPODARSTVO Prebivalci so pri gospodarskih dejavnostih najbolje ocenili ponudbo storitev, čeprav se mnenja naključno izbranih občanov in nadpovpreč- Občani (203) Delavnice (119) Skupaj (322) Odgovor no angažiranih občanov prav tu najbolj razhajajo. Največje rezerve 115 35 150 Dobra zdravstvena oskrba in pomanjkljivosti zaznavajo v turistični ponudbi in izkoriščenosti 81 41 122 Varnost bivanja kmetijskega potenciala. Zasledovani cilji so: povečevanje števila delovnih mest z višjo dodano 76 31 107 Delovna mesta v bližini vrednostjo v industriji, obrti in podjetništvu, razvoj turistične ponudbe 61 38 99 Urejena infrastruktura in izkoriščenost različnih lokalnih možnosti in kmetijstva. 61 26 87 Dobre prometne povezave II. STEBER: PROMET Stanje prometa so občani ocenili s povprečno oceno 3,26. Najboljšo oceno so namenili signalizaciji in javni razsvetljavi, najslabšo pa kole- sarskim potem. Stališče obeh skupin sodelujočih prebivalcev je skoraj ZAKLJUČEK enako, kar kaže na realno oceno tega razvojnega stebra. Glede na ugotovitve se izvedejo ukrepi in projekti, ki bodo usmerjeni v Med glavnimi razvojnimi smermi izstopata inovativno gospodarstvo uresničevanje vizije in kvantificiranih ciljev občine do leta 2025. Asfal- in turizem. Potenciale gospodarskega razvoja občani prepoznavajo tirale in predvsem rekonstruirale se bodo občinske ceste in javne poti, v čevljarski in lesni industriji, kjer se ob dodatnem razvoju obrti in urejalo lastništvo in odpravljali vzroki na »črnih prometnih točkah«. podjetništva obetajo nova delovna mesta. Veliko možnosti zaznavajo Posebna pozornost bo veljala ureditvi kolesarskih poti in pločnikov, tudi v turizmu, kjer opozarjajo na naravne danosti ter športni in eko povečanju števila urejenih parkirišč, sprehajalnim in tematskim po- turizem s prepoznavnimi prireditvami. Pri tem bi koristila urejena tem in ustreznemu označevanju. Pri telekomunikacijah mora priti do in varna infrastruktura. Varnost bivanja prihaja vse bolj v ospredje razširitve »optike« oziroma širokopasovnega omrežja. pričakovanj prebivalcev, šport in kultura pa pomenita priložnost za povezovanje društev in dogodkov. V kmetijstvu je potrebna usmeritev III. STEBER: OKOLJE na končne pridelke in izdelke, povezanost v lokalne blagovne znamke Okolje so ocenili s prav dobro oceno 3,69. Soglasno so najbolj zadovoljni in ponudbo na domu, priložnost pa je tudi v ekološkem kmetijstvu. z oskrbo z vodo in kakovostjo zraka, manj pa s prostorskim planom Z ustrezno strategijo ustvarjanja lokalne zavesti med prebivalci lahko in urejenostjo javnih površin. zaživi samooskrba, ki s seboj prinaša delovna mesta v več sektorjih. Izvedejo se ukrepi in projekti, ki bodo usmerjeni v uresničevanje vizije Večina sodelujočih prebivalcev meni, da bodo na razvojni poti cilji s cilji, ki so v skladu z okoljskimi standardi Evropske unije. V ospredju dosegljivi ob medsebojnem sodelovanju in povezovanju pri skupnih bo trajnostni razvoj. Čim več gospodinjstev mora biti priključenih na projektih, dogodkih in ponudbi. • žir ovske STOPINJE 07 December 2015 glasilo Občine Žiri

REKONSTRUKCIJA IN Vse strehe bodo dvokapne, poenostavljene, videz pa bo bolj enoten. Obstoječa strešna kon- ENERGETSKA SANACIJA strukcija iz jelovega lesa bo dodatno zaščitena STREHE VRTCA pred zajedavci, poškodovani elementi bodo zamenjani. Ostali sloji streh bodo odstranjeni Rok Prešern in zamenjani. V delih, kjer bo nova kritina, bo zamenjana tudi lesena konstrukcija. Stavba vrtca pri Osnovni šoli Žiri je del Izvedena bo toplotna izolacija celotnega re- kompleksa javnih objektov v centru Žirov. konstruiranega dela strehe v debelini 16 do Kompleks je sestavljen iz: 30 centimetrov. Izolacija, ki ustreza merilom, Po rekonstrukciji bodo vse strehe dvokapne, videz bo bo ostala v uporabi in bo sklenjena z novimi bolj enoten. foto Rok Prešern •• starejše osrednje šolske zgradbe, zgrajene deli izolacije. Strešna kritina bo iz jeklene leta 1953, Tako ostajata za energetsko sanacijo samo še dva pločevine. Kleparski izdelki (žlebovi, odtočne •• v letu 1978 dograjene telovadnice in vrtca objekta vrtca (stari in novi del). Ti prostori vrtca cevi, žlote, obrobe) bodo zamenjani in bodo iz s kuhinjo, so urejeni v pritličju jugozahodnega trakta šole. barvane jeklene pločevine. •• nove šolske zgradbe, zgrajene leta 1983, Dva vhoda v vrtec sta urejena na severozahodni Sočasno z rekonstrukcijo strešne konstrukcije •• ter leta 2003 zgrajenega novega dela vrtca. strani tega trakta. V severovzhodnem delu je bo nadzidan del ravne strehe nad garderobami, kuhinja, ki pa ima neposreden dostop od zunaj. kjer se kasneje predvideva nova zbornica. V letu 2012 se je končala nadzidava nove šolske Strehe vrtca imajo že slabo konstrukcijo in kri- zgradbe, s katero je bilo pridobljeno 600 m2 tino, razgibane so v naklonih in smereh padcev 2. PREZRAČEVANJE novih uporabnih površin, kar za šolo pomeni ter kritinah. Spoji različnih strešin in prehodi V drugi fazi bodo izvedene instalacije za pet učilnic, dva kabineta in sanitarije. Objekt je med ravno in poševno streho ali fasado so po- prezračevanje, ogrevanje in hlajenje ter ele- z nadzidavo dobil tudi novo streho. V letu 2013 trebni prenove in ustreznih del proti zamakanju. ktroinstalacije. se je končal projekt energetske sanacije šole Streha ima na določenih mestih dotrajano in REAAL I (Obnovljivi viri energije v alpskem za današnje standarde neustrezno toplotno 3. FUNKCIONALNA PREUREDITEV PRO- prostoru), ki ga je financirala švicarska fun- izolacijo, podobno velja za hidroizolacijo, ki STOROV V PRITLIČJU IN NADSTROPJU dacija. Z energetsko sanacijo je šola pridobila je poškodovana, zato prihaja do zamakanja v Prostora zbornice in shrambe v pritličju obnovljiv vir energije za ogrevanje (toplotne spodnjo etažo. bosta preurejena v igralnico s sanitarijami. črpalke voda/voda), novo fasado z okni ter V večnamenskem prostoru bodo postavljene sončno elektrarno na strehi, moči 17kW. Z REKONSTRUKCIJA IN ENERGETSKA SANACIJA montažne stopnice iz pritličja v mansardo, zadnjo spremembo ogrevanja je pridobil tudi STREH VRTCA JE PREDVIDENA kjer bo nova zbornica. vrtec, saj uporablja isti vir. Investicija je za V TREH FAZAH: Projekt je ocenjen na 300.000 evrov, zanj pa šolo prinesla prepolovitev stroškov ogrevanja, načrtujemo nepovratna sredstva z javnih raz- pomembna pa sta tudi zmanjševanje onesna- 1. REKONSTRUKCIJA STREHE pisov. Prva faza je predvidena že za leto 2016, ževanja in zgled ekološke uporabe obnovljivih Po rekonstrukciji in sanaciji bodo strehe po- nadaljevanje pa bo odvisno od sredstev, ki se virov energije. daljšane in združene v poenotenih slemenih. bodo pridobivala na podlagi javnih razpisov. • S SEJE OBČINSKEGA SVETA V drugi obravnavi je bil potrjen predlog odloka obdelana. Viri za sofinanciranje projekta se glede dolgoročne rešitve skupnega izvajanja bodo ustrezno prilagodili glede na dejansko obdelave, odlaganja, predelave in odstranje- možnost zagotavljanja sredstev. Nina Poljanšek vanja komunalnih odpadkov. Občina Žiri bo Proračun za leto 2016 je na drugi obravnavi. odpadke vozila v Ljubljano. Za ceno prevoza Poleg že upoštevanih predlogov so bili potrjeni 8. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bodo zaradi spremenjenih pogojev ponovna popravki glede pločnikov na Selu in razdeli- bila 10. decembra. Na seji so bili prisotni vsi pogajanja. tev postavke o financiranju strank. Občina je občinski svetniki in svetnice. Obravnavanih Sprejet je bil Občinski program varnosti Ob- uspela za leto 2016 zagotoviti dodatnih 150.000 je bilo 13 točk dnevnega reda. čine Žiri vključno s popravki. Pri pripravi so evrov. Načelnik UE Škofja Loka je podal poročilo sodelovali člani varnostnega sosveta, SPV-ja in Letna vrednost točke za odmero nadomestila za o delu Krajevnega urada Žiri. Čeprav se jim medobčinski inšpektorat. Dokument predsta- uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 ostaja ponovno obeta kadrovsko krčenje, sprememb vlja podlago za začetek operativnega delovanja v isti višini, kot je bila določena v letu 2015. uradnih ur v Žireh ni pričakovati. Krajevni medobčinskega redarstva. Ta bo pričel delovati Predstavnica Občine Žiri v Knjižnici Ivana urad bo odprt ob sredah, v juliju in avgustu 1. januarja 2016. Tavčarja je po novem Nastja Šink, predstav- pa bodo uradne ure ob ponedeljkih. V drugi obravnavi je bil potrjen Odlok o javni nik OŠ Žiri in VVE je Štefan Petrovčič. Člani Mag. Bojan Mažgon je prisotne podrobneje se- gasilski službi v Občini Žiri s popravki glede občinskega sveta so podprli predlog, da enkrat znanil s predlogom Vizije in strategije razvoja požarnega davka, dodan je bil tudi člen o letno prejmejo informacije o delu zavodov in Občine Žiri. Namen priprave strategije je bil pristojnostih gasilskih poveljnikov. drugih institucij, katerih ustanoviteljica je zagotoviti smernice občinski upravi in vsem, Olga Vončina je predstavila faze rekonstrukcije Občina Žiri. ki odločajo o občini. Pri pripravi strategije je in dozidave OŠ Žiri z večnamensko športno Podprli so zahtevo občin Vladi RS za zago- sodelovalo 510 udeležencev, ki so prispevali dvorano. Prva faza predstavlja gradnjo več- tovitev primerne višine povprečnine, ki ima k zanimivim zaključkom. Predlog vizije in namenske dvorane in povezovalnega dela. zakonsko podlago in zagotavlja zakonsko strategije so svetniki potrdili. Druga pa ni še niti projektno niti časovno izvedbo nalog. • 08 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri foto Marko Šubic OBDELAVA IN DEPONIRANJE Tretji način je podelitev koncesije. To je dolgoročna pogodba med občino in praviloma KOMUNALNIH ODPAKOV zasebnim podjetjem, ki v določenem obdobju V LJUBLJANI pogodbeno opravlja javno službo. Takšna koncesija se zasebnemu podjetju podeli na podlagi Andrej Poljanšek javnega razpisa in se podeljuje za daljše časovno obdobje od 10 do 30 let. V našem primeru gre za Občinski svet Občine Žiri je soglasno sprejel podelitev koncesije podjetju RCERO Ljublja- odlok o podelitvi koncesije za opravljanje na, ki je v 100-odstotni javni lasti – v lasti občin javne službe obdelava in deponiranja ko- ustanoviteljic javnega podjetja Snaga. Koncesija munalnih odpadkov. se v tem primeru lahko podeli brez javnega Prvega januarja prične veljati nova Uredba razpisa, saj gre za dogovor med občinami o tem, vlade RS o deponiranju komunalnih odpad- kako urediti izvajanje javne službe. kov. Uredba predpisuje, da morajo biti vsi RCERO v Ljubljani trenutno edini izpolnjuje odpadki pred deponiranjem obdelani, po zelo zelo zahtevne pogoje glede obdelave komunalnih zahtevnih postopkih, ki se lahko izvajajo le odpadkov. Zmogljivosti zadoščajo za 750.000 kot javna služba v centrih za obdelavo od- prebivalcev oziroma za zahodni del Slovenije. padkov. Z obdelavo se bo količina deponiranih Občina Žiri v investicijo ne bo vlagala proračun- odpadkov močno zmanjšala, ocenjuje se, da skih sredstev (ocenjeni delež investicije znaša se bo od 100 kilogramov odpadkov, ki se jih 157.000 evrov) pač pa bo tako kot večina občin, preda v obdelavo, na koncu deponiralo le ki so k projektu RCERO pristopile naknadno, 20 kilogramov. plačevala 5 odstotkov višjo ceno obdelave kot občine, ki so v gradnjo centra za obdelavo Javna služba se lahko izvaja na tri načine. Prvi odpadkov vlagale proračunska sredstva. Glede način je ustanovitev javnega podjetja, to je na dobro ločevanje komunalnih odpadkov v trenutne cene višja za 14 evrov na tono. Občin- podjetja v lasti občin, ki opravlja javno službo. občini in predvideno količino odpadkov, ki je ska uprava bo v sklopu predpisanih metodologij Drugi način je javna služba prek režijskega letno nižja od 100 kilogramov na osebo, je to za izračun cen komunalnih storitev preučila obrata, to je neposredno prek občinske uprave racionalno, saj tako v času trajanja koncesije vse možnosti, da bi bilo morebitno povišanje občine in je mogoče, ko gre za manjše občine prihranimo 70.000 evrov. cen ravnanja z odpadki čim nižje, največ pa in ustanovitev javnega podjetja ali podelitev Cena obdelave in deponiranja bo znašala 125 lahko naredimo sami tako, da odpadke dosledno koncesije ni racionalna. evrov na tono komunalnih odpadkov in je od ločujemo in zmanjšamo njihovo količino. • UKREPI ZA IZBOLJŠANO NAJEM VARSTVO PRED POPLAVAMI NEPROFITNEGA STANOVANJA Andrej Poljanšek

Letos smo veliko denarja namenili sanaciji škode po lanskih oktobrskih poplavah. Uredi- tev cest je financirala občina, pri tem pa smo prejeli tudi 268.000 evrov državne pomoči. Občina Žiri je objavila Javni razpis za Škodo na vodotokih je odpravljalo Ministrstvo oddajo neprofitnega stanovanja. za okolje in prostor. Ob izvedenih sanacijah strug vodotokov smo veseli, da smo pridobili tudi nove objekte, zaplavne pregrade, ki po- Stanovanje je v tretji etaži Zdravstvenega večujejo varnost, saj preprečujejo poplavne doma v Žireh v izmeri 56,54 kvadratnih valove in zadržujejo prod. metrov in obsega: dnevno sobo, spalnico, Takšne zadrževalnike je MOP zgradil na kuhinjo, kopalnico z WC-jem, predsobo, spodnjem Selu (Jezeršek), v Zabrežniški grapi balkon in klet. nad domačijo Tolar in v Martinjski grapi v Brekovicah, občina pa je uredila most čez Soro v Brekovicah. Tam smo sanirali prag pod mo- Najemnina po sedaj veljavnih predpisih stom, ki smo ga po pridobljenem pozitivnem znaša 165,71 evrov. Razpis bo odprt do mnenju MOP vzpostavili v prvotno stanje. S 7. januarja 2016. Več lahko interesenti tem smo omejili pretok reke Sore. Most čez preberejo na spletni strani www.ziri.si, Soro z nasipom ceste namreč služi kot zaplavna Objave, razpisi, natečaji. • pregrada Sore in Žirovnice ter zaustavlja vodni Zadrževalnik vode nad domačijo Tolar v Zabrežniku. val. • foto Andrej Poljanšek žir ovske STOPINJE 09 December 2015 glasilo Občine Žiri foto Marko Šubic SPREJET ODLOK službi kot pravno podlago za podpis pogodbe. Po opozorilu interne revizorske službe smo O GASILSKI JAVNI SLUŽBI v letošnjem letu pristopili k pripravi Odloka o javni gasilski službi v Občini Žiri. Po prvi Andrej Poljanšek obravnavi na občinskem svetu smo ga predstavili občinskemu gasilskemu poveljstvu, kjer pa Prostovoljna gasilska društva Dobračeva, se del predstavnikov PGD ni strinjal s predlo- Žiri, Brekovice in Račeva prizadevno izvajajo ženim odlokom. Bolj kot vsebina odloka jih je prostovoljno javno gasilsko službo. Gasilci so zanimalo, zakaj je sploh potrebno posegati v se izkazali kot nepogrešljiv člen naše občine, dejavnost, ki poteka učinkovito. Menili so, da kot organizacija in ljudje, na katere se lahko je naloga občine le zagotoviti dovolj denarja. vedno zanesemo, da se bodo odzvali na klic Redke vsebinske pripombe smo upoštevali in na pomoč. predlog odloka popolnoma uskladili s podobni- ma odlokom v občinah Škofja Loka in Železni- Občina zagotavlja sredstva za organizacijo ki, ki jih imajo že pet oziroma tri leta. Še dan in izvajanje gasilske dejavnosti, kot tudi za pred sejo občinskega sveta se je župan sestal sofinanciranje nakupa gasilske opreme. Za pra- s občinskim gasilskim poveljnikom Antonom vilno izvajanje financiranja gasilske dejavnosti Beovičem, ml. Ta je na podlagi županove pisne je potrebna sklenitev letne pogodbe z vsemi izjave, da predlagani odlok v ničemer ne vpliva PGD v občini in Gasilsko zvezo Škofja Loka, na financiranje gasilske dejavnosti, pač pa gre v kateri se določi višino in način financiranja le za pravno podlago za financiranje gasilske gasilske dejavnosti ter višino investicijskih službe, soglašal s predlogom odloka. sredstev. Za podpis takšne pogodbe pa mora Občinski svet je Odlok o gasilski javni službi občinski svet sprejeti občinski odlok o gasilski v Občini Žiri sprejel soglasno. • REDARSKO SLUŽBO BO •• oskrba s pitno vodo, •• vzdrževanje javnega reda in miru, •• odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih •• in na drugih področjih, ki jih določijo ob- OPRAVLJAL MEDOBČINSKI in padavinskih voda, činski in drugi predpisi. INŠPEKTORAT IZ VRHNIKE •• ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, Medobčinski inšpektorat in redarstvo odgo- Olga Vončina •• javna snaga in čiščenje javnih površin, varja za izvrševanje upravnih nalog, ki sodijo •• urejanje javnih poti, površin za pešce in v krajevno pristojnost posamezne občine, V prejšnji številki smo napovedali začetek delo- zelenih površin, županu in direktorju občinske uprave. Izho- vanja medobčinskega inšpektorata in redarstva •• pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje ku- dišča in usmeritve za delovanje medobčinskega s 1. januarjem 2016, tokrat pa podajamo nekaj rilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter inšpektorata in redarstva so opredeljena v informacij glede poslanstva, pristojnosti in druge naloge zaradi varstva zraka in varstvo občinskem programu varnosti, ki ga sprejme načina delovanja te nove javne službe. pred požarom, in njegovo izvajanje nadzoruje občinski svet. •• izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih Občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo Osnovno poslanstvo medobčinskega inšpek- javnih cest in javnih poti, izvajanje občinskega programa varnosti, ki se torata in redarstva je zagotavljanje varnega •• urejanje in vzdrževanje pokopališč, pokopa- po potrebi dopolni in spremeni, če se bistveno in kakovostnega življenja prebivalcev občine, liška in pogrebna dejavnost, spremeni ocena varnostnih razmer v občini. kar je gotovo dobrina, ki si jo vsakdo želi. •• urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v Sedež inšpektorata je na Vrhniki (Medobčinski Kakovosten javni prostor pomeni predvsem naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, inšpektorat in redarstvo Vrhnika, Cankarjev zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in regionalne in lokalne ceste, trg 4) in je organiziran kot organ skupne ob- delajo, kjer se šolajo in igrajo njihovi otroci. •• urejanje, vzdrževanje in upravljanje javnih činske uprave, ki opravlja naloge na področju Pomeni tudi zadovoljivo stopnjo javne varnosti tržnic in plakatnih mest, občinske inšpekcije in občinskega redarstva in javnega reda, torej da so občinske ceste, •• urejanje javnih parkirišč, mirujoči promet za osem občin ustanoviteljic, to so Vrhnika, ulice, parki in drugi odprti prostori čisti, varni v naseljih in parkiranje, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja in urejeni. •• javna razsvetljava v naseljih, vas - Poljane, Žiri, Borovnica, Log - Dragomer Pristojnosti občinskih redarjev so določene •• javni potniški promet, in Horjul. neposredno s posameznimi zakoni (npr. Zakon •• upravljanje javnih stanovanj in večstano- V desetčlanskem kolektivu skupne uprave so o občinskem redarstvu, Zakon o prekrških, vanjskih zgradb, zaposleni vodja inšpektorata in redarstva, vodja Zakon o varstvu javnega reda in miru, Zakon •• občinske takse, medobčinskega redarstva in inšpektorica. Vsi o pravilih cestnega prometa, Zakon o cestah •• turistične takse, navedeni opravljajo naloge občinskega inšpek- itd.), pooblaščene uradne osebe medobčinskega •• ravnanje s plodno zemljo, torja. Poleg njih je še pet občinskih redarjev inšpektorata in redarstva pa za občino izvajajo •• zimska služba, in dve svetovalki. tudi naloge inšpekcijskega nadzorstva nad •• uporaba zastave in grba, Njihova prisotnost v Žireh bo stalna, odvi- izvajanjem občinskih odlokov ter odločajo o •• označevanje cest, ulic, naselij in zgradb, sna od problematike, opravljali bodo redne prekrških iz občinske pristojnosti na naslednjih •• varovanje javnega premoženja, naravne in nenapovedane obhode. Več o njihovem delu področjih: kulturne dediščine, pa prihodnjič. • ŽIROVSKI POKLON UMETNOSTNEMU ZGODOVINARJU DR. LOJZETU GOSTIŠI IN PISATELJU VLADIMIRJU KAVČIČU ddr. Marija Stanonik

10 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

ŽIROVSKI POKLON UMETNOSTNEMU ZGODOVINARJU DR. LOJZETU GOSTIŠI IN PISATELJU VLADIMIRJU KAVČIČU

ddr. Marija Stanonik

V torek, 15. decembra 2015, je bila v Gale- riji Kulturnega središča Stare Žiri enkratna slovesnost v spomin in čast dvema – drzno rečeno – žirovskima avtorjema, ko so domači in številni tuji gostje, med drugimi akademik prof. dr. Matjaž Kmecl s soprogo Andrejo, umetnostni zgodovinar, slavist in pesnik, akademik prof. dr. Milček Komelj, literarni zgodovinar prof. dr. Miran Hladnik, vodja rokopisnega oddelka v Listino o izročitvi literarnega opusa sta v prisotnosti pobudnika dogodka mag. Viktorja Žaklja podpisala darovalca Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani dr. dr. Lojze Gostiša in žena pokojnega pisatelja Barbara Brecelj. foto Jožica Kacin Miha Glavan, podpredsednik državnega zbora soproga Barbara Brecelj, ki bi bila po Slamnatih Poleg Dalmatinove Biblije in Slave Vojvodine Primož Hainz, pravnik, politik, pisec dr. Ivan večerih sodeč (1967) prav tako lahko imenitna Kranjske je Iconotheca Valvasoriana, zbirka Kristan, prevajalca Valvasorjeve Slave, prof. dr. pisateljica. V priložnostnem nastopu je pred- 7695 grafik, tretji največji slovenski književni Božidar in sin Primož Debenjak, hči Igorja Tor- vsem poudarila pomembnost bralne kulture. projekt vseh časov, je poudaril 92-letni Lojze karja Mojca Šuklje, arhitektka Katarina Bebler, Literarni zgodovinar prof. dr. Miran Hladnik Gostiša, ki je s krepkim glasom, suverenostjo arhitekta Janez in Betka Koman, prisostvovali pri oceni obsežnega Kavčičevega opusa ni mo- poznavalca in Žirovcem domačega naglasa podpisu darilnih pogodb. Dr. Lojze Gostiša je gel mimo klasične Pustote. Vendar se je bolj komentiral na platno projicirane grafične liste, že pred leti svoje življenjsko delo Inconotheca razvnel pri njenem nadaljevanju s simboličnim ki jih je zaradi Slave Vojvodine kranjske obu- Valvasoriana daroval Žirem, s to pogodbo pa naslovom Somrak, v katerem se dogajanje s božani, a prej slavni baron Janez V. Valvasor je v trajno last podaril svoj, žena pokojnega pustolovskim navdihom iz tradicionalno dve leti zaman ponujal kranjskim stanovom. Vladimirja Kavčiča Barbara Brecelj in hčerka kmečkega okolja preseli v široki svet. Dragocena zbirka je končno pristala v Zagrebu Lenka Kavčič pa Kavčičev literarni opus. Oboje Umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša je bil in jo zdaj hrani Metropolitanska knjižnica. so si navzoči že lahko ogledali v posebnem leta 1923 rojen v hiši, ki je stala na mestu, kjer Zasluga akademika prof. dr. Matjaža Kmecla kotičku knjižnice, kjer sta veliki fotografiji obeh so danes sedež žirovske občine, dom in lokal in dr. Lojzeta Gostiše, svetovalca za likovno avtorjev in vitrina s podarjenimi deli. Postavitev Biljalijevih, ki so poskrbeli tudi za pogostitev umetnost pri SAZU je, da so zdaj predstavljeni so omogočili M Sora, Občina Žiri in Knjižnica po prireditvi. Estetom in ljubiteljem likovne javnosti v 17 v izjemno lepo vezanih belih knji- Ivana Tavčarja Škofja Loka. umetnosti je znan kot organizator, avtor in gah, katerih po en izvod je velikodušno podaril oblikovalec odličnih likovnih razstav in ka- rojstnemu kraju. Tako se žirovska knjižnica Pisatelj Vladimir Kavčič (1932–2014) je Ži- talogov, pobudnik in sodelavec ljubljanskega lahko ponaša s pridobitvijo, ki so je deležne le rovcem zdaj že dobro znan, saj so po prejemu grafičnega bienala; sodeloval je pri knjižni najbolj eminentne svetovne knjižnice. Prešernove nagrade in nenadni smrti pisale o seriji Ars Sloveniae; življenjsko se je posvečal njem Žirovske stopinje, Žirovski občasnik in ustvarjanju Franceta Miheliča, širši javnosti pa PRIPIS: Ob tem zapisu izkoriščam priložnost Loški razgledi. Sorodnikom po očetovi strani se postaja znan predvsem kot pobudnik in ure- za prošnjo in premislek. Dobro, da je zdaj tako je Kavčič, čigar oče je bil z Dobračeve in je zato dnik faksimiliranih knjižnih izdaj Spominskih kratek dan in da se umetnostni zgodovinar in njegov prvorojenec hodil v Žireh v prvi razred, knjig ljubljanske plemiške družine sv. Dizma slavist, akademik prof. dr. Milček Komelj ni česar se je rad spominjal, najbolj oddolžil v 1688–1801 in grafičnih listov iz zapuščine ustavil ob kipu žirovskega akademskega slikar- romanu Prihodnost, ki je ni bilo (2005). Janeza V. Valvasorja. O vsem tem in še veliko ja Maksima Sedeja. Saj vem, da to lahko opazi Kako je prišlo do odločitve, da sta njegova več je o žirovskem rojaku, ki je vse to počel, samo tisti, ki hodi mimo šolskega parka peš, žena in hčerka velikodušno odstopili iz domače še preden je že po upokojitvi diplomiral in v toda mene vedno znova zaboli, ko že dve leti knjižnice dvojnike pisateljevih knjig Krajevni pozni starosti še doktoriral (2007), povedal opažam, da pri kipu Maksima Sedeja odpadajo knjižnici Žiri, je strnjeno predstavila Kavčičeva akadem. prof. dr. Milček Komelj. črke. Ne vem, koliko jih že manjka! • ZNANJE KOT NEUSAHLJIV VIR Morda tako, sem pomislil, da sprožim pro- moviranje naših najbolj nadarjenih (pa tudi malo manj nadarjenih) rojakov, ki so svoje mag. Viktor Žakelj talente z neverjetno delavnostjo pozlatili zunaj Žirov »Loškega gospostva«. Vračam jih med Žirovci, tisti, ki imajo sebe za edino prave, so častilci fizičnega dela. V njem so tudi uspešni. V knjige – kam drugam bi jih sploh lahko: globalnem svetu pa z njim nismo več konkurenčni. Preživetje nam lahko zagotovijo le znanje, inovativnost, ki se mora kazati v podjetnem gospodarstvu, v kulturi, politiki … skratka, •• da bi jih začeli spoštovati, da bi nam bili za povsod. Že leta me preganja misel, kako to dopovedati mojim rojakom tu, na koncu sveta, zgled, da bi nam bili luč v mraku sedanjega kot bi rekla moja učiteljica Končanova, še več, v celotnem »Loškem gospostvu«. prelomnega časa; ▶ žir ovske STOPINJE 11 December 2015 glasilo Občine Žiri

•• da bi rojakom vlivali pogum in upanje, da da je ideja vredna udejanjenja, hvala Knjižnici intelektualna prvokategornika: akademik prof. človeštvo s koriščenjem znanja, ki ga na Ivana Tavčarja Škofja Loka in Krajevni knji- dr. Milček Komelj in prof. dr. Miran Hladnik. srečo ni v omejeni količini, lahko preživi in žnici Žiri, hvala sodelavkam in sodelavcem, Projekt in prireditev sta bila zastavljena tako, da se vendarle ohrani živost planeta Zemlja; arhitektkama Lenki Kavčič in Beti Poljanšek da je bila – prepričan sem – v čast našima ve- •• da bi iz nas rojeni spoznali, da se tudi v Koman, knjižničarki Majdi Treven, Memetu likanoma slovenske kulture in vsem občankam Pustoti (V. Kavčič) rojeni lahko uveljavijo, Biljaliju, moji Heleni in drugim, brez katerih in občanom »Loškega gospostva«; obiskovalke če so iz pravega testa in pravega karakterja. načrtovane prireditve ne bi bilo. in obiskovalci pa so, upam, prireditev doživeli Vesel sem, da so nam o naših častitljivih ro- kot prvovrsten kulturni dogodek. Hvala družini Vladimirja Kavčiča in dr. Lojze- jakih spregovorili soproga pokojnega pisatelja S tem bom nadaljeval. Upam, da bom slišan tu Gostiši, hvala sponzorjem, ki so razumeli, Vladimirja Kavčiča, gospa Barbara Brecelj, in in uslišan. Naj razume, kdor more! • OKROGLA MIZA O PRIHODNOSTI MUZEJA

Miha Naglič

Muzejsko društvo Žiri (MDŽ) je 12. novembra 2015 pripravilo okroglo mizo o prihodnosti žirovskega muzeja. Spodbudile so jo Ida Filipič, Maja Justin Jerman in dr. Petra Leben Seljak, 1 2 odbornice društva in hkrati občinske svetnice. tretja, Žirovsko čevljarstvo (2010–2012), ima zagotavlja tudi sredstva za plačo kustosa, ki Za moderatorko omizja so povabile ddr. Vereno dva dela, in sicer prvi prikazuje obdobje do 2. dela v Bohinju, zaposlen pa je v Gorenjskem Vidrih Perko, ugledno slovensko muzeologinjo, svetovne vonje, drugi pa obdobje Alpine. Četrta muzeju, in za materialne stroške; občina je z ki smo jo spoznali 20. junija, ko je sodelovala razstava, Žiri in Žirovci skozi čas (2012), je Gorenjskim muzejem sklenila pogodbo, po pri odprtju Kulturnega središča Stare Žiri. temeljna in vsebuje 16 »postaj« ob poti skozi kateri ta bohinjske muzeje strokovno upravlja. žirovsko zgodovino. Te razstave so odprte za Poseben in zanimiv primer nam je za omizjem Ta je v nadaljevanju svojo vlogo primerno oglede ob nedeljah popoldne (15.00–18.00) in predstavil Boris Oblak, ki upravlja Šubičevo hišo opravila in nas hkrati seznanila s strategijo, po najavi oziroma dogovoru. v Poljanah. To počne kot samostojni podjetnik ki jo je sprejela Evropska unija. Njeno bistvo Tretji razvojni cikel bi se moral začeti zdaj ozi- (s. p.), njegovo delo pa plačuje Občina Gorenja je, da je kulturna dediščina ključna sestavina roma čim prej (2016) in bi se moral izraziti v vas - Poljane. Žal se srečanja ni mogla udeležiti evropske identitete (Namurska deklaracija, vsaj delni in postopni profesionalizaciji muzeja. Saša Nabergoj, nova direktorica Loškega muzeja, 2015). Rečeno drugače: da je žirovska kulturna Alternativa tej je stagnacija, ki se že kaže. zastopala jo je kustosinja Mira Kalan. Direk- dediščina ključna sestavina žirovske identitete Občina Žiri je kot lastnica muzejske stavbe in torica pa nas je s kustosinjama Mojco Šifrer v globaliziranem svetu. Na okroglo mizo smo zemljišča v zadnjih petnajstih letih vložila pol- Bulovec in Biljano Ristič obiskala 1. decembra povabili tudi predstavnike bližnjih muzejev in drugi milijon evrov v njeno prenovo in ureditev. in izrazila veliko naklonjenost in pripravljenost jih zaprosili, da nam predstavijo svoje izkušnje Dobili smo prostore, ki so predpogoj za razvoj za tesnejše sodelovanje ter ponudila strokovno pri ohranjanju njihove kulturne dediščine. muzejske dejavnosti. V hiši od 2009 uspešno pomoč. V pogovoru se je pokazalo, da bi kazalo Srečanje je z uvodnim nagovorom uvedel dr. deluje tudi Krajevna knjižnica Žiri. Po drugi med loškim in žirovskim muzejem vzpostaviti Alojz Demšar, dosedanje delo žirovskih muzeal- strani pa je dejstvo, da se je vlagalo predvsem podobno sodelovanje, kot je med idrijskim in cev pa sem v imenu društva povzel Miha Naglič. v muzejski »hardver«, le malo pa v muzejski cerkljanskim oziroma kranjskim in bohinjskim Predstavil sem zgodovino Stare šole, v kateri se »softver«, v strokovni kader in delo, ki je prav … muzejska dejavnost odvija že 45 let, prej pa je tako predpogoj za dober muzej. Muzejstvo je V sklepnem delu srečanja so se oglasili tudi ne- stoletja služila drugim namenom. Moja razlaga stroka in ne more temeljiti zgolj na društvenem kateri poslušalci, med njimi župan Janez Žakelj, je, da sta za nami prva dva razvojna cikla našega in ljubiteljskem delu. ki je zbrane pozdravil in izrazil pripravljenost muzeja in prav zdaj smo na začetku tretjega. V tem spoznanju so nam pritrdili tudi našo občine, da tudi v bodoče pomaga Muzeju Žiri. Prvi razvojni cikel MDŽ in Muzeja Žiri se je pod gostje. Ivana Leskovec, direktorica Mestnega Brez sodelovanja občine muzeja ne bo. V tem vodstvom Alfonza Zajca, Antona Enika in Miha muzeja Idrija in njena sodelavka Milojka Ma- razmerju mora žirovska skupnost spoznati, da Nagliča (od 1995) začel 1970 in trajal do okrog gajne, ki vodi Cerkljanski muzej, sta kot možni muzej ni zaradi muzeja in peščice muzealcev, 2000, ko smo morali zaradi temeljite prenove razvojni model izpostavili prav sodelovanje med temveč je osrednja hiša žirovske kulturne de- stavbe le-to izprazniti in deponirati tudi dotlej idrijskim in cerkljanskim muzejem; slednji je diščine in s tem žirovske identitete. Ravno po postavljene muzejske razstave. Drugi razvojni enota prvega. Našemu vabilu se žal niso mogli njej smo to, kar smo – Žirovci. • cikel je trajal od okrog 2000 in se sklepa okrog odzvati predstavniki Muzeja Železniki; tega v 2015; v tem času je Občina Žiri prenovila muzej- celoti financira Občina Železniki (dva kustosa 1 Ddr. Verena Vidrih Perko, ugledna slovenska sko hišo (Staro šolo) in njeno okolico, Muzejsko in vse materialne stroške), deluje pa v okviru muzeologinja, je vodila okroglo mizo o prihodnosti žirovskega muzeja. društvo Žiri (MDŽ) pa je v njej postavilo štiri občinskega javnega zavoda. Marjana Žibert, foto Tanja Mlinar 2 Za štirioglato okroglo mizo v Muzeju Žiri, 12. nove stalne razstave: prvo, Pozdravljeni ljubitelji direktorica Gorenjskega muzeja v Kranju, se je novembra 2015. Z leve: Boris Oblak (Šubičeva hiša, utrdb! (2007), o dediščini rapalske meje; druga, odzvala pisno in nam kot možni model pripo- Poljane), Mira Kalan (Loški muzej), Milojka Magajne Žirovski slikarji (2009), predstavlja izbrana dela ročila razmerje med kranjskim in bohinjskimi (Cerkljanski muzej), Ivana Leskovec (Mestni muzej najvidnejših likovnih umetnikov med Žirovci; muzeji. Ti so trije in so last Občine Bohinj. Ta Idrija), Miha Naglič (MDŽ). foto Tanja Mlinar 12 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

110 LET ČIPKARSKE ŠOLE ALI Čipko na OŠ Žiri v letošnjem šolskem letu naše šole in članice žirovskega klekljarske- živimo na prav poseben način. Čipkarska ga društva Cvetke oziroma druge izkušene ŽIVETI ČIPKO/LIVING LACE šola Žiri, kamor je trenutno vključenih 129 klekljarice. učenk in učencev, namreč v letu 2016 praznuje Za 110-letnico delovanja čipkarske šole smo dr. Petra Novak 110-letnico neprekinjenega delovanja. kot osrednji projekt za vse učence OŠ Žiri postavili prav obeleženje tega jubileja. Prek V žirovski čipkarski šoli se trudimo pove- šolskega leta je projekt razdeljen na nekaj zati tradicijo in sodobnost. Vemo, da novim časovnih obdobij, v katerih se usmerjamo na družbenim tokovom ne moremo ubežati, zato posamezni vidik 'življenja' žirovske čipke: od skušamo učence motivirati tudi s sodobno klasičnega, tradicionalnega nastanka čipke do tehnologijo in sodobnimi načini preživljanja razvoja novih klekljarskih vzorcev in upora- prostega časa. Za prvo skrbimo z računalni- be čipke v drugi predmetni stvarnosti. Sam škim risanjem vzorcev, s katerimi smo pričeli slogan Živeti čipko in njegovo vsebino smo že dobro desetletje nazaj. Učenci s tehnologijo, prevzeli iz priprav na predstavitev žirovske ki jim je blizu, ustvarijo nekaj tradicionalnega. čipke na mednarodni klekljarski kongres V to vključijo znane klekljarske tehnike: pla- OIDFA, ki bo junija 2016 v Ljubljani, logotip tno, slepi ris, sukani ris, kitica z ovitki, ribica, pa je izdelala Jerca Šink. rogljički, žabice, štručke in sukane slinice. Ker V prvem sklopu šolskega projekta Živeti čipko se zavedamo, da je klekljanje vrsta kulturne smo pozornost namenili pouku klekljanja dediščine, ki se bo lahko ohranila le s sodelo- in posameznicam, ki že vrsto let klekljajo vanjem tistih, ki jim klekljanje še vedno (kot in nesebično delijo svoje znanje mlajšim. V v otroških letih, ko še ni bilo računalnikov septembru je tako vsak razred obiskal Čipkar- in drugih tovrstnih naprav) pomeni način sko šolo Žiri in se seznanil z njenim delom, preživljanja prostega časa, se trudimo tudi za učnim načrtom in izdelki. Žirovske klekljarice medgeneracijsko povezovanje. Večkrat tako pa so bile s svojim znanjem in z izkušnjami foto Blaž Samec Blaž foto pri izdelavi čipk poskušamo povezati učence gostje razrednih ur v oktobru. V novembru ▶ STAROSTI PRIJAZNA OBČINA hiter tempo življenja nujno upočasnil. Pred 2. Kaj bi lahko ob razpoložljivem znanju, leti je bil v kraju vsak deseti človek starejši sredstvih in razmerah v vašem kraju izboljša- od šestdeset let, v podjetju pa vsak dvajseti li, da bo ugodnejše za staranje in stare ljudi? IZBOLJŠAVE NA OSMIH PODROČJIH starejši od petdeset, čez nekaj let bo vsak tretji starejši od šestdeset let, v podjetjih pa starejši Tisoče odgovorov na ti dve vprašanji so znan- dr. Jože Ramovš od petdeset let vsak četrti ali še več. Na majhni stveno obdelali in dobili osem lastnosti, ki jih srednji generaciji bo breme, kakršnega ni bilo ima krajevna skupnost, da je ugodna za staranje. še nikdar doslej. Upočasnitev življenja zaradi Za vsako skupino lastnosti so navedli več kon- Program starosti prijaznih mest in občin je starosti ljudi je odlična priložnost za učenje kretnih priporočil, ki so se ponavljala v odgo- sprožila pred desetimi leti Svetovna zdra- odnosov in sodelovanja. Na ta način lahko v vorih ljudi. To je osnovni program slovenske in vstvena organizacija. V luči dejstva, da je sorazmerno kratkem času dosežemo tako velik svetovne mreže starosti prijaznih mest in občin. čedalje večji delež starih ljudi, je hotela dati napredek v sožitju, kakor smo ga doživeli po Krajevna skupnost, ki vstopi vanjo – kakor je krajevnim skupnostim učinkovito orodje za letu 1970 pri materialnem udobju – takrat so tudi Občina Žiri, izbere izmed teh priporočil obvladovanje te zahtevne naloge. namreč naša gospodinjstva začela dobivati prve tiste, ki jih potrebuje in zmore uresničili, ter pralne stroje. dodaja svoje. Mesta in občine po vsem svetu, Staranje prebivalstva bo namreč za vsako ob- S programom starosti prijaznih skupnosti ki resno izvajajo ta program, ugotavljajo, da v čino, narod in svetovno skupnost lahko eden je Svetovna zdravstvena organizacija hotela resnici postajajo čedalje ugodnejša za staranje. najtežjih problemov v dosedanji zgodovini, če spodbuditi gibanje, da bi celotna skupnost za- In še nekaj: izkazalo se je, da vse, kar naredijo, pa bomo ta izziv prav uporabili, bo povod za vestno prilagajala življenje in sožitje v občinah da je kraj prijaznejši starim ljudem, pomeni odločilni razvojni korak slovenske in evropske in mestih potrebam staranja. In sicer na način, izboljšavo za vse generacije, zlasti pa za družine kulture. Zadnjih dvesto let so bile v razvitem ki ga hoče in zmore sama. z majhnimi otroki in invalide. ▶ svetu vse sile usmerjene v materialni razvoj in pri tem smo dosegli tako visoko raven blaginje, S srečanja starejših občanov, oktober 2015. kot je niso imeli ljudje še nikdar v zgodovini in KAKO ZASTAVITI TA PROGRAM? je tudi danes nima večina ostalega sveta. Ra- zvoj kakovosti sožitja in odnosov med ljudmi Najprej je bila narejena raziskava v različnih pa je zaostal. Za srečno hojo skozi življenje krajih po vsem svetu, v kateri so starejše ljudi, sta potrebni enako razviti obe nogi – ena je njihove svojce in tiste, ki imajo živ stik z njimi materialna varnost, druga so medčloveški (trgovke, frizerji, negovalke …) spraševali odnosi. Z eno razvito in drugo zakrnelo se dvoje: zdaj zaganjamo in šepamo, niti osebno niti v skupnostih ni pravega zadovoljstva. Ob velikem 1. Kaj je v vašem kraju ugodno za staranje številu starih ljudi se bo današnji vrtoglavo in stare ljudi? žir ovske STOPINJE 13 December 2015 glasilo Občine Žiri

smo nadaljevali s slikovno 'opremo' zgodb, ki Draževi filozofiji – eleganca, udobje, unikaten Kolekcija pletenin Urške in Tomaža Draž smo jih s pomočjo učencev višjih razredov in prepoznaven slog ter dolga življenjska doba z žirovsko čipko. foto Blaž Samec zbrali v preteklem šolskem letu. V ilustracije oblačila. Kolekcijo dopolnjujejo modni dodatki zgodb učenci namreč vključujejo posamezne iz klekljane čipke in elegantna ter udobna klekljarske vzorce in s tem tudi 'življenju' obutev tovarne Alpina, prav tako iz Žirov.« žirovskih zgodb dajejo poseben pečat. Zbirka Kot je že zapisano, kolekcijo pletenin dopol- bo izšla 21. marca 2016, ko bomo pripravili njujejo klekljane zapestnice, ki so delo učenk osrednjo prireditev z razstavo in časovnim Čipkarske šole Žiri, in Alpinine obutve. Na šoli trakom čipkarske šole. smo prav tako veseli sodelovanja z Alpino, Z vidika uporabnosti čipke smo zelo veseli, ki je s posluhom za izdelke iz čipke pokazala da se je na našo pobudo odzval pletilni studio podporo žirovski kulturni dediščini. Naveza Draž. Priznana slovenska oblikovalca Urška in Čipkarska šola Žiri–Draž–Alpina sodeluje Tomaž Draž sta se odločila, da za prihajajočo tudi v projektu Made in Slovenija, kjer se kolekcijo pletenin pomlad-poletje 2016 upo- priznani slovenski oblikovalci predstavljajo rabita prav žirovsko čipko in jo poimenovala evropski javnosti. LIVING LACE. Opisujeta jo takole: »Draževa Izdelke učenk naše šole je v svoje dekoracije kolekcija Living Lace, pomlad-poletje 2016, vključil tudi Sanjski šopek. Tako sta se po- je našla inspiracijo v žirovski čipki, slovenski novno prepletli tradicija in sodobnost: čipka čipki z bogato dolgoletno tradicijo. Kreativna v povezavi z naravnimi materiali, skladno s sinergija je rezultat sodelovanja s Čipkarsko sodobnimi folklorističnimi trendi. Namizni šolo Žiri, ustanovljeno leta 1906. Draž je za venček ima tudi za našo čipkarsko šolo po- preplet tradicionalnega in sodobnega razvil sebno sporočilnost. Od bombaža, vrvi, niti do posebno tehniko luknjičastega pletenja, kitke v naklekljano ribico ... ki je znamenito čipko prenesel iz enega v Več o dogajanju 110-letnice Čipkarske šole si drug tekstilni medij. Tako je nastala ženska lahko preberete tudi na spletni strani OŠ Žiri, kolekcija pletenih oblačil, zvesta dolgoletni pod zavihkom Živeti čipko. •

OSEM PODROČIJ STAROSTI na za čim samostojnejše staranje doma. Evrop- sodijo: pisanje pomembnih javnih besedil PRIJAZNEGA KRAJA IZ OSNOVNEGA ske države so večinoma že uvedle subvencije za v berljivi velikosti in obliki, usposabljanje SVETOVNEGA PROGRAMA takšno preurejanje stanovanj, podobno kakor starejših za uporabo sodobne elektronske teh- za toplotno zaščito. Starosti prijazna občina nologije, informiranje o sodobnih vprašanjih 1. Stavbne in zunajstavbne površine. Ljudje lahko svojo urbanistično službo usmerja v kakovostnega staranja in sožitja generacij v imajo svoj kraj radi, zato jim veliko pomeni lepo svetovanje za starosti primerno gradnjo ter za vseh javnih občilih (krajevni časopis, radio, in čisto okolje, urejen krajevni park, vzdrževane takšno prilagajanje hiš in stanovanj. TV, splet). Odločilnega pomena za boljše sožitje krajevne stavbe. Za varno hojo in vožnjo po- 4. Upoštevanje in socialna vključenost. V med generacijami je sistematično seznanjanje trebujejo urejene poti; pločnike brez pragov, da javnih šolah je mogoče brez stroškov preu- ljudi vseh generacij o starosti in o sodobnih se ne spotikajo, enako za otroške in invalidske smeriti vzgojo v spoštovanje vseh ljudi, učenje možnostih za oblikovanje lepših odnosov. vozičke; prehode za pešce na cestah, ki v dežju prijaznosti in vljudnosti – vse to so namreč 7. Družbeno udejstvovanje in zaposlitvene ne drsijo; dobro javno razsvetljavo. Pomembno lastnosti, ki se jih je treba sistematično učiti, možnosti. Družbeno udejstvovanje omogočajo je tudi , da so javne ustanove dostopne za ljudi, da so žive in ljudem lepšajo sožitje; isto velja starejšim zlasti civilne organizacije s svojim pro- ki težje hodijo, da so urejena javna stranišča, za medgeneracijske stike ter sodelovanje med stovoljstvom. Sodobno prostovoljstvo je mogoče sprehajališča … Po vsem svetu so omenjali mlajšimi in starejšimi. Starosti prijazna občina razvijati tudi na področjih, kjer je tradicionalno klopce – na njih si star človek odpočije, vsakdo usmeri vzgojne načrte svojih ustanov in javnih opravljalo nepogrešljivo vlogo sosedstvo, npr. pri pa lahko malo posedi in uživa v sproščenem občil v sistematično učenje za vključevanje in oskrbi onemoglih (to pravkar delajo zelo učinko- opazovanju domače okolice. spoštovanje vseh. Iskanje načinov, kako to vito v Nemčiji). Starosti prijazna občina skrbi za 2. Prevoz. Tu so našteta priporočila za vzdrže- doseči, se začne pri učiteljih in vzgojiteljih, ki sistematično sodobno usposabljanje prostovoljcev vane in označene ceste ter parkirišča, usklajen so kot največja skupina intelektualcev v občini ter njihovo organiziranost, vključno z vzdrževa- javni prevoz za ljudi vseh starosti ipd. izjemen socialni kapital. njem prostovoljske kondicije. Pomembne so tudi 3. Bivališča. Čedalje močnejše je priporočilo, 5. Družabno življenje. Kulturne in druge možnosti za plačano delo starejšihi. naj bodo stanovanja grajena tako, da so primer- prireditve so organizirane v času in na način, 8. Storitve skupnosti in zdravstvene storitve.

foto Jožica Kacin ki je ugoden tudi za starejše. Pereč problem Starosti prijazna občina pri načrtovanju in delo- osamljenosti starejših se rešuje s prostovoljsko vanju zavestno skrbi, da so zdravstvene, social- mrežo medgeneracijskih skupin za zdravo, ne in druge krajevne službe organizirane tako, aktivno in dostojanstveno staranje. V njih da starejši občani pridejo do storitev, uslug, se uspešno prenašajo tudi veščine in izročila opreme in pripomočkov, ki jih potrebujejo za iz starejših na mlajše, v Žireh je to npr. pri čim samostojnejše življenje. Ena od odločilnih klekljanju, povsod pa pri gasilcih. storitev je redno usposabljanje in druga razbre- 6. Komunikacije in informiranje. Pomembna menilna pomoč družinskim oskrbovalcem, ki vsebina starosti prijazne skupnosti je dosto- doma oskrbuje starostno onemogle, kronično pnost informacij in njihov tekoč prenos. Sem bolne ali invalidne družinske člane. • 14 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

ŽIROVCI SO ZAPISALI foto Tanja Mlinar

Rok Klemenčič

Ob nizu prireditev v počastitev letošnje 60-letnice delovanja DPD Svoboda se nam je porodila ideja, da bi med drugim postavili na ogled razstavo s knjižnimi deli, katerih avtorji so Žirovci. Tako kot smo pred desetimi leti pripravili razstavo likovnih del vseh žirovskih ustvarjalcev, smo se tokrat spomnili na mojstre peresa. Člani ožjega pripravljalnega odbora (Barbara Peternel, Ana Tušek, Rok Klemenčič) smo kaj hitro ugotovili, da je žirovska knjižna bera zelo bogata. Tako smo se omejili in pri zbiranju gradiva upoštevali dela, ki so izšla po letu 1991, avtorji pa so Žirovci doma in po svetu. Na razstavi je 234 literarnih in strokovnih knjig, 52 žirovskih avtorjev, dodane pa so še publikacije in revije.

Nekateri so v Žireh živeli le nekaj let, a ker Slovenca in je postal najpomembnejša prvina mnogih žirovskih kronistov, ki so prvi začeli so z nami (pre)bivali in ustvarjali, so si rav- naše narodne identitete. Z drugim praznikom popisovati dogajanja v svojem kraju bodisi no tako zaslužili pozornost. Zbrali smo 234 imam v mislih drugi vrhunec slovenskega v obliki osebnih dnevniških zapisov ali tudi leposlovnih in strokovnih knjig 52 različnih jezikovnega prizadevanja, katerega nosilec zapisov o društvenih, gospodarskih, kulturnih, avtorjev Žirovcev! Skoraj vsaka knjiga je v je bil pesnik France Prešeren, ki je s svojo političnih dogajanjih. Vse to je danes odkrito celoti delo enega avtorja. Je nekaj izjem, a poezijo, podprto s kulturno in jezikovno in širšemu krogu bralcev dostopno tudi po tudi tukaj nosijo Žirovci pomemben delež soseščino drugih po literaturi in jezikoslovju zaslugi sorodnikov in potomcev, ki se jim je pri nastanku. Pretežni del nam jih je za razgledanih mož, dokazal, da je slovenščina zdelo vredno te zapiske ohranjati iz roda v namen razstave odstopila žirovska krajevna zmožna in zato tudi vredna najžlahtnejše pe- rod.« knjižnica, druge posamezniki. Na razstavo sniške govorice in s tem enakovredna drugim Za konec je še dodala: smo uvrstili še številne žirovske publikacije, evropskim jezikom. »Knjiga bo le tako lahko živela naprej (vsej vse od legendarnega Žirovskega občasnika V tem duhu lahko beremo in razumemo tudi digitalizaciji navkljub) z vso svojo materialno do društvenih publikacij, zbornikov in glasil, tukajšnjo razstavo. Zbrali in predstavili ste opredmetenostjo, s svojo grafično podobo, ki so tesno povezani s krajem in ljudmi ter knjige od akademsko izobraženih znanstveni- predvsem pa z vsebino in vonjem, tistim du- vključujejo tudi več različnih avtorjev. So pa kov in humanistov, univerzitetnih profesorjev, hovnim, ki nas »pocartlja« in etično dviga, tudi vez z Žirovci doma in po svetu. Stene teologov in duhovnikov, šolnikov, pesnikov, kadar jo vzamemo v roke.« galerije krasi izbor kopij rokopisov, ki se po- pisateljev, ljubiteljskih strokovnjakov do do- Je k temu še kaj dodati? Mislim, da ne. Le javljajo v teh knjigah in za katere je poskrbela moznancev in kronistov življenjskega utripa povabilo na razstavo, saj bo na ogled do 3. ja- Tanja Mlinar, razstavo pa popestri in polepša svojega rodu in bližnje okolice. V teh delih se nuarja ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. izviren in domiseln aranžma Špele Mezek. zrcali kultura, umetniška duša, znanstveni ure v Galeriji DPD Svoboda v Zadružnem Na odprtju razstave, ki je bila v petek, 27. potencial z mednarodnimi razsežnostmi ljudi, domu. Po dogovoru je možen obisk tudi izven novembra, so sodelovali učenci Osnovne šole ki so izšli iz Žirov, ki so tu spoznavali prve določenih ur. Pridite in se prepričajte o bogati Žiri ter slavnostna govornica, žirovska roja- črke in se učili brati in pisati. /…./ knjižni beri Žirovcev, ki s svojimi knjižnimi kinja Tončka Stanonik. Avtorica več knjižnih Toda čeprav se je tokratna razstava omejila deli bogatijo slovenski kulturni prostor in izdaj, ki je že vse svoje poklicno pot vpeta samo na izide del po letu 1991, torej po na- utrjujejo Trubarjevo misel »Stati inu obstati«, med knjige, je v svojem govoru številnim stanku samostojne države Slovenije, njene ki postaja v teh časih še toliko bolj aktualna, obiskovalcem položila na srce: »Častitljive korenine poganjajo veliko globlje. Prva žiro- obenem pa utrjujejo vezi med nami Žirovci, obletnice – 60 let delovanja vašega društva vska besedila najdemo že v rokopisnih zvezkih kjer koli že smo. •

– ne bi mogli lepše in vsebinsko bogatejše foto Tanja Mlinar počastiti, kot ste jo s to razstavo, ki se odpira prav v času, ko v Ljubljani poteka 31. slovenski knjižni sejem, zato bi jo lahko glede na njeno vsebinsko pestrost imenovali kar »žirovski knjižni sejem«. Hkrati je ta razstava umeščena med dva za knjigo pomembna kulturna pra- znika: za nami je dan reformacije, čez manj kot teden pa bo tu že ta veseli dan kulture. S prvim počastimo med drugim tudi ustoli- čenje slovenskega knjižnega jezika, za kar so zaslužne knjige slovenskih protestantov, ki so ta »gmajn« jezik usidrali v zavest slehernega žir ovske STOPINJE 15 December 2015 glasilo Občine Žiri

DO CILJA PRIDEMO S TRDIM DELOM, Z ODREKANJI, S POTRPEŽLJIVOSTJO Maja Justin Jerman

Milena Miklavčič po končani Glasovi preji, 24. septembra v Kranju. foto Jožica Kacin

Žirovska pisateljica, kolumnistka in blogerka biti glasni. Pa bi morali biti! V knjigo Ogenj, svojimi študenti na FDV, dr. Spomenka Hribar Milena Miklavčič s svojo zadnjo knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače sem vložila četrt je o moji knjigi napisala izjemen esej. Ker o tej rit in kače niso za igrače doživlja pravi medijski stoletja dela. Sama sem jo napisala, izdala v tematiki verjetno vem več kot marsikdo drug, razcvet. S svojo očitno še vedno tabuizirano samozaložbi, kar še zdaleč ni bilo poceni in se pogosto obračajo name in me sprašujejo temo o tem, kako so se naši dedje in babice tega nisem storila zato, ker ne bi imela kam to in ono. Žal ima vsaka medalja dve plati: ljubili in kakšen odnos so imeli do spolnosti, z denarjem. Mar bi morala, potem ko je bila zmeraj se najdejo tudi takšni, ki se ob knjigi je vznemirila zajeten del strokovne in laične natisnjena, zagrniti zavese in po slovenski z gnusom obračajo na drugo stran. S tem sem javnosti. Občina Žiri je na predlog svetnika navadi čakati doma, da slučajno pride kdo se sprijaznila in me ne moti. Matjaža Oblaka tudi zaradi Mileninih prej- mimo in jo opazi? Logično, da ne! Na knjigo šnjih odmevnih del, namenjenih otrokom in sem ponosna, v njej je skritega ogromno truda, Današnji intervju opravljava tudi zaradi ob- odraslim, ter zaradi stalnega uveljavljanja je prva knjiga v slovenskem prostoru, ki govori činske nagrade, ki si jo prejela junija letos. žirovske prepoznavnosti in razkrivanje njene o spolnosti naših prednikov in res mi ne pade Kako je biti nagrajenka v domačem kraju, preteklosti v slovenskem prostoru soglasno na pamet, da bi odganjala medije, ki želijo o ali v Žireh 'slava' kako drugače odmeva? podelila Mileni Miklavčič nagrado Občine Žiri. njej spregovoriti. Na ta način mi pomagajo, Če bi se ozirala na to, kaj kdo o kom reče v Zaradi obojega naj odmeva njena samosvoja da tudi današnje rodove 'trgam' iz nekega Žireh, pa ni važno, je izgovorjeno v obraz ali za in krepka beseda tudi v Žirovskih stopinjah. mračnjaštva, v katerega se – žal – vsaj kar hrbtom, bi že zdavnaj spokala daleč stran! Je se intime tiče, še zmeraj zatekamo. pa res, da mi včasih ni ravno prijetno pri srcu. Milena, postala si prava medijska zvezda, Ob nagradi nisem doživljala kakšne posebne kateri koli medij odpreš, naletiš na odmeve Ko si začela z zbiranjem gradiva, najbrž nisi slave, mnogi so mi čestitali, tega sem bila zelo o tvoji novi, večkrat ponatisnjeni knjigi pričakovala takega zanimanja in popular- vesela in me je osrečilo. Iskreno se zahvaljujem Ogenj, rit in kače niso za igrače. Kako je nosti. Komentarji in pohvale kar dežujejo, tudi Matjažu Oblaku, da se je spomnil name. biti tako medijsko izpostavljen? tako iz strokovnih kot poljudnih krogov. V času, ko sem zbirala zgodbe za to knjigo, Kakšne odzive si pričakovala? Kako pa komentiraš dejstvo, da si pred sem se povsem nehote tudi marsičesa naučila. Do takrat, ko je bil krajši, 'žirovski del' raziska- svojo zadnjo knjigo že marsikaj napisala Med drugim so mi sogovorniki, ki so bili ne le ve objavljen v Naši ženi, se mi ni niti sanjalo, in nisi požela tolikega zanimanja, da pa ti stari, temveč tudi polni modrosti, spremenili kako pomembno delo nastaja. Če sem iskrena, je ravno ta, lahko rečemo precej tabuizirana nekatere miselne vzorce. Prepričali so me, sem z zbiranjem zgodb najprej 'celila' svoje tema, prinesla tako odmevnost? Kaj nam da molk še zdaleč ni zlato. Naučili so me lastne travme iz otroštva in mladosti, šele to pove o nas? tudi, da živimo v času, ko ne velja več, da se ko so me začeli klicati iz vseh koncev Slove- Pred knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače dobro blago samo hvali. Skozi desetletja sem nije, tudi iz zamejstva, da mi povedo svojo sem napisala Ženske. Moram reči, da je bila tudi sama spoznala, da si delamo največjo lastno zgodbo, sem začela spoznavati, koliko tudi ta knjiga dobro sprejeta in je še zmeraj škodo, če zunanjemu svetu, ki sicer res ne skrivnosti skrivamo pod preprogo! In se za zelo brana. Z otroškimi knjigami je pa tako: ljubi tistih, ki štrlijo iz povprečja, kažemo povrh obnašamo, kot da 'konkretne' intime v Sloveniji vsako leto izide več sto, če ne tisoč neko lažno sramežljivost, obenem pa upamo, v preteklosti sploh ni bilo. V ljudeh sem ne- otroških knjig. Le redki avtorji imajo to srečo, da nas bodo že kako opazili in potrepljali po hote prebudila radovednost in veliko željo, da da so v poplavi, ki pljuskne preko knjižnega ramenih. Si predstavljate, da bi recimo M Sora tudi sami spoznajo drugo plat življenja svojih trga, opaženi. Moje knjige so dobivale nagrade javnosti ne pokazala oken, ki jih izdeluje? Ta lastnih prednikov. Prof. dr. Zvonka Zupanič v Avstriji, Pri hrastu na levo je bila celo naj- misel se nam zdi smešna in zabavna, po drugi Slavec, dr. med., predstojnica Inštituta za boljša samozaložniška knjiga leta 2007, a to ni strani pa se zdi marsikomu nenavadno, ker zgodovino medicine, me je spomladi povabila, bilo dovolj, da bi zaštrlele iz množice. Ogenj, rit sem ob svoji knjigi tako glasna. Že samo v da sem predavala na medicinski fakulteti, dr. in kače niso za igrače je drugačna. Je prva, ki Žireh jih je preveč, ki si ob uspehih ne drznejo Ivan Bernik mi je izrekel dobrodošlico med opisuje intimo naših prednikov na način, ki ▶ 16 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

ničesar ne skriva. Večina misli, da je to knjiga vlogo zbanalizirali in jo razvrednotili. Padamo predvsem čustva. 'Tehnika' je sicer dobrodošla, o seksu, a to še zdaleč ni res. Namreč: obdobje iz ene skrajnosti v drugo. Zdi se mi neverjetno, ni pa edino, kar kaj velja. Želim, da bi družina po letu 1965, ko se je res začelo seksati, me ni ko opazujem nekatere sodobne ženske: tuje nekoč ponovno dobila pomen, ki ga mora ime- več zanimalo. Kot veščo luč me je privlačil čas, kulture, v katerih je ženska domala brez vseh ti, da tudi ljubezen med moškim in žensko ne ko se je še bakalo, ongavilo in podobno. Glas pravic, jih privlačijo, kot bi bile v ekstazi. Od bi temeljila na različnih izprijenostih, temveč o knjigi gre od ust do ust brez moje pomoči. svojih prednikov se lahko naučimo marsičesa, na ljubezni, spoštovanju, toplini, naklonjeno- Ljudje so željni o svojih prednikih izvedeti tudi tudi tega, da je treba včasih malo potrpeti in sti, pristnem prijateljstvu v dobrem in slabem. tisto, o čemer se je do zdaj molčalo. V knjigi dati jezik za zobe. Lahko še dodam, da je Isaac Asimov, ameriški biokemik in pisatelj najdejo odgovore na vsa vprašanja, ki jih niso zmotno misliti, da nas že za prvim ovinkom ruskega rodu, je že leta 1952 napovedoval ka- postavili staršem, dokler je bil še čas. Ob njej čaka princ (princesa) na belem konju! Naši tastrofo, v kateri se je svet znašel danes. Bojim se tudi zavedajo, da morajo poznati preteklost, predniki so vedeli, da človek pokaže pravi se, če se bodo še preostale njegove napovedi številne skrivnosti v lastnih družinah, zlasti obraz šele potem, ko je med enkrat polizan. uresničile, da zanamci o medsebojnih odnosih pa tisto, kar je bilo pometeno pod preprogo, če To velja še danes. ne bodo imeli česa pisati. hočejo razumeti tudi sebe, predvsem pa svoje težave in travme. Mislim, da v tem grmu tiči Verjetno si se svoje raziskave lotila z do- Med vsemi svojimi knjigami imaš verjetno glavni razlog, da je knjiga tako popularna. Je pa ločenimi pričakovanji in predpostavkami. svojo najljubšo. Je to po pravilu zadnja ali res, da se moja knjiga po priljubljenosti lahko Kaj te je pri delu najbolj presenetilo in katera izpred let? skrije pred takšnimi in drugačnimi tako ime- šokiralo, je bilo kaj takega, česar vseeno Najljubša je tista, ki čaka na piko na i. V delu novanimi 'duhovno-ezoteričnimi' knjigam. Te nisi pričakovala? imam več besedil. Še zmeraj zapisujem različ- se prodajajo za med, te! In to, zakaj se Slovenci Presenetilo in šokiralo me je predvsem dej- ne zgodbe, ki jih slišim, že nekaj let spravljam tako množično zatekamo v lažno duhovnost, stvo, kako malo vemo o življenju prednikov. skupaj sodoben roman. Knjiga za babice in pa zelo mimogrede o Slovencih pove več kot Presenečena sem, da se ob trumi ustanov, vnuke – zbirka zgodb – je že pripravljena za marsikaj drugega! društev, nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo tisk, ravnokar jo je prebral Miha Mazzini in z žensko problematiko, ob ne tako majhni je o njej zapisal, da 'beseda dobro teče'. Vsak Raziskovala si odnos do spolnosti v pre- četi feministično nastrojenih žensk, ni nobeni trenutek ustvarjalnosti, ki mi je dan, mi je ljub teklosti, kako so gledali nanjo, kako so se od njih zdelo vredno, da bi se po strokovni in dragocen. Idej imam polno, le časa premalo. razlikovali pri tem moški in ženske. Kaj plati posvetila ženski in spolnosti zadnjega Knjige, ki so že bile napisane, so našle pot do misliš, se lahko s pogledom v preteklost stoletja. Danes o vsaki starejši hiši, obleki, bralcev. Vsaka od njih, zlasti zadnji dve vesta, naučimo tudi kaj o sodobnem odnosu običaju, skrinji vemo domala vse. Nič pa o da sem se zato, da ne obtičita v predalu, zelo do spolnosti? Koliko se je v tem času res intimi ljudi, ki so krojili preteklost zadnjih trudila. Ko kakšnemu pisateljskemu kolegu spremenil odnos do nje? sto let. Zdi se mi neverjetno, da so mnogi povem, da je z zadnjo za menoj že več kot 260 Spolnost pri naših prednikih, ki so živeli pred pozabili, da se je še moja in še kakšna mlajša literarnih večerov in pogovorov, mi rečejo, da drugo svetovno vojno, se je delila na moški generacija umivala in tudi preoblačila spodnje sem nora. Morda res, a ni slajšega kot trud, užitek in pravico ter žensko trpljenje in dol- perilo le enkrat tedensko. Šokiralo me je tudi, ki je poplačan. žnost. Nekoč je bila takšna delitev sama po sebi s kakšno lahkoto in brez zadržkov so starejši umevna, danes je drugače. Ženske so tudi na pripovedovali o spolnosti. Njihovi otroci pa Po takem uspehu najbrž nastane v ustvar- tem področju – vsaj na videz – zelo svobodne, so se ob slišanih zgodbah zgražali, nekateri jalcu rahla praznina ali skrb, kako naprej, morda se s to svobodo celo pretirava in jo izra- so me celo hoteli prepričati, da se starš lagal. kaj je tisto, s čimer bi se približala zadnje- blja. Psihoterapevti, s katerimi se kdaj pa kdaj Presenetilo me je, koliko spolnega nasilja, od mu uspešnemu ustvarjalnemu dejanju. Kaj pogovarjam, pravijo, da želi sodobna ženska posilstev, pedofilije, zoofilije, je bilo nekoč, pa snuješ za naprej? moškega nadvladati in si ga pokoriti. Moški so o tem nismo nič vedeli. In ne nazadnje: sanjalo Zame osebno že od nekdaj velja, da nisem ne le intimno, tudi profesionalno, na marsika- se mi ni, da je bilo toliko močnih in trdoživih ravno vzor načrtovanja in planiranja. Rada terem področju izrinjeni na rob (šolstvo, zdra- žensk, ki jim je uspelo ohraniti domačijo, kljub imam spontanosti, ljubim ideje, ki se nepri- vstvo, sodna veja oblasti, socialne službe …), temu da so imele moža pijanca, hazarderja, čakovano porodijo, me presenetijo in osvojijo. po drugi strani pa medsebojne odnose vedno babjaka, lumpa. Neverjetne so bile! Zelo jih Kakšnih večjih projektov ne bo, ne nazadnje bolj razžira pomanjkanje pogovorov, iskrenosti, spoštujem. nisem več stara 40 let, da bi lahko načrtovala odprtosti. Žal nas na vsakem koraku preveva kaj zelo velikega in brezčasnega. Poleg tega potrošništvo, partnerstvo postavljamo na pi- Ko bodo čez sto let pisali o spolnih navadah si dovolim biti z vnuki, lenariti, veliko brati, edestal mehiških nadaljevank, in če ni tako, Slovencev, bo to še tako atraktivna tema? hoditi v naravo, uživati vsak trenutek življenja kot mislimo, da mora biti, je vse narobe. Če Bo še lahko aktivirala toliko bralcev? In posebej. Za seboj imam kar nekaj ne preveč so naši dedje lahko tiste reči počeli trikrat na seveda, kaj misliš, katera dejstva bodo lepih izkušenj in tudi te so me naučile, da je dan, je današnje povprečje veliko bolj skromno. takratno bralstvo šokirala? vsak dan dragocen. In če sem pri štiridesetih Komaj kdaj. Nekdaj so bili sklenjeni zakoni 'za Kolikor vem, je o spolnosti sodobnega Slo- odkrila, da Slovenci nimamo pojma o spolno- zmeraj', danes se loči vsak tretji par od tistih venca narejenih že več raziskav, tudi knjige sti dedov in babic, kdo ve, kakšno vrzel bom redkih, ki jim je še do tega, da se poročijo. se najdejo. Žal je danes preveč računalniškega našla kdaj v prihodnosti … Nekoč so ljudem vrednote nekaj pomenile, raziskovanja in premalo 'živega'. Tudi v intimi danes so redki, ki bi se nanje sklicevali. Kljub postajajo ljudje nenasitni, nenehno zahtevajo O knjigi je bil posnet tudi dokumentarni vsemu, kar so ženske nekoč pretrpele, je bila spremembe, pričakujejo nove in nove izzive, film. Si njegovo nastajanje popolnoma družina spoštovana in cenjena, bila je opora ki jih ne bodo dolgočasili. Srčno upam, da prepustila režiserju ali si sodelovala tudi in zatočišče. Danes počnemo vse, da bi njeno se bomo nekoč streznili, da bodo zmagala pri njegovem nastanku? ▶ žir ovske STOPINJE 17 December 2015 glasilo Občine Žiri

Res je. Jaka Šuligoj, režiser, ga je pod okriljem ženske včasih niso preveč radi božali med – omogoča, da se od blizu soočam s težava- produkcijske hiše Virc posnel za potrebe doku- nogami. So pa v filmu zelo lepi prizori, tudi mi, travmami in bolečinami sodobne ženske. mentarnega programa RTV Slovenija. Menda glasbena podlaga je čudovita, od srca hvala Če je znala babica, ko ji je bilo hudo, molče si ga bomo lahko ogledali enkrat po novem Alfonzu Zajcu za njegove fotografije, s katerimi potrpeti in upati, da ji bo z božjo pomočjo letu. Me pa zelo veseli tudi za film. Odkrivanje je obogatil marsikatero sceno. Hvala pa tudi uspelo prebroditi težave, je sodobna ženska zgodb iz preteklosti bo tudi z njegovo pomočjo vsem Žirovcem, ki so se upali izpostaviti in so drugačna. Marsikaj, če ne kar vsega, bi rada lažje. Pri nastanku scenarija sem sodelovala pri filmu sodelovali. spremenila od danes do jutri. A pogosto to zlasti z nasveti, koga povabiti k sodelova- ne gre. Sodobna ženska se v nemoči, morda nju. Veliko je pomagala tudi Lucija Kavčič Ob svojih številnih knjigah, literarnih po- tudi v želji, da pobegne od težav, ki jih ima, iz TD Žirovski vrh. Žal pa je moral režiser govorih, srečanjih s svojimi bralci deluješ preveč zateka v duhovnost, v ezoteriko. Sodob- nekaj najbolj sočnih in zanimivih prizorov iz kot ena izmed močnih žensk, o katerih obna ženska pogosto verjame, da se bo počutila filma umakniti, ker je nacionalna televizija čudujoče in s ponosom pišeš. Kot ženska si bolje, če bo objemala drevesa v gozdu, žal pa zelo tradicionalna in spodobna pa kakšnih do njene vloge še bolj kritična in občutljiva. ni tako. Če koga, je potrebno objeti tiste, s bolj konkretnih zgodb iz sveta spolnosti ne Verjetno imaš še kakšno spodbudno spo- katerimi živimo. Prisluhniti njim, zlasti otro- dopušča. Iskreno mi je žal, da manjka zgodba ročilo tudi za sodobno žensko ob odhodu kom. Več se pogovarjati in več zaupati vase. o 'kerfiju'. To je bil pripomoček, s katerim so starega in skorajšnjem nastopu novega leta. Do cilja pridemo s trdim delom, z odrekanji, si ženske pred drugo svetovno vojno 'umivale' Ja, imam. Hvaležna sem usodi, da mi je po- s potrpežljivostjo. Ljubezen najprej delimo nožnico po spolnem odnosu. Žal mi je tudi klonila možnost, da sem lahko od blizu zrla z najbližjimi, njim prisluhnimo, z njimi do- za zgodbo, ki je bila povezana z nečistočo in v najbolj skrite kamrice naših babic. Zadnjih življajmo proste trenutke. Pa se bo marsikaj je posredno dokazovala, zakaj se moški in pet let mi rubrika v Nedelu – Milena svetuje obrnilo na bolje. • RAZNOLIKOST KULTURE IN KULINARIKE V FRANCOSKI GVAJANI

Nejc Grošelj

Gimnazija Jurija Vege Idrija sodeluje v 3-letnem projektu Erasmus+ Airnet, v katerem šest evropskih šol raziskuje različne pojave, po- vezane z zrakom in ozračjem. Kot koordinatorju projekta se mi je skupaj z dvema dijakoma programa mehatronik-operater ponudila izjemna priložnost, da se udeležimo 3. mednarodnega srečanja v mestu Kourou. Ob druženju in skupnem delu na projektu smo spoznali raznoliko kulturo projektnih partnerjev iz Španije, Anglije, Nemčije in Francoske Gvajane.

Pot se je začela v soboto 7. novembra zgodaj zjutraj s prihodom na letališče v Benetke, od koder smo leteli v Pariz. Tam nas je doletelo neprijetno presenečenje. Del letališča je bil zaradi zapuščenega kovčka, ki je za varnostne sile predstavljal potencialno bombo, zaprt. Oddahnili smo si, ko smo po eni uri čakanja ugotovili, da gre za lažni alarm. Po prespani noči v Parizu smo zgodaj zjutraj nadaljevali pot s čezoceanskim letom v Južno Ameriko do prestolnice Fr. Gvajane – Cayenna. Zaradi visokih tropskih temperatur in vlage nas je po prihodu z letala oblil znoj in takoj smo vedeli, da bo to za nas zelo vroča izkušnja. Vse sodelujoče šole so v prvih dveh dnevih predstavile različne raziskave v povezavi z zrakom. Mi smo predstavili Slovenijo, nato pa projekt izdelave kaskadnega impaktorja in quadrocopterja. V torek smo si proti večeru ogledali izstrelitev rakete z dvema televizijskima satelitoma, ki je popolnoma razsvetlila mračno nebo. V sredo smo se odpravili na Dijaka in mentor Nejc Grošelj so obiskali tudi evropski vesoljski center ESA. Na sliki Opičji hrib, ki je znan po nekaterih redkih tropskih pticah. Na vrhu model rakete Ariane 5. foto Nejc Grošelj se nam je odprl prekrasen razgled na neokrnjeno tropsko gozdovje, znotraj katerega je visokotehnološki vesoljski center. Popoldne smo Zaključek aktivnosti smo doživeli z družabnim kampiranjem ob reki in si ogledali živalski vrt, ki nam je omogočal tudi pogled na eksotiko imeli prvič možnost noč preživeti v visečih mrežah. Moramo priznati, tropskega gozda. Naslednjo jutro smo se zbrali pred pristaniščem in se da se je na tak način spanja potrebno navaditi, zato nismo veliko spali. s katamaranom odpeljali na Hudičev otok. Otok je znan po nekdanjem Francoska Gvajana je popolnoma presegla naša pričakovanja. Čeprav je zaporu političnih ujetnikov in filmu Metulj. Imeli smo čudovit razgled del Francije, je način življenja čisto drugačen kot v Evropi. Na žalost smo na Atlantik in na sosednja otoka, hkrati pa hranili opice in jedli kokos. opazili veliko onesnaženih delov, večinoma v mestih, in veliko razlik V petek smo si ogledali nadvse zanimiv muzej Evropske vesoljske med sloji. Izkusili pa smo tudi nepričakovano raznolikost kulture in agencije ESA, kjer smo spoznali celoten potek izstrelitve satelita v orbito. kulinarike, v kateri prevladujejo ribe in pikantna hrana. • 18 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

POZDRAVI IZ TUJINE Jožica Kacin

Globalizacija ni obšla niti Žirov, mesteca, skritega med tremi Ko sem ob pomoči nekaterih občanov začela iskati podatke o Žirovcih pokrajinami v osrčju Slovenije. Vedno več naših občanov si svoj v tujini, smo na hitro prišli do številke sedemdeset in čez. To seveda kruh reže v tujini. Tja jih je vodila želja po zaposlitvi, nekateri pa pomeni, da je ljudi, ki so se začasno ali za stalno izseli v tujino, veliko so tam našli svojo ljubezen. To so običajno izobraženi ljudje, ki si več. Naključno smo izbrali le nekatere, živeče na različnih koncih sveta, upajo in želijo nekaj več, ali pa taki, ki doma zaradi kdo ve česa predvsem mlajše, take, ki jih bralci Stopinj poznamo. V nadaljevanju niso bili dovolj opaženi. Kaj vse bi lahko dali svoji domovini, če objavljamo njihova pisma in lepe želje za bližajoče se praznike. bi jim zmogla ponuditi izpolnitev njihovih sanj in znala izkoristiti Med nas pa prihajajo tudi ljudje, ki niso rojeni tu, a jih na Žiri vežejo njihove sposobnosti. Na srečo se nekateri pisci naših pisem želijo njihove korenine. Ena izmed njih je Tanja Žust, Žirovka po mami in vrniti in s pridobljenimi izkušnjami in znanji spreminjati stvari na očetu, rojena v Sydneyju v Avstraliji. Če le more, pride v rodni kraj svojih bolje, kot pravi Matic Mlinar, ki že skoraj štiri leta živi in dela na staršev, in pravi, da se tu odločno počuti. Z njo in njenim partnerjem Novi Zelandiji. Timom sem se pogovarjala o razpetosti življenja med dvema domovinama.

NIKJER NI LEPŠE KOT DOMA Kljub redni zaposlitvi je ves čas sledil svojim sanjam in strasti do fotografije in grafičnega Matija Uršič oblikovanja. To se mu je obrestovalo in danes to ni več njegov hobi. Ima svojo spletno stran Živim v Dubaju, Združenih Arabskih Emiratih, s portfeljem, veliko referenc in naročnikov, ki kamor sem se preselil pred natanko štirimi leti ga vabijo kot fotografa in oblikovalca. Dubaj (12. decembra je bila obletnica). je mesto priložnosti in Juretu se je njegovo V tistem času leta 2011 sem zaključeval diplom- znanje in zasledovanje ciljev izplačalo. On živi ski študij in kot družboslovec sem se zavedal, na drugem koncu mesta, v luksuzni Marini, ki da bo pri nas težko dobiti službo. Spremljal sem je tik pred znamenito palmo. novice iz sveta in spoznal, da se bo kriza iz ZDA Oba se počutiva dobro in imava, poleg najinih preselila prej ali slej tudi k nam, zato sem se boljših polovic, drug drugega. odločil, da poskusim srečo v tujini. V Mariboru Seveda pa so Žiri vedno v mojih mislih in so bili razgovori za službo kabinskega osebja Matija Uršič, Dubaj. srcu. Videl sem ves svet, a nikjer ni lepše kot pri mednarodni letalski družbi Emirates. Med doma. Tisti občutek, ko greš na grič za domačo 250 udeleženci sem bil med šestimi srečneži, ostal le toliko, da vidim svet, nekaj zaslužim hišo na Selu in vdihuješ svež zrak ali poslušaš ki smo po tridnevnih razgovorih dobili službo. in počakam na konec krize. Situacija pa je zvok grape, ki teče mimo. Ter vsi domači in Postal sem stevard, kar je v svetu med prvimi danes drugačna. Pred tremi leti sem spoznal prijatelji, s katerimi sem odraščal … In ko se stotimi najbolj zaželenimi službami, saj nudijo Melisso iz Paragvaja in 15. decembra bo osem pelješ mimo Ambasade in vedno pogledaš, »če neskončno možnosti; od pridobitve novih znanj, mesecev odkar sva poročena. Preselila sva se je kejšn znan«. Vse to in še več me motivira, izkušenj, do potovanj po vsem svetu. v bolj mirno družinsko sosesko, ki je polna da se nekoč vrnem. Seveda, konec koncev so Tri mesece kasneje sem že poletel proti Dubaju, zelenic in dreves (sredi puščave!). doma tudi najini najbližji, ki jih oba z Juretom kjer mi je delodajalec priskrbel stanovanje z Pred dobrim letom se je populacija Žirovcev pogrešava. vsemi plačanimi stroški v centru Dubaja, blizu (oziroma Selanov, da ne bo kdo kaj rekel!) Rad bi pozdravil vse poznane in druge in vam znamenite Burj Khalife, najvišje stavbe na svetu povečala za sto odstotkov, ko je v Dubaj prišel zaželel vesele praznike, polne sreče in ljube- ter pogledom na peščeno plažo. Novo okolje z tudi moj brat Jure. Po enem mesecu je dobil zni. Uživajte v lepotah tega prelepega kraja arhitekturnimi presežki, hitrimi luksuznimi službo barmana v elitni argentinski restavraciji. in duha med prebivalci ter cenite vse to. ▶ avtomobili in povsem nov življenjski slog, vse to je bila zame velika sprememba. Delo je po začetnem usposabljanju postalo zanimivo in raznoliko, saj skoraj ni države, kamor še nisem letel. Vestno sem se zagnal v delo in iz stevarda v ekonomskem razredu napredoval v poslovni razred, pred kratkim pa postal »cabin super- visor«. Vodim ekipo šestih do dvanajstih ljudi in moja naloga je, da skupaj poskrbimo, da so na vsakem letu doseženi vsi cilji in standardi, ki si jih je zastavila letalska družba. Emirates je ena najboljših svetovnih letalskih družb in ponosen sem, da sem tu in da s svojim delom prispevam k njenemu uspehu. Ko sem prišel v Dubaj, sem mislil, da bom Družina Sattler. V prvi vrsti David in Leja, zadaj Dietmar in Mateja. žir ovske STOPINJE 19 December 2015 glasilo Občine Žiri

bom prepričana v znanje jezika za opravljanje poklica iz svoje stroke. V Sloveniji sem diplomirala kot profesorica defektologije. Tukaj so mi izobrazbo priznali, ne pa naziva, ki ga dobim, le če študiram tu. Tukaj se počutim super, pri vsem pa seveda pogrešam materni jezik in seveda najbližje. A z današnjo tehnologijo in internetom je domotožja mnogo manj. V Perpignanu sta mi predvsem všeč mediteranska klima in morje, ki je petnajst minut od našega doma, vendar se vsakič znova veselim potovanja in obiskov v Slovenijo in Žiri! Vsem bralcem ob božično-novoletnih praznikih želim najprej zdravja, optimizma in seveda energije za cilje, ki ste si jih zastavili za prihajajoče leto. Ne bojte se tujine, ne bojte Nena Poljanšek s hčerko Luno in možem Sébastienom v Barceloni. se potovati v tuje dežele in spoznavati tuje Povezanost med Žirovci kot skupnostjo, ki si kulture. Učite se tujih jezikov, tako mladi kot pomaga in kjer skrbite drug za drugega, ne UČITE SE TUJIH JEZKOV malo manj mladi, saj nikoli ne veste, kdaj jih glede na socialnoekonomske razlike, je nekaj, boste potrebovali. Nikoli ne veste, kdaj boste v česar v krajih, kot je Dubaj, ne poznajo. Tu si Nena Poljanšek tujini spoznali svojo ljubezen, kot sem jo jaz, ali le posameznik v svetu, ki se hitro vrti mimo pa se boste morali v tujem jeziku pogovarjati tebe. Torej, dragi sokrajani, ostanite taki, kot Zadnji dve leti je moj dom na jugu Francije tik s svojim zetom, snaho, svakinjo. ste, in ohranite svoje unikatne lastnosti. ob meji s Španijo, v Perpignanu. Živim skupaj s partnerjem Sébastienom in hčerko Luno, pričakujemo pa še enega družinskega člana. BREZ KORENINE TUDI DREVO NE SE VIDIMO ZA PRAZNIKE, DRAGI Septembra sem dobila prvo zaposlitev v Fran- MORE USPEVATI ŽIROVCI! ciji kot animatorka obšolskih dejavnosti na eni izmed osnovnih šol. Zaposlitev je za polovični Matic Mlinar Mateja Sattler, rojena Pivk delovni čas. Poleg tega še nekaj uric na teden varujem dva fantka na njunem domu. Ko je sošolec Branko predlagal, da greva na Z možem Dietmarjem imava hčerko Lejo in Lani sem nekaj ur na teden posvetila študiju potovanje po Avstraliji in si tam poiščeva sina Davida. Živimo v manjšem kraju Jun- francoskega jezika. Tudi letos obiskujem tečaj službo, sem si rekel: Pa saj to je nora, ampak gingen na obrobju švabskih alp. Bližnje, nam francoščine na univerzi v Perpignanu. V Fran- super ideja. In brez večjih priprav in razmi- Slovencem bolj poznano mesto je Tübingen, cijo me je s popolnim neznanjem francoščine šljanj sva se odpravila na pot. Najprej sva bila kjer je pokopan Primož Trubar. pripeljala ljubezen, zdaj pa sem pri jeziku že na tri mesece v Avstraliji, na koncu pa pristala V Jungingenu živimo, delamo in hodimo v šolo. ravni osnovne komunikacije. Delam z otroki in na Novi Zelandiji, kjer je že živel Jure, najin David v osnovno, Lea pa obiskuje realschule včasih je težko, saj se ne morem izražati, kot prijatelj in sošolec s fakultete. Mislila sva, da (srednjo šolo) v šest kilometrov oddaljenem bi želela. Potrebovala bom še kar nekaj let, da bi tu ostala eno leto, zdaj pa teče že četrto, ▶ Hechingenu. Kmalu bo osemnajst let od mojega odhoda iz Žirov. Tako imam dve domovini. »To je bogastvo,« mi je nekoč nekdo rekel. Druga plat je hrepenenje po Sloveniji in materinem jeziku. Živim v dveh kulturah srednjeevrop- skega prostora. Danes je vse tako blizu in 'easy' (lahko). Včasih je tu občutek razklanosti, drugič oda neštetim možnostim, svobodi, širini in razumevanju, ki ga lahko doživljamo le v nekaterih predelih sveta. To je moja in naša velika sreča in zato del vsega lahko delimo s tistimi, ki tega nimajo. Ob iztekajočem letu želim vsem znancem, prijateljem, bivšim sošolcem, sosedom in ne nazadnje mojim staršem, bratu in sorodnikom božjega blagoslova in usmiljenja ob božičnih praznikih, zdravja, miru in zadovoljstva v novem letu. Sicer pa lep pozdrav in se vidimo za praznike, dragi Žirovci! Klemen in Matic Mlinar, Matjaž Kosmač in Erika Mlinar na Piha beach, zahodna obala, 40 kilometrov od Aucklanda. 20 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

odkar živim v Aucklandu, mestu na severnem otoku Nove Zelandije. Sem univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike in delam kot razvijalec programske opreme za pametne telefone. Enako kot v Sloveniji, delamo pet dni v tednu po osem ur. Za razliko od Slovenije, kjer me je tudi popoldne in med vikendi spremljala misel na delo, lahko tu to popolnoma odmislim. Prosti čas imam res samo zase in ga posvetim različnim aktivnostim, veliko tudi vodnim športom, predvsem deskanju. V našem mestu je kar nekaj mladih Slovencev. Skupaj preživljamo prosti čas, tako da skoraj več uporabljam slovenski kot angleški jezik. Imamo tudi slovensko košarkarsko ekipo Triglav in vsak teden tekmo. Čeprav so tu Manca Ahlin ob reki East River pod Triboro mostom v New Yorku. prijazni ljudje, čudovita narava, odlični pogoji za šport, delo in zaslužek, ne mislim ostati v moj dom v Overijsu v Belgiji, kjer živi tudi moja tujini. Mogoče se vrnem že naslednje leto, ko družina. Pravzaprav sploh nimam občutka, da postanem novozelandski stalni rezident. Ta NIMAM OBČUTKA, DA ŽIVIM V TUJINI živim v tujini. Na belgijske posebnosti sem se status mi omogoča, da lahko zapustim državo že dodobra navadila (poleg piva, krompirčka za več let in ne izgubim pravic za življenje in Špela Čelik in čokolade so znani tudi po strogi jezikovni delo. Vsem, ki razmišljajo o delu v tujini, še razdelitvi – v okolju, kjer živimo z družino, je posebej pa na Novi Zelandiji, svetujem, da ne V belgijsko prestolnico me je v začetku leta uradni jezik zgolj flamščina), pa tudi Slovenci, odlašajo. Najbolje, da bi mladi za nekaj časa 2008 dobesedno zapeljal hitri vlak iz Pariza, ki nas v Bruslju in okolici ni malo, imamo odšli v tujino, po vrnitvi domov pa bi polni kjer sem dokončala študij francoskega jezika s precej priložnosti za medsebojno druženje. idej in izkušenj spreminjali stvari na bolje. književnostjo in politologijo. Lahko bi rekla, da Ob prihajajočih praznikih ter v novem letu V teh dneh imam obisk. Prišli so sestra Erika, sem bila ob pravem času na pravem mestu, saj želim vsem najprej dobrega zdravja pa veselja brat Klemen in prijatelj Matjaž. Res sem vesel, sem si ob prvem obisku Evropskega parlamenta do življenja in smeha na obrazu :) da bom lahko letošnji božič in novo leto preži- 'prislužila' tudi prvo resno zaposlitev. V Evrop- vel z njimi. Kar ne morem verjeti, da so tukaj. skem parlamentu delam za največjo politično Družina in prijatelji iz otroštva in domovine so skupino, Evropsko ljudsko stranko (ELS/EPP), POSTANIMO ZGLED pomembni bolj kot vse drugo. Brez korenine in sicer kot svetovalka za okolje, javno zdravje tudi drevo ne more uspevati, pa če je krošnja in varnost hrane. Enkrat mesečno pa se seli- Manca Ahlin še tako obsijana s soncem. mo v Strasbourg (Francija), sedež Evropskega Sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem parlamenta, kjer je večina plenarnih zasedanj. Živim v New Yorku v Združenih državah bralcem Stopinj želim sreče in zdravja v V tujini živim že dobrih deset let, in čeprav Amerike. Poleg dela v arhitekturi se ukvar- prihodnjem letu. vedno z veseljem obiščem domače v Žireh, je jam s samostojnim oblikovanjem in aplikacijo klekljane čipke v prostoru – kot predmeta ali arhitekturne instalacije. Pot v tujino me je vodila skozi študij v Barce- loni, kamor sem šla zaradi potrebe po širjenju znanja, kulturnih obzorij in poznanstev. Ka- sneje se je izkazalo, da je v tujini preprosto veliko več možnosti za delo in odprtosti za različna mišljenja in ideje. Ljudje te veliko manj ocenjujejo glede na tvoje korenine in veliko bolj glede na znanje in sposobnosti. Tako kot posamezne nitke šele prepletene v čipki zares zaživijo v svoji lepoti, smo tudi ljudje le s skupnimi močmi zares sposobni udejanjiti velike ideje. Žirovci, postanimo zgled ostali Sloveniji ne samo z našo delavnostjo in talentom, ampak tudi s pogledom, ki sega daleč preko okoliških hribov, in s posluhom do vseh drugače mislečih. V novem letu želim obilo mero zdravja, zdravega okolja, zdravega razuma in tolerantnosti Špela Čelik s hčerko Juliette na belgijski obali. ter čim manj stresa in političnih korektnosti. ▶ žir ovske STOPINJE 21 December 2015 glasilo Občine Žiri

človek potrebuje. Imate šolo, trgovine z živili, To je zdaj v Avstraliji, s temperaturami tudi do gostilne, podjetja, internetno povezavo, kaj bi dvainštirideset stopinj, zato imajo od decembra LEPO NAM JE TUKAJ si še želeli? Mogoče bi bil dobrodošel manjši do februarja šolske počitnice. Sovpadajo tudi z Jožica Kacin hotel, kjer bi gostje lahko prenočili. božično-novoletnimi prazniki. Posebno božič je Vesela sva, da je po dolgih letih usklajevanj v Avstraliji zelo svečan. Takrat okrasijo božično Tanja Žust je bila stara sedem let, ko je z končno zgrajena nova cestna povezava prek drevo, zbere se družina, izmenjajo si darila očetom in mamo prvič obiskala Žiri. Oče Škofje Loke,« pove Tanja, ki pozna dogajanje in lepe želje. Stane je najmlajši izmed Abrahtovih otrok, v kraju in okolici. Skozi tunel se še nista pe- Tudi Tanja in Tim jih imata. Najprej si želita mama Tilka Jereb pa prva izmed otrok pri ljala, ker pa imata svoj avto, bosta ob priliki uspešno leto zase in hčerko Isabello. Ta bo v Lovret iz Račeve. Starša sta najprej odšla na preizkusila tudi to pridobitev. prihajajočem letu končala osnovno izobraževa- delo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo, ki je Čeprav se odlično počutita med nami, za zdaj nje in morala se bo odločiti glede nadaljevanja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vabila ne razmišljata, da bi se za stalno preselila v šolanja. Veseli jo glasba in razmišlja tudi o mlade za delo sposobne ljudi. Tam se jima je Račevo. »Avstralija, kjer sva se rodila, je najin možnosti študija na mednarodni univerzi v kmalu po prihodu leta 1960 rodil sin Bojan, prvi dom, tam imava hišo, delo. Tam so moji Ljubljani. »Leto, ki prihaja, bo za našo družino tri leta kasneje pa še Tanja. Oče je delal kot starši, brat z družino. Tim ima hčerko in sina, zelo delavno. V letu 2017 bi si radi privoščili mizar, mama je bila šivilja, zdaj pa sta oba starše, brata, sestro, tudi tam imava prijatelje, nekoliko daljši obisk v Žireh, zato pa se bomo upokojena. V Račevi sta zgradila majhno hiško, znance. Nekateri so že bili tu na obisku in vsi morali bolj potruditi v prihodnjih mesecih,« ki sta jo podarila sinu in hčerki. Bojan se oglasi so navdušeni nad lepotami in prijaznostjo z veselim pričakovanjem pripoveduje Tanja, redkeje, Tanja in njena družina pa pridejo naše dežele,« pripoveduje Tanja, ki je tako Tim pa navdušeno prikima. skoraj vsako leto in ostanejo mesec ali dva. tudi ambasadorka in promotorka Slovenije, »Vse dobro želita tudi sorodnikom, prijateljem saj bi ljudje iz daljne vzhodne celine brez nje in znancem. Kar nekaj poznanih bo v priho- Tanja, Tim in Isabella že osem let živijo v nikdar ne zašli v te kraje. dnjem letu dobilo naraščaj. Želiva jima srečne mestu Brisbane v Queejslandu na severovzhodu »Prihajajoče leto zaradi terorističnih groženj, in zdrave otročiče.« Avstralije. S Timom imata svoje podjetje in se napadov in migrantov za Evropo ne bo lahko,« Tanja, Tim in Isabella tako ostajajo razpeti ukvarjata z uvajanjem poslovnih programov. je prepričana Tanja. V Avstraliji za zdaj nimajo med dvema celinama. Povsod jim je lepo in Sodelujeta z pomembnimi avstralskimi pod- takih težav. Tudi Sloveniji po njenem mnenju tudi dolgo štiriindvajseturno potovanje jih ne jetji, ki imajo svoje enote po vsem svetu, zato ne grozi kaka posebna nevarnost. zadrži, da kot ptice selivke polni hrepenenja tudi veliko potujeta. Predvsem Tim je pogosto Sicer pa Tanje in Tima ni strah. V tednu letijo čez ocean, novim dogodivščinam in na poti. Njuno delo je vezano na projekte. »Pri našega razgovora se odpravljata po Evropi. V novim srečanjem nasproti. Naj bodo srečne nas ni večjih težav z brezposelnostjo,« pove Španiji se bodo srečali s hčerko Isabello, ki je in prijazne vse njihove poti. Tanja. »Kdor hoče, vedno najde delo, sploh pa na obisku pri prijateljici. Skupaj nameravajo Vse dobro tudi tistim, ki ste za svojo drugo to velja za informacijsko tehnologijo.« obiskati Benetke, Barcelono, Madrid, Santiago domovino izbrali tujino. Vaši rojaki ne bomo Predtem sta Tanja in Tim trinajst let učila na de Compostela, nazadnje pa še Pariz. pozabili na vas. Čakamo vas, da pridete in šoli. Tam se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za Poznata velik del sveta. Veliko sta ga že preho- nam poveste, kaj vas je naučil širni svet. V deset let, po preteku jih je mogoče obnoviti. dila, tako službeno kot na zasebnih potovanjih. Žiri vodijo, slabe ovinkaste, včasih težko pre- »Takrat sva bila vezana na razporeditev delov- Poznata utrip velikih mest in samoto najlepših hodne ceste. Tudi z vašo pomočjo, znanjem in nega časa in dopuste glede na urnik, zdaj pa kotičkov kot je obala otoka Cresa na Hrvaškem, izkušnjami, jih bomo morda nekoč uredili, da si prosti čas lahko prirediva po svoje,« pove kamor gresta, kadar sta tu med našim poletjem. bodo bolj ravne in gladke. • Tanja, ki je vesela, da si zato lahko privoščita tudi pogostejše in daljše obiske v domovini svojih staršev. Pred leti so bili tu skoraj pol leta in hčerka Isabella je v tem času obiskovala sedmi razred žirovske osnovne šole. »Spoznala je nove pri- jateljice in prijatelje in tudi zaradi njih rada prihaja v Žiri,« pojasni Tanja in nadaljuje: »Mladi in tudi številni starejši govorijo angle- ško. To nam olajša sporazumevanje, je pa tudi potuha, saj se zato premalo izpopolnjujemo v govorjenju slovenske besede.« Tudi Tim, ki je po rodu Avstralec, po poklicu pa matematik in že dvajset let obiskuje Slo- venijo, se privaja na našo govorico in med pogovorom, ki teče v slovenščini, v svojem jeziku prijazno dopolni kako misel. »Lepo nam je tukaj,« pove Tanja. »Vsi ste tako prijazni, vsi se poznate, se ob srečanju pozdravite, poklepetate. Tega v velikih mestih nismo vajeni,« sta soglasna Tanja in Tim. »V Žireh ničesar ne pogrešava. Tu je vse, kar Tim in Tanja Žust s polnim naročjem Žirovskih stopinj. Odnesla jih bo domačim v Avstralijo. foto Jožica Kacin 22 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

OBČINA ŽIRI RAZPORED ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV, LOČENO ZBRANE EMBALAŽE, OBČINA ŽIRI RAZPOREDBIO ODPADKOV ODVOZA IN LOČENO KOMUNALNIH ZBRANEGA ODPADKOV, PAPIRJA LOČENO OD 1.1.2016 ZBRANE DO EMBALAŽE, 30.6.2016 BIO ODPADKOV IN LOČENO ZBRANEGA PAPIRJA OD 1.1.2016 DO 30.6.2016 JANUAR FEBRUAR MAREC P 28 4 11 18 25 P 1 8 15 22 29 P 7 14 21 28 T 29 5 JANUAR12 19 26 T 2 9 FEBRUAR16 23 T 1 8 MAREC15 22 29 PS 2830 46 1113 1820 2527 SP 31 108 1517 2224 29 SP 2 97 1416 2123 3028 ČT 3129 75 1412 2119 2826 ČT 42 119 1816 2523 ČT 31 108 1715 2422 2931 P 1 8 15 22 29 P 5 12 19 26 P 4 11 18 25 S 30 6 13 20 27 S 3 10 17 24 S 2 9 16 23 30 S 2 9 16 23 30 S 6 13 20 27 S 5 12 19 26 Č 31 7 14 21 28 Č 4 11 18 25 Č 3 10 17 24 31 NP 31 108 1715 2422 3129 NP 75 1412 2119 2826 NP 64 1311 2018 2725 S 2 9 16 23 30 S 6 13 20 27 S 5 12 19 26 N 3 10 17 24 31 N 7 14 21 28 N 6 13 20 27 APRIL MAJ JUNIJ P 4 11 18 25 P 2 9 16 23 30 P 6 13 20 27 T 5 APRIL12 19 26 T 3 10MAJ17 24 31 T 7 JUNIJ14 21 28 SP 64 1113 1820 2527 SP 42 119 1618 2325 30 SP 1 86 1315 2022 2729 Č 7 14 21 28 Č 5 12 19 26 Č 2 9 16 23 30 T 5 12 19 26 T 3 10 17 24 31 T 7 14 21 28 P 1 8 15 22 29 P 6 13 20 27 P 3 10 17 24 S 6 13 20 27 S 4 11 18 25 S 1 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 S 7 14 21 28 S 4 11 18 25 Č 7 14 21 28 Č 5 12 19 26 Č 2 9 16 23 30 N 3 10 17 24 N 1 8 15 22 29 N 5 12 19 26 P 1 8 15 22 29 P 6 13 20 27 P 3 10 17 24 S 2 9 16 23 30 S 7 14 21 28 S 4 11 18 25 N 3 10 17 24 N 1 8 15 22 29 N 5 12 19 26 OBMOČJA: 1 2 3 4

OBMOČJA: TRG1 SVOBODE STROJARSKA2 ULICA ČEVLJARSKA3 ULICA SLOVENSKA POT POLJE4 RAVNE STAROVAŠKA ULICA INDUSTRIJSKA ULICA TAVČARJEV ULICA RUDNIŠKA ULICA JOBSTOVA CESTA PODKLANEC PARTIZANSKA CESTA CESTA NA LEDINICO IGRIŠKA ULICA GASILSKA ULICA STAROŽIROVSKA CESTA IZGORJE TRG SVOBODE STROJARSKA ULICA ČEVLJARSKA ULICA SLOVENSKA POT POLJE RAVNE PLASTUHOVA GRAPA DOBRAČEVSKA ULICA -‐ DEL KOSOVELOVA ULICA RAKOVNIK POT NA ROVT BREZNICA STAROVAŠKA ULICA INDUSTRIJSKA ULICA TAVČARJEV ULICA RUDNIŠKA ULICA JOBSTOVA CESTA PODKLANEC JEZERSKA ULICA (od Župana do Mavsarja) DELAVSKA ULICA PIONIRSKA POT TABOR GOROPEKE PARTIZANSKA CESTA CESTA NA LEDINICO IGRIŠKA ULICA GASILSKA ULICA STAROŽIROVSKA CESTA IZGORJE LEVSTIKOVA ULICA POT V SKALE PRVOMAJSKA ULICA BLOKI: PARTIZANSKA, LOGAŠKA CESTA OPALE PLASTUHOVA GRAPA DOBRAČEVSKA ULICA -‐ DEL KOSOVELOVA ULICA RAKOVNIK POT NA ROVT BREZNICA GREGORČIČEVA ULICA LOŠKA CESTA 83,84,85,88,92,94 ULICA MAKSIMA SEDEJA JEZERSKA, TRIGLAVSKA, SEJMIŠKA ULICA LEDINICA JEZERSKA ULICA (od Župana do Mavsarja) DELAVSKA ULICA PIONIRSKA POT TABOR GOROPEKE ŽUPANČIČEVA ULICA SELO DOBRAČEVSKA ULICA-‐DEL ZADRUŽNI DOM IDRIJSKA CESTA INDUSTRIJSKA ULICA LEVSTIKOVA ULICA POT V SKALE PRVOMAJSKA ULICA BLOKI: PARTIZANSKA, LOGAŠKA CESTA OPALE DRAŽGOŠKA ULICA JARČJA DOLINA (od Trčka do Mavsarja) OSOJNICA (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) GREGORČIČEVA ULICA LOŠKA CESTA 83,84,85,88,92,94 ULICA MAKSIMA SEDEJA JEZERSKA, TRIGLAVSKA, SEJMIŠKA ULICA LEDINICA OB POTOKU ZABREŽNIK POT NA KOČE POT V GOROPEKE STROJARSKA ULICA ŽUPANČIČEVA ULICA SELO DOBRAČEVSKA ULICA-‐DEL ZADRUŽNI DOM IDRIJSKA CESTA INDUSTRIJSKA ULICA MLADINSKA ULICA NOVOVAŠKA CESTA OPEKARSKA ULICA POD ŽIRKOM (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) DRAŽGOŠKA ULICA JARČJA DOLINA (od Trčka do Mavsarja) OSOJNICA (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) KAJUHOVA ULICA RAČEVA BEDRIH NA STUDENCU OB POTOKU ZABREŽNIK POT NA KOČE POT V GOROPEKE STROJARSKA ULICA TRIGLAVSKA ULICA SNOPKOVA GRAPA RAKULK BREKOVICE MLADINSKA ULICA NOVOVAŠKA CESTA OPEKARSKA ULICA POD ŽIRKOM (NESTANOVANJSKI OBJEKTI) POD GRIČI OŠ ŽIRI LOŠKA CESTA SOVRA KAJUHOVA ULICA RAČEVA BEDRIH NA STUDENCU TRIGLAVSKA ULICA SNOPKOVA GRAPA RAKULK BREKOVICE PODBIO GRIČI -‐ RAZPORED ODVOZAOŠ ŽIRI BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OBMOČJALOŠKA CESTA CELOTNE OBČINE (na isti dan tudi odvoz papirja) SOVRA

BIO -‐ RAZPORED ODVOZA BIOLOŠKIH ODPADKOV Z OBMOČJA CELOTNE OBČINE (na isti dan tudi odvoz papirja)

Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo kompletno pogrebno storitev.

POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, fax: 01/ 361 65 06, www.hipnos.si www. hipnos. si Dežurni telefon 24h: 051 620 699 [email protected] žir ovske STOPINJE 23 December 2015 glasilo Občine Žiri

HOLLYWOOD – SVETIŠČE IN SPOVEDNICA NAJMOČNEJŠE SVETOVNE RELIGIJE ADVENTNO IZPRAŠEVANJE POTROŠNIŠKE VESTI

Marko Šubic

Skrivnostna so pota … Marko Šubic V decembru, mesecu največjega čaščenja, se da. Pogosto so spotoma prisiljeni pobiti še celo finančni konstrukciji slonijo taki filmi. spodobi napisati kaj o prevladujoči svetovni hordo zlobnih bitij; ne ljudi, da ne bo pomote. »Spovedni« pa lahko rečemo filmom, ki jih je religiji – potrošništvu, ki ima goreče pristaše Ni treba biti posebno bister, da ugotoviš, kaj prav tako veliko, če ne celo več, saj spovedujejo tudi pri nas. nam sporočajo taki filmi: ne tistega, kar go- oziroma perejo vest njegovemu božanstvu – po- Marsikatera dogma v tej religiji je jasna in vsem vorijo igralci, temveč tisto, kar nam kažejo s trošništvu. V teh filmih se mali, nemočni, toda razumljiva, marsikatera pa ne. Saj vemo: skriv- svojo pojavo, obleko, obnašanjem, okolico in pošteni ljudje ali pač izumirajoča ljudstva, živali nostna so pota Gospodova. Pa se poskusimo stvarmi, ki jih uporabljajo, in to je: če hočeš in njihovi zaščitniki borijo proti neusmiljenim sprehoditi po eni izmed poti! biti faca, moraš imeti vse to, kar imajo lepi korporacijam ali pošastnemu državnemu apa- Kot ima katoliška cerkev svoje največje svetišče in mladi fantje in dekleta v filmu, torej kupi, ratu, ki jih hoče brezobzirno uničiti za dosego v Vatikanu, muslimanska v Meki, ga ima tudi kupi, kupi! Neverbalna komunikacija je pač svojih pokvarjenih ciljev. potrošništvo, in sicer v Hollywoodu. močnejša od verbalne. Absurdno, pa vseeno deluje: tudi spovedne filme »Mejnstrim« filmi, kakršni že nekaj časa Ti filmi so torej oglasna sporočila, ki prven- snemajo iste korporacije in isti državni aparat, nastajajo tam, služijo čaščenju, nekateri pa stveno oglašujejo stvari, ki so prikazane v proti katerim so ti filmi uperjeni. S tem se javno tudi pranju vesti njegovega božanstva – trga. filmu, so kot prodajni katalogi, so pa hkrati pokesajo in jim je zato odpuščeno, gledalec pa Obstajajo tudi taki, ki so kombinacija obojega. tudi reklame za skupine izdelkov ali še bolj tudi doživi katarzo in tako očiščen takoj odhiti V filmih čaščenja je vse zapakirano v lepo em- splošno za potrošniški način življenja. v bližnji nakupovalni center zvrhano napolnit balažo pravih človeških vrednot, ki pa jo, kot je Zgleden primerek je film 50 odtenkov sive. nakupovalni voziček. pri embalaži normalno, po nakupu zavržemo. Kaj ta film je? Podaljšana reklama za Audi. In Standardni primerek te vrste je pregrešno dragi V tej embalaži vrednot – prijateljstvu, družini, kaj nam v eni uri in pol pokaže oziroma pove? in tehnološko blesteči Avatar, eden od veliko- žrtvovanju, nesebičnosti – so zapakirani lepi, Američani so mladi, lepi uspešni in bogati, serijskih produktov hollywoodskega tekočega mladi, mišičasti, obvezno bogato potetovirani, privoščijo si številne luksuzne stvari. Imajo traku … no, z lastnim pečatom … kot plastenka trendovsko oblečeni junaki, vozijo se z najno- pa travme iz otroštva in zato gotovo rabijo še kokakole z vašim imenom na etiketi. vejšimi avtomobili in uporabljajo najnovejše osebnega psihiatra. Blagoslovljene božične nakupe in življenje kot telefone in računalnike … zgolj slučajno, seve- Prav zanimivo bi bilo videti, na kašni dejanski v filmu vam želim! • KAŽIPOTI 2016 Magister Jošt pravi, da sta zanj poklica du- nas smo ju povabili, da prisluhnemo njunemu hovnik in umetnik eno: slikarstvo je samo en razmišljanju, ki nosi naslov Družina na poti! odraz neskončnosti, ki je duhovništvo. Vse, kar Družina napoti? Mateja Velkavrh kot duhovnik doživlja, premišljuje in oznanja, Njuno pričevanje je namenjeno vsem, ki vam lahko tudi naslika. ni vseeno, kaj se dogaja z našimi družinami, Leto je naokrog in člani Občinskega odbora Tema njegove slikarske razstave v galeriji ter kaj lahko mi vsi naredimo, da zaustavimo NSi – krščanski demokrati Žiri vabimo vse DPD Svoboda je Družina v umetnosti. Ob tok javnega mnenja, ki nikakor ni naklonjen ljudi dobre volje na cikel predavanj KAŽIPOTI tem kulturnem dogodku bo o zgoraj omenjeni družini in zakonu. 2016. Letošnja razmišljanja, nagovori in dru- temi magister Jošt nanizal nekaj svojih misli. Tretji gost pa je magister Matej Tonin, očka ge aktivnosti naših gostov se bodo dotaknila Zakonca Vilma in Dani Sitar, ki bosta z nami dveh majhnih otrok, poslanec v Državnem temeljne celice vsake družbe – družine. 5. februarja 2016, sta starša štirih odraslih zboru RS in vodja poslanske skupine NSi – otrok in tudi že večkrat babica in dedek. Gospa krščanski demokrati. Rodil se je leta 1983, leta V petek, 22. januarja 2016, bo odprtje raz- Vilma je zdravnica, ki je več kot 20 let delala 2010 je magistriral na Fakulteti za družbene stave duhovnika in akademskega slikarja ma- v splošni ambulanti, zdaj pa z možem že več vede v Ljubljani, od leta 2011 pa je v državnem gistra Jošta Snoja. Še ne petdesetletni župnik v kot 15 let služita zakoncem in družinam. Dani zboru. Tako kot drugi člani stranke, ki ji pri- župniji Ljubljana - Šmartno ob Savi, je leta 1993 je po poklicu učitelj angleščine in knjižničar, pada, se zavzema za to, da bi država dajala več diplomiral na Akademiji za likovno umetnost nekaj časa je bil župan Občine Krško, zdaj pa podpore družini, družini z očetom in mamo in in še istega leta vstopil v Bogoslovno semenišče pravi, da skupaj z ženo gradita odnose, za ka- skupaj z drugimi aktivno sodeluje v posebni v Ljubljani. Leta 2000 je bil v Lurdu posvečen v tere je vredno živeti. Zakonca sta ustanovitelja kampanji za nižje davke. duhovnika. Pod vodstvom p. Marka I. Rupnika in voditelja gibanja Družina in življenje, ki si Naslov njegovega predavanja, ki bo 26. je opravil formacijo za sakralno umetnost in prizadeva za poživitev in nego dobrih odnosov februarja 2016, je Družina v povezavi z študij končal leta 2008 z magisterijem. med zakoncema in posledično v družini. Med gospodarstvom. • 24 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

IZLET V VIPAVSKO DOLINO

Janez Stanonik

Vsako popotovanje se prične s prvim korakom, tako pravijo. Moje in ženino se je pričelo z odpiranjem pisma, ki ga je prinesel poštar. Vabilo na izlet v Vipavsko dolino. Pismo je od KGZ M Sora Žiri, katere član sem. Brez pomišljanja predlagam, da se izleta udeleživa. Ker od boljše polovice takoj dobim dovoljenje, vzamem telefon in pokličem v tajništvo zadruge.

Oglasi se prijazna Tilka in takoj se dogovoriva Člani KGZ Sora na izletu v Vipavski dolini. foto Lojze Krek o zadevi. Ker sem bil glede obvestila na vabilu, da je izlet brezplačen, še vedno v dvomih, še je začelo pozdravljati tudi sonce. Mimo Vipave in nam jo ponudijo tudi v pokušino. Nekateri enkrat vprašam, če to res drži in po Tilkinem prispemo v Ajdovščino. Tam je že popolnoma se odločijo tudi za manjše nakupe. Izvemo, da pritrdilnem odgovoru ugotoviva, da se čudeži jasno. Zelo lep občutek. Ko pa ustavimo, je ima mlekarna petnajst zaposlenih, med njimi še dogajajo. popolnoma drugače. Pričaka nas prava kraška jih je enajst v proizvodnji, štirje pa so režiji. V torek zjutraj, 24. novembra, nas pričaka rahlo burja. Pozdravi nas predstavnik podjetja in Po izčrpni direktorjevi razlagi se poslovimo oblačen in meglen dan s temperaturo okrog nas povabi v notranje prostore. Spotoma nam in nadaljujejo pot proti Ajdovščini. Pa na sta- ničle. Z ženo vstaneva uro prej kot običajno, hudomušno razlaga, da to, kar piha zdaj, ni še ro cesto za Gorico in v Brje ter na turistično nakrmiva živino, potem pa hajd na izlet. Av- nič. Da burjo Primorci delijo v štiri kategorije in kmetijo Birsa na degustacijo domače salame in tobus je že na omenjeni postaji, vstopimo in da je to šele sapica. Nato je vetrc, potem veter in pršuta, seveda tudi vina ni manjkalo. Po ogledu se posedemo. Avtobus se hitro polni, vstopajo šele od 140 km na uro naprej burja. Ustavimo se kleti in razlagi gospodarja o težavah in veselih znanci, prijatelji pa tudi nekaj nepoznanih, s v skladišču krmil, tam pa hitro ugotovimo, da trenutkih v vinogradništvu nam na kmetiji katerimi pa se čez dan spoznavamo. Točno ob 8. so nekaj pripravili tudi za nas. Pecivo, kava in pripravijo tudi obilno kosilo, ki ga popoldne uri, kot je bilo dogovorjeno, krenemo iz Žirov, v razni napitki ne ostanejo nedotaknjeni. Direktor seveda pridno zalivamo z vinom. Brekovicah in Zajelah poberemo še par ljudi in podjetja nam obširno razloži potek proizvodnje Čas je ob prijetnem kramljanju, debati in šalah avtobus je poln. Vsi smo zbrani. Z nami je tudi in nas popelje po obratih. Po zanimivem ogledu hitro mineval in kar naenkrat ugotovimo, da se direktor M Sore Aleš Dolenc, ki nas nagovori nas še enkrat povabi k mizi z dobrotami, nakar je sonce že poslovilo. Pred gostiščem naredimo in nam zaželi lep dan. Predstavnica kmečkih se poslovimo in odpeljemo nazaj proti Vipavi, še eno gasilsko fotografijo, kot se reče, in veselo žena Milena nas postreže z domačim pelinkov- kjer nas že pričakujejo v Vipavskih mlekarnah. proti domu. Vsi smo si enotni, da smo doživeli cem, ajdovim kruhom in češpljami. V prijetno Tudi tu je ogled predelave mleka, pakiranja, in preživeli lep in čudovit dan. Hvala KGZ M razpoloženje na avtobusu proti Primorski nas izdelave mocarele, ki je njihov glavni proizvod Sora Žiri in vsem organizatorjem izleta. • KULTURNI DAN POLJANSKIH OSNOVNOŠOLCEV Organizacija ogledov je bila precej zahtevna, saj je bilo učencev veliko in so po razstavah krožili v manjših skupinah. Kljub začetni boja- zni, da bo programa premalo, se je izkazalo, da je bil kulturni dan mag. Anka Tušek pravzaprav preveč natrpan. Tudi učenci sami, ki jih je sicer najbolj navdušila Županova Micka, so potrdili, da so imeli premalo časa za Poljanski in javorski učenci so letos prvič preživeli kulturni dan v ogled vseh zanimivosti, učitelji pa so bili presenečeni nad tem, koliko Žireh. Organiziran je bil v dveh delih, in sicer posebej za učence 1. zanimivih stvari se da videti v Žireh. Kulturni dan v sosednjem kraju triletja ter 2. in 3. triletja. Najmlajši so si v kinu ogledali Malega princa, je tako odlično uspel, učenci pa so za zelo majhen denar – približno 3 ki je nekatere ganil do solz, po filmu pa še čipko velikanko Mance evre, kar je šola pokrila denarjem iz šolskega sklada – preživeli lepo Ahlin. Ravnateljica Metka Debeljak jim je predstavila knjižno razstavo kulturno dopoldne. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in Žirovci so zapisali in jim prebrala pravljico o žirovskem jezeru, Marica nam povedali toliko zanimivega. • Albreht pa jim je povedala vse o klekljanju in jim razkazala bogato razstavo čipk v Zadružnem domu. Sledil je pohod proti Starim Žirem s postankom v cerkvi, kjer so si pod vodstvom Antona Čadeža ogledali orgle in jim tudi prisluhnili, Rok Klemenčič pa je učence sprejel v žirovskem muzeju. Dva dneva kasneje so Žiri obiskali še učenci od 4. do 9. razreda. Namesto filma so imeli na programu Županovo Micko v izvedbi dramske sekcije DPD Svoboda, sledili pa so ogledi čipke v preddverju dvorane, razstave čipkarskih mojstrovin Cvetk, knjižne razstave z minikvizom, cerkve, žirovskega muzeja ter Alpine za učence 9. razreda. Pri vodenju smo sodelovali tudi učitelji, ki živimo v Žireh. Poljanski osnovnošolci so si ogledali razstavo čipk v Zadružnem domu. žir ovske STOPINJE 25 December 2015 glasilo Občine Žiri

ZŠAM NA OBISKU foto Franci Dolenec V BELI KRAJINI

Anica Jesenko

Okoli sedme ure zjutraj smo se izletniki iz Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri odpeljali z glavne avtobusne postaje v Žireh. Avtobus je naše člane pobiral po vseh postajah do Škofje Loke, kjer so vstopili še zadnji potniki. Za voznika smo izbrali našega člana in vsakoletnega šoferja na naših izletih Borisa, ki je pravi umetnik športne vožnje z avtobusom.

Prva kavica nas je že čakala na Petrolovi čr- palki na ljubljanski obvoznici. Peljali smo se proti Novem mestu dobre volje, saj smo poleg pekovskih dobrot popili še dobro domače žga- Šoferji in avtomehaniki pred tovarno počitniških prikolic in avtodomov Adria Mobil v Novem mestu. nje, za kar je poskrbel naš predsednik Marijan. Prav prisrčno pa nas je presenetil naš član Igor tudi zato, ker pregrade omejujejo svobodno nagrade. Dobil je 86 medalj, od tega 49 zlatih, Jereb, župnik iz Žirov, ko je vsem udeležencem gibanje po domačih vinogradih. 29 srebrnih in 8 bronastih. Največ priznanj pa izleta podelil kroniko žirovske fare Otroška Pot nas je vodila mimo vasi Otok proti Semiču. je dobil cvetlični med, nagrajen je z 31 meda- (ne)odraslost Žirovcev. Sobivanje različnih je Na Otoku smo se ustavili le za kratek čas in si ljami. Čebelarju Jožetu smo se lepo zahvalili bogastvo. ogledali vojaško letalo DC3 iz druge svetovne za poučno predstavljeno zgodovino čebelarstva Prav hitro smo se pripeljali do tovarne počitni- vojne. Tam je v spomin na vojaško letališče, s in dobro degustacijo in mu zaželeli še veliko ških prikolic in avtodomov Adria Mobil. Ivan- katerega so zavezniki z osvobojene Bele krajine uspehov z čebelicami. ka Mihelčič, predstavnica za stike z javnostjo, vozili partizanske ranjence v bolnice v Italijo Že kar težko smo čakali, da smo se pripeljali nas je lepo sprejela in nas povabila v dvorano in Anglijo. na turistično kmetijo ob izviru Krupe, kjer za obiskovalce. Najprej nam je prestavila delo V Semiču nas je s prisrčno dobrodošlico nas je že čakala obilna večerja z belokranj- Adrie in se pohvalila, da delajo že od leta 1965 sprejel čebelar Jože Sever. Degustacija medu skimi dobrotami. Za dobro voljo in ples pa je in že petdeset let navdihujejo naša doživetja. je bila zanimiva in poučna. Poskusili smo poskrbel predsednik ZŠAM Bela krajina Joh Tako je geslo, ki so ga zapisali ob praznovanju šest vrst medu in veliko izdelkov iz medu. Branko z ženo. Lepe urice druženja članov abrahama. Razdelili smo se v dve skupini in si Izvedeli smo, da je čebelar v letih ukvarjanja ZŠAM Žiri in njihovih spremljevalcev so hitro z velikim zanimanjem ogledovala proizvodnjo s to dejavnostjo prodal 1.500 čebeljih družin minile in že smo se, obteženi z belokranjskimi in nove modele. Bili smo presenečeni nad in okoli 100 podaril. Njegov med sodi med dobrotami in polni lepih spominov na preživeti kakovostjo opravljenega dela. Videli smo več najbolj kakovostne, kar dokazujejo številne dan, odpravili proti domu. • modelov in ugotovili, da večino avtodomov nadgradijo na podvozju italijanskega proizva- jalca avtomobilov Iveko. Prepričali smo se, da je Adria vrhunska blagovna znamka, saj svoje Spoštovane Žirovke in Žirovci! izdelke prodaja po vseh kontinentih sveta. Kot že nekaj let doslej, vam bo mladina PGD Žiri tudi ob Tovarno smo zapustili z dobrim vtisom, da koncu letošnjega leta popestrila večere med božičem in se jim ni treba bati za prihodnost. Skoraj vso novim letom. Za vas bomo pripravili raznolike in zanimive proizvodnjo imajo prodano vnaprej in kar večere. V treh večerih se bodo zvrstile tri različne prireditve, tako da se bo dobilo za vsak okus nekaj. petindevetdeset odstotkov naredijo za znanega Skupaj se bomo poveselili v:

kupca. ponedeljek,28.12. ob nedelja, 27.12. 20h Polni lepih vtisov smo se zapeljali čez Gor- od 20h dalje sobota, 26.12. ob 21h druženje z lokalnimi potopisno predavanje jance proti Metliki in naprej do vinarja Prusa rock žur z ansamblom Narisani harmonikaši Cveto Gruden v Krmačine. Tam nas je pozdravil poveljnik Kazahstan, Kirgizija, ZŠAM Bela Krajina Lojze Kočevar. Ogledali Rusija smo si vinsko klet z napisi vinskih botrov, med degustacijo pa se je vnela zanimiva debata o vinu in vloženem delu, ki ga zahteva njegova pridelava. Pogled pa nam je stalno uhajal kakih sto metrov naprej na mejo, kjer je bila pred kratkim postavljena bodeča žična ograja, in Vabljeni!!! nismo se počutili najbolje. Ugotovili smo, da Želimo Vam lepo praznovanje, ter varno leto 2016, polno zdravja in osebne sreče. so ljudje upravičeno zaskrbljeni, med drugim 26 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

ŽIROVCI KLEKLJAMO ... Tanja Mlinar

Približuje se leto 2016, ko bo v Sloveniji svetovni pripravljeni na ta dogodek, marsikaj pa lahko čipko iz belega sukanca št. 30 ali 40. čipkarski kongres v mednarodni organizaciji še dopolnimo. Izdelek oddajte v kuverti z naslovom ČIPKA OIDFA. Središče dogajanja bo v Ljubljani, K sodelovanju vabimo vse, ki znate klekljati. P.P. 57 Žiri ali pa Tanji Mlinar do konca janu- udeleženci pa bodo obiskovali tudi klekljarska Želimo prikazati, koliko klekljaric in klekljarjev arja 2016. Pripišite pa tudi svoje podatke: ime, središča po Sloveniji. je na Žirovskem. To so naše korenine, ki nam priimek, naslov in letnico rojstva. Podatki bodo Za Žiri je ta dogodek velikega pomena, saj smo jih je uspelo ohraniti prav do današnjega dne služili za statistiko, glede na odziv na akcijo, eno od močnih klekljarskih središč z bogato in na to smo lahko ponosni. pa je mogoča tudi odločitev o njihovi objavi na klekljarsko tradicijo in želimo, da bi takšen V ta namen smo pripravili nekaj vzorcev listov razstavi. Podrobnejše informacije Tanja Mlinar, vtis dobili tudi obiskovalci, ki bodo prihajali bukve. Iz tega naj bi nastala velika bukev ali pa 040 425 120, [email protected]. v Žiri. Z vsakoletno razstavo smo že nekoliko kaj drugega ... Vsak, naj izbere vzorec in naredi Vzorce je narisala Milena Mazzini. • žir ovske STOPINJE 27 December 2015 glasilo Občine Žiri

KONCERT MoPZ V SPOMIN NA Zaposlen je bil kot policist, kasneje pa koman- Koncert je bil v prenovljeni dvorani v Kranjski Gori. dir kranjskogorske policijske postaje, nazadnje foto Vanja Harej ROJAKA ANDREJA KOLENCA pa tajnik Turističnega društva Kranjska Gora. V prostem času je bil vsestranski športnik in Andreja Kolenca, njegovo delo in aktivnosti, Metka Debeljak gorski reševalec. Umrl je leta 2005, v zgornjem ki jih ni bilo malo. V nadaljevanju pa so se delu gorenjske pa pustil tako velik pečat, da v pevci in igralci zelo potrudili in poslušalci njegov spomin prirejajo kulturne in vsakole- so uživali. Ljudski dom Kranjska Gora je bil tne športne prireditve. popolnoma prenovljen in danes sije v vsej svoji V soboto, 12. decembra so pevci MoPZ Alpina Še pred koncertom so pevci Moškega pevskega lepoti. Domačini so ponosni na svoj kulturni in člani DPD Svoboda izvedli koncert v novi zbora Alpina s pesmijo nagovorili mimoidoče hram, prav tako pa so nastopajoči s ponosom dvorani v Kranjski Gori. na trgu pred cerkvijo. Dekoracija in postavitev pokazali svoje delo. vasice v središču Kranjske Gore kar kličeta Po končanem večeru so pohvale kar deževale, Večer je bil namenjen spominu na našega po praznovanju. čeprav bi bilo za Kranjsko Goro bolje, če bi rojaka Andreja Kolenca, Andrejčka, kot so Na začetku koncerta sta župan občine Janez snežile. Odhajali smo zadovoljni, v ušesih pa ga klicali v Kranjski Gori. Rodil se je leta 1955 Hrovat in predsednica Turističnega društva so odzvanjale besede, da ta nastop zagotovo v Žireh mami Anči in očetu AndrU Kolencu. Kranjska Gora Klavdija Gomboc orisala pot ni bil zadnji in da se še srečamo. • STALNA RAZSTAVA O ANTONU JOBSTU

Tone Čadež V Jobstovi dvorani v novem delu župnišča v Žireh je bila 14. novembra dokončana postavitev stalne razstave o Antonu Jobstu, žirovskemu organistu, zborovodju in skladatelju, osrednji glasbeni osebnosti v zadnjih 100 letih na žirovskem. Zaradi omejenega prostora in precej obsežne zapuščine ni bilo mogoče razstaviti vsega, si je pa mogoče ogledati več kot 100 najzanimivejših predmetov, rokopisov, priznanj in medalj ter fotografij iz življenja in dela Antona Jobsta. Tako je med drugim mogoče videti njegov klavir iz leta 1936, plaketo in medaljo Red Gregorja VI, ki mu ju je leta 1974 podelila vatikanska država za njegovo delo na cerkvenem glasbenem področju, rokopis žirovske himne Oj mi smo pa tam na žirovskem doma, njegovo prvo natisnjeno skladbo iz leta 1912 … Na razstavi v župnišču je na ogled preko sto najzanimivejših predmetov, rokopisov, Razstavo si bo mogoče ogledati vsako prvo soboto v mesecu ob 9. priznanj, medalj in fotografij iz življenja in dela Antona Jobsta. foto Anton Čadež uri oziroma po dogovoru (tel. 051 397 098). • 28 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

ŠPORTNE NOVICE

Srečo Gaber

NOGOMET EKIPA MLADINCEV SPET NA VRHU Po lanski uspešni sezoni, ko so mladinci No- gometnega kluba Žiri osvojili dvojno krono na Gorenjskem (liga, pokal), tudi v tej sezoni nadaljujejo z lepimi rezultati. Po jesenskem delu prvenstva zasedajo sam vrh prvenstvene Člani mladinske selekcije U13. foto Estera Vehar lestvice, prav tako so v igri tudi še v pokalnem tekmovanju. Ob velikem številu zadetkov, ki jih uspešni so bili tudi mladi Žirovci, ki nastopajo za ženske posamezno ter v konkurenci dvojc. dosegajo, je Nace Mlakar kar 18-krat zatresel za Karate klub Kolektor. Dosegli so naslednje Organizator turnirja je Trim As. nasprotnikovo mrežo. Pet zadetkov je dodal rezultate: Mija Novak, kate najmlajše, 1. mesto; še v pokalnem tekmovanju. Drejc Erznožnik, borbe 10–12let do 50kg, 3. PREDNOVOLETNE VADBE mesto; Tjaž Oblak, kadeti do 57 kg, 1. mesto; V zadnjem tednu tega leta bo v telovadnici ZMAGA ČLANOV NA ZADNJI TEKMI Benjamin Bajuk, kadeti do 63 kg, 3. mesto. Osnovne šole Žiri v organizaciji Trim As Člani NK ŽIRI se letos merijo v višjem rangu Najmlajša Žirovka Mija Novak je postala tudi tradicionalno druženje, kjer vadeči v pilatesu tekmovanja, kar se je pričakovano odrazilo skupna zmagovalka za pokal Slovenije. in zumbi sodelujejo tudi na žrebanju nagrad, tudi na rezultatih. Po desetih porazih in treh S petimi državnimi prvaki v različnih kate- ki jih prispevajo sponzorji rekreacije. Večerno neodločenih izidih je ekipa prav na zadnji gorijah je KK Kolektor Idrija postal najuspe- srečanje bo v ponedeljek, 28. decembra, ob tekmi v jesenskem delu na domačem igrišču šnejši karate klub na državnem prvenstvu. Na 19. uri. premagala ekipo Jezero Medvode z rezultatom tekmovanju jih je spremljala glavna trenerka 2 : 0, z njimi pa si pred nadaljevanjem s 6. tekmovalnih skupin Patricija Horvat. FLOORBALL točkami delijo predzadnje, 13. mesto. Štiri Floorball klub Žiri je konec novembra v domači osvojene točke v zadnjih dveh krogih so dobra BADMINTON dvorani pripravil turnir mladinskih selekcij popotnica pred nadaljevanjem spomladanskega NAJBOLJŠI REKREATIVNI IGRALCI IZ U9 in U13. Zelo dobro so nastopili naši fantje. dela prvenstva SLOVENIJE PONOVNO V ŽIREH Na petih tekmah so iztržili štiri zmage in en Enajsto leto zapored bo v športni dvorani v poraz. Zelo se je izkazala tudi številčna pu- KARATE Žireh organiziran božično-bovoletni turnir blika, ki je z živahnim navijanjem nudila lepo USPEH MLADIH KARATEISTOV NA v badmintonu, ki je namenjen rekreativnim podporo. Na skupno štirinajstih tekmah, ki so DRŽAVNEM PRVENSTVU igralcem. Turnir šteje za slovensko Trump le- bile odigrane skozi ves dan, je bilo doseženih Konec novembra je v Športni dvorani Podčetr- stvico, zato imamo priložnost spremljati prave natanko 200 zadetkov. Že 10. januarja 2016 tek potekalo mladinsko državno prvenstvo za mojstre tega dinamičnega športa. Turnir bo v bo v Žireh naslednji turnir. Na njem se bodo leto 2015 v katah in borbah za posameznike v soboto, 26. decembra, s pričetkom ob 9.30. uri. ekipe v celodnevnem programu pomerile v različnih mlajših starostnih kategorijah. Zelo Tekmovanje bo za moške A in B posamezno, mladinskih selekcijah U11 in U16. • DEFIBRILATOR TUDI V RAČEVI ženci lahko praktično preizkusili na lutkah ne, brez kakršnega koli opozorila, do takrat odraslega, otroka in dojenčka ter se seznanili povsem zdrave, tudi mlade ljudi. s preprosto uporabo aparata, ki rešuje življenja. Največkrat se zgodi vpričo svojcev, očivid- Bernarda Lukančič Pri tem nas je usmerjala Polonca Turk, stro- cev, naključnih mimoidočih (v več kot 90 kovna sodelavka podjetja Defibtech, ki prodaja odstotkih). Prisotni običajno pokličejo 112 in Vsi, ki se pogosto vozimo iz Žirov proti Smre- tovrstno opremo. Prišlo je več kot štirideset počakajo do prihoda reševalcev. čju, skoraj ne moremo spregledati omarice mladih in starejših poslušalcev, ki so z zani- Pri odpovedi srca se že v nekaj minutah pojavi- z defibrilatorjem, AED. Je na vidnem mestu manjem sodelovali pri dogodku. Nekateri so jo okvare možganov. Ti niso več prekrvavljeni, na gasilskem domu v Račevi in je pomembna se z defibrilatorjem srečali prvič, številni pa oskrbljeni s kisikom, in če takoj ne ukrepamo, pridobitev. Aparat AED je bil kupljen na so le obnovili znanje. po desetih minutah takemu bolniku ni več priporočilo zdravnika Iva Mohoriča s sredstvi pomoči. PGD Račeva, prostovoljnimi prispevki članov SRČNI ZASTOJ in posameznih občanov. TAKOJŠNJE UKREPANJE JE IZJEMNO Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok POMEMBNO! V soboto, 28. novembra, pa je bilo v prostorih smrti v razvitem svetu. Najtežji zaplet je srčni PGD Račeva predavanje o temeljnih postopkih zastoj. V Sloveniji vsak dan zaradi njega umre Ko vidimo, da je oseba nezavestna in ne oživljanja z uporabo AED. Znanje smo udele- povprečno pet do šest ljudi. Pogosto prizade- diha, je treba poklicati 112 in takoj začeti ▶ žir ovske STOPINJE 29 December 2015 glasilo Občine Žiri foto Bernarda Lukančič s temeljnimi postopki oživljanja – TPO, to je normalen srčni ritem. Vaša naloga je namestiti zunanja masaža srca in vpihavanje zraka v samolepilne elektrode na kožo prsnega koša dihala – ter jih neprekinjeno nadaljevati do osebe, kar je na embalaži elektrode nazorno prihoda nujne medicinske pomoči. S tem člo- prikazano, vključiti AED in slediti navodilom. veku »kupimo čas« in ekipa nujne medicinske Aparat jih daje v slovenskem jeziku. Če se pomoči mu običajno še lahko pomaga. Če se držimo napotkov, storimo točno to, kar je v TPO ne izvaja, ima človek zelo malo možnosti tistem trenutku potrebno! preživetja oziroma nastanejo hude posledice. Če veste, da je v bližini nameščen AED, je poleg TPO pomembna tudi njegova uporaba. AED JE VAREN IN NJEGOVA NAMESTITEV To je aparat, ki skuša z električnim sunkom ČLOVEKU NE POVZROČA ŠKODE ZA človeku ponovno spodbuditi srce in vzpostaviti ZDRAVJE. • MEJE V ODNOSNIH KOT OSNOVA čutkov o njej in ne zaradi objektivnih dejstev; lažje razume in mejo sprejme, je potrebno izvedemo dejanje, ki je v nasprotju z našimi priporočljivo uporabiti jezik, ki ga druga oseba ZA OSEBNOSTNO RAST IN vrednotami zaradi občutkov strahu pred razume. Ob tem je koristno upoštevati tudi RAZVOJ neko posledico). Te posege v naš svet lahko njene potrebe, strahove in boleče točke in se zaznamo prek svojih občutkov (emocij) in zavedati, kaj je naša stvar in kdaj se vtikamo dr. Kristina Knific zavedanja. Kadar pademo v čustveni afekt ali v zadeve drugih. se identificiramo s stvarmi v situaciji, zgubimo Ljudje se kot posamezniki na osebnostni ravni Meje v odnosih so osnova, da ustvarimo velik del svojega zavedanja, in takrat se ne v odnosih z drugimi izražamo prek svojih vlog prostor zase in živimo skladno s sabo, brez odločamo na osnovi svobodne volje, temveč in v vsaki vlogi imamo svoje 'pristojnosti in notranjih konfliktov, zato so neke vrste na osnovi nezavednih vzorcev. Zavedanje je odgovornosti'. Zavedanje teh nam omogoča, pogoj za rast in razvoj, zdravo življenje in proces, v katerem v situaciji ostanemo zavestni da meje v odnosu do drugih postavimo vlogi ustvarjanje zdravih odnosov. Omogočajo in v stiku s sabo na način, da se zavedamo primerno. Tako smo v vlogi mame ali očeta nam razmejitev sebe od drugih ljudi, torej tako sebe (osebe, ki izkušnjo doživlja), odgovorni predvsem za to, da svojega otroka svojih občutij, misli, potreb in želja od občutij, dogajanja (predmeta izkušnje) in procesa pripravimo za samostojno življenje, mu damo misli, potreb in želja drugih. Zdrave meje izkušnje. Čustva, ki jih v določeni situaciji varno in ljubeče okolje za njegov lastni razvoj. nam omogočijo predvsem, da zaživimo svoje zaznamo, so jezik našega nezavednega, ki nam V partnerskem odnosu je naša vloga povsem avtentično življenje, in nam dopuščajo, da sporoča pomen in pomembnost dogodka za drugačna, in kadar jo zamenjamo z vlogo ga ob nas živijo tudi drugi. nas same, pogosto tudi naše čustvene rane enega od staršev (npr. da igramo v odnosu do in nanje vezana prepričanja o sebi, drugih partnerja njegovo mamo ali njenega očeta) in 'Nezdrave meje' so pogosto rana preteklosti ljudeh in življenju. Te so pogosto osnova za jo druga oseba sprejme, bomo v odnosu slej ko in izhajajo iz pogosto nezavednega odzivanja prevzem vloge žrtve ali manipulatorja pri t. prej razočarani, prevzeli bomo večji del družin- na osnovi vzorcev, ki so nastali v posamezni- i. čustveni manipulaciji. Občutki pretirane skih opravil, ob tem se bomo lahko jezili nad kovem zgodnjem otroštvu. Znaki nezdravih krivde so pogosto povezani z doživljanjem stanjem in neizpolnjenimi pričakovanji, posle- meja se pogosto izražajo kot nejasen občutek sebe kot neustreznega bitja, občutki sramu dično nam bo zmanjkalo časa in energije za glede sebe, nepoznavanje svojih potreb in s sramovanjem samega sebe in nizko lastno lasten razvoj. Kjer se pojavijo tovrstne težave, želja, nezadovoljevanje svojih potreb in želja vrednostjo, občutek pretiranega strahu pa s so vzrok zanje pogosto kopiranje vzorca odnosa z izsiljevanjem in manipulacijo, vsiljiv in pomanjkanjem ljubezni in zaupanja samemu naših staršev ali zatajitev oziroma opuščanje pokroviteljski odnos do drugih ljudi, igranje sebi ter življenju. Vzpostavitev zdravih meja odgovornosti za samega sebe in/ali prevzem vloge žrtve, pogosta razočaranja zaradi izrabe je povezana z osebnostno rastjo, predvsem s odgovornosti, ki niso naše. Na tem področju zaupanja, pretirana zaprtost vase, odgovornost tem, da se zacelimo in opustimo prepričanja sami sebi prodamo pogosto tudi veliko laži za počutje drugih ljudi, opuščanje odločanja in merila, ki ne izvirajo iz resnice oziroma in to pogosto predvsem zaradi pomanjkanja o svojih zadevah, nezmožnost reči ne … in nas v življenju ne podpirajo. ljubezni do sebe (strahu), nezaupanja vase in še bi lahko naštevali. Iz navedenega izhaja, Prvi korak pri postavitvi meja je sprejema- v življenje ter nesprejemanja in nespoštovanja da se 'zdravje meja' izkazuje tudi na osnovi nje stanja takega, kot je. Samoprevare glede drugih. Iz navedenega lahko spoznamo, da je zavedanja in vzpostavitve svojih meja kot tudi dejanskega stanja so laži, ki smo jih 'prodali potrebno zdrave meje postaviti tako v odnosu sprejemanja in spoštovanja meja drugih ljudi. sami sebi' ali pa smo jih 'kupili od drugih', do drugih kot tudi v odnosu do samih sebe. Poseg v osebno fizično mejo običajno zaznamo da smo ohranili stanje tako, kot je. Za spre- Dar zdravih meja je prostor za naš osebni s svojimi petimi čutili, ko npr. nekdo prečka membo je zato potrebno postati bolj iskren razvoj, samospoznanje in samouresničenje, naš fizični intimni prostor (0,5 m od našega do sebe, predvsem glede nas samih, našega kajti oseba, ki v sebi prebudi pogum, dobi moč fizičnega telesa) ali ko se nas druga oseba stanja in odnosov z drugimi. Drugi korak je za razvoj najboljše verzije same sebe. dotakne. Poseg v naš psihični osebni prostor prevzem svojega dela odgovornosti za stanje Ko vzpostavimo 'zdrave meje' v svojem življe- (npr. naše misli) se pojavi, kadar druga ose- in spoznanje svojih želja, kaj namesto tega nju, se spremenijo odnosi, ki so prej temeljili ba s svojimi besedami ali dejanji specifično želimo, kaj nam to prinese in kako bo to na izsiljevanju in manipulaciji, v odnose, ki vpliva na naše doživljanje in odzivanje (v vplivalo na naše življenje, na naše bližnje in temeljijo na spoštovanju in sodelovanju. Kot trgovini se odločimo za nakup izdelka, ki ga širše okolje. Ko to storimo, dobimo tudi moč skrajna posledica lahko nekateri, ki ne želijo ne potrebujemo, in nakup kasneje obžalujemo; in motivacijo za spremembo. Tretji korak je z nami rasti, iz našega življenja odidejo, kar verjamemo drugi osebi zaradi pozitivnih ob- postavitev zdrave meje. Da nas druga oseba naredi prostor, da lahko pridejo drugi. • 30 žirovske STOPINJE December 2015 glasilo Občine Žiri

SADJE ZA ZDRAVJE

Germana Pivk

V začetku decembra sem se srečala z šestošolci na Osnovni šoli Žiri. Pogovarjali smo se o zdravi prehrani in o shemi šolskega sadja, katere namen je povečati porabo lokalnega sadja in zelenjave. Zanimalo me je, koliko izmed devetinpetdeset učencev je imelo tisti dan zjutraj zajtrk in kaj so jedli. Rezultat me je neprijetno presenetil. Zajtrkovala je le slaba polovica in več kot polovica med njimi je imela za zajtrk nekaj čokoladnega, samo jogurt ali samo sadje … Skratka, premalo, nepravilno. In nikakor ni prav, da gre večina otrok zjutraj od doma brez toplega obroka. Ne pozabimo na rek: Zajtrkuj kot kralj, večerjaj kot berač. Prvi razredi na delavnici o sadju na kmetiji Blaževc. foto Rok Klemenčič

Od načina, kakšno hrano izbiramo, kako in binaciji z drugimi živili in toplim napitkom, ter težiti preveliko količino natrija v telesu oziroma kdaj jo uživamo, je odvisno tudi naše zdravje. tudi za malico, kosilo in večerjo. preveliko količino soli. Pravilno pripravljena hrana iz kakovostnih Sadje ima razmeroma majhno energijsko Grizenje in žvečenje sadja, tudi suhega (jabolčni živil, ki so bila pridelana v lokalnem okolju, vrednost, izjeme so suho, lupinasto sadje, in hruševi krhlji, suhe slive, rozine, fige, datlji), daje našemu telesu potrebne snovi za nemo- avokado in olive. Vsebuje veliko vode, od pet- krepi dlesni in varuje zobovje. teno rast, razvoj in delovanje telesnih funkcij insedemdeset do petindevetdeset odstotkov, Navsezadnje pa sadje zaradi svoje naravne slad- v vseh življenjskih obdobjih. To je še posebej suho sadje le petnajst do dvajset odstotkov, kosti, raznolikih barv, vonja in okusov popestri pomembno pri mladostnikih. Njim se z rastjo ter malo beljakovin in maščob. Glede na naše obroke, naj bo obvezen dodatek hrani in šele oblikuje telo. Da bomo pri pripravi hrane prevladujočo energijsko hranilno snov sodi preverjeno bo vplivalo na naše dobro počutje. znali izbirati kakovostna živila in tiste postopke med ogljikohidratna živila. Vsebuje od enega Čeprav nekateri pojemo res veliko svežega sad- priprave jedi, ki zagotavljajo največjo biološko do deset odstotkov balastnih snovi, med njimi ja, ga pa drugi veliko premalo. Statistika porabe vrednost hrane, moramo vedeti kaj več o živilu, tudi izredno pomembne pektine, v sledovih pa jabolk v Sloveniji kaže, da Slovenci pojemo le načinu njegovega shranjevanja ter ustreznih tudi čreslovine oziroma tanine, sadne kisline, dobrega pol jabolka dnevno. postopkih obdelave. barvila, antioksidante, aromatične snovi in Morda bi pa lahko predvsem majhne otroke Eno izmed osnovnih načel, ki jih pri pripravi encime. začeli učiti zdravih prehranjevalnih navad na hrane upoštevamo, je tudi oblikovanje tako Z uživanjem raznovrstnega sadja čez vse leto tale način: otroci naj skrbijo, da bo doma vedno imenovanih senzoričnih lastnosti hrane. To naše telo dobi tudi tako imenovane varovalne sadna zaloga, preštejejo naj sadne obroke, pri- pomeni, da poleg osnovnih fizioloških potreb snovi, vitamine, karotenoide, mikroelemen- grizke, ki so jih pojedli čez dan, tekmujmo, kdo organizma s pripravljeno hrano zadovoljimo te: selen, baker, mangan, cink in druge. Te si bo zamislil najbolj pester sadno-zelenjavni tudi svojo željo po lepem videzu, prijetnemu varovalne snovi, pravimo jim antioksidanti, jedilnik. Pustimo čokolade, smokije in palčke vonju, ki vzburi naše brbončice in okusu. preprečujejo škodljivim snovem v organizmu, in jih raje zamenjajmo za raznovrstno sadje. Pomembno je, da si pripravimo in jemo tisto da bi poškodovale celice, tako, da jih vežejo Zelo pomembno je, da imamo sadje na do- hrano, ki raste v našem lokalnem okolju in nase in jih v presnovnem procesu odnesejo iz segu roke. Večjo posodo s sadjem postavimo tisto, ki si jo zaželimo, torej si jo želi in jo organizma. na mizo, na pult, k hladilniku v kuhinji. Iz potrebuje tudi naše telo. V Žireh pravimo, da Uživanje sadja varuje pred nastankom raka, shrambe ali kleti ga sprotno prinašajmo v moraš jesti tisto, »kar ti pride na mar«. balastne snovi v sadju imajo varovalni vpliv, kuhinjo. Ne skrivajmo ga na dnu hladilnika, Prehranska piramida je shematski in slikovni uravnavajo telesno maso in maščobe v krvi. sadje naj bo na očeh, tako bomo gotovo večkrat prikaz izbora in količine živil, ki naj jih jemo Hrana z veliko balasta pomaga pri znižanju posegli po njem. Na zalogi imejmo različne vsak dan. Spodbuja uživanje pestre hrane, krvnega tlaka in zmanjša potrebo po insulinu vrste sadja, tudi zelenjave. Sveže, zamrznjeno, bogate s hranilnimi snovmi, in ustrezno koli- pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Vlaknine vloženo, suho, odvisno od letnega časa. čino kalorij. Prehransko piramido sestavlja šest redčijo strupene snovi v črevesni vsebini in Večkrat me vprašajo, katero sadje je najbolj polpiramid, od katerih vsaka predstavlja svojo pospešujejo prehod blata. Rečemo, da sadje čisti zdravo. Moj odgovor je: vsako sadje, ki ga lahko skupino živil. To so žita, zelenjava, sadje, mleko organizem, saj vlaknine iz sadja omogočajo odtrgamo z domačega vrta in takoj pojemo. in mlečni izdelki, perutnina, stročnice, jajca in boljšo prebavljivost zaužite hrane in pospešujejo Sicer so pa jagode in češnje prvi obilnejši poz- ribe. Dodatek k skupinam živil je seveda telesna prebavo. Pektinske snovi v sadju so izredno drav svežega domačega sadja po že nekoliko dejavnost kot sestavni del zdravega življenja. pomembne za zdravljenje obolenj prebavnega razpotegnjeni sezoni citrusov in banan. Sladke Sadje, surovo in nepredelano ima velik pomen trakta, v povezavi s taninskimi snovmi in češnje med sadjem izstopajo po vsebnosti silicija v zdravi (varovalni) prehrani. Čim večkrat naj sadnimi kislinami delujejo močno dietetično in železa, kalija, kalcija, fosforja ter vitaminov bi uživali predvsem surovo sadje. Priporočljivo in zdravilno. skupine B, vitamina C, pomembna pa so tudi je, da ga ponudimo že za zajtrk, seveda v kom- Sadje vsebuje veliko kalija, ki pomaga uravno- antocianska barvila. Češnje so prvi sadež ▶ žir ovske STOPINJE 31 December 2015 glasilo Občine Žiri

pomladi, ki v telesu opravi potrebno čiščenje po kovine, rudninske snovi. Borovnice zdravijo vrst na domačih vrtovih predstavljajo jablane. zimski hrani, s katero si naredimo več slabega vnetja sečnih poti in so učinkovite tudi proti Letošnja letina jabolk je bila tako količinsko kot dobrega. Češnje zaradi svojega čistilnega virusom pa tudi najboljše za oči in vid. kot kakovostno odlična. Od jabolk imamo učinka spodbujajo delovanje ledvic in jeter ter Potem so tu hruške. Po vsebnosti rudnin in največ, kadar jih jemo sama kot samostojen razgibajo črevesje. Antocianska barvila, ki jih vitaminov ne sodijo med prvake. Zaradi velike obrok. Skozi zdravo telo, v katerem ne tičijo zaužijemo s češnjami in drugim živo obarva- vsebnosti kalija podobno kot jabolka odvajajo in zaostajajo ostanki 'dobre' hrane, jabolka kar nim sadjem, med drugim tudi varujejo pred iz telesa odvečne količine natrija, soli, s tem zdrknejo navzdol, celo prej kot v dvanajstih škodljivim delovanjem ultravijoličnih žarkov in pa tudi vodo, ki jo veže natrij. Delujejo izra- urah. In še: jabolka znižujejo holesterol, krepijo pomagajo loviti proste radikale, da ti v našem zito diuretično, v prevelikih količinah pa tudi srce in ožilje, odvajajo vodo iz telesa, spodbudijo telesu ne naredijo prevelike zmede. napenjajo. črevesno peristaltiko in izboljšujejo presnovo. Naj izpostavim tudi borovnice. So močna In na koncu še jabolka. Imamo srečo, da živimo Skratka, nekaj jabolk na dan ob hkratni naravni hrana, poleg več kot odstotka organskih kislin v zdravem podeželskem okolju, kjer ima skoraj in čim manj predelani hrani pomeni pot k vsebujejo okoli pet odstotkov sladkorjev, belja- vsaka hiša tudi sadni vrt. In večino sadnih najboljšemu počutju. • BAL-A-VIS-X: in se veseliti uspeha; biti igriv in vztrajen; Vprvem delu bomo s pomočjo prostovoljcev spremljati in učiti sebe in druge. Vadimo v iz publike pokazali nekaj vaj. Vsi skupaj bomo VADBA ZA DRŽO, paru, skupini ali samostojno. Bal-A-Vis-X izvedli še nekaj MNRI in Brain Gym vaj, ki jih VID, SLUH IN PRIJEM bolj kot katerakoli druga meni znana metoda običajno delam pred Bal-A-Vis-X. V drugem spodbuja razvoj talentov in močnih področij delu se bomo pogovorili o tem, kako in zakaj posameznika, in to na izjemno igriv način! so te vaje tako učinkovite. Pojasnili bomo, dr. Apolonija Klančar Bill Hubert je Bal-A-Vis-X razvil iz obupa, zakaj je Maria Montessori trdila, da je roka ko ni vedel, kako še pomagati vse večjemu organ uma. Bal-A-Vis-X je okrajšava angleških besed Bal- številu otrok z učnimi težavami, nad katerimi 15. februarja 2016 bomo v Knjižnici začeli s -ance (ravnotežje), A-udition (sluh), Vis-ion sta dvignila roke šolski in zdravstveni sistem. skupinsko vadbo za osnovnošolce, ki želijo (vid) in eXercises (vaje). Je sistem gibalnih Bill je upokojeni ameriški učitelj angleščine, uriti grobo in fino motoriko ter pozornost. vaj, ki uri natančno in usklajeno delovanje zgodovine, borilnih veščin in kitare. Pravi, da Delali bomo na ravnotežnih deskah in na tleh. vida, sluha in ravnotežja. Vaje izvajamo na je najbolj čudovit stranski učinek Bal-A-Vis-X Za spremljanje individualnega napredka bomo ravnotežni deski. Ritmično si podajamo bla- premik mentalitete od ne morem k zmorem. pred začetkom vadbe in po njej izvedli testi- zinice. Podajamo si tudi žogice z odbojem od Ko se spremeni samopodoba, se spremeni vse. ranje grobe motorike, pisanja in branja. Starši tal. Tako urimo grobo in fino motoriko ter Zmoremo, česar prej nismo, saj smo bili daleč otrok, sprejetih na program, bodo izpolnili skladno delovanje oči in rok; s poslušanjem pod svojo ravnjo. Pokažejo se naši talenti. vprašalnik, ki bo tudi spremljal njihov napre- lovljenja, prelaganja in odboja žogic pa tudi Bal-A-Vis-X uporabljajo po vsem svetu: po dek. Vadba bo ob ponedeljkih od 16.30 do sluh. Pri metanju in lovljenju vadimo: moč, s šolah, domovih za upokojence in na terapi- 17.30 v skupini 10-12 otrok. Za podrobnosti katero bomo žogice vrgli; kako, kam in kdaj jah – v individualni vadbi, v paru ali skupini. spremljajte aktualne objave na www.soliris.si jih bomo vrgli; in kdaj, kje in kako jih bomo Jaz Bal-A-Vis-X uporabljam pri diagnostiki in obvestila v Krajevni knjižnici Žiri. ujeli. Vaje spodbujajo prefinjeno skladno delo- in terapiji. Izkušnje kažejo, da otroci, ki tudi Otroci in odrasli lepo vabljeni na javno pred- vanje celega telesa in vseh senzornih sistemov. doma vadijo na ravnotežni deski, veliko hitreje stavitev Bal-A-Vis-X v Krajevno knjižnico Bal-A-Vis-X uči: biti pozoren in pripravljen s napredujejo, kot kadar vaje delajo le na tleh. Žiri 4. februarja ob 19. uri. Bralcem Žirovskih celim telesom; sodelovati in počakati, da smo V četrtek, 4. februarja 2016, bo v Krajevni stopinj želim mirno in zadovoljno leto 2016. na vrsti; slišati ritem; postopoma napredovati knjižnici Žiri javna predstavitev te metode. Srečno vsem! • TRIJE DOBRI MOŽJE pripoved o tem, kako je z denarjem obdaroval prvotno negativni značaj se je skozi zgodovi- [email protected] tri sestre in jih rešil verjetne sužnosti. Tradicija no spremenil in tako smo tudi pri nas po 2. obdarovanja Miklavža naj bi bila v preteklosti svetovni vojni pod ruskim vplivom sprejeli še še posebej močna na Nizozemskem, kjer Mi- zadnjega izmed decembrskih dobrih mož, ki klavžu pravijo Sinterklaas in je kombinacija je otroke obdaroval predvsem v tovarnah in sv. Nikolaja ter germanskega boga Odina. Ko institucijah, kjer so bili zaposleni njihovi starši. so se Nizozemci začeli priseljevati v Ameriko, S pravopisnega vidika so ti dobrotniki baje- mag. Anka Tušek so ga »odnesli« s seboj, v novem okolju pa je slovna bitja, zato njihova imena zapisujemo dobil tudi novo ime: Santa Claus. Njegova z veliko začetnico, torej Miklavž in Božiček, britanska različica je »Father Christmas«, ki pa medtem ko sta za dedka Mraza dve možnosti. December se že izteka in nihče izmed treh naj bi imel svoje korenine v škotskih otroških Glede na določilo, da pišemo občna določila dobrih mož nam očitno ne bo prinesel snega. zgodbah. Medtem ko se v evropskih deželah, v stalnih zvezah z lastnim imenom z malo Menda smo Slovenci eni redkih, če ne kar kjer je tradicija Miklavža najmočnejša, kot začetnico (lisica Zvitorepka), je pravilno pisati edini, ki jih darila prinesejo kar vsi trije … dan obdarovanja ohranja 6. december, pa je dedek Mraz, vendar pa tudi Dedek Mraz. Z No, kakor komu. Pri nas doma nas še vedno v Veliki Britaniji in Ameriki sovpadel z boži- malo začetnico pa je nujno zapisovati prazno- obišče le prvi. čem. Njegova zunanja podoba se je spreminjala vanja in praznike, ki so povezani z njimi, torej Sveti Nikolaj naj bi duhovnik, ki je živel na vse do značilne rdeče-bele kombinacije, ki jo miklavževo, miklavževanje in božič. območju zdajšnje Turčije in je nesebično po- poznamo danes. Pa miren in veselja poln božič ter vse dobro v magal pomoči potrebnim. Znana je predvsem Dedek Mraz ima slovanske korenine; njegov novem letu vam želim. • 1 2

4 5

1 KONCERT TINKARE KOVAČ. 13. novembra je v Marko Šubic Marko Šubic je po poklicu diplomirani inže- dvorani DPD Svobode nastopila skupaj z gosti @rizmi ali stari reki v modni preobleki nir kemijske tehnologije. V prostem času se učenci Glasbene šole Škofja Loka – podružnica ukvarja s športom, navdušuje pa ste tudi nad Žiri. foto Tanja Mlinar Psi lajajo, a nafta teče dalje. fotografijo. Kritično razmišlja o sodobnem času 2 ZAKLAD NA OGLARJEVEM PODSTREŠJU. Pred- Obljuba dela dolg nos. in zapostavljenih vrednotah, predvsem pa o stavitev knjige je bila 10. decembra. Avtorica Lepa beseda lepo naivko najde. ekologiji. • Jožica Kacin Tončka Stanonik, Miha Naglič in Erazem Laž ima kratke noge, toda hiter avto. Stanonik, prečna flavta. Pod točilnim pultom (uloviti se) je prepozno. foto Jožica Kacin Vsaka šola ni za telebane. 3 V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV. Šurkove bale. Kadar mačke ni doma, je na kliniki za male živali. foto Marko Šubic Volk dlako menja, Volkswagna pa ne. 4 V PRIČAKOVANJU ZIME. Šurkove bale. Vrana vrane ne izključi iz nadzornega sveta. foto Marko Šubic Bio jabolko na pade vedno od bio drevesa. 5 ŽIROVCI SO ZAPISALI. Slovesnost ob odprtju je Osel gre samo enkrat na led. Jaz nisem osel. bila 27. novembra v avli kinodvorane. Na sliki Kdor nima v glavi, ima na trdem disku. predsednica DPD Metka Debeljak, mag. Anka Padla mu je morala v klet. Tušek, slavnostna govornica Tončka Stanonik, Čas ohladi vse fene (oboževalce). Barbara Peternelj in Rok Klemenčič. Pravo in pravica imata veliko skupnega. Koren besede. foto Jožica Kacin Modri od modric molčijo.