OBČINA KOBARID Posebna izdaja, Kobarid, 15. oktober 2011
Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitamo. Foto: Žiga Živulovič - BOBO, arhiv Fundacije Poti miru Poti Fundacije arhiv Žiga Živulovič - BOBO, Foto:
osebna izdaja občinskega glasila Smarag- na krožniku, do izdelanega spominka, kakor do si, prizadevamo pa si, da bi prišle do vas tudi v dni odsev je letos namenjena krajši različnih načinov njihove priprave. tiskani obliki. K sodelovanju vabimo vse, ki želi- Ppredstavitvi dela občinske uprave, občin- Želja vseh nas je, da bi občinsko glasilo izha- te svoj prispevek objaviti in ga tako deliti z osta- skih svetnikov in letošnjemu občinskemu pra- jalo pogosteje, in da bi tako občanke in občani limi občankami in občani. zniku ter letošnjim občinskim nagrajencem. Te- prejeli čimveč informacij o delu občinske upra- Želimo vam prijetno branje in lep praznični matska nit glasila so kobariški štruklji. Prikazu- ve in dogajanju v naši občini. Informacije redno oktober. jemo jih na različne načine, od tistih najboljših objavljamo na naši spletni strani www.kobarid. Uredniški odbor 1 Spoštovane občanke in spoštovani občani!
malu bo minilo leto, ko ste mi zaupali vodenje naše lepe Občine. Vsak dan znova se Kazalo trudim, da bi vaše zaupanje opravičila in da bi skupaj z Občinsko upravo izpolnila čim več predvolilnih obljub. Na Občinski upravi kljub vsem težavam, ki nas pestijo, Nagovor županje Kzelo aktivno delamo in se trudimo biti prijazni, učinkoviti in odgovorni. Darje Hauptman ...... Tudi Občinski svet zelo dobro deluje. Obe svetnici in vse svetnike zelo cenim in spoštujem, ker so pripravljeni s svojim znanjem in sposobnostmi prispevati k boljšemu življenju v naši Občini. Ker Obinski svet in se zavedam vrednosti vsakega posameznika, poskušam v čim večji meri upoštevati njihove pre- Obinska uprava ...... dloge, mnenja in pripombe. Skupaj smo sprejeli že vrsto sklepov in na Občinski upravi se trudi- mo, da bi jih kar najhitreje realizirali. delo obinske uprave ...... Življenje v naši Občini poteka umirjeno, sproščeno in prijazno. Zelo sem vesela, ker se na vseh Nagrajenci Obine področjih naše Občine ustvarja pozitivna naravnanost, volja do sodelovanja in aktivnost ob sku- pnih akcijah. Tako smo v slabem letu dni ob pomoči občanov in režijskega obrata skupaj že veli- Kobarid v letu ...... ko naredili. Investicije in projekti .. , Zelo sem vesela, ker se je povečal turistični utrip in prepoznavnost naše čudovite Občine. Obi- skovalci naših krajev prepoznavajo neizmerno lepoto neokrnjene narave in mir, ki ga najdejo vsi, Novice iz gospodarstva ... ki znajo gledati s srcem. Mnogi se vračajo in s seboj pripeljejo še druge. Zato je prav, da se prav na prepoznavnosti občine, ureditvi turistično-prometne signalizacije in ureditvi infrastrukture Družbene dejavnosti ... , potrudimo še bolj. Žal vse ne gre tako hitro, kot bi si želela jaz, saj je potrebno zagotoviti zakonsko potrebno dokumentacijo in finančni vir. Sem pa vesela, ker so turisti in TZGP opazili, da se tru- Zmagal je spominek dimo, da bi čim bolj uredili naše kraje. Glasovalci spletnega ocenjevanja so nam prislužili 2. me- »Kobariški štrukelj« ...... sto med najlepšimi manjšimi turističnimi kraji, TZGP pa nas je uvrstila na 1. mesto v Posočju. Veliko bomo morali še postoriti na promociji, predvsem z namenom, da bi turiste zadržali v Recepti iz knjige Jedi na naših krajih več dni, tudi ob slabšem vremenu in v zimskih mesecih. Razmišljamo o tem, iščemo kobariškem Kar je bujš, investitorje in živimo v upanju, da nam bo skupaj z vami uspelo. je pa bujš ...... Kulturni utrip naše občine se je v zadnjem letu precej povečal. Zelo sem vesela in ponosna, ker veliko naših občanov zelo uspešno ustvarja na različnih področjih. V organizaciji Občine, Mu- zeja, Fundacije poti miru, TNP, TZGP, LTO, PRC, društev, KS in posameznikov je bilo izvedenih veliko dogodkov. Vabim vse, da sledite objavam v časopisu in na spletni strani, in da se udeležite dogodkov, ki jih pripravljamo za vas. V zadnjem letu smo veliko naredili tudi na promociji zdravja in gibanja. V Kobarid smo pripe- ljali 300 aktivnih članov Šole zdravja in z njimi telovadili na kobariškem trgu, na Livku vsako sredo izvajamo brezplačne delavnice Živimo zdravo, sledil bo dogodek Svit, organiziran in izve- den je bil prvi mednarodni Aikido seminar … Smo v mesecu oktobru, ko praznujemo Občinski praznik. Letos smo se odločili, da bo prazno- vanje potekalo ves mesec, in zato smo prav za vas pripravili niz najrazličnejših dogodkov, med katerimi naj bi vsak našel nekaj zase in za svojo dušo. Vabljeni, da si ogledate koledar prireditev in se jih udeležite. Prav je, da se ob vsakdanjem delu znamo ustaviti, se ozreti okrog sebe, srečati z občani in se poveseliti. POSEBNA IZDAJA GLASILA OBČINE KOBARID Spoštovani občani, ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam Izdala in založila: Občina Kobarid, Trg svobode 2, in vam želim, 5222 Kobarid. Telefon: 05 38 99 200. Spletna da bi v naši lepi občini znali biti srečni, stran: http://www.kobarid.si/ Uredniški odbor: da bi znali spoštovati in sprejemati drug drugega. Božica Špolad Žuber, Nataša Hvala Ivančič, Ur- ška Lazar Živec. Tisk: Romikron d.o.o. Naklada: 1500 izvodov. Vaša županja, Darja Hauptman Smaragdni odsev je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS. 2 OBČINA KOBARID
Občinski svet in Občinska uprava
Obinski svet Obine Kobarid Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet sestavlja 16 članov, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Županja predstavlja Občinski svet, ga sklicuje in vodi njegovo delo. Odločitve občinskega sveta izvršujeta županja in občinska uprava.
ČLANI OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOBARID Z ŽUPANJO: V sredini: Darja Hauptman, županja Od leve proti desni: Marko Miklavič, Marijan Stres, Aleks Volarič, Pavel Sivec, Bruno Grosar, Edi Melinc, Darko Smrekar, Danica Hrast, Jernej Bric, Božica Špolad Žuber, Darko Rosič, Branko Velišček, Ivan Ručna, Pavel Tonkli, Marijan Čebokli, Pavel Gregorčič.
Obinska uprava Obine Kobarid Občino predstavlja in zastopa županja, ki nadzoruje, usmerja in daje navodila za delo občinske uprave. Občinsko upravo vodi direktor, ki zagotavlja strokovno, učinkovito in racionalno izvrše- vanje nalog.
ZAPOSLENI NA OBČINSKI UPRAVI OBČINE KO- BARID: V sredini: Darja Hauptman, županja, na desni: Pavel Ton- kli, direktor občinske uprave Od leve proti desni: Nataša Hvala Ivančič, Lidija Bajt, Andrej Mazora, Marko Žuber, Anita Volarič, Metka Gre- gorčič, Vanja Raholin, Jana Fratina, Miran Zgrablič, Urška Lazar Živec, Marko Lavrenčič, Andrejka Mežnar, Janko Volarič, Damjana Uršič, ki nadomešča Natašo Taljat. Na sliki ni prisotna Erika Fratnik. 3 DELO OBČINSKE UPRAVE Delo občinske uprave v letu 2011 Pavel Tonkli, direktor Občinske uprave
kvir za delovanje občinske uprave tere občina pridobiva od države in so name- Robidišče. S tem želimo zagotoviti dostopnost definira občinski proračun. Občin- njena največjim investicijam v občini. Kljub z avtobusi v vasi Podbela in Robidišče. Skupaj Oska uprava se tako vedno srečuje z težavam smo uspeli pridobiti vse potrebne z Direkcijo RS za ceste delamo tudi na projektu dvema obdobjema, čas pred sprejetjem prora- sklepe o financiranju, s katerimi se država za- izboljšanja prevoznosti skozi naselje Borjana v čuna in čas po sprejetju letnega proračuna. V vezuje zagotoviti sredstva za naše največje in- smeri Podbele. Projekt vsebuje rekonstrukcijo predproračunskem obdobju se Občinska upra- vesticije v letu 2011. Iz tega vira bomo financi- 600 metrov dolgega odseka ceste skozi Borjano va ukvarja s pripravo čimboljših izhodišč za rali tudi izvedbo največje letošnje proračunske in kljub lastniški problematiki poteka uspešno. predlog novega proračuna ter s tekočim izva- investicije v obnovo vodovoda in kanalizacije janjem vseh opravil. Pri malnih v Kobaridu, ki pa bo izvedena v pr- Prehod na nov energetski koncept občine S sprejetjem proračuna na Občinskem sve- vi polovici leta 2012. Začeli smo razmišljati o energetski sanaciji tu Občine Kobarid se za Občinsko upravo in o prehodu na nov, obnovljiv vir energije v prične obdobje izvedbe proračuna, v katerem Razvojne aktivnosti vseh občinskih objektih v Kobaridu. Gre za se uprava osredotoči na kvalitetno in pravoča- Obine v dolgoročen projekt, s katerim hočemo doseči sno izvedbo nalog, ki izhajajo iz proračuna. nižje stroške ogrevanja vseh javnih prostorov Zaželeno je, da se letni proračun v tekočem OPN – Občinski prostorski načrt in prehod na obnovljive vire energije. Potreb- letu sprejme v prvih mesecih leta, tako da osta- Čez poletje smo nadaljevali s postopkom no bo strokovno preveriti možnost prehoda ne upravi dovolj časa za njegovo kvalitetno sprejemanja novega Občinskega prostorskega na energent »biomaso«, ki bi domačim lastni- realizacijo. Zamik pri sprejemanju proračuna načrta. Izpeljali smo razgrnitev Predloga OPN kom gozdov ponudil možnosti dopolnilne se pojavi v volilnih letih, ko se na volitvah izvoli in javno obravnavo. Zbrali smo vaše pripombe dejavnosti priprave biomase za potrebe zago- novo vodstvo. Vsakdo, ki je na novo izvoljen, in strokovno sprejemljive skupaj s Predlogom tavljanja toplote javnim objektom. Gre za en- potrebuje čas, da spozna problematiko, na pod- OPN potrdili na Občinskem svetu. OPN mora kratno priložnost, da denarni tok namenjen lagi katere poda svoj predlog proračuna. biti potrjen tudi s strani države, to naj bi bilo oskrbi javnih objektov s toplotno energijo, Po sprejetju proračuna smo po zastavljenem predvidoma v začetku prihodnjega leta, ko naj ohranimo v občini. Pri tem je pomembno, da terminskem načrtu izvajali vse poglavitne na- bi ga Občinski svet tudi dokončno potrdil. tudi lastniki gozdov pokažejo interes in se po loge, in sicer: potrebi organizirajo. Ker gre za strokovno • dogovarjanje, usklajevanje in sklepanje po- Dolgoročni razvojni načrt občine zahtevno nalogo, smo k sodelovanju pritegnili godb s številnimi proračunskimi porabniki; Pripravljena so vsa izhodišča za izdelavo specializirano družbo Golea (družba v javni • razpise; Dolgoročnega razvojnega načrta Občine Koba- lasti), s katero smo podpisali pogodbo za opra- • razvojne aktivnosti; rid, ki naj bi bil temelj za nadaljnji razvoj občine vljanje vloge energetskega managerja za Obči- • investicije; in s tem povezane ukrepe za njegovo pospeše- no Kobarid. • projekte; vanje. V sklopu razvojnih načrtov je občina že • organizacijo in izvedbo del režijskega obrata; začela načrtovati manjše razvojne projekte v Medgeneracijski center Kobarid • prireditve. Krnu, na Livku in na Trnovem ob Soči. V juliju smo pričeli na območju stare poli- Občina Kobarid financira veliko zavodov cijske postaje v Kobaridu razvijati nov projekt, (šola, vrtec, knjižnica, LTO, Zdravstveni dom, Državne ceste v občini imenovan Medgeneracijski center. Idejo smo Dom upokojencev Podbrdo …), zato smo se z Osnovo razvoja predstavlja tudi cestna in- predstavili Občinskemu svetu, ki jo je podprl, njimi dogovorili za letni obseg financiranja in frastruktura, zato smo celovito pregledali vse in s tem odprl pot za idejno dodelavo projekta. jim hkrati predstavili naša pričakovanja. Pri državne ceste v občini ter Ministrstvu za pro- Pri snovanju novega projekta želimo slediti tem smo se osredotočili na gospodarno obna- met predali predloge sanacije: naslednjim izhodiščem. šanje do občinskih sredstev in to zahtevali tu- 1. Za glavno cesto Tolmin−Kobarid−Robič • Projekt mora biti za Občino finančno vzdržen. di od vseh zavodov. (spada v 4. razvojno os), vključno z južno ob- • V projektu želimo osrednje mesto nameniti Pohiteli smo z vzpodbujanjem splošnega voznico Kobarida ter dvema krožiščema: starejši populaciji, ki bi bila deležna takšne razvoja občine, kar se izvaja preko različnih • krožišče pred Kobaridom, pri priključku na oskrbe, ki starostnikom omogoča, da svojo razpisov (razpis za turistična društva, razpis vzhodno obvoznico, kjer naj bi nastal nov starost lahko preživljajo v čim večji meri do- za kmetijstvo, razpis za sofinanciranje kultur- Mercatorjev center, ma. Vnesli bomo sodobne programe, ki jih nih aktivnosti, razpis za sofinanciranje pro- • krožišče v Starem selu, pri odcepu za Bre- bo država finančno podpirala. Postopno je gramov športa, razpis za sofinanciranje hu- ginjski kot. že čutiti preusmerjanje pozornosti države iz manitarnih in invalidskih organizacij …). klasičnega domskega varstva na nove pro- Največje ovire, s katerimi smo se srečevali, 2. Za regionalni cesti v Breginjskem kotu, Sta- grame, ki jih želimo vključiti v Medgenera- so bile v zagotavljanju investicijskih virov, ka- ro selo−Breginj−Most na Nadiži in Borjana− cijski center – gre za kombinacijo novih pro- 4 NAGRAJENCI
gramov dnevnega, nočnega in stacionarnega varstva. V kratkem načrtujemo delovni sesta- nek med Občino, Ministrstvom in Domom Nagrajenci upokojencev iz Podbrda, na katerem bi po- skušali ideje nekoliko bolj konkretizirati. • V centru bi za namene sodelovanja zagoto- vili dodatne prostore za osnovno šolo, vrtec, Občine Kobarid glasbeno šolo, ekipo za pomoč na domu, društva ... Tako bi bilo zagotovljeno preple- tanje medgeneracijskih aktivnosti, ki bi za leto 2011 centru zagotavljalo vitalnost in naravna- nost v prihodnost. • V idejni študiji je bodoči center potrebno zasnovati tako, da bo lahko deloval z nizki- mi stroški (preveriti možnost skupnega Naziv Častni oban Obine Kobarid ogrevanja vseh tamkajšnjih občinskih prejme Zdravko Likar objektov, skupne kuhinje …). za izjemen prispevek k razvoju Občine Kobarid in k njeni prepoznavnosti in uveljavitvi v Doslej smo v projekt vključili Inštitut Anto- slovenskem in mednarodnem prostoru. na Trstenjaka iz Ljubljane, ki na državni ravni svetuje in obdeluje problematiko starejših. Z Plaketo Obine Kobarid medgenaracijskim sodelovanjem se na Inšti- prejme Jože Šerbec tutu aktivno ukvarjata dr. Jože Ramouš in dr. za dolgoletno, predano in uspešno delo na področju aktivnega vključevanja v širše družbene Božidar Voljč, ki sta naše pobude pozdravila dejavnosti. in nam takoj ponudila pomoč. Še letos se na- meravamo vključiti tudi v Skupnost občin pri- jazne starejšim. Priznanje Obine Kobarid prejme Leopold Šekli Občina Kobarid je poleg predstavljenih ra- za dolgoletno in predano delo na področju kulture. zvojnih projektov prijavljena tudi na različne razpise (Program čezmejnega sodelovanja Slo- venija-Italija, Las, Ministrstvo za kmetijstvo …) Priznanje Obine Kobarid in tudi na druge manjše projekte, ki zelo po- prejme Mladinsko kulturno umetniško društvo Kobarid membno vplivajo na heterogen razvoj občine. za aktivno in predano delo na področju kulture. Tako kot smo pri sestavi Občinskega prora- čuna prisluhnili potrebam na celotnemu pro- Denarno nagrado Obine Kobarid storu občine, smo v letu 2011 drugače organi- prejmejo trije avtorji najboljših spominkov, ki predstavljajo Občino Kobarid: zirali tudi delo Režijskega obrata Občine. Na Simon Kutin za idejo in izdelavo spominka »Kobariški štrukelj« osnovi izpeljanih sestankov po vseh Krajev- David Četrti za idejo in izdelavo spominka »Lesena razglednica Kobarida« nih skupnostih ter zbranih potrebah in željah Jožko Čujec za idejo in izdelavo spominka »Kobariška turistična vrtalka« posamezne Krajevne skupnosti, je bila vsaki Krajevni skupnost ponujena 10-dnevna po- moč režijskega obrata, da v tem času skupaj Zahvalo Obine Kobarid opravijo najnujnejša dela. Krajevne skupnosti prejmejo so tovrstno delo in pomoč sprejele in pohvali- Barbara Podpean Jesenšek le rezultate sodelovanja. Danica Kravanja Tatjana Volari Pospeševanje razvoja gospodarskih aktiv- Vanja Hvala nosti v Občini Kobarid Anton Zor Na Občini Kobarid razmišljamo o aktiv- Zdravko Tomazini nem povezovanju vseh gospodarskih nosilcev za sodelovanje, idejo in promocijo našega kraja na natečaju za izdelavo spominka, ki predsta- v Občini Kobarid. Radi bi vzpostavili konti- vlja Občino Kobarid. nuirano sodelovanje med že uveljavljenimi podjetji in mladimi podjetji ter obrtniki. V ča- su globalne gospodarske krize bo sinergija in Zahvalo županje Obine Kobarid prejmeta Vladimir in Nives Zelenjak opiranje na lastne lokalne moči še posebej po- za učinkovito promocijo Občine Kobarid membno. K sodelovanju nameravamo pova- biti tudi študente zadnjih letnikov, da bi sproti pridobivali informacije, spoznavali razmere Zahvalo županje Obine Kobarid in priložnosti za zaposlitve v bližnjih podjetjih prejmeta Lenka Brus in Irena Gregori ali možnosti samozaposlitve. za požrtvovalno in predano 20-letno timsko delo Zasnovan koncept, oblikovanje »lokalnega gospodarskega dialoga« in podpore podjetni- Nagrajencem bomo nagrade podelili na Slavnostni seji Občinskega sveta Občine Kobarid. štvu, bomo predstavili 28. oktobra 2011 na Sre- Vsem nagrajencem iskreno čestitamo ! čanju gospodarstvenikov Posočja v Kobaridu. 5 OKOLJE IN PROSTOR Investicije in projekti Marko Lavreni, okolje in prostor
Vaški objekt Drežniške ravne izgradnjo vodohrana kot tudi za izvedbo či- skega naselja Pri Malnih in Volaričeve ulice, Večnamenski objekt v Drežniških Ravnah stilne naprave. Vzporedno s sanacijo vozišča neposredno pa tudi prebivalcev mesta Koba- je bil močneje poškodovan v potresih leta 1998 se vrši zamenjava vodovoda, položenega v ce- rid ter posredno vseh prebivalcev občine Ko- ter leta 2004. Zaradi težav z urejanjem denaci- stno telo v dolžini cca 400 metrov. Moderni- barid. onalizacijskih postopkov in lastniških razme- zacija ceste bo končana v letu 2011. Projekt se financira iz naslova prednostne rij se je popotresna obnova oz. nadomestna usmeritve »regionalni razvojni programi« ra- gradnja objekta začela relativno pozno. Sana- Obnova vodovoda in zvojne prioritete »razvoj regij« operativnega cija obstoječega objekta je bila zaradi poško- kanalizacije Pri malnih in programa krepitve regionalnih razvojnih po- dovanosti objekta nemogoča, zato se je Obči- Volarievi ulici v Kobaridu tencialov 2007–2013 za obdobje 2007–2013, na Kobarid odločila za nadomestno gradnjo V Občini Kobarid se že vrsto let zavedamo lastnimi sredstvi in po 23. členu ZFO. Projekt objekta v okviru popotresne obnove v nepo- dejstva, da je komunalna infrastruktura v me- je v fazi oddaje del. Finančno in fizično bo za- sredni bližini starega objekta. Krajani so sami stu Kobarid dotrajana. Predvsem v času turi- ključen v letu 2012. poskrbeli za nakup nadomestnega zemljišča stične sezone zaradi preobremenjenosti le-ta ter oblikovanje programske zasnove novega ne ustreza več predpisanim standardom. Po- Projekt - Cero Nova gorica objekta, ki je izhajala iz realno prikazanih po- sledice preobremenjenosti čutijo vsi prebivalci Vsebina projekta je izgradnja Regijskega treb domačinov. in poslovni subjekti v kraju. V preteklih letih centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica in Ureditev večnamenskega objekta pomeni je Občina Kobarid že investirala v izgradnjo odlagališča na lokaciji obstoječega odlagališča višjo kakovost življenja domačinov v ohranje- čistilne naprave in obnovila komunalno in- odpadkov Stara gora, skladno z zahtevano za- nem naravnem okolju, z bogatim družabnim, frastrukturo v centru mesta Kobarid. konodajo za celotno območje Goriške stati- kulturnim in športnim življenjem. Izboljševa- Lokacija investicijskega projekta je območje stične regije. Z tem se bo zagotovilo centralno nje dohodkovnih možnosti temelji na ohra- dela mesta Kobarid, in sicer območje stano- predelavo in obdelavo mešanih komunalnih njeni naravni in kulturni dediščini, tradiciji in vanjskega naselja Pri Malnih in Volaričeve odpadkov, ločeno zbranih frakcij in blata ko- znanju ljudi ter razviti živinoreji in trajnostno ulice. Na obravnavanem območju je dotraja- munalnih čistilnih naprav ter odlaganja preo- naravnanem turizmu. no tako kanalizacijsko kot tudi vodovodno stanka odpadkov, kar bi bilo podlaga za zane- omrežje. sljivo, okolju prijazno in stroškovno spreje- Modernizacija cest – Občina Kobarid, ki je na svojem območju mljivo izvajanje javne službe ravnanja s komu- Smast in Sedlo odgovorna za realizacijo operativnega progra- nalnimi odpadki na tem območju. V vasi Smast sta za rekonstrukcijo predvi- ma ravnanja s komunalnimi odpadnimi vo- Goriška statistična regija kot območje sku- dena dva odseka cest v vasi, ki sta bila naza- dami ter za zagotovitev varne, kakovostne vo- pnega urejanja ravnanja z odpadki pokriva dnje modernizirana v sedemdesetih in osem- dooskrbe prebivalcev in požarne varnosti okoli 120.000 prebivalcev. Za takšno območje desetih letih 20. stoletja. Prvi odsek dolžine objektov, se je odločila, da obnovi kanalizacij- je predvidena gradnja centra I. razreda, kjer 140 m in povprečne širine cca 2,50–3,90 m sko in vodovodno omrežje na območju stano- poteka razvrščanje, obdelava in predelava od- smo označili z delovnim naslovom Cesta 1 in vanjskega naselja Pri Malnih in Volaričevi padkov, priprava izločenih frakcij za potrebe poteka od križišča z lokalno cesto Ladra– ulici. S tem se bo zagotovilo zmanjševanje snovne in energetske izrabe, obdelava biolo- Krn–Planina Kuhinja pri hiši Smast 5 proti obremenjevanja okolja z odpadnimi komu- ško razgradljivih frakcij ter priprava odpad- centru vasi, kjer se usmeri proti jugu. Drugi nalnimi in meteornimi vodami ter zmanjše- kov za toplotno obdelavo. Vsak center za rav- odsek predstavlja del vaškega uličnega siste- vanje vodnih izgub na vodovodnem omrežju. nanje z odpadki mora imeti odlagališče, saj so ma. Modernizacija bo končana v letu 2012. Investicijski projekt se bo v prostoru izvajal vse faze predelave in toplotne obdelave pove- Cesta v naselju Sedlo je bila nazadnje mo- kot enovit projekt, saj se bodo posegi izvajali zane z neizogibnim odlaganjem preostankov. dernizirana po potresu 1976. V letu 2010 je nekje na istih parcelah oz. na zaključenem ob- Načrtovani CERO Nova Gorica lahko prav Krajevna skupnost Breginj podala pobudo za močju dela mesta Kobarid in v istem časov- zaradi odlagališča centralno predela in obdela izdelavo projektne dokumentacije ter sanacijo nem obdobju. Tak pristop je optimalen in pretežni del komunalnih odpadkov, nastalih v ceste v naselju Sedlo, ki predstavlja osnovno smiseln tako iz ekonomskega vidika kot iz vi- regiji in širše, medtem ko nekatere zbrane povezavo skozi naselje ter priključevanje na dika posegov v prostor. Izvedba investicijske- frakcije, kjer predelava zaradi količin ni eko- državno cesto R3. V naslednjih letih bo po- ga projekta bo tako v relativno kratkem času nomsko upravičena, prepusti v predelavo spe- trebno zagotoviti sredstva za ostale javne poti bistveno izboljšala kakovost življenjskega cializiranim podjetjem za predelavo odpad- v naselju, zamenjavo vodovoda (del vodovoda standarda občanov ter omogočila razvoj nase- kov znotraj regije ali izven. se nahaja pod ruševinami iz potresa leta 1976 lij in gospodarskih (podjetniških) dejavnosti, V projekt je v vlogi sofinancerjev vključenih in stalno prihaja do motenj pri distribuciji), predvsem prebivalcev na območju stanovanj- 12 občin v Goriški statistični regiji (vse občine, 6 Izgradnja igrišča v Magozdu. Foto: arhiv Občine Kobarid razen občine Ajdovščina), ki so dne 4. oktobra in Rezija (Videmska pokrajina) na italijanski prekinitev potovali po območju, ki ga projekt 2010 sklenile medobčinsko Pogodbo o sodelo- strani in občin Bovec in Kobarid (Goriška sta- obsega (po Nadiški dolini). Projekt je skladen vanju pri pripravi in izvedbi projekta nadgra- tistična regija) na slovenski strani. Predvsem s specifičnim ciljem »Zagotoviti trajnostno te- dnje centra za ravnanje z odpadki Nova Gori- se bodo izvajale aktivnosti za povečanje čez- ritorialno integracijo«, saj promovira trajno- ca. mejnega turističnega potenciala z ustvarja- stni razvoj z uporabo alternativnih oblik pre- Glede na to, da vlaganja v tovrstno infra- njem orodij in možnosti oblikovanja celovite voznih sredstev, osvešča prebivalstvo o okolju strukturo zahtevajo obsežna finančna sred- mreže turističnih informacij. Zato je bistveno prijaznem obnašanju in želi prispevati k stva, ki presegajo finančne zmožnosti občin, vpeljati dejavnosti za izboljšanje prometnih zmanjšanju onesnaževanja okolja. Projekt bo bodo občine kandidirale za pridobitev nepo- turističnih povezav med regijami, ki so zajete prispeval tudi k doseganju operativnih ciljev vratnih sredstev s strani Kohezijskega sklada v projekt, še posebej na slovenski strani, saj so izboljšati dostopnost in transportne sisteme EU. v tem delu še posebej kritične. To bo omogoči- ter povečati integracijo med mesti in podeže- Mestna občina Nova Gorica se je kot osre- lo oblikovanje skupnih, celovitih turističnih ljem ter okrepiti teritorialno kohezijo znotraj dnja gonilna sila pri skupnem reševanju pro- paketov, ki bodo promovirani s skupnim mar- funkcionalnih čezmejnih območij. Predno- blematike komunalnih odpadkov na Gori- ketingom in promocijo. Vključene bodo tudi stne naloge, prva izgradnja nekaterih manjka- škem odločila pristopiti k izdelavi zahtevane aktivnosti za izboljšanje medsebojnega po- jočih odsekov kolesarskih poti, bo izboljšala investicijske dokumentacije. Projekt je v prija- znavanja teritorija in tradicionalni dogodki in dostopnost med posameznimi deli projektne- vi. Finančno in fizično bo zaključen v letu manifestacije vseh štirih občin. Občina Bovec ga območja, ponekod bo zaledje povezala z 2014. in Občina Kobarid nameravata urediti boljšo urbanimi središči, okrepila bo teritorialno po- dostopnost za prevoz turistov. Investicijska vezanost predvsem v obmejnem pasu. Čezmejne intermodelarne dela bodo potekala na gorski cesti Učja–Božca Projekt se nahaja v fazi ocenjevanja. kolesarske povezave »Inter bike« in na gorski cesti Sedlo–Stol–Planina Božca. Čezmejne intermodalne kolesarske poveza- Gorske poti so za območje izredno pomemb- Projekt Bimobis – kolesarska ve »INTER BIKE« v Občini Kobarid se izvaja- ne, tako za padalstvo, pohodništvo, še posebej mobilnost med Slovenijo in jo v okviru Evropskega sklada za regionalni pa za kolesarski turizem. Projekt se nahaja v Italijo razvoj ESRR, Program čezmejnega sodelova- fazi ocenjevanja. Projekt BIMOBIS izhaja iz predpostavke nja Slovenija - Italija 2007–2013. Vodilni par- trajnostne mobilnosti kot priložnosti tako za tner je Regionalni razvojni center Koper, v Projekt Čezmejni kolesarski skladen regionalen razvoj kot za obstoječo tr- projektu pa sodeluje še štiriindvajset sloven- krog – Natisone byke žno nišo na področju turistične ponudbe. Na skih in italijanskih partnerjev. Trasa poteka Glavni namen projekta je vzpostaviti mrežo podlagi izdelane analize obstoječih prome- od Kobarida, proti Svinu, pod Matajurjem do kolesarskih povezav na čezmejnem območju s tnih povezav bo pripravljen akcijski načrt za križišča z G2, kjer se formirata dva kraka. Za- spremljajočo infrastrukturo in mrežo inter- njihovo izboljšanje s poudarkom na investicij- hodni krak se navezuje na smer Robič, severni modalnih povezav, s poudarkom kolesarske sko nezahtevnih ukrepih. To idejo bo projekt pa na Staro selo, preko naselja Kred na obsto- mreže ob reki Nadiži. Predvidene aktivnosti, nadgradil z vzpostavitvijo čezmejnega kole- ječo kolesarsko pot ob Nadiži. Projekt je v fazi izdelava načrta glavne kolesarske trase z nave- sarskega kroga, ki zasleduje relief terena in mi- oddaje del. Finančno in fizično bo zaključen v zavami na lokalne poti in intermodalne pove- gracijske tokove. Na ta način bo tudi preko letu 2012. zave, bodo omogočile neprekinjeno potovanje dveh pilotnih investicij omogočena priprava od Čedada, preko Robiča in Kobarida, ponov- novega turističnega produkta, hkrati pa bo Projekt nobo – no v Čedad. Priprava študije s predlogom eno- projekt povezal tudi ponudnike ob trasi poti z No border – brez meja tnega sistema označevanja poti, gradnja posa- namenom navzkrižnih povezav in širjenja tu- S projektom želimo implementirati dejav- meznih manjkajočih odsekov poti, vzpostavi- ristične ponudbe. Projekt se ukvarja s podob- nosti za promocijo izmenjave informacij in tev spremljajoče infrastrukture – dveh INFO no tematiko vzpostavitve mreže kolesarskih izkušenj na socio-kulturnem in ekonomskem točk, z možnostjo parkiranja ter preoblačenja. povezav. Zaradi tega bo lahko projekt izkori- področju z vzpostavitvijo mreže čezmejnega Projekt bo prispeval k splošnemu cilju Ope- stil nekatere odseke, ki bodo zgrajeni v projek- sodelovanja. Aktivnosti se bodo začele 1. ja- rativnega programa, saj bo z vzpostavitvijo tu INTERBIKE, kot je odsek kolesarske poti v nuarja 2012 in zaključile 30. junija 2014. V tri- kolesarske mreže, ki bodo povezale obe drža- Občini Kobarid. Na območju Občine Kobarid desetih mesecih bodo vpeljane dejavnosti, ki vi, povečal privlačnost programskega obmo- trasa poteka po levem bregu reke Soče do Ko- se bodo nadaljevale s sodelovanjem partnerjev čja. Z izgradnjo manjkajočih odsekov kolesar- barida ter se preko Idrskega navezuje na livško tudi po zaključku projekta. Rezultati bodo ne- skih poti in priključitvijo obstoječih tras bodo cesto. posredno vplivali na območja občin Tarcento lahko lokalni prebivalci in obiskovalci brez Projekt se nahaja v fazi ocenjevanja. 7 OKOLJE IN PROSTOR GOSPODARSTVO Novice iz gospodarstva Damjana Urši, gospodarstvo
Tematska pot Kobariško blato Spodbujanje tradicionalne Kobarid obiše vse ve turistov – Nadiža: »Pot kulture in pridelave in uporabe zeliš za Turizem je ena najperspektivnejših dejav- nature« zmanjšanje socialnih in nosti naše občine. Letošnja turistična sezo- Na Kobariškem so posebna območja z vidi- ekonomskih razlik v srednji na je bila ena najuspešnejših in po podatkih ka krajinskih in urbanističnih značilnosti evropi LTO Sotočja – TIC Kobarid je bilo do konca prostora že določena in varovana z narodnim Občina Kobarid je pristopila k projektu avgusta 15 % več nočitev kot v enakem ob- parkom TNP. Kot posebna območja so tu še Spodbujanje tradicionalne pridelave in upo- dobju lani. posamezna območja naravnih in kulturnih rabe zelišč za zmanjšanje socialnih in eko- V minulih letih so dinamiko realizacije v vrednot, spomenikov in območje Nature nomskih razlik v Srednji Evropi. Občini Kobarid narekovali kampi. Letošnje 2000. Prav ta območja (predvsem reka Soča in Cilj projekta je spodbujanje tradicionalne leto je močan premik v zasedenosti turistič- Nadiža) predstavljajo tudi naravni potencial pridelave in uporabe zelišč, z namenom za- nih postelj, saj je rast najmočnejša predvsem kobariškega razvoja in gospodarstva. Kot po- gotavljanja trajnega vira prihodkov. Prebi- na področju privatnih sob in apartmajev, sebna vrednota je za Kobariško pomemben valci bodo uredili zeliščne vrtove in se s tem kmetij ter penzionov. V letošnjem letu se je Breginjski kot s svojo lego, krajinsko značilno- ozavestili s pridelavo, predelavo in uporabo povečalo število turističnih ponudnikov. stjo, dostopnostjo in s samosvojo arhitektur- avtohtonih zelišč. V vsaki regiji bo razvit tu- Pridobili smo šest novih ponudnikov z no dediščino in posebne kulturne krajine z di tradicionalen produkt, pripravljen iz lo- apartmaji, eno novo turistično kmetijo in velikim potencialom kot so drežniško, krnsko kalnih rastlin, za katerega bo izdelana stra- dva nova hostla, ki sta zapolnila praznino na in livško pogorje s prepletom naravnih in tegija trženja in posebna embalaža. področju ponudbe za mlade obiskovalce. ustvarjenih danosti. Kopanje v reki Nadiži je tudi letos v naše Območje Kobariškega blata oz. Staroselske- kraje pripeljalo veliko turistov. V tem letu se ga podolja, po katerem bi v večjem delu pote- Vzpodbude za podeželje v je uredilo parkirišče pri Napoleonovem mo- kala načrtovana tematska pot, ni izpostavljeno Breginjskem kotu stu na Nadiži, kar je v vročih poletnih mese- kot samostojno območje, niti mu ni namenje- Občina Kobarid je v mesecu februarju or- cih številnim obiskovalcem omogočilo lažje na posebna pozornost znotraj zgoraj izposta- ganizirala predstavitev z naslovom Vzpod- parkiranje. vljenih enot. Gre dejansko za območje, ki po- bude za podeželje v Breginjskem kotu. Na- vezuje dve enoti, ki sta bili do sedaj deležni že men predstavitve je bil poiskati možnosti za precejšnje pozornosti z vidika razvoja turi- izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in Turistina in druga obvestilna stične ponudbe, in sicer kobariško območje in gospodarstva ter ohranjanje obdelanosti signalizacija v obini Kobarid Breginjski kot. površin, spodbujanje sonaravnega načina Eden izmed ključnih faktorjev uspešnega Glede na to, da občina razpolaga s številni- kmetovanja in zaposlovanje ter ustvarjanje vodenja in trženja turističnega proizvoda je mi naravnimi danostmi in bogato kulturno novih delovnih mest na podeželju. prav gotovo tudi urejena turistična in druga dediščino, je nujno, da se tudi te elemente iz- Predstavljeni so bili programi Podeželja, obvestilna signalizacija. Zaradi zavedanja po- postavi in ustrezno predstavi obiskovalcem. ki se izvajajo preko delavnic na temo mleka, membnosti turizma v Občini Kobarid si je Investicija je namenjena dvigu prepoznavno- mlečnih izdelkov, zelenjadarstva in zeliščar- županja Darja Hauptman kot eno izmed pred- sti območja investicije in občine v celoti, po- stva, sadjarstva, gobarstva … ter neizkori- nostnih naloga zadala prav vzpostavitev pularizaciji ruralno-podeželskega okolja ter ščene priložnosti našega podeželja – Bios- učinkovitega sistema obveščanja in vodenja posledično dvigu števila obiskovalcev, s ciljem ferno območje Julijske Alpe. prometa. S 1. junijem 2011 je na Občini Ko- ozaveščanja o naravnih in kulturnih vredno- V zadnjem delu srečanja so bile predstav- barid pričela delovati delovna skupina za tah območja, dodatni ponudbi v turistične in ljene možnosti državnih pomoči in prisotni celovito izvedbo projekta Turistične in dru- izobraževalno-didaktične namene, povečanju so spregovorili o dvomih, ki jih imajo glede ge obvestilne signalizcaije v Občini Kobarid. prepoznavnosti lokalnih produktov podeželja tega in načina delovanja Ministrstva za Zaradi obsežnosti območja, velikega števila (kmetijskih ter drugih izdelkov in pridelkov) kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izrazili informacij, ki bodo posredovane s pomočjo ter oblikovanju novih zaposlitvenih možnosti so željo, da bi bile Vzpodbude za podeželje tega projekta, in zaradi potrebnih finančnih na področju storitvenih in drugih dejavnosti v lažje dosegljive, manj zbirokratizirane ter sredstev za izvedbo celotnega projekta, se je turizmu na tem območju. bolj usmerjene v animacijo mlade generaci- delovna skupina po posvetu z Direkcijo RS Projekt se nahaja v fazi ocenjevanja. je, ki si mora za normalno življenje zagotovi- za ceste odločila, da se bo elaborat delal po ti delo oziroma delovna mesta. Le tako bi fazah. Delovna skupina je zelo aktivna in pr- mlade spodbudili, da ostanejo doma in da ve pozdravne table bodo kmalu postavljene. Breginjski kot ponovno zaživi. Danica Hrast, podžupanja 8 NEGOSPODARSTVO Družbene dejavnosti Urška Lazar Živec, negospodarstvo Nataša Hvala Ivani, odnosi z javnostmi, promocija, kultura
Delo medobinske uprave obin Bovec, Kobarid in Tolmin Medobčinska uprava nadzira mirujoči pro- met, po novem tudi hitrost, spoštovanje osnih obremenitev ipd. v naseljih in na lokalnih ce- stah izven naselij, vožnjo v naravnem okolju, ki je sicer naloga policije, ukrepa pri zapušče- nih vozilih in drugih komunalnih ter gradbe- nih odpadkih, nepravilnem oglaševanju in plakatiranju, skrbi za splošen videz in ureje- nost naselij in ostalo, kar v posameznih obči- nah urejajo občinski predpisi. Na inšpekcijskem področju je največ dela z neurejeno kanalščino – greznicami, spori o zemljiščih, nekaterimi črno zgrajeni objekti, okrasnim grmičevjem in drevesi, ki ovirajo udeležence v prometu ipd. Kljub vsem tem permanentnim nalogam ter pobudam in pri- javam občanov pa smo zaposleni na Medob- činski upravi v poletni sezoni najbolj obreme- njeni z nadzorom vstopno izstopnih mest na Slavnostna prireditev ob praznovanju 20-obletnice samostojne Slovenije. Foto: arhiv Občine Kobarid Soči, nadzorom črnega kampiranja, nadzo- rom po odloku, ki ureja režim na Nadiži in udi v letu 2011 smo veliko sredstev mernejše prostore za kvalitetno izvajanje prosto letenje. Veliko časa in truda v tem času namenili šolstvu, kulturi, zdravstvu, pouka. V dvorani potekajo razna srečanja, vzamejo razne javne prireditve, ki jih s stati- Tsociali in športu. Takoj po sprejetju okrogle mize, predstavitve knjig, prireditve stiko ni mogoče prikazati, sicer pa ima vsaka proračuna smo podpisali pogodbe z zavodi, glasbene šole, poročni obredi in podobno. občina svoje specifičnosti. katerim Občina letno nameni sredstva iz Želimo si, da bi dvorana tudi v bodoče služi- Medobčinska uprava je letos, ko se je sezona proračuna. la svojemu namenu in da bi se občanke in plovbe po Soči že začela, od LTO Bovec pre- V Osnovni šoli Kobarid in Podružnični občani v njej pogosto srečevali ob različnih vzela upravljanje režima po Odloku o rabi in šoli Smast smo v času poletnih počitnic za- družabnih dogodkih. varovanju vstopno izstopnih mest za športno menjali dotrajana okna, na Podružnični šoli Novorojenčkov je tudi v tem letu v naši plovbo ob reki Soči. Čeprav le na podlagi del- Drežnica smo zamenjali žlebove in del fasa- občini veliko in vsakemu izmed njih podari nega finančnega poročila lahko ugotovimo, de ter začasno sanirali dotrajano streho. Občina enkratno denarno pomoč v višini da je bila s tega vidika uspešna, saj je, glede na Finančno smo pomagali urediti igrišče na 200 EUR. Letos smo sredstva izplačali že 31 nekaj več kot 70.000,00 EUR podedovanega Trnovem in na Livku, v Magozdu in Bregi- upravičencem. Zaradi velikega vpisa otrok v primanjkljaja iz lanskega leta, pridelala osta- nju pa investicije še potekajo. V mesecu Vrtec pri Osnovni šoli Kobarid in podru- nek prihodkov nad odhodki, ki bodo upora- marcu je podjetje TEP d.o.o. zaključilo z in- žnične vrtce je Občinski svet Občine Koba- bljeni za izboljšanje infrastrukture na vstopno vesticijo namestitve fotovoltaike na strehi rid odobril dodatna sredstva za celodnevne izstopnih mestih v občinah Kobarid in Bovec. telovadnice Kobarid. Ob tem se je Občina programe v vseh podružničnih vrtcih in za Upravljanje v bodočih letih je sicer še stvar Kobarid odločila še za tehnični pregled spu- dodatno odprtje petega, polovičnega oddel- dogovora županov, kljub temu pa se bo obsto- ščenega stropa v telovadnici. Na mestih za- ka v centralnem vrtcu v Kobaridu. ječa komisija sestala in opredelila do nujnih in makanja smo lokalno obnovili podkon- Socialno pomoč družinam na domu za manj nujnih investicij ob reki Soči. Na podlagi strukcijo. Občino Kobarid opravlja Center za socialno enoletnih izkušenj lahko le še ugotovimo, da Pred desetimi leti smo otvorili Dom An- delo Tolmin. S štirimi socialnimi oskrbo- bodo potrebne manjše spremembe odloka, dreja Manfrede, v katerem sta Knjižnica Ci- valkami oskrbujejo med 30 in 40 občank in predvsem pa izvedbenih aktov, na podlagi ka- rila Kosmača in poročna dvorana. V Domu občanov letno. terih bo bodoči upravljavec še bolj učinkovito poteka tudi pouk Glasbene šole Tolmin, ki Delo na področju družbene dejavnosti se izvajal režim na reki Soči. ga obiskuje 77 osnovnošolcev, vendar si v tesno prepleta s kulturnimi in z zabavnimi Mag. Simon Leban, direktor prihodnje želimo glasbeni šoli poiskati pri- prireditvami v občini, ki jih letos ni manjka- 9 NEGOSPODARSTVO JAVNI NATEČAJ
lo. Mesec februar, mesec kulture, je po- bomo zakonsko potrebno dokumentacijo stregel z zanimivimi gledališkimi predsta- in kandidirali na razpisu Ministrstva za vami, ki so jim sledili Beneški dnevi in kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pri- drugi dogodki. Na kobariškem trgu je po- dobitev evropskih nepovratnih sredstev tekala prva otroška likovna kolonija pod za ohranitev kulturne dediščine. mentorstvom slikarja Jožeta Kotarja in profesorice Petre Škrjanc. Leto prostovolj- stva so obeležile Mladeface, ki so v času Kulturna dedišina v športne prireditve Outdoor show prosto- zbirkah med Alpami in voljno uredile igrišče v Kobaridu in na Krasom – zborzbik Livku. Otvoritev »Poti miru, prijateljstva V letu 2007 je bila Podružnična šola Li- in ustvarjalnosti« in 10- obletnica ume- vek ukinjena zaradi premajhnega števila tniške delavnice »Lepota v lesu in kamnu« vpisanih otrok. Prostore v objektu obča- je na Koseč pripeljala veliko umetnikov in sno uporabljajo krajani, v prizidku pa je ljubiteljev lepega. Tradicionalni Kobariški urejeno stanovanje. Neizkoriščenemu Zmagal je spominek sejem, Amaterski oder v naročju Krna, objektu želimo dodati vsebino, zato smo Kotarski dnevi, prvo Kobariško kulturno se odločili za sodelovanje v okviru Projek- »Kobariški štrukelj« poletje in prvi Dobrodelni kulturni festi- tov čezmejnega sodelovanja Slovenija-Ita- Iz tršega papirja sem izdelal nekakšen olupek, val Fronta so dogajanje v Kobaridu pope- lija 2007–2013. Kulturna dediščina v zbir- pri katerem je že na prvi pogled očitno, da pred- strili in ga pospremili v jesenski čas, ko kah med Alpami in Krasom – ZBORZ- stavlja kobariški štrukelj, prepoznavno domačo smo otvorili prvi Festival Soške postrvi in BIRK je naziv projekta, katerega vodilni kulinarično značilnost. Kot pravi štrukelj tudi ta že tretji Festival pohodništva v Dolini So- partner je Raziskovalna postaja ZRC SA- vsebuje polnilo, ki pa je sestavljeno iz več vsebin- če. ZU v Novi Gorici. sko povezanih delov. Najprej je tu posladek, ki sem Ob 20-obletnici samostojne Slovenije Glavni cilj projekta je predstavitev zbirk ga poimenoval »kobariški čokolatin«. Na prvi po- smo v sodelovanju z obema posoškima kulturne dediščine v obmejnem prostoru gled mogoče ni vidna njegova povezava s kobari- občinama in Območnim združenjem ve- med Alpami in Krasom na slovenski in škim štrukljem, vendar je prav to v resnici njegova teranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje italijanski strani. Z odobritvijo projekta bi bistvena lastnost. Polnilo čokolatina ima enake sodelovali na prireditvi »Živeti svobo- bili obnovljeni in za zbirke urejeni objekti sestavine kot polnilo kobariškega štruklja, zato dni«. na Livku, v Kanalu, v Šmartnem, Dobro- tudi okus spominja na kobariško kulinarično po- Kulturna društva, športna društva, tu- vem in Tarčmunu, tudi kot turistično in- sebnost ter na ta način kupcu oz. imetniku spo- ristična društva, krajevne skupnosti, Tri- formacijska središča z možnostmi prireja- minka vzbudi zanimanje zanjo oz. njeno izdela- glavski narodni park, TIC Kobarid in nja delavnic in srečanj. V pritličju objekta vo. ostali sodelujoči so se letos tako dobro or- ukinjene Podružnične šole Livek sta pred- Poleg čokolatina v sredici štruklja najdemo tudi ganizirali, da ni bilo konca tedna brez do- videni zbirka obmejnih kamnov in etno- recept za izdelavo kobariških štrukljev (druga godkov oziroma prireditev v Kobaridu in loška zgodovinska zbirka predmetov lo- uporabna stran spominka), kar bi seveda bilo lo- sosednjih vaseh. kalnega značaja z info točko. Zbirka ob- gično nadaljevanje okusne predstavitve kobariške Kobarid je zaživel in tudi v prihodnje se mejnih kamnov s fotografskim materia- značilnosti. Menim, da je kobariški štrukelj odlič- bomo trudili, da bo tako. lom na stenskih panojih bo namenjena na promocija samega kraja, kupovanje recepta kot obiskovalcem, ki se bodo naučili razbirati spominka zase ali za darilo prijatelju pa izvrsten obmejne kamne in svoje, na novo prido- način njegovega razširjanja po svetu, čeprav je se- Nježna hiša v Jevšku bljeno znanje, praktično preizkusiti v na- veda jasno, da je značilna jed najboljša tam, od ko- Nježna hiša v Jevščku je ena redkih ravi, na sprehodih po livških pobočjih. der izvira. ohranjenih oblik, ki predstavlja način živ- Prostor bo občasno namenjen tudi temat- Kobarid z okolico ima še vrsto drugih znameni- ljenja na Kobariškem v 19. stoletju. skim oziroma kulturnim prireditvam. tosti, ki bi jih bilo škoda prezreti. Zato sem obliko- Notranjost Nježine hiše se je do danes Bogata dediščina nekdanjega livškega živ- val tri tematske različice spominka glede na vrsto ohranila v nespremenjeni podobi od časa ljenja bo prikazana v obliki etnološko zgo- znamenitosti oziroma področje, ki privablja dolo- nastanka. Osrednji del hiše predstavlja čr- dovinske zbirke s prikazom predmetov čene skupine obiskovalcev: kobariški štrukelj kul- na kuhinja z nizkim mediteranskim ognji- lokalnega značaja, ki se jih je uporabljalo v ture, kobariški štrukelj športa in kobariški štrukelj ščem. V sosednji izbi stoji zidana peč z vsakdanjem življenju in življenju med voj- narave. Znamenitosti oziroma dejavnosti so sli- žganimi glinastimi pečnicami in relief- nama. Zbirka bo vsebovala ohranjene kovno predstavljene na hrbtni strani recepta. Na- nim motivom. V nadaljevanju izbe sta še predmete, listine in fotografije ter drugi men je povezati štrukelj s krajem, pa tudi priva- dva prostora, ena večja in druga manjša ohranjen material, ki priča o nekdanjem bljati nove obiskovalce (pod predpostavko, da se soba. življenju na Livku in okolici. V razdelilni spominek kupuje tudi kot darilo). Glede na tri raz- Objekt je bil naseljen do druge polovice kuhinji nekdanje šole je za obiskovalce ličice spominka mogoče ni odveč omeniti prodaj- 20. stoletja in se je vse do danes ohranil v predvidena čajna kuhinja lokalnih zelišč. nega vidika. Obiskovalcu se bo namreč zdelo, da skoraj originalni podobi. Nježno hišo, ki Projekt se nahaja v fazi ocenjevanja. slika kraja ne bo popolna, če ne bo nabavil vseh jo je Krajevna skupnost Livek prepoznala treh variant. in ovrednotila kot potencialni kulturni Kobariški štrukelj kot spominek je torej enosta- spomenik, bi želeli ohraniti v celoti kot de- ven in prodajno zelo ugoden ter tako dostopen diščino prihodnjim generacijam. vsakemu obiskovalcu Kobarida, ki bi želel nekaj Nježno hišo smo razglasili za kulturni kobariškega odnesti s seboj na dom. spomenik lokalnega pomena. Pripravili Simon Kutin, avtor spominka 10 RECEPTI
Iz knjige JEDI NA KOBARIŠKEM Kar je bujš, je pa bujš avtoric Marije Benko in Božice Špolad Žuber
Košnja ob zares posebnih priložnostih oziroma veli- šamo še čokolado, rozine, zmlete orehe in ro- Gospodinje so hrano v senožeti nosile na ra- kih praznikih. žiče za aromo. mah v pletenih koših. Ponekod so hrano nosi- le tudi v košarah, tako da so na glavo položile Nadevi za štruklje Skutni štruklji svetk1 in nanj košaro. V času košnje niso imele Štruklji z orehovim nadevom Krušne drobtine popražimo na maslu, doda- veliko časa za kuhanje, saj so morale pomagati Prvi način priprave – Sestavine: orehova jedr- mo skuto, mlete orehe, limonino lupino, rozi- pri košnji in spravilu sena. Zato so pripravljale ca, kruhove drobtine, rozine, maslo, čokolada, ne, rum, lahko tudi cimet ter premešamo. hrano, za katero niso porabile veliko časa. Po- rum, sladkor, limonina lupina, vanilijev slad- lenta in različne vrste zabeljenih polent so bile kor, cimet, mleko Kostanjevi štruklji v času košnje vsakodnevni obrok. Pogosto so Na maslu popražimo drobtine in jih malo Na maslu popražimo drobtine. Dodamo kuhan jedli tudi friko, sir, radič, fižol in jajca v solati, ohladimo. Dodamo zmlete orehe in zalijemo z pretlačen kostanj, pest zmletih orehov, pest skuto, skutnico, sirovo juho, buljo, klobase, mlačnim mlekom, ki smo mu primešali kakav rozin, sladkor, cimet, rum, vanilijev sladkor, ma- domače salame, koruzni kruh, pinjenec, bel in ali čokolado. Dodamo še sladkor, limonino lo mlete čokolade. Nadev dobro premešamo. ržen kruh. Kasneje so gospodinje in otroci v lupino, v rumu namočene rozine in dobro senožeti nosili tudi mineštro, ješprenj, pašto, zmešamo. Po potrebi dodajamo še mleko in Priprava testa rum, da dobimo gosto maso. Uparjeno testo žličnike zabeljene z ocvirki, to hrano so nosili Sestavine: 0,5 kg moke, 4 dcl vrele vode tudi v nahrbtnikih in kanglicah. Za zaključek Drugi način priprave – Na maslu popražimo Pšenično moko prelijemo z vrelim kropom, jo košnje so skuhali štruklje. drobtine, dodamo zmlete orehe in prelijemo z vročim mlekom. Skupaj premešamo, dodamo na hitro premešamo in ugnetemo. Oblikuje- rozine in po okusu sladkamo. Ponekod namesto mo svaljek in ga narežemo na debelejše koščke. Štruklji iz mlezge Testo z dlanmi sploščimo v krpice ovalne obli- Mlezgo2 kuhamo. Pri tem se mlezga sesiri in sladkorja dodajo med. Oblikujemo kroglice. ke. V vsako krpico damo kepico nadeva (buljo, Tretji način priprave – Zavremo mleko in v dobimo skuto. Skuti dodamo rozine, sladkor, bujo), ki jo ovijemo s testom. Testo s prsti sti- njem pokuhamo zmlete orehe. Gosti zmesi cimet in na maslu prepražene drobtine. Pre- snemo skupaj, da se štrukelj zapre in nastane dodamo še sladkor, vanilijev sladkor, poriba- mešamo in nadev uporabimo za štruklje. naborek. Nato s prsti naredimo še vdolbinice. no limonino lupino, malo ruma, čokolado, rozine, drobtine. Rozine lahko prej namoči- Prazniki Kvašeno testo mo v rumu, tudi drobtine lahko popražimo na Pri vseh praznikih so navedene le jedi, ki so za Iz moke, soli, vode, kvasa, lahko tudi jajc nare- maslu. Oblikujemo nadev. posamezne praznike najbolj značilne. Nava- dimo navadno kvašeno testo. dno so to boljše jedi in različne vrste peciva. Četrti način priprave – Sestavine: 150 g zmletih Vzhajane štruklje naredimo enako kot tiste iz Za naše kraje so najbolj značilni štruklji in po- orehov, 150 g sladkorja, 150 g masla, 150 g uparjenega testa, le da jih pred kuhanjem da- tica. Ker ni bilo vedno mogoče dobiti vseh po- drobtin, 100 g rozin, cimet, nageljnova žbica, mo vzhajat. trebnih sestavin za pripravo potic in štrukljev, limonina lupina, belo vino ali rum so rozine nadomestili s suhimi figami ali pa Zmlete orehe povremo v mleku, ki ga prej oso- Kuhanje štrukljev celo s posušenimi jabolčnimi in hruškovimi limo. Dodamo na maslu popražene drobtine, Štruklje kuhamo v slani vreli vodi toliko časa, krhlji. Namesto ruma pa so uporabili vino ali rozine namočene v rumu ali vinu, sladkor, na- da priplavajo na vrh. Pri kuhi jih ne mešamo, žganje, sladkor pa so nadomestili z medom. geljnovo žbico, limonino lupino.Vse skupaj posodo le malo stresemo ali pa štruklje z lese- dobro premešamo. Nadev mora biti sočen, a no kuhalnico le narahlo privzdignemo. Štruklji ne premehak. Štruklji se v naših krajih nekoliko razlikujejo Serviranje štrukljev med seboj. Pripravljamo jih na več načinov, Štruklji s koruznim nadevom (sirkovi štru- Štruklje najpogosteje postrežemo tople, zabe- tudi sestavine niso povsod enake. Celo vsaka klji) ljene z maslom ali z na maslu popraženimi gospodinja jih pripravi nekoliko drugače. Če- Prvi način priprave – V koruzno moko vlije- drobtinami. Potresemo jih s sladkorjem, lah- prav so štruklji drugod poznani predvsem kot mo stopljeno maslo. Poparimo z vrelim mle- ko pa z mletimi orehi ali s cimetom. Štruklje kobariški štruklji, jih domačini poimenujejo kom in dodamo sladkor, cimet, rozine ali suhe jemo tudi mrzle. Nezabeljene štruklje postre- po kraju, v katerem se pripravljajo, lahko celo hruške ali suhe fige. Lahko dodamo še jajce. žemo na krožniku skupaj s kislim zeljem ali po sestavinah, iz katerih so narejeni. Navodila Pri tem nadevu uporabimo več sladkorja. repo in z mesom. za izdelavo štrukljev se prenašajo z ustnim iz- Drugi način priprave – Iz koruzne moke nare- 1 obroč iz blaga ročilom iz roda v rod. Štruklji se pripravljajo dimo bulje. Skuhane zribamo. Zraven prime- 2 mlezivo – kravje mleko prve dni po porodu 11 DOGODKI V OKTOBRU Napovednik
SOBOTA, 1. 10. 2011, ob 11.00, SOBOTA, 15. 10. 2011, ob 16.00, PETEK, 28. 10. 2011, Kobarid – Drežniške Ravne: kobariški trg, pri Dializnem centru: Dom Andreja Manfrede, Kobarid: 36. Tradicionalna kolesarska Otvoritev Dializnega centra. Srečanje gospodarstvenikov dirka za pokal Občine Kobarid. Info: Božo Kanalec Posočja. Info: KK Soča - Pavel Sivec Info: PRC SOBOTA, 15. 10. 2011, ob 18.00, NEDELJA, 2. 10. 2011, od 10.00 do 17.00, Kulturni dom Kobarid: SOBOTA, 29.10.2011, ob 9.00 do 14.00, kobariški trg, tržnica: Slavnostna seja Občinskega sveta pred Kulturnim domom, Kobarid: Sejem starin in domače obrti s Občine Kobarid in podelitev Dogodek »Svit« kulturnim programom. občinskih priznanj in nagrad za Info: Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gori- Info: TZGP leto 2011. ca, Občina Kobarid Info: Občina Kobarid Cel mesec, vsako sredo od 18.00 do 20.00, TOREK, 4. 10. 2011, ob 19.00, potekajo delavnice »Živimo zdravo« na Dom Andreja Manfrede, Kobarid: NEDELJA, 16. 10. 2011, ob 10.30, Livku. Predstavitev knjige »Kobariški Cerkev Marije Vnebovzete v Kobaridu: berilo«. Sveta maša za vse občanke in Info: Občina Kobarid občane. DOGODKI V SKLOPU OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID ČETRTEK, 6. 10. 2011, ob 8.00 do 13.00, NEDELJA, 16. 10. 2011, ob 18.00, Tudi letošnja tema Tedna otroka bo tako Mučeniška ulica Kobarid: Kulturni dom Kobarid: kot v lanskem šolskem letu vezana na otro- »Varne ulice otrokom«. Otroška predstava »Medenka« ški parlament. Izbrana tema otroškega Info: Občina Kobarid Vstop prost. Info: Občina Kobarid parlamenta za šol. leto 2011/12 je »JUNA- KI NAŠEGA ČASA«, tema tedna otroka pa ČETRTEK, 6. 10. 2011, ob 19.00, SOBOTA, 22. 10. 2011, ob 10.00, »POJDIVA S KNJIGO V SVET«. V »Tednu Fundacija poti miru v Posočju, Kobarid: Kostnica nad Kobaridom, Kobarid: otroka« bodo najrazličnejše aktivnosti po- Fotografska razstava članov Spominska slovesnost na Kostnici. tekale tudi v Osnovni šoli Simona Gregor- PD Tolmin in pogovor z Dušanom Info: Zdravko Likar čiča v Kobaridu. Jelinčičem. Od 3. 10. 2011 do 9. 10. 2011: Info: Fundacija poti miru v Posočju SOBOTA, 22. 10. 2011, ob 15.00, • Pasavček, Kobariški muzej, Kobarid: • obisk knjižnice, PETEK, 7. 10. 2011, ob 19.00, Odprtje razstave »Poljska • ogled filma, Zelena hiša, Kobarid: bolnišnica 3/15«. • tematske delavnice Kamni Soče, Odprtje razstave Knefelčeva Info: Kobariški muzej • tematska delavnica Polstenje, markacija. • literarno - likovna delavnica Info: TNP, TIC Kobarid SOBOTA, 22. 10. 2011, ob 19.00, Pojdiva s knjigo v svet, z Kulturni dom Kobarid: Groznovilco v Hudo hosto, SOBOTA, 8. 10. 2011, ob 20.00, Nastop folklorne skupine Sava Kranj. • šolski kros, Kulturni dom Kobarid: Vstop prost. Info: Občina Kobarid • »Varne ulice otrokom« – Gledališka predstava »Servus aktivnosti v prometu, petelinček«. SREDA, 26. 10. 2011, ob 17.00, • glasbena predstava za otroke Vstop prost. Dom Andreja Manfrede, Kobarid: Črni saksofon. Info: Občina Kobarid »Jesenski akordi« Info: Društvo upokojencev Kobarid ČETRTEK, 13. 10. 2011, ob 18.00, kobariški trg, ob spomeniku Simona ČETRTEK, 27. 10. 2011, ob 19.00, Gregorčiča: Fundacija poti miru v Posočju, Kobarid: Prireditev »Prižgimo lučko Otvoritev razstave likovnih del pesniku«. 6. ateljeja pod Krnom. Info: OŠ Kobarid, Božica Špolad Žuber Info: Fundacija poti miru v Posočju Vljudno vabljeni!
12