Brestov Obzornik 1977 / Št. 05
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LETO XI sTEVILKA 116 31. MAJ 1977 lasilo delovne sku Poglabljanje ·samoupravnih odnosov PROGRAM URESNICEVANJA DOLOCIL ZAKONA 0 ZD RUZENEM DELU V NASI DELOVNI ORGANIZACIJI ZAKON 0 ZDRUzENEM DELU NALAGA VSEM TEMELJNIM - res skupnega pomena za dve - odnose pri pridobivanju do - pridobivanje dohodka s svo IN DRUGIM ORGANIZACIJAM ZDRUzENEGA DELA, DA MORAJO ali vee temeljnih organizacij, hodka je treba kriticno preveriti bodno menjavo dela, PRILAGODITI SVOJO ORGANIZACIJO IN USKLADITI SAMO - res racionalno organizirane, predvsem na osnovi nacela drui - pridobivanje dohodka na UPRAVNE SPORAZUME 0 ZDRUZEVANJU, DRUGE SAMOUPRAV benoekonomske vsebine dohod drugib podlagah. NE SPORAZUME, STATUTE IN DRUGE SAMOUPRAVNE SPLOSNE - res dejavnosti, ki se najpri- ka· Prizadevati si moramo za to, AKTE Z DOLOCILI TEGA ZAKONA V CELOTI NAJPOZNEJE V merneje organizirajo kot e.na de :._ zagotoviti je treba, da se da se povsod, kjer je mogoce, DVEH LETIH OD NJEGOVE UVELJAVITVE, TO JE DO 11. DE lovna skupnost ali pa bi kazalo dohodek pridobiva le na podia kupoprodajni odnosi nadomesti CEMBRA 1978. organizirati vee delovnih skup gab, ki jib v ta namen oprede jo z dohodkovnimi, predvsem pa nosti oziroma, ee posamezne iz ljuje zakon: v okviru delovne organizacije. Posebej je treba opozoriti na da bo delo organizirano v skladu med njib celo ne izpolnjujejo po· - pridobivanje dohodka s pro V okviru ukrepov za zakonito dolocilo 662. elena zakona, po ka z dolocili zakona. V ta namen je gojev za temeljno organizacijo. dajo proizvodov in storitev, in d.ruZbeno-primerno pridobiva terem se vsa dolocila zakona, ki treba opraviti zlasti naslednje: - pridobivanje dohodka z de nje dohodka naj se zagotovi tudi se nana5ajo na ugotavljanje celot - napraviti posnetek dejanske 2. PRIDOBIVANJE IN RAZPO lezem pri skupno ustvarjenem zakonito upravljanje druzbenib nega prihodka, razporejanje do (sedanje) samoupravne organizi REJANJE DOHODKA TER dohodku, (Konec na 2. s trani) hodka in cistega dohodka ter na ranosti; CISTEGA DOHODKA delitev sredstev za . osebne do - ugotoviti, ce je ta organizi hodke in za skupno porabo de ranost skladna z dolocili zakona; Z izvedbo nalog iz te skupine je lavcev, uporabljajo najpozneje treba zagotoviti taksno planira od 1. januarja 1978. To pomeni, - predlagati morebitne spre nje in gospodarjenje ter taksne da morajo biti naloge s tega pod membe s primerno obrazloZitvi druzbenoekonomske odnose med rocja opravljene ze letos. jo; temeljnimi organizacijami, pa Naloge, ki izhajajo iz zakona o - prouciti primernost (potreb tudi med posameznimi delavci zdruZenem delu, lahko glede na nost) novib zdrufevanj dela in kot izhajajo iz temeljnih dolocil podrocja, ki jib urejajo, strnemo sredstev (integracije) in jib pred zakona o zd.ruZenem delu. v pet zaokrozenih skupin: lagati z obrazloZitvijo; Prouciti oziroma prilagoditi za - zagotoviti, da se vse more konu je treba zlasti naslednje 1. ORGANIZIRANJE bitne spremembe oziroma po zadeve: ZDRUZENEGA DELA manjkljivosti registrskega znaca - planiranje mora temeljiti na ja pravocasno vlozijo v sodni re nacelib socasnosti in kontinuira S pravilnim organiziranjem or gister. uosti ter usklajenosti z drugimi ganizacij zdruzenega dela in de Posebno pozornost je treba po nosilci planiranja, s Cimer naj se lovnih skupnosti postavimo prvi svetiti ugotavljanju, ce so vse de doseze realnost plana in po drugi pogoj za urejanje vseh ostalih javnosti, ki se po sedanji organi strani enakomeren razvoj vseh odnosov. Zato v to skupino nalog ziranosti opravljajo v okviru podrocij v reprodukcijski poveza sodijo tiste, ki naj zagotovijo, skupnih dejavnosti nostl in v porabi; V letu 1977 smo. Tovaris Tito praznuje svojo visoko i11 bogata starost - svojih evrstih petinosemdeset let. z njim praznuje svoj veliki praznik vse nase ljudstvo. Njegovo ime ni izpisano le na pobocjih na.Sih planin, na dvoriscih vojasnic, na ulicah na.Sih mest in na proceljih sol, njegovo ime je z najlepso pisavo vtisnjeno v srca in v misli na.Sih starsev, nas in nasih otrok. Najmlajsi Jugoslovani vsak dan cakajo njegovo podobo pred televizorji, listajo za nje govo sliko po casopisju, spominjajo starse pred novim. le tom, da je treba tudi Titu poslati cestitko in ga povabiti na vecerjo .. Tito je pom.emben del nas in vsega naJega dela. Na.Sa svoboda, nase samoupravljanje, nasa samostojnost in samo zavest, na.Sa neuvr5cenost, borbenost, vztrajnost in m iro ljubnost - vse to je v nas Tito in taka je rastel v Stiri desetih letih njegovega partijskega dela naJ slehemi Clo vek v njegovega soborca, sodelavca in naslednika. Titova nepomirljivost s kakr5nokoli krivico in nepostenostjo se seli v nas in vsak dan bolj smo pripravljeni trtvovati se za vse, kar smo in za vse, kar imamo. Zato je povsem naravno in razumljivo, da stevilne letos nje proslave in prireditve, ki so odraz svobodnega ustvar jalnega dela na.Sih narodov, posvecamo.prav njemu - tova risu Titu, njegovi plemeniti osebnosti in njegovi neunic ljivi delavnosti. Cestitkam ob njegovem visokem jubileju in ob tretji podclitvi reda narodnega heroja se pridrutujemo tudi Bre stovci in ostali obcani! Brezskrbna in srecna mladost - temelj nase ustvarjalne pribodnosti 2 BRESTOV OBZORNIK B Pogiabijanje samoupravnih odnosov I (Nadaljevanje s 1. strani) - opredeliti v skladu z zako vomosti) kot jib ob uveljavljanju delavcev, da temeljiteje spoznajo misijami drugih temeljnih orga g sredstev in gospodarjenje z nji nom in z druibeno-politicno pra ustavne pravice dela z druZbeni pravice in dolZnosti oziroma nizacij oziroma delovnih skupno I< mi v smislu dobrega gospodarje kso odgovornosti za opravljanje mi sredstvi ureja zakon o zdru usmeritev kot jo pred zdruzeno stl, ki delajo na enakem podroe t; nja; samoupravljalskih funkcij. zenem delu. delo postavlja novi zakon. ju, pa tudi s komisijami, ki ob s - osnove in merila za razpo Zaradi specificnih odnosov ozj Opraviti morarno zlasti nasled V programu je zato zaplsanih ravnavajo ostala podrocja, da bj I< rejanje dohodka in cistega do roma polozaja skupnih dejavno nje: tudi nekaj glavnih izvedbenih na ne priSlo do navzkri.Znih predlo c hodka; sti je treba pri odloi!itvah, ki se - urediti sklenitev delovnega vodil. Med drugim so podrobno gov. -osnove in merila za delitev opravljajo v okviru Skupnih de razmerja, razporejanje na razlic opredeljena tudi dolocila zakona, Na opisani nacin se bomo iz. sredstev za osebne dohodke; javnostl posebej prouciti in pred na dela in opravlla ter preneha ki jib bo posamezna komisija ognili delu v zaprtih krogih in s D - zagotoviti je tt·eba izkazo lagati, katere zadeve so takega nje delovnega razmerja; predvsem morala temeljito po tern dosegli dvoje: z vanje poslovanja v skladu s ka znacaja, da je o njib potr-ebno - doloeiti pravice, obveznosti znati na svojem podrocju dela. - da se bo kar najSirsl krog r• zalc.i, ki jib v ta namen oprede pred dokoncno odlocitvijo pre ter odgovor:nosti delavcev v de Posebej pa je poudarjeno, da delavcev dokaj podrobno seznanll v ljuje zakon ter zagotoviti urejeno skrbeti mnenje ali soglasje zain lovnem razmerju ter naCin in morajo komisije, ki so imenova z doloclli zakona o zdruienem b evidentiranje in obdelavo vseh teresiranih temeljnih organt~acij. ukrepe za uresnicevanje Ie-teh; ne kot odgovome za izvedbo po delv. in k podatkov, ki so potrebni delav - dolociti nacin za varstvo samezne skupine nalog, sodelo - da bomo ob takem spozna lJ cem za odlocanje. 4. SAMOUPRAVNI pravic delavcev. vati z orga.lli. upravljanja in z nju uspe5neje re5evali in uredlll g S ponovnim pregledom in s SPLOSNI AKTI Kcr so medsebojna razmerja druibenopoliticnimi organizacija v kratkem easu, ki nam ga je od n predlogi za spremembe samou tudi doslej podrobno urejena, je mi ter s strokovnimi sodelavci s meril zakon, vsaj tiste zadeve, h d pravnih splosnih aktov, ki dolo Pod to skupino nalog se ne potrebno zlasti prouciti, katere posameznih podroCij. Ob takem katerim nas sill samoupravna in r cajo osnove in merila za deJitev prou~uje in spreminja vsebina zadeve so ze urejene v skladu z sodelovanju pripravi vsaka komi poslovna nuja ter si s tern zasta 0 sredstev za osebne dohodke naj samoupravnih splosnih aktov, novimi predpisi, katere pa je tre sija gradivo za svoje podroeje. vili izhodiSca za prihodnje delo d se kar v najvecji moini mt!ri do temvec je treba ugotoviti, koliko ba spremeniti. Pred predajo gradiva v siroko pri izboljsevanju druZbenih raz. d seie naeelo delitve po delu v od in kaksnih samoupravnih splos javno razpravo in v sprejem, naj merij. J: visnosti od tekocega in minulega nih aktov potrebujemo. V ta na * se komisija tJOsvetuje tudi s ko- Z. Zabukovec s dela, rastl produktivnosti in po men je treba opraviti zlasti na trebne solldarnosti. slednje: Za vsako od opisanih podrocij s Zaradi tega naj se zlasti za - ugotoviti podrocja, ki pome je v vsaki temeljni organizaciji in r tista dela, za katera doslej ni.t.a nijo v smislu samoupravno-prav v skupnih dejavnostih imenovana v mo meril ali pa so nepopolna ali nega urejanja zaokrozene celote, posebna komisija. Komlsija mora r prevec posredna, skusajo posta za katere bi bilo potrebno izde skrbeti za pravocasno izvedbo 2 viti ustrezna merila. lati ustrezne samoupravne splos naloge, to je, da bo podrocje, ki a Podrobnejsa razmerja med te ne akte; ji je zaupano, v roku urejeno v meljnimi organizacijami in skup - izdelati posnetek veljavnih skladu z zakonom o zdruZenem 'i nimi dejavnostmi se uredijo s po samoupravnih splosnih aktov; delu in to seveda tako, da bo re I sebnim samoupravnim sporazu - pripraviti predlog nove ure sitev predvsem tudi Zivljenjska. ~ mom, s katerim se dolocijo tudi ditve, ki naj vsebuje samouprav Se pravi, da bo sprejemljiva za } osnove in merila za pridobivanje ne splosne akte, kakdne naj bi nas in da bo poslovanje uspesno I dohodka. sprejemali po novem z nasled teklo. I njimi podatki: V programu je dolocena tudi - nwv samoupravnega splos 3. SAMOUPRAVLJANJE posebna usklajevalna komisija, ki V ZDRU2:ENEM DELU nega akta, naj zagotovi enotno delo in stro - opis vsebine, ki naj jo posa kovno pomoc za delo vseh komi I Gre za skupino nalog, ki naj mezen akt ureja, sij.