LETO XI sTEVILKA 116 31. MAJ 1977
lasilo delovne sku
Poglabljanje ·samoupravnih odnosov PROGRAM URESNICEVANJA DOLOCIL ZAKONA 0 ZD RUZENEM DELU V NASI DELOVNI ORGANIZACIJI ZAKON 0 ZDRUzENEM DELU NALAGA VSEM TEMELJNIM - res skupnega pomena za dve - odnose pri pridobivanju do - pridobivanje dohodka s svo IN DRUGIM ORGANIZACIJAM ZDRUzENEGA DELA, DA MORAJO ali vee temeljnih organizacij, hodka je treba kriticno preveriti bodno menjavo dela, PRILAGODITI SVOJO ORGANIZACIJO IN USKLADITI SAMO - res racionalno organizirane, predvsem na osnovi nacela drui - pridobivanje dohodka na UPRAVNE SPORAZUME 0 ZDRUZEVANJU, DRUGE SAMOUPRAV benoekonomske vsebine dohod drugib podlagah. NE SPORAZUME, STATUTE IN DRUGE SAMOUPRAVNE SPLOSNE - res dejavnosti, ki se najpri- ka· Prizadevati si moramo za to, AKTE Z DOLOCILI TEGA ZAKONA V CELOTI NAJPOZNEJE V merneje organizirajo kot e.na de :._ zagotoviti je treba, da se da se povsod, kjer je mogoce, DVEH LETIH OD NJEGOVE UVELJAVITVE, TO JE DO 11. DE lovna skupnost ali pa bi kazalo dohodek pridobiva le na podia kupoprodajni odnosi nadomesti CEMBRA 1978. organizirati vee delovnih skup gab, ki jib v ta namen oprede jo z dohodkovnimi, predvsem pa nosti oziroma, ee posamezne iz ljuje zakon: v okviru delovne organizacije. Posebej je treba opozoriti na da bo delo organizirano v skladu med njib celo ne izpolnjujejo po· - pridobivanje dohodka s pro V okviru ukrepov za zakonito dolocilo 662. elena zakona, po ka z dolocili zakona. V ta namen je gojev za temeljno organizacijo. dajo proizvodov in storitev, in d.ruZbeno-primerno pridobiva terem se vsa dolocila zakona, ki treba opraviti zlasti naslednje: - pridobivanje dohodka z de nje dohodka naj se zagotovi tudi se nana5ajo na ugotavljanje celot - napraviti posnetek dejanske 2. PRIDOBIVANJE IN RAZPO lezem pri skupno ustvarjenem zakonito upravljanje druzbenib nega prihodka, razporejanje do (sedanje) samoupravne organizi REJANJE DOHODKA TER dohodku, (Konec na 2. s trani) hodka in cistega dohodka ter na ranosti; CISTEGA DOHODKA delitev sredstev za . osebne do - ugotoviti, ce je ta organizi hodke in za skupno porabo de ranost skladna z dolocili zakona; Z izvedbo nalog iz te skupine je lavcev, uporabljajo najpozneje treba zagotoviti taksno planira od 1. januarja 1978. To pomeni, - predlagati morebitne spre nje in gospodarjenje ter taksne da morajo biti naloge s tega pod membe s primerno obrazloZitvi druzbenoekonomske odnose med rocja opravljene ze letos. jo; temeljnimi organizacijami, pa Naloge, ki izhajajo iz zakona o - prouciti primernost (potreb tudi med posameznimi delavci zdruZenem delu, lahko glede na nost) novib zdrufevanj dela in kot izhajajo iz temeljnih dolocil podrocja, ki jib urejajo, strnemo sredstev (integracije) in jib pred zakona o zd.ruZenem delu. v pet zaokrozenih skupin: lagati z obrazloZitvijo; Prouciti oziroma prilagoditi za - zagotoviti, da se vse more konu je treba zlasti naslednje 1. ORGANIZIRANJE bitne spremembe oziroma po zadeve: ZDRUZENEGA DELA manjkljivosti registrskega znaca - planiranje mora temeljiti na ja pravocasno vlozijo v sodni re nacelib socasnosti in kontinuira S pravilnim organiziranjem or gister. uosti ter usklajenosti z drugimi ganizacij zdruzenega dela in de Posebno pozornost je treba po nosilci planiranja, s Cimer naj se lovnih skupnosti postavimo prvi svetiti ugotavljanju, ce so vse de doseze realnost plana in po drugi pogoj za urejanje vseh ostalih javnosti, ki se po sedanji organi strani enakomeren razvoj vseh odnosov. Zato v to skupino nalog ziranosti opravljajo v okviru podrocij v reprodukcijski poveza sodijo tiste, ki naj zagotovijo, skupnih dejavnosti nostl in v porabi;
V letu 1977 smo. Tovaris Tito praznuje svojo visoko i11 bogata starost - svojih evrstih petinosemdeset let. z njim praznuje svoj veliki praznik vse nase ljudstvo. Njegovo ime ni izpisano le na pobocjih na.Sih planin, na dvoriscih vojasnic, na ulicah na.Sih mest in na proceljih sol, njegovo ime je z najlepso pisavo vtisnjeno v srca in v misli na.Sih starsev, nas in nasih otrok. Najmlajsi Jugoslovani vsak dan cakajo njegovo podobo pred televizorji, listajo za nje govo sliko po casopisju, spominjajo starse pred novim. le tom, da je treba tudi Titu poslati cestitko in ga povabiti na vecerjo .. . Tito je pom.emben del nas in vsega naJega dela. Na.Sa svoboda, nase samoupravljanje, nasa samostojnost in samo zavest, na.Sa neuvr5cenost, borbenost, vztrajnost in m iro ljubnost - vse to je v nas Tito in taka je rastel v Stiri desetih letih njegovega partijskega dela naJ slehemi Clo vek v njegovega soborca, sodelavca in naslednika. Titova nepomirljivost s kakr5nokoli krivico in nepostenostjo se seli v nas in vsak dan bolj smo pripravljeni trtvovati se za vse, kar smo in za vse, kar imamo. Zato je povsem naravno in razumljivo, da stevilne letos nje proslave in prireditve, ki so odraz svobodnega ustvar jalnega dela na.Sih narodov, posvecamo.prav njemu - tova risu Titu, njegovi plemeniti osebnosti in njegovi neunic ljivi delavnosti. Cestitkam ob njegovem visokem jubileju in ob tretji podclitvi reda narodnega heroja se pridrutujemo tudi Bre stovci in ostali obcani! Brezskrbna in srecna mladost - temelj nase ustvarjalne pribodnosti 2 BRESTOV OBZORNIK B Pogiabijanje samoupravnih odnosov I (Nadaljevanje s 1. strani) - opredeliti v skladu z zako vomosti) kot jib ob uveljavljanju delavcev, da temeljiteje spoznajo misijami drugih temeljnih orga g sredstev in gospodarjenje z nji nom in z druibeno-politicno pra ustavne pravice dela z druZbeni pravice in dolZnosti oziroma nizacij oziroma delovnih skupno I< mi v smislu dobrega gospodarje kso odgovornosti za opravljanje mi sredstvi ureja zakon o zdru usmeritev kot jo pred zdruzeno stl, ki delajo na enakem podroe t; nja; samoupravljalskih funkcij. zenem delu. delo postavlja novi zakon. ju, pa tudi s komisijami, ki ob s - osnove in merila za razpo Zaradi specificnih odnosov ozj Opraviti morarno zlasti nasled V programu je zato zaplsanih ravnavajo ostala podrocja, da bj I< rejanje dohodka in cistega do roma polozaja skupnih dejavno nje: tudi nekaj glavnih izvedbenih na ne priSlo do navzkri.Znih predlo c hodka; sti je treba pri odloi!itvah, ki se - urediti sklenitev delovnega vodil. Med drugim so podrobno gov. -osnove in merila za delitev opravljajo v okviru Skupnih de razmerja, razporejanje na razlic opredeljena tudi dolocila zakona, Na opisani nacin se bomo iz. sredstev za osebne dohodke; javnostl posebej prouciti in pred na dela in opravlla ter preneha ki jib bo posamezna komisija ognili delu v zaprtih krogih in s D - zagotoviti je tt·eba izkazo lagati, katere zadeve so takega nje delovnega razmerja; predvsem morala temeljito po tern dosegli dvoje: z vanje poslovanja v skladu s ka znacaja, da je o njib potr-ebno - doloeiti pravice, obveznosti znati na svojem podrocju dela. - da se bo kar najSirsl krog r• zalc.i, ki jib v ta namen oprede pred dokoncno odlocitvijo pre ter odgovor:nosti delavcev v de Posebej pa je poudarjeno, da delavcev dokaj podrobno seznanll v ljuje zakon ter zagotoviti urejeno skrbeti mnenje ali soglasje zain lovnem razmerju ter naCin in morajo komisije, ki so imenova z doloclli zakona o zdruienem b evidentiranje in obdelavo vseh teresiranih temeljnih organt~acij. ukrepe za uresnicevanje Ie-teh; ne kot odgovome za izvedbo po delv. in k podatkov, ki so potrebni delav - dolociti nacin za varstvo samezne skupine nalog, sodelo - da bomo ob takem spozna lJ cem za odlocanje. 4. SAMOUPRAVNI pravic delavcev. vati z orga.lli. upravljanja in z nju uspe5neje re5evali in uredlll g S ponovnim pregledom in s SPLOSNI AKTI Kcr so medsebojna razmerja druibenopoliticnimi organizacija v kratkem easu, ki nam ga je od n predlogi za spremembe samou tudi doslej podrobno urejena, je mi ter s strokovnimi sodelavci s meril zakon, vsaj tiste zadeve, h d pravnih splosnih aktov, ki dolo Pod to skupino nalog se ne potrebno zlasti prouciti, katere posameznih podroCij. Ob takem katerim nas sill samoupravna in r cajo osnove in merila za deJitev prou~uje in spreminja vsebina zadeve so ze urejene v skladu z sodelovanju pripravi vsaka komi poslovna nuja ter si s tern zasta 0 sredstev za osebne dohodke naj samoupravnih splosnih aktov, novimi predpisi, katere pa je tre sija gradivo za svoje podroeje. vili izhodiSca za prihodnje delo d se kar v najvecji moini mt!ri do temvec je treba ugotoviti, koliko ba spremeniti. Pred predajo gradiva v siroko pri izboljsevanju druZbenih raz. d seie naeelo delitve po delu v od in kaksnih samoupravnih splos javno razpravo in v sprejem, naj merij. J: visnosti od tekocega in minulega nih aktov potrebujemo. V ta na * se komisija tJOsvetuje tudi s ko- Z. Zabukovec s dela, rastl produktivnosti in po men je treba opraviti zlasti na trebne solldarnosti. slednje: Za vsako od opisanih podrocij s Zaradi tega naj se zlasti za - ugotoviti podrocja, ki pome je v vsaki temeljni organizaciji in r tista dela, za katera doslej ni.t.a nijo v smislu samoupravno-prav v skupnih dejavnostih imenovana v mo meril ali pa so nepopolna ali nega urejanja zaokrozene celote, posebna komisija. Komlsija mora r prevec posredna, skusajo posta za katere bi bilo potrebno izde skrbeti za pravocasno izvedbo 2 viti ustrezna merila. lati ustrezne samoupravne splos naloge, to je, da bo podrocje, ki a Podrobnejsa razmerja med te ne akte; ji je zaupano, v roku urejeno v meljnimi organizacijami in skup - izdelati posnetek veljavnih skladu z zakonom o zdruZenem 'i nimi dejavnostmi se uredijo s po samoupravnih splosnih aktov; delu in to seveda tako, da bo re I sebnim samoupravnim sporazu - pripraviti predlog nove ure sitev predvsem tudi Zivljenjska. ~ mom, s katerim se dolocijo tudi ditve, ki naj vsebuje samouprav Se pravi, da bo sprejemljiva za } osnove in merila za pridobivanje ne splosne akte, kakdne naj bi nas in da bo poslovanje uspesno I dohodka. sprejemali po novem z nasled teklo. I njimi podatki: V programu je dolocena tudi - nwv samoupravnega splos 3. SAMOUPRAVLJANJE posebna usklajevalna komisija, ki V ZDRU2:ENEM DELU nega akta, naj zagotovi enotno delo in stro - opis vsebine, ki naj jo posa kovno pomoc za delo vseh komi I Gre za skupino nalog, ki naj mezen akt ureja, sij. I zagotovijo ustrezno organizira - vrsta samoupravnega splos Program je zastavljen tako, da 1 nost odJocanja pri vsebinskem nega akta (samoupravni spora bo pri uresnicevanju nalog sode uresnieevanju samoupravljanja zum, statut, pravilnik, poslovnik), Iovalo cim vee delavcev, da bo delavcev. Zato sodijo med glavne - postopek in nacin sprejema prakticno vsak imel momost (in v tej skupini zlasti naslednje na nja posameznega -samoupravnega dolZnost) dajati pripombe k pred loge: splosnega akta, logom, s elmer naj bi dosegli vse - prikaz zadev, o katerih je - morebitne druge podatke ali binsko in s tem uporabno vred potrebno odlocati oziroma sood pripombe, ki jib je treba glede nost predlaganih re5itev. Poleg locatl; na predpise oziroma po mnenju omenjenega pa tak nacin dela 2:agalnica v JELKI. Analiza o upravicenosti zdruiitve z BRESTOM - razporeditev zadev na sku- delavcev pri posameznem samo omogoca kar najvecjemu stevilu je v javni razpravi pine, o katerih se: upravnem splosnem aktu posebej - odloca z referendumom, upostevatl. - odloca na zborih delavcev, V tem pregledu je treba po - odloca z drugimi oblikami sebej prikazati sarnoupravne osebnega izjavljanja, splosne akte, ki se glede na na - odloca na delavskem svetu, ravo zadev in glede na medse - odloca na druglh organih; bojno povezanost v okviru de Nagrajevanje po delu - izdelati posnetek sedanje or- lovne organizacije in SOZD: ganiziranosti odloeanja in ugo - sprejemajo v enakem bese Verno, da je ob uresnicevanju dolocil zakona o zdruZenem delu jemale svojih sporazumov, am toviti, koliko ustreza potrebam dilu v vseh temeljnih organiza ena izmed pomembnejsih nalog - uskladitev samoupravnih splos pak so neposredno uporabljale in namenu; cijah in delovnih skupnostih, nih aktov s podrocja delitve dohodka in osebnih dohodkov z zakon panome. Panozni ali grupacijsk.i - pripraviti predlog nove or - sprejemajo kar najbolj skimi doloeili. Ta naloga mora biti opravljena ze do konca letosnjega sporazumi so ·praviloma urejali ganiziranostl, z nacinom obliko usklajeno, leta. odnose, usmerjali politiko delit vanja organov in dolocitvijo pri - sprejemajo ob morebi tnem _ Zato objavljamo nekatera stalisca oziroma izvlecke iz govora Mike ve dohodka in osebnih dohodkov. stojnostl in slcer na vseh ravneh, poprejsnjem ali poznejsem so SPILJAKA, predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije s pretekle Neposredna merila pa bi morali kjer se odloca o interesib delav glasju nekaterlh TOZD ozirolla seje sveta. Izvlecke nam je posredoval lnformator za sredstva obve urejati v sporazumih temeljnih cev (v vseh oblikah zdruZevanja delovnih skupnosti. scanja temeljnih organizacij, ki ga izdaja svet Zveze slndikatov in delovnih organizacij, vendar dela in sredstev); V tej skupini nalog niso mislje- . Jugoslavije. pa pogosto temu ni bilo tako. To - proucitl ucinkovitost obve ni samoupravni splosni aktl izven je sedaj najvecji problem, ki je scanja delavcev in opredeliti na delovne organizacije in v SOZD. PRAVILNIK 0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV JE TREBA Z vplival tudi na to, da je iz leta cela za poslovno tajnost ter pre REFERENDUMOM SPREJETI DO KONCA LETA v leto upadala stopnja rasti pro dlagatl ustrezne ukrepe za izbolj Kar zadeva delitev ooebnih do ne a·kte« - predlagam, da jib duktivnosti, upadala je racional sanje; 5. MEDSEBOJNA DELOVNA nost poolovanja, upadal dohodek, RAZMERJA hodkov, nas je zakon o zdruie v temeljnih organizacijah zdru - proucitl ucinkovitost dose nem delu postavH v bistveno dru zenega dela imenujemo »pravil nara§cali so neopraviceni izo danjib obllk in delovanja samo V tej skupini gre za naloge, z gacne pogoje kot so bili preteklih nike« - ki bodo oblikovanje in stanki z dela in se marsikaj sla upravne delavske kontrole ter izvedbo katerih naj se med de deset let. delitev ooebnih dohookov urejali bega. predlagati morebitne spremembe lavci vzpostavijo taksna razmer Do konca letosnjega leta je tre skladno z zakonom. Zakon je v za izboljsanje; ja (pravice, obveznosti in odgo- ba sprejeti »splosne samouprav- dosedanjo prakso prinesel po membne novosti, ki jih je treba vtkati v nove pra\o MERILA ZA OBSEG DELA IN ZA OPRAVLJENE NALOGE Ko govorimo o delitvi osebnih dohodkov, zakon ale izhaja vee od delovnega mesta, ocene posa meznika, kvalifikacije, delovne Moeno je razs1qeno mnenje, dobe in od podobnih meril, ki so da imarno taksna delovna mesta, prevladovala doslej. Zakon izhaJa na katerih dela ni mogoce meriti iz obsega dela ter iz opravljemh oziroma ovrednotiti. Biti pa nam nalog in zahteva, da v novih pra mora jasno, da ne more vee bih vilnilkih razclenimo osnove in taksnih delovnih mest, ki j-ih ru merHa za obseg dela in nalog, za mogoce ovrednotiti in da roo minulo in sedanje ----·--- -- BRESTOV OBZORNIK 3 r 'rodaia pohiStva na domaCem trgu LIGNA '77 Lanske ocene strokovnjakov. da bo letosnje leto ugodnejse za Taksen je naziv sesjma v Han gospodarstvo, s tern pa tudi za industrijo pohiStva, se uresnicujejo. novru, k·i je eden izrned najvecjih Ko ocenjujemo prodajo v prvih stirih mesecih letosnjega leta, ugo· mednarodnih sejmov. Na njem tavljamo, da je dosegla 33,7 odstotka letnega plana in je za 13 od razstavljajo izkljucno tehnoloska stotkov vecja od planirane dinamike. Taksna gibanja, projicirana do sredstva za lesno predelovalno konca leta, kazejo, da bo mogoce zastavljeni plan precej preseci, industrijo. V osmih zelo velikih ee bomo dobro usklajevali proizvodnjo s prodajnimi moznostmi. sejernskih dvo·ranah je obisko valec lahko dojel, kam gre raz Prodajna sluzba je v nekaj zad dar bo najbri do njih prislo se voj strojev in na'Prav v nasi pa s njih letih vlozila veliko naporov le, ko bo zgrajena nova tovarna nogi, pa ne samo v nasi, tudi za sirjenje prodajnih mest ozi in bodo dane moznosti za bolj gozdavji bi. imeti kaj videti. g roma za prisotnost nasih izdelkov raznoliko proizvodnjo. Do takrat Naj naruzam nekaj zanimivo IJ v trgovinah. Solidnost dobav, do pa je potrebno pripraviti cim vee sti. Za primerno predelavo lesa n bra kvaliteta izdelkov, urejena novih modelov, ze prilagojenih se cedalje bodj uveljavljajo trac kreditna politika in relativno so za novo tehnologijo. ne zage, saj so Svedi pokazali liden servis, vse to nam je omo ce bomo hoteli zagotoviti pri dve tracn.i zagi s kapaciteto i goeilo, da smo se prebili med hodnjo rast prodaje na domacem okrog 500 kubicll!ih metrov raz 1- najvecje prodajalce pohistva na trgu, bomo morali poleg spre zaganega lesa v osmih urah. Se tl domacem trgu. Relativno velika memb programske usmeritve tu veda je transport zaganega lesa '1 raz§irjenost prodajnih mest nam di kadrovsko okrepiti prodajno mehaniziran vse do vitlanja, ta I· ob ugodni konjunkturi omogoca, slu:Zbo, ker sedanji obseg dela Uspesna prodaja - skladiSca se praznijo ka da iaga prakticno potrebuje ) da dosezemo se vecjo rast pro ze prerasca zmogljivosti ljudi, ki dva delavca - enega, lci progra :· daje, seveda, ce bomo uskladili v njej delajo. JI?.ira r~;ez in v PREDSTAVLJAMO NASE KRAJEVNE SKUPNOSTI• PREDSTAVLJAMO NASE KRAJEVNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJA Tokrat krajevna skupnost Grahovo Obcani krajevne skupnosti Grahovo so 11. maja praznovali svoj krajevni praznik. Prav zato smo se odlocili, da predstavimo tokrat to krajevno skupnost, njene uspehe in tefave, njena prizadevanja, da se ustvarjalno vkljucujejo v sirse druZbene skupnosti in obenem resujejo najbolj bistven a vprasanja v razvoju svojega podrocja. Na razgovoru so sodelovali Jakob siLC, predsednik sveta KS, Franc GORNIK, tajnik sveta KS, Stane ROZIC, sekretar sveta ko· munistov krajevne skupnosti, Igor GORNIK, predsednik aktiva ZSMS Grahovo in Stane STRITOF, vodja delegadje KS za zbor kra jevnih skupnosti pri skupscini obcine. Ostalih vabljenih zal ni bilo. Tudi tokrat je bil razgovor bogat in raznolik, pa se je nagrmadilo dosti najrazlicnejsih vprasanj in tezav, s katerimi se otepajo. Prav vseh gotovo ne bo moe prikazati, bistvo razgovora pa bomo morda le uspeli izlusciti. Krajevna skupnost Grahovo lezi na jugovzhodnih obronkih Cerkni· skega jezera na juinem pobocju Slivnice. Zajema naselja Grahovo, Martinjak, .Zerovnica, Lipsenj, Gorenje Jezero, Laze, Blocice in Blo sko polico, to je, osem vasi. Sredisce krajevne skupnosti je Grahovo, z osemletko, dvema trgovinama in enim zasebnim gostiscem ter posto. Povrsina, k i jo zajema krajevna skupnost, znasa 6,677 hektarov ali 13,8 odstotka celotne povrsine obcine: v pretezni meri so to trav· niki in pasniki - 54 odstotkov in gozdovi - 29 odstotkov, obdelo· valnih povrsin pa je le 7,8 odstotka. lndeks 1975 1980 1975/1980 1. Skupaj prebivalstvo 1.387 1.430 103 »Okrogla miza« - razgovor o temeljnih problemih krajevne skup-nosti Grahovo - moski 682 710 104 - zenske 705 720 102 iz 1922. leta. Lani je bila urejena - Z vsem tern je tesno pove bo deluje in rui dovolj povezanih 2. Kmecko prebivalstvo 270 260 96 kanalizacija v Grahovem in do zano delovanje delegatskega si· s svetom krajevne skupnosti. Ob ~lo kmeckega prebivalstva 19,4 Ofo 18 ·>fo ~r r ajena cesta Grahovo- :Zerovni· sterna in vsestranskega obvesca ca:ni pravijo, da je dosti sestan 3. Aktivno prebivalstvo 670 683 102 ca, predlani pa opravljena elek nja. Kako ocenjujete delo dele kov, narejenega pa bolj malo, Ofo aktivnega prebivalstva 48 Ofo 48 •>fo trifikacija na Bloski polici. V gacij? zato je tudi interes manjsi. Ka dar na zborih razpravljamo o Na tern obmocju je edina vecja gospodarska organizacija Brestova delu sta tudi projekta za asfalti Nasa delegacija za skupscino Tovarna pohistva Martinjak, ki namerava predvsem specializirati ranje ceste Zerovnica-Dane in otipljivih, zgoC-ih zadevah, so za obcine se sicer redno osestaja, interesirani, obravnava in spre proizvodnjo. asfaltiranje ceste po Grahovem. vendar je udelezba silno slaba, Krajevna skupnost planira za izvedbo zastavljenih ciljev in nalog Oboje naj bi predvidoma stalo jemanje ·kaksnih splosnih doku saj -pride na sejo 3 do 6 delegatov mentov pa jib ne pnitegne. 2,700.000 dinarjev. nekaj nad 700 milijonov starih od osemnajstih. Na sejah sta tu Omenimo naj se to, da so prebivalci tega obmocja ze 1935 zahtevali dinarjev. Izdelan je tudi projekt di predsednik in tajnik ·sveta Posebej velja poudariti, da se vee pravic in jib je prav zato tedanja oblast razcepila na dve obcini za avtobusno cakalnico v Marti krajevne skupnosti, tako da ima obrtnik.i v krajevni skupnosti (Cerknica in Loska dolina). Sele z ustanovitvijo krajevne skupnosti njaku - skupaj s trgovino Na mo ziv st>ik vsaj z vodstvom kra prav ni!karnor ne vkljucujejo, ce je zaZivela krajevna samouprava in znova povezala to enovito pod- nos. Tudi vloge za potrebna so jevne skupnosti, medtem ko tega prav so po gos.tilnah precej »kri roeje. ·' glasja v zvezi z ureditvijo javne stika z ostalimi obcani skorajda ticni«. Se celo posojilo za ceste razsvetljave ·so ze poslane na ust ni. Tezave so, -ker je malo zainte so vplacali neposredno na obci - Ali menite, da je vas sred hovo, avtobusne takalnice v vseh rezna mesta. Imamo torej dosti resiranih delegatov in zelo 1ezko ni, ne pa v krajevni skupnosti. njeroCni nacrt razvoja se realen, naseljih in u reditev javne raz nacrtov in dela. najdemo ljudi za delo v delegaci Prav sedaj se pripravljamo za ali pa bo potreben popravek? sestanek z njimi, na katerem bi svetljave za vasi Grahovo, Mar - Mislite vse te nacrte ures jah. Na to bomo morali mis·liti tinja:k, Zerovnica, Lipsenj in Gor ob prihodnjih volitvah. se pogovoriloi o skupnih proble- Srednjeroeni program vsekakor nje Jezero. niciti do konca 1980. leta? ni dokoncen dokument, saj opre Najbr7. ne bo slo. Precej na deljuje predvsem nase razvojne - Kaj je bilo ze storjenega v stetih zadev je sirsega znacaja cilje, zato ga obomo morali sproti preteklem - prvem letu sred· in jih sama krajevna skupnost izpopolnjevati in dopolnjevati. njerocnega obdobja? brez sodelovanja drugih samo Glede na novi sistem planiranja upravnih ·skupnosti; predvsem ne zajema samo tistih dejavnosti, Precej je ze storjenega pri ka komnnalne skiupnosti, ne bo mo ki naj bi jib opravljala krajevna nalizaciji v Lipsenju, vendar je gla resiti. RazmiSljamo tudi o skupnost, ampak tudi one v so vodnogospodarska inspekcija na u vedbi krajevnega ·samoprispev delovanju s skupscino obcine in prijavo Zavoda za ribiStvo zaradi ka, ceprav bo slo najbr7. tezko, samoupravn imi interesnimi skrt.tp odtoka fekalnih voda ustavila ker placujemo ze samoprispevek nostmi (skupnosti za ceste, elek gradnjo in tako gornji del Lip za solstvo. Vsaj polovico sred tro gospodarstvo, PTT promet, senja zdaj caka. Potrebne bodo stev naj bi zbrale vaske skup vodno gospodarstvo, stanovanj cistilne naprave, kar bomo, upa nosti. Ta sredstva pa bi posku mo, v sodelovanju ·S komunalno sko izgradnjo .in drugo) v obliki interesno skupnostjo uredili. sali oplemenititi z najetjem kre posebnih sporazumov. To opre Oskrba z vodo na Gornjem Je ditov. deljuje tudi nas novi statut. zeru je ob velikem sodelovanju - Kako pa dotekajo sredstva vaske skupnosti resena. Vascani po sporazumu o financiranju kra ~ I n kaj nacrtujete v tern srednjerocnem obdobju? sami so napravili povrsinsko vod jevnih skupnosti? no zajetje, kar je dobra resitev. S tern smo kar zadovoljni, ce Obnovo vodovoda v Martinja Za obnovitev vodovoda, kanali· prav dobimo sredstva sele po ku, crpalni sistem, obnovo kanali zacijo in cestno varnost v Marti zakljucnih racunih za p reteklo zacije ob cesti v Martinjaku, re njaku so projekti ze izdelani, v leto. Zelo nam je prislo prav, ko konstrukcijo elektricnega omrez pripravah pa je tudi projekt za nam gre Brest :tako na roke, da ja Gornje Jezero-Laze, asfaltira vodno oskrbo v Grahovem, Lip nam je izplacal tudi akontacijo Osnovna sola v Grahovem nje ceste Zerovnica- Upsenj, a~ senju, Zerovnici in v bliznjih za za letosnje leto. faltno prevleko na cesti Grah<> selkih. Tu bo namrec potrebno Upostevati bi tudi morali, da mih ion o sodelovanju, z oddel vo-Lipsenj, vodooskrbo za Gra- obnoviti stari vodovod, ki je se - Kako usklajujete nacrtova so to preprosti ljudje in so gra kom za gospodarst vo pri skup· nje razvoja krajevne skupnosti diva za seje skupscine obcine scini obcine pa se dogovarjamo, z razvojnimi nacrti temeljnih or odlocno pretezavna in tezko ra da bi stopi1i na prste »susmar li ganizacij in drugih samoupravnih zumljiva. Iz njih bi morali napra jem«, ki j.ih je pri na,s kar pre skupnosti? · viti kratke in preproste izvlecke, cej. Tudi delegat9ka povezava - Z nekaterimi obmocnimi inte pa tudi preproste predloge skle s temeljnimi organizacijami je resnimi skupnostmi smo svoje pov v variantah, da bi sploh ve slaba. Delavci se premalo zave razvojne nacrte dokaj uskladili, deli, za kaj se odlocamo. dajo, da so t.udi krajani in da sodelovanja z zdrU.Zenim delom je ureditev zivljenja v njoil10vem pa skorajda ni, ceprav je v skup - Kaj pa splosna delegacija? kraju tudi njihova skrb. sCini krajevne skupnosti od 64 Menda je tam se slabSe. Si Sicer pa za obvescanje obca olanov kar 25 delegatov iz te nov izkoristimo tudi druge se meljnih organizacij. To se je re cer so v njej posamezniki, ki ak tivno delujejo v posameznih in stanke, k er pac ni organizirane cimo pokazalo ob novi lokaciji ga delegatskega obvescanja. oziroma predvideni preselitvi ta teresnih skupnostih (izobrazeval na, TTKS), kot celota pa tudi ta petniStva iz Tovarne pohistva - Kaj naj bi po vasem mne Martinjaik. Sele to nas je opo delegacija ne dela posebej uspes no. nju storili, da bi izboljsali delo zorilo oziroma dalo povod za raz vanje delegatskega sistema? miSljanje, kako bo z gospodar - Kaksno je sodelovanje z va skim razvojem nasega obmocja Dosedanja praksa kafe, da se skimi odbori in ali se vaske skup· v dclegacijah posam~niki spe in kaksne so njegove druge raz nosti sestajajo na zborih? vojne moznosti. Vsekakor bomo cializirajo za posamezna podroc morali v prihodnje se dosti sto Lahko recemo, da ni organi ja, ker pac vsakega ne zanlima riti za tesnejse sodelovanje in ziranega sistema povezave. Ce vse. To pa seveda rusi zamisel usklajevanje nasih nacrtov z ljudje sprasujejo o posameznih delegatskega sistema. Morda bi Cesto skozi Martinjak bo treba cimprej usposobiti za vse vecji pro· zdruzenim delom, saj je od tega zadevah, jim pac povemo. Tudi bile umestne posebne delegacije, met in varnost pescev odvisen nas celotni r azvoj. sicer nekaj vaskih odborov sla- vsaj za nekatera podrocja. Ven- dar pa bi nam tudi to nakopalo - Kako se druibenopoliticne nostih. Vecina aktivnih komuni - Kako je z delom na podroc za krajane pac najbolj perece velikanske tezave, ker preprosto organizacije vkljucujejo v rese stov in drugih druzbenopoliticnih ju splosnega ljudskega odpora in - kot kaie - doslej ni bilo nimamo ljudi za delo v delega vanje teh in drugih problemov delavcev se vk.ljucuje v nase naj in dndbene samozascite? drugega nosilca te dejavnosti. cijah in za druzbenopoliticno de v krajevni skupnosti? razlienejse organe, pa zato po Dosti pomanjkljivosti je v dele· lo. Verjetno bo treba najti neko vsod srecujes ene in iste ljudi. Naj poudarimo, da smo se na gatskem sistemu, kar onemogoca sistemsko resitev, pri tern pa re Delo druzbenopo.Jdoticnih organi Zveza komuni-stov v krajevni manevrih »Jesen '74« :kar lepo od vecjo povezavo tudi na drugih alno oceniti dosedanje delo in se zacij je formalno organizirano skupnosti neka:ko se ni nasla rezali. V zadnjem casu so dobile podrocjih Zivljenja in resevanja danje stanje. tako kot v drugih krajevnih skup- krajevne skupnooti na tern po svoje vloge in podrocja dela; do dorcju se vecje .pristojnosti. Ust skupnih problemov. Druibenopo slej tudi se ni obravnavala sta rezne organe imamo ze obliko liticne organizacije se niso pov nja v krajevni skupnosti s po vane, sedad pa izdelujemo zahte sem na!Ue svoje vloge v tej sa liticnega vidika. Temu so vzrol,; vane programe in nacrte. Dada moupravni skupnosti. Razvese tudi obdektivni razlogi: komuni mo naj se, da delujejo pri nas ljivo je, da imajo delavno mla sti, ki so vkljuceni na terenu, tri gasi.lska . d:rustva in gasilsko dino, kar je tudi obet za prihod so ze mocno v letih, pa se raz nost. Bistvene premike v vsebini treserui so po najrazlicnejsih va dwstvo v TP Martinjak. dela pa lahko pricakujemo Ie, seh in zaselkih, komunisti iz de Naj ta povzetek iz nasega iz ce se bomo prav vsi zavedali, lovnih organizacij pa se premalo crpnega razgovora sklenemo, ce da smo clani krajevnih skupno· oziroma se skoraj ne vkljueujejo prav seveda ni mogel zaobseci sti in da prav vsi sooblikujemv v nase delo in problema. vsega povedanega. Ugotovitve so podobo Zivljenja v kraju, v kate Do.kaj delaven pa je aktiv mla podobne kot drugod: krajevna rem zivimo. dih komunis tov, ki se redno se skupnost se ukvarja predvsem Razgovor pripravila: staja s skoraj stoodstotno udelez s komunalnimi zadevami, ker so B. Levee in F. Sterle bo. Na sejah obravnavajo pred vsem delo in tezave mladinske organizacije, drugih problemov pa se lotevajo redkeje. - Mladina je v vasi krajevni skupnosti menda precej delavna? Mirno lahko recemo, da je mla dina nosilec ~portnega, druzab nega ·in kulturnega zivljenja v krajev.ni skupnosti. Pred aeti mla dina ni bila upostevana in so jo Prenovljena dvorana Zadruinega doma v Grahovem druge drUZ.benopoliticne organi zacije puscale ob strani. V zad njili letih - zlasti po manevrih ,Jesen '74«, kjer so se mladi le po izkazali- pa se je stanje ob cutno izboljsalo. Sedaj mladi so delujemo pri resevanju vseh po membnejsih zadev in prek svoje ljubljanska banka ga delegata delujemo tudi v svetu 10 krrujev-ne skupnosti. Cudno pa je, da mladih ni v drugih delegaci jah, kar bo potrebno pri prihod tudi ko gre za zasebno njih volitvah odlocno spremeniti Tudi avtobusnih cakalnic se ni in upostevati, zll!!sti, ko ugotav dejavnost ljamo, da ni ljudi za delegacije. pravi naslov Mladi sodelujemo z obcinsko konferenco ZSMS, imamo pa tu za denarne zadeve di svoj program dela in vee de lovnih komisij. Izdajamo tudi Praznik krajevne svoje glasilo GAM, ki :izhaja naj manj enkrat mesecno. Financno nam pomagata TTKS in krajev na skupnost za priloznostna de skupnosti Grahovo la, prosnjo pa smo dali tudi kul turni skupnosti. Zelo tesno so PosoJila Ce se ukvarjate s kmetijstvom, Obcani krajevne s•kupnosti obrtjo, gostinstvom ali ce se delujemo z osnov.no solo, kjer je glasnim sklepom vstopil z vsem za pospesevanje tudi nasa osnovna orgaiilizacija. Grahovo so si za svoj praznik svojim .premozenjem v Osvobo nameravate posvetiti kmeckemu izbrali 11. maj v spomin na gospodarske turizmu, lahko za izboljsanje in Skupaj s solsko mladino pripra dUno fronto. Prevzem precejsnjih vimo veCino proslav, nasi mla uspesno partizansko akcijo spo financnih sredstev je bil oprav razsiritev svoje dejavnosti kot mladi 1942. leta, v casu, ko se dejavnosti obcanov varcevalec Ljubljanske banke dinci pa delajo tu . --- ·- -·------.... BRESIOV OBZORNIK 5 ·v NASI LJUDJ'E ~ Zdravje in mi Dobra rezilo je osnova za kva zadovoljni z mojim delom. To m i htetno in varna delo pri stroju. vliva voljo, da se se bolj trudim Prav gotovo ima delovna skupnost, ki ima svojega arnbulantnega Clovek, ki sta mu zaupana skrh pri svojem delu. Razumljivo, da zdravnika, veliko prednost, saj zdravnik spozna in pozna zdravstveno za vzdrzevanje in hrusenje rezil, mi delo vedno tudi ne uspe. Te stanje vsakega posameznika. Poleg tega pa so zdravniku znani tudi mora vsekakor kneti posehne daj zelim, da sem na take pri pogoji dela, v katerih delavci delajo. Prav to pa je p rednost pri lastnosti, med katerimi so na pr mere opozorjen in napake sproti zdravljenju in preventivi delavcev v posamezni temeljni organizaciji. vem mestu smisel za natancnost, odpravlJam. Sicer pa se moram r· Res pa je tudi, da se posamezniki med bolniSkim stalezem ne rav vestnost in odgovornost za oprav tudi v tern poglledu pohvaliti, da najo taka kot jim je narocil zdravnik in s takim pocetjem podalj ljeno delo. med seboj dobra sodelujemo. sujejo bo1niski stalez. Ta pojav ni samo pri nas, ampak je prisoten Prav te lastnosti odlikujejo tudi drugje. Zato je ze vee delovnih organizacij uvedlo obcasno kon Franca Pavlica, brusilca rezil v Urejenost delovnega mesta in trolo delavcev, ki so v bolniSkem stalefu in so taka mocno zmanjsale Tovarni pohistva Stari trg, kate prostora potrjujeta, da mu je nepotrebno odsotnost z dela. rega zel·im predstaviti. red ta:ko rekoc prirojen. Lepo Delavski svet Tovarne pohi;tva Cerknica je ze lani sklenii, naj bi Petnajsto teto tece, kar se je razporejena rezhla in orodje, ne za nase delavce to kontrolo izvajala socialna delavka, vendar zaradi zaposlil pri nas. Sprva je delal govani stroji in cistoca vseka,kor preobremenjenosti ni mogla kontrolirati bolniskega staleza. Neka kot iagarsk:i delavec, kmalu pa je dajejo lep videz. tera pod1etja so organizirala kontrolo delavcev, ki so v holniSkem bil premescen v hrusilnico. Tecaj - Da, tudi na red s sodelav stalezu tako, da je -delavski svet imenoval vee clansko komisijo iz s tega podrocja mu je dal osno cem gledava ter na pravilno vrst delavcev. Ta oblika bi hila sprejemljiva tudi za nas. 0 tern bi bilo potrebno zaceti razpravo na delavskih svetih vseh temeljnih vno ZJnanje, ki pa ga z vsestran shranjevanje rezil, saj so rezila, - Mislim, da se razen nekaj sklm prizadevanjem razvija in iz ki jih dames uporabljamo, dokaj organizacij. izjem, ves na5 kolektiv trudi, da Bolniski stalei v Tovarni pohistva Cerknica v obdobju januar-april popolnjuje. draga, zato je cut v tern smislu bi si zagotovil prihodnji razvoj. Kaj prav1 Pavlic o sebi in o zelo potreben. Le majhna malo v tern tudi uspeva, ceprav pri Stevilo do 30 dni nad 30 dni svojem delu? marnost, pa je r ezilo poskodo Mesec haja do posameznih kriznih ob vseh ur ur o;o ur Ofo - V delo, ki ga opravljam, vano. dobij. Kar zadevadelovne pogoje sem se kar lepo vZivel. Verjemi, januar 138.729 5.558 4 5.319 3,8 Sicer brusilnica ni urejena kot mislim, da bo~j&ih ne moremo februar 134.307 6.115 4,5 5.050 3,7 da ga ne bi zamenjaJl z nohenim zahtevati. drugim, pa naj si bo se bolj vab bi morala biti, saj n~ bila graje marec 140.182 8.065 5,5 6.252 4,4 ljivim delom. Vedno se trudim, na v te namene, klljub temu pa je Slednje besede Pavlica so vse april 138.350 6.529 4,7 7.065 5,1 da so rezila kar najbolje priprav mogoce v njej delo zadovoljivo kakor vredne premisleka, njego Sku paj: 551.568 26.267 4,7 23.686 4,2 ljena. opravljati. vo vedenje in obnasanje pa naj foprecno stevilo vseh ur v obdobju januar-april je 137.892 do Najvecja nagrada in priznanje Ko govoriva o kolektivu in to bi bilo vzor in ka2ipot nam vsem. 30 dni, nad 30 dni izgubljenih ur zaradi holniSkega staleza pa znasa sta mi, ce vidim, da so delavci vami, nadaljuje: F. MLAKAR 12.487 ur ali 9 odstot.Kov. Kot vidimo iz analize za prve stiri mesece, je odstotek odsotnosti z dela zaradi bolniske prevelik. Zato je nujno, da zastavimo nasa prizadevanja taka, da bomo tudi to odsotnost zman1sali na najmanj so mejo. Tudi s tern bomo vplivali na vecjo produktivnost dela. Se Delo sindlkalnlb skupin veda morajo biti nasa prizadevanja tudi taka, da bo ob preventivi zdravstveno stanje delavcev se boljse, to pa pomeni, da se bomo Sindikat - druzbenopoliticna rati. Verno, da je osnovna organi boj lafe sporazumevajo in dajejo med bolniSkim stalezem ravnali tako kot nam je naroci1 zdravnik, organizacija delavskega razreda zacija sindikata organizacijsko oziroma nakazujejo moZ:ne resit da bomo uvedli kontrolo staleza in storili tudi nekaj za se boljse - dobiva vedno pomembnejse prevelika, da bi hila sposobna re ve, ki lahko pripomorejo k resitvi pogoje dela nasih delavcev. naloge. sevati vedno bolj zap-letene druz celcte. Predstavnik sindiikalne J. KLANCAR Teh nalog ne gre razumeti beno ekonoms-ke in politicne ad skupi:ne •je clan izvrsoega odbora samo kot prizadevanja za boljse nose. Ce se ze posluzuje te obli osnovne organizacije sindikata in delovne in zivljenjske pogoje de ke, potem je razumljivo, da zaide ima tudi svojega namestnika. lavcev; to so namrec osnovne na v forumsko in fonnalno reseva Ta-ko je uresniceno nacelo dele loge sindikatov v kapitalisticni nje, kjer ozek krog !judi odloca gats·kega ·sistema, kjer delegati druibeni ureditw. Pri nas se za 0 vprasanjih vecine oz.iroma vseh niso le pasivni izvrsevalci skle te pravice ni treba boriti, ker sodelujooih v procesu zdruzene pov in stalisc organa sindikata, jih ze irnamo. Smisel dela sin ga dela. ampak tudi aktivni izvr sevalci dikatov je v podruzabljanju ob To lahko vidimo ob primeru idej svoje skupine. lasti, v procesu uveljavljanja pra nasih zborov delavcev, ki ne do vic in dolznosti delavcev. To je segajo takih ciljev kot bi jih mo Seveda je to povezano z zna osnovno vprasanje pri pr enosu rali. Zato smo sli v Tovarni les nirni tezavami usposobljenosti oblasti do slehernega organa in nih izdelkov v ponovno organizi delegata, kar pa resujemo s tern, delovnega cloveka. ranje sindikalnih skupin. Sindi da so na sestankih sind.1kalnih Da pa bo vsak prispeval po kalna skupina zajema zaokrozen skupin pri-sotni zadolzeni sindi svojih moceh h krepitvi samo del delavcev v delovnem procesu. ka1ni in partijski delavoi. S tern upravnih odnosov, je potrebno Zaradi proizvodne dejavnosti so se sposohnost delegata krepi in delo sindikata primerno organizi- tesno povezani in se zato med se- njegova samostojnost prihaja vedno bolj do izraza. 0 vprasa njih, za katera so potrebne od locitve delavcev z osebnim izjav ljanjem, sedaj razpravljajo na sindikal-nih skupinah im so zhori delavcev le formalna potrditev teh odlocitev. Prepl'icani smo, da je taksna pot pravilna in s krepitvijo tak snega dela bomo le se izboljsali Cakalnica nase obratne ambulante je vedno polna samoupravno sporazumevanje v pnid celotne druzbe. T. Obreza Zdravstveni oddih delavcev Te dni se je koncal razpisni Kljub objavi na oglasn~ deski POPRAVEK rok za regresirano zdravstveno in obvestilu, ki je bilo dana po V sestavku »Letosnji svetovni letovanje na5ih delavcev. Prijave slufhah, prijavljencev ni veliko. dan zdravja<< (v prejsnji stevilk.i po temeljnih organizacijah so Prav tako ni prijavljencev iz To glasila) nam jo je tiskarski skrat sprejema1i v tajnistvih, na Skup varne lesnih i.'Zdelkov Stari trg, dvakrat zagodel. V stavkih, ki go nih dejavnostih pa socialna de medtem ko je v Tovarni pohistva vore o odpravljanju crnih koz, lavka. Cerknica velika zainteresiranost. bi moralo namesto »goveje ospi Po samoupravnem sp orazumu Vzrokov nezainteresiranosti ni ce<< pisati »goveje osebnice«. o pridobivanju in delitvi dohodka smo se odkrHi, ceprav gre za Tudi v maju je bila v Salonu pohiStva Cerknica za ljubitelje umet· ter 0 razporejanju cistega dohod taksne delavce, ki so resnicno nosti lepa umetniska razstava. Razstavljal je akademski slikar Peter Piscu sestavka in bralcem se ka so upraviceni do regresa za potrebni zdravstvenega oddiha. Adamlc. Na sliki (zgoraj): z otvoritve razstave ob nastopu Koroskega za neljubo napako vljudno opra zdravstveno letovan~e delavci, ki Mislim pa, da. je eden izmed okteta (spodaj) Peter Adamic: Cerknisko jezer{) vicujemo. so sibkega zdravja, regres pa jim vzrokov ta, da morajo ti delavci je odmerjen po naslednji lestvici: izrabiti redni letni dopust, kar - do· vkljucno 1681,00 din pa ne bi smelo biti. (50 % poprecnega mesecnega o V. SIMCIC sebnega dohodka vseh zaposlenih v delovni organizaciji, izplacane ga v pretekiem letu) na drufin skega clana - 100 odstotni re gres; - nad 1681,00 d~n do vkljucno 2521,50 din na druzinskega clana - SO odstotni regres; Ob prija'l. i smo prosili del a vee, naj posredujejo naslednje podat ke oziroma potrdila; - Zdravnisko potrdilo z ozn a cenim krajem in z zeljenim ca som letovanja. Za delavce iz To varn pohiStva Cerknica in Marti niak smo se dogovonili kar z zdravmkom, da ni bilo potrebno delavcem posebej hoditi po po trdilo. - Potrdilo o drugih virih do- hodka. · - Podatke o stevilu drufinskih clanov oizroma clanov skupnega gospodinjstva. 6 BRESTOV OBZORl\liK Nekaj misli o delovni disciplini Delovna disciplina je vrlina, ki prikazovanja dejstva, da vpliva ravnavali samo v nasi temeljni naj bi jo imel vsak samouprav na delavcev osebni dohodek organizaciji na disciplinski komi ljalec. Samoupravne svobode na predvsem vecja storilnost, ki .pa siji 24 delavcev, predvsem zaradi delovnem mestu pa n e bi smeli je iz omenjenih razlogov om eje neopravicenih izostankov z dela, izkoriScati z nedelavnostjo. na. Ce pa ni normirane proizvod pijancevanje na delovnem m estu Tudi med delavci so ljudje, ki nje, pade tudi prizadevnost de in podobnega. v posameznih trenutkih odpove lavca in 'S tern tudi delovna dis Nesteto je se razlogov, ki vpli do iz najrazlienejsih razlogov. ciplina. vajo na zavest in disciplino de Vcasih je vzrok oCitka, k i pa ga Naj ob koncu poudarim se to, lavcev v proizvodnji .in sploh v spremljata vpitje in nerganje, da je za trdne samoupravne od druz>bi. Ob uresnicevanju zakona lahko tudi u pravicen, vendar pa nose potrebna predvsem zavest o zdru:Zenem delu in ob urejanju zaielenega cilja po taki poti ni posameznika, cesar pa se nekate medsebojnih odnosov jih bomo mogoce 8 BRESTOV OBZORNIK LetoSnji Hribarjev pokal Tudi letos so se mladi iz obcine Cerknica zbrali na najvefji sport MALI NOGOMET (mladinci) ni manifestaciji mladih - na tekmovanjih za Hribarjev pokal. Tek 1. Laska dolina 2. Nova vas movanje, katerega se vsako leto udelezi vse vee mladih, je bilo letos 3. Kovinoplasti.ka itd. organizirano se posebej svecano, saj je sovpadalo z vrsto prireditev, ki so namenjene letosnjim pomembnih jubilejem. Tekmovanja v po STRELJANJE (mladinci) 1. Brest 578 sameznih panogah so bila organizirana po vsej obcini, nosilci tek 2. Kasarna Rakek 505 movanj pa so bile osnovne organizacije v krajevnih skupnostih. 3. Kovinoplastika 503 Hribarjev pokal '77, na katerem je sodelovalo okrog 600 mladincev, itd ki so nastopali v sedmih sportnih disciplinab, je po splosnem mne Posamezniki: nju vseh nastopajocih povsem uspel. 1. Mahne Franc Brest 170 REZULTATI: NAMIZNI TENIS - mladinke 2. Petrie J o:Ze 1. Nova vas Laska dolina 158 Mladinci in mladinke - skup- 2. Unec 3. Znridarsic Tone na uvrstitev tack 3. Begunje itd. Kovinoplastika 150 1. Cerknica 254 itd 2.TSS 240 NAMIZNI TENIS - mladinci 3. OS Cerknica 208 1. Martinjak STRELJANJE (mladinke) 4. Begunje 196 2. KoVTinoplastika 1. Brest 425 5. Kovinoplastika 184 3. Rakek itd. 2. Cerknica 325 6. Rakek 162 3. Kovinoplastika 306 7. Brest 154 KROS ekipno (mladinke) itd 8. Loska do1ina 149 1. OS Cerknica Posameznice: 9. Mli'I'tinja:k 139 2. TSS 1. Srnel Marinka 10. Nova vas 130 3. Brest itd. 11. Unec 104 Brest 148 Posameznice: 2. Pantar Dragica 12. Dolenja vas 90 Brest 139 13. Kasama Rakek 72 1. Golc Beta, OS Cerknica 3. Turk Anica 14. Transavto Marof 2. Brancelj Magda, Begunje 27 Br~t 1~ 15. Gradisce 24 3. Ardalic Gordana, OS Cerknica wtd. Gradnja nove telovadnice ob osnovni soli v Cerknici i/td MLADINCI tock KROS ekipno (mladinci) SAH (mladinci) 1. TSS 131 1. Cerknica OBVESTILO PRODAJNE SLUZBE 2. Cerknica 130 1. TSS 2. Rakek 3. Begunje 127 2. Loska dolina 3. Laska dolina itd. Kadar organiziramo akcijo za razprodajo opuscenih programov, 4. Loska do1ina 124 3: Cerknica itd. drugorazrednih izdelkov in poskodovanega blaga, veckrat slisimo 5. Kovinoplastika 123 Posameznik:i: Posamezniki: ocitke, da take akcije pripravljamo samo za zunanje kupce, clani itd 1. UdoW.c - Rakek delovne skupnosti pa najveckrat ne morejo kupiti blaga po zniZani 1. Ferfila Stane, Cerknica 2.- 3. Banjac - Cerknica cenl. Da bi sc taldm oCitkom, ki jim botruje slaba obvescenost, MLADINKE tock 2. Cecek Stane, TSS 2.- 3. Mat[Cic- Unec itd. 1. Cerknica 124 3. Klemenc Franc, Cerknica itd. v prihodnje izognili, obvescamo vse na5e delavce in ostale bralce, 2. OS Cerknica 114 da prodajamo opuscene programe drugorazrednega in poskodovanega KOSARKA (mladinci) SAH (mladinke) 3. TSS 109 1. Laska dolina blaga po zniZanih cenab tudi po vseh temeljnih organizacijah in 4. Rakek 73 1. Cerknica 2. Brest sicer vsak torek ob naslednjem casu: 5. Beg.uinje 69 2. TSS 3. TSS itd. - TP Cerknica v prostorih skladisca TPC od 12. do 15. ure; iltd 3. Rakek itd. - TP Martinjak v prostorih skladisea TPM od 7. do 13. ure; Posameznice: - TLI Stari trg v prostorih skladiSca TLI od 6. do 14. ure; KEGLJANJE eldpno (mladinci) KOSARKA (mladinke) 1. Zapusek - Laska dolina - TIP Podskrajnik v prostorih skladiSca TIP od 6. do 13. ure; 1. Loska dolina 1603 1. Cerknica 2. Grl - Loska dolina - TP Stari trg v prostorih starega hotela v Pudobu od 12. ure 2. Begunje 1590 2. Rakek 3. Ferfila - Cerknica itd. dalje. 3. Brest 1549 3. OS Cer.knica itd. D. Jernejcic jJtd Posamezniki: 1. Gon:J.i,k Franc Propaganda kosarke Brest 430 V pocastitev letosnjih jubilejev dobnih ·in se kvalitetnejsih kosar 2. Skrbec Tone in v okviru proslav dneva mlado karskih srecanj si v Cerknici v Loska do1ina 415 Priprave na. lesariado sti je bila v Cerknici tudi zanimi p rihodnje lahko obetamo se vee. 3. Turk Joze Letosnja osma LESARIADA bo sameznik:i nastopali v vee pano va kosarkarska tekma. S kosar Loska do1ina 411 karskim klubom Cerknica se je itd 17. in 18. junija na Kodeljevew gab, kar je slabo z vee vidikov. v Ljubljani. Nogometasi so priceli s tek pomerila kombinira!lla ekipa, ki so jo sestavljali kosarkarji Bre KEGLJANJE ekipno (mladinke) Kakor vsako leto, bodo tudi movanjem v BRESTOVI TRIM 1. Cerknica 653 ligi, v kateri nastopajo ekipe vseh sta in cla!l1i republiSke selekcije letos sodelovale nase ekipe v Slovan - Ilirija. Rezultat tekme 2. Kovinoplastika 619 vseh tekmovalnih panogab. Po temlejnih organizacij in iz skup 3. Martinjak 478 nih dejavnosti. Najboljsi posa (101:74 za goste) in posamezni samezne sekcije se ze pospese strelci niso toliko vazni, po iltd no pripravljajo, saj je letos za mezniki teh ekip sestavljajo se lekcijo BRESTA, ki ima tudi membno je predvsem dejstvo, da Posameznice: priprave mnogo vee casa kot la je pomenila tekma lepo propa. ni, ko je bila LESARIADA nepo skupne treninge. 1. Mulec Helena Kegljaci in kegljavke se pri gando za razvoj te sportne zvrsti Cerknica 208 sredno po konCanih poCitnicab. pri nas, kar dokazuje tudi izred Vodje sekcij so imeli ze dva pravljajo najdalj casa, prakticno 2. Ferbezek Cvetka od pricetka nasega TRIM tekmo no veliko stevilo gledalcev. Po- Kov>inoplas tika 176 sestanka, na katerih so se do· govorili za program, razpored vanja. Ozji izbor je bil naprav 3. Janez Jadranka ljen pred kratkim in ti tekmo· Cerknica 167 in kraj vadbe ter evidentirali clane ekip, da ne bi nekateri po- valci bodo imeli tudi nekaj tre i'td ningov na kegljiScu Kodeljevo, V SPOMIN da se bodo privadili tamkajsnjim 13. maja 1977 je mnogo pre • •• stezam. zgodaj za posledicami prometne Odbojkarji in odbojkarice va nesrece preminula nasa delavka Filmi V JUni}U dijo pri osnovni soli Cerknica. IVANKA TURK, r ojena 24. 6. 1940 Najvecja tezava je sorazmerno v Grabovem. 2. 6. ob 20. uri francoska kriminalka FANTOM. majhno stevilo igralcev in igralk, V tovarni je bila zaposlena od kax je pravzaprav presenetljivo, 4. 6. ob 17. uri - ameriSka risanka MALA SIRENA. 17. 11. 1969. leta. Delala je v od saj je to privlacna sportna pa delku tapetnistva na delovnem 4. 6. ob 20. uri in 5. 6. ob 16. uri - ameriski >>karatecc film ZADNJA noga. IGRA SMRTI. mestu preoblacenje stranic. Pri Balinarji imajo bogat program delu je bila vestna, dosledna in 5. 6. ob 20. uri - ameriski pustolovski film AVTOCESTA NASIUA. vadbe in prijateljskih sreeanj. priljubljena med sodelavci. 6. 6. ob 20. uri - francoski vojni film DEZ NAD SANTIAGOM. Upajmo le, da jim bo vreme na Nasa sodelavka nam bo se 9. 6. ob 20. uri - italijanska komedija DRUGORAZREDNI KVARTO· klonjeno. dolgo ostala v lepem spominu. PIRCI. Sabisti in sabistke se priprav Delovna skupnost TOZD ljajo kot obicajno, le nekoliko Tovarna pobistva Martinjak TUDI LETOS 11. 6. ob 20. uri in 12. 6. ob 16. uri - francoska kriminalka MARSE vee prijateljskih srecanj bo po· ILLSKA POGODBA. trebnih. LEP USPEH 12. 6. ob 20. uri - ameriska drama UUBEZENSKA ZGODBA GEBEL lgralci in igralke namiznega IN LOMBARD. Letosnja sportna manifestacija tenisa, pa tudi strelci in strelke Brestov obzornlk, glasllo delovne skupnosll 16. 6. ob 20. uri- francoska drama KLOFUTA. na tra