UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO
DIPLOMSKO DELO
Marina Mlinari č
Maribor, 2011
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO
Diplomsko delo
SPOLNI STEREOTIPI V ODDAJI BIG BROTHER SLAVNIH 2010
Mentorica : Kandidatka: doc. dr. Marina Tav čar Krajnc Marina Mlinari č
Maribor, 2011
The struggle of woman for equality of the sexes will finish In a new world order in which women will become dominant. Contemporary woman, who takes part only on the surface In the advancement of her sex, is the surface symptom of Something more profound and stronger, which is maturing in the bosom of the human species.
Hvala vsem!
IZJAVA
Podpisana MARINA MLINARI , rojena 30. 10. 1984, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer SOCIOLOGIJA in ANGLEŠKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom SPOLNI STEREOTIPI V ODDAJI BIG BROTHER SLAVNIH 2010 pri mentorju-ici doc. dr. MARINI TAV AR KRAJNC avtorsko delo.
V diplomski nalogi so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
______(podpis študenta-ke)
Kraj, MARIBOR Datum, 31. 08. 2011
POVZETEK
V poznih osemdesetih in za etku devetdesetih let prejšnjega stoletja so ustvarjalci televizijskih programov iskali nekaj novega, nekaj razburljivega in nekaj, kar bo pritegnilo množico ljudi pred televizijskimi ekrani. Tako se je rodila resni nostna televizija, žanr, ki je sestavljen iz vseh drugih televizijskih žanrov in zato ga imenujemo hibrid. Televizija ni samo pomemben vir informacij o dogajanjih doma in po svetu, ampak gledalcu s svojo ažurnostjo in slikovitostjo daje ob utek soudeleženosti v dogajanju. Poleg posredovanja informacij televizija opravlja tudi izobraževalno in zabavno funkcijo. Pomembno je poudariti še njeno socializacijsko funkcijo. Tako je televizija poleg družine, šole in vrstniških skupin pomemben dejavnik v procesu oblikovanja loveške osebnosti. Mediji nas dolgoro no u ijo, kdo je v družbi ve vreden in kdo manj, kakšen je splošno sprejet vzorec obnašanja do druga nih ljudi, kot so eti ne in socialne manjšine, kako naj se obnašamo kot moški in ženske. V diplomski nalogi sem z analizo resni nostnega šova Big Brother slavnih opazovala prikaz spolnih stereotipov. V prvem delu je podan teoreti ni okvir, kjer sem povzela stereotipe in predsodke, vezane na spol, ter osnovne zna ilnosti resni nostnega šova. V empiri nem delu sem ugotavljala, kako in v kolikšni meri se kažejo spolni stereotipi v analiziranih oddajah resni nostnega šova.
Klju čne besede: spolni stereotipi, množi ni mediji, analiza oddaj, resni nostni šov, Big Brother.
ABSTRACT
In the late 80's and early 90's the creators of television programs were looking for something new, something exciting and something that will attract a crowd of people that were sitting in front of the television screens. That is how was born a reality television, a genre that consists of all other television genres and therefore it is called a hybrid. Television is not only an important source of information about events that take place at home and abroad, but it gives the viewer a feeling that he is a participant of this process, with the help of its picturesque and currency. In addition to providing information, television also provides educational and entertaining feature. It is important to stress its socialization function, which in addition to family, school and peer groups as an important factor in the process of formulating human personality. In the long term television and other media teaches us, who in the society is more or less worth, what is the generally accepted pattern of behavior towards different people, such as ethnic and social minorities and how should we behave as men and women. In my graduation thesis I analyzed presentation of gender stereotypes in reality show Celebrity Big Brother. Firstly, I prepared a theoretical framework where I summarized the stereotypes and prejudices related to gender and the basic features of reality show. In the empirical part of the graduation thesis. I looked at how and to what extent gender stereotypes are reflected in the analyzed broadcast reality show.
Key words : gender stereotypes, mass media, broadcast analysis, reality show, Big Brother.
Kazalo
1. Uvod ...... 1
2. Opredelitev raziskovalnega problema in hipotez ...... 3
2.1. Hipoteze...... 4
2.2 Metodologija ...... 5
I. TEORETIČNI DEL...... 6
3. Stereotipi in predsodki ...... 6
3.1 Stereotipi in predsodki o spolu...... 7
3.2 Nekoč in danes...... 8
3.2.1 Kako je bilo včasih? ...... 9
3.2.2. In kako je danes?...... 10
4. Neenakost med spoloma...... 13
4.1 Razlike med spoloma...... 13
4.2 Spolni stereotipi o osebnostnih lastnostih...... 17
4.3 Podoba spolov v medijski konstrukciji realnosti ...... 19
5. Fenomen resničnostnih šovov...... 23
5.1 Značilnosti resničnostih šovov...... 24
5.2 Televizijski žanr resničnostnih šovov...... 26
5.3 Kdo so gledalci resničnostnih šovov? ...... 27
5.3.1 Voajerizem ...... 29
5.4. Resničnostni šovi v Sloveniji ...... 30
5.4.1. Gledanost resničnostnih oddaj v Sloveniji...... 32
5.5 Zakaj so resničnostne oddaje tako gledane?...... 33
6. Veliki Brat ...... 36
6.1 Hiša Velikega brata ...... 37
6.2 O oddaji Big Brother slavnih ...... 39
6.3 Budno oko gledalcev...... 41
7. Psihološki vidik resničnostnih šovov ...... 44
7.1 Soočanje tekmovalcev z različnimi pritiski ...... 45
7.2 (Ne)zavedanje očesa Velikega Brata ...... 46
7.3 Kršenje človekovih pravic ...... 47
II. EMPIRIČNI DEL...... 49
8. Sanjski svet, sanjska nagrada ...... 49
8.1 Voditeljica Nina Osenar ...... 49
8.2 Komentatorji...... 50
8.2.1 Ivo Godnič ...... 51
8.2.2 Angelca Likovič...... 52
8.2.3 Goran Breščanski...... 53
8.3 »Slavni« tekmovalci ...... 54
8.3.1 Jože Činč...... 54
8.3.2 Sandra Auer...... 55
8.3.3 Ines Juranovič...... 55
8.4.4 Gena Zeneli ...... 56
8.4.5 Nana Zeneli ...... 56
8.4.6 Rok Kosmač...... 57
8.4.7 Nena Muršič...... 57
8.4.8 Ida Vesel alias Pia...... 57
8.4.9 Igor Misdaris ...... 58
8.4.10 Zlatan Čordič alias Zlatko ...... 58
8.4.11 Urška Čepin ...... 59
8.4.12 Matjaž Živkovič alias Maki ...... 59
8.4.13 Mišo Kontrec...... 60
8.4.14 Teja Stražišar...... 60
9. Zmagovalec oddaje Big Brother Slavnih 2010...... 61
9.1 Zmagovalec...... 62
9.2 Moralni zmagovalec šova ...... 63
9.3 Moralni poraženec šova ...... 64
10. Analiza zastavljenih hipotez in ugotovitve...... 66
10.1. Sklepne ugotovitve ...... 87
11. Sklep ...... 90
12. Literatura...... 92
12.1 Internetni viri...... 95
1. Uvod
Resni nostni šov je obnorel svet. Za mesto v resni nostnem šovu, ne glede na to, za katerega gre, se poteguje vedno ve ljudi. Pove uje se tudi zvesto ob instvo. Zelo veliko je bilo že povedanega in napisanega na to temo, pa vendar nas vsak nov resni nostni šov znova preseneti.
V današnjem svetu, ki sicer stremi k enakopravnosti ljudi, ne glede na spol, raso, politi no pripadnost, veroizpoved, je v vsakdanjem življenju še vedno zelo mo no prepri anje, da moški stojijo višje od žensk in to kljub mnogim poskusom vzpostavitve ravnotežja med spoloma (Furlan 2006: 9). In prav zaradi tega se mi je zdel izziv ugotoviti, ali so nam stereotipi, predvsem spolni, res »položeni v zibelko«. Zanimalo me je, ali jih ljudje sploh opazijo ali jih reflektirajo kot samoumevne. Ali prepoznavajo tipi ne ženske vloge predvsem v povezavi z družino, gospodinjstvom, nego in vzgojo ali kot tipi ne karakteristike oz. aktivnosti žensk vidijo opravljanje? So moški po naravi zmagovalci in »glave hiše«?
Podobe, ki nam jih posreduje televizija, niso zrcalne slike družbene realnosti. Televizija ob instvu posreduje selekcionirane vsebine, medijske slike rišejo le del kompleksnih družbenih odnosov in prikazujejo stereotipne vloge moških in žensk. Ker medijsko portretiranje spolov vpliva na oblikovanje stališ prejemnikov medijskih vsebin do vlog spolov v dejanskem življenju, sem pozornost v svoji diplomski nalogi posvetila ravno tem reprezentacijam. Skušala sem ugotoviti, ali nam televizija ponuja stereotipne podobe moškega in ženske.
V teoreti nem delu sem s pomo jo literature navedla, kaj so stereotipi, povzela sem tradicionalne in novejše spolne stereotipe, osredoto ila sem se na vedno aktualne teme neenakosti med spoloma. Ker sem spolne stereotipe opazovala v resni nostnem šovu Big Brother slavnih, sem povzela osnovne zna ilnosti resni nostnega šova ter pravila in potek šova.
Empiri ni del naloge vsebuje analizo primarnih virov, saj sem spremljala resni nostni šov Big Brother slavnih na slovenski komercialni televizijski postaji POP TV, ki je potekal od 3. 10. 2010 do 12. 12. 2010 v Ljubljani. Redno sem spremljala tudi dogajanje na razli nih forumih ter naraš anje in padanje priljubljenosti tekmovalcev.
1 Temeljno vprašanje, ki ga odpira moja analiza, je kako se spolni stereotipi kažejo v tako gledanih resni nostnih šovih ter ali jih takšni šovi vzdržujejo in poglabljajo.
2 2. Opredelitev raziskovalnega problema in hipotez
Množi ni mediji imajo zelo pomembno vlogo v razvoju spolnih stereotipov. Predstavljajo nam svet, v katerem živimo, ponujajo nam predstave o ženskah in o moških, imajo pomembno vlogo pri promoviranju številnih družbenih vlog. Torej so stereotipi neizogiben del reprezentacij množi nih medijev. V njih najdemo stereotipe o homoseksualcih, revnih, Romih, Balkancih, o starejših ljudeh ipd. Seveda med tovrstne stereotipe uvrš amo tudi spolne stereotipe. Moški so velikokrat na televiziji prikazani kot mo ni, pametni, racionalni in ambiciozni, medtem ko so ženske prikazane kot pasivne ali manj dejavne in odvisne od moških. Tudi v družbi imajo ženske ve inoma nižji položaj, saj njihove vloge še vedno ne veljajo za družbeno pomembne. S samo socializacijo spolnih vlog se vse preve sprejema prepri anje, da naj moški prevzamejo tradicionalno moško spolno vlogo in ženske tradicionalno žensko, ker se nam bo tako na tem svetu godilo bolje. Sodobna televizijska produkcija danes ponuja resni no bogat in raznovrsten nabor oddaj in šovov, ki vse preve krat izpostavljajo spolne stereotipe. Prav mediji bi morali odigrati odlo ilno vlogo v boju proti stereotipom o spolih, vendar ta nagnjenja danes v moderni družbi še ne prevladujejo. Resni nostne oddaje v zadnjih letih doživljajo vrhunec popularnosti pri publiki, zato je osrednja tema mojega diplomskega dela prezentacija spolnih stereotipov v eni zmed njih, in sicer v resni nostnem šovu Big Brother slavnih.
V teoreti nem delu diplomske naloge sem s pomo jo literature ugotovila, kaj so spolni stereotipi, kakšne osebnostne lastnosti pripisujejo ženskam in kakšne moškim ter kakšne so dejansko razlike med spoloma.
V raziskovalnem delu, ki sledi, sem, poskušala ugotoviti, kako se ti spolni stereotipi in osebnostne lastnosti dejansko projicirajo, kažejo in predvsem promovirajo gledalcem v enem najbolj gledanih resni nostnih šovov Big Brother slavnih. Ali so moški še vedno predstavljeni in ali se od njih pri akuje, da bodo mo ni, glasni, »glava hiše«, dominantni, ne skrbijo za svoj videz, se »petelinijo« … Prav tako me zanima, ali se bo od ženskih predstavnic pri akovalo opravljanje in poznavanje vseh gospodinjskih del, ustvenost, prepirljivost, hitro navezovanje stikov, nežnost in izrazita skrb za
3 zunanji videz ter ali še vedno velja, da so lepe ženske neumne, da sodijo ženske samo za štedilnik, da znajo možgane uporabiti samo moški.
2.1. Hipoteze
V diplomskem delu želim preveriti naslednje hipoteze:
H1: V resni čnostnem šovu so ženske stereotipno prikazane tako, da bolj skrbijo za svoj zunanji videz in urejenost kot moški.
H2: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske tako, da bodo ve č govorile o zasebnih in intimnih zadevah kot moški.
H3: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske tako, kot da so bolj opravljive kot moški.
H4: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske tako, da jih v medsebojnih odnosih izpostavlja kot prepirljive v odnosu do drugih žensk.
H5: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira moške tako, da bodo oni tisti, ki se bodo hitreje razburili in ne ženske.
H6: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira moške tako, da jih izpostavi kot bolj tekmovalne in zagrizene pri opravljanju tedenskih nalog.
4 H7: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske tako, da bodo najve č časa preživele v kuhinji pri opravljanju gospodinjskih opravil.
H8: Zmagovalec resni čnostnega šova Big Brother slavnih bo moški.
H9: S takšnimi in druga čnimi oddajami, prikazanimi na televiziji, se spolni stereotipi samo pove čujejo ali vsaj vedno bolj potrjujejo.
2.2 Metodologija
Diplomska naloga je razdeljena v dva dela; v prvem delu s pomo jo razli ne prebrane literature prestavim klju ne razlike med spoloma, spolne stereotipe vezane na spol ter podobo spolov v medijski konstrukciji realnosti. V nadaljevanju predstavim nastanek resni nostnih šovov, razloge za razvoj tovrstnega žanra ter ugotavljam, kaj naredi vsebino teh resni nostnih šovov privla no za tako širok krog ljudi.
Drugi del, ki predstavlja kriti no analizo medijskega diskurza vezanega na reprezentacije moških in žensk v medijih, sem opravila s spremljanjem resni nostnega šova Big Brother slavnih. Resni nostni šov je trajal od 3. 10. 2010 do 12. 12. 2010. Spremljala sem vsakodnevne ve erne oddaje, v katerih je bilo povzeto dogajanje prejšnjega dne, prav tako sem redno spremljala objave ustvarjalcev oddaje na njihovi spletni strani ( www./bigbrother.si ). Na navedeni internetni strani sem spremljala pogovore na zelo obleganem »forumu«, zanimiva se mi je zdela tudi rubrika »priljubljenost«, kjer sem dnevno opazovala spreminjanje priljubljenosti vsakega udeleženca posebej. Tudi nedeljsko/izselitveno oddajo sem redno gledala, saj so v njej predstavili povzetek dogajanj skozi celoten teden in izid tedenske naloge. Kupila sem si tudi mese ni dostop do vsebin potv.si, kjer sem slavne stanovalce spremljala tudi v živo 24/7. Predvsem sem opazovala stereotipe, vezane na spol, torej, ali se kažejo v takšni meri, kot je v literaturi predstavljeno.
5 I. TEORETI ČNI DEL
3. Stereotipi in predsodki
Pojava stereotipov in predsodkov ne moremo izena evati, vendar pa je delovanje na posameznika v nekaterih primerih precej podobno. Osnovna teoreti na razlika med predsodki in stereotipi je ta, da imajo predsodki izrazito emocionalno komponento, stereotipi pa ne.
⇒ Stereotipi
Pojem stereotipa je uvedel Lippman leta 1992 v svoji knjigi Javno mnenje (Public Opinion), kjer je stereotipe ozna il kot »selektivne, samoizpolnjujo e in etnocentri ne sodbe, ki konstruirajo zelo parcialno in neustrezno reprezentacijo sveta« (Ule 1997: 156). Stereotipi se tako pojavljajo kot ustaljene predstave, ki so se izoblikovale v preteklosti in vztrajajo nespremenjene tudi v sedanjosti, ne glede na spremenjen družbeni kontekst.
Uletova (1997: 156) o stereotipih pravi, da igrajo odlo ilno vlogo pri vsakdanji adaptaciji na socialno okolje – isto asno pa izkrivljajo realnost, predvsem podobo ljudi, kakršni so v resnici – enkratni, razli ni, spremenljivi individuumi. Stereotipiziranje je namre proces opisovanja ljudi na osnovi njihove skupinske pripadnosti. Prepri anja, da so ženske emocionalne, da so moški agresivni, da so Gorenjci skopušni, so stereotipna prepri anja.
⇒ Predsodki
Pri definiciji predsodkov se Uletova opira na Rota in jih opredeljuje kot »vrsto stališ , ki niso upravi ena, argumentirana in preverjena, a jih spremljajo intenzivne emocije in so odporna na spremembe« (Ule 1997: 163). Predsodki imajo tako izrazito socialno komponento in se lahko oblikujejo le v odnosih z drugimi. Gre za procese socialne kategorizacije objektov, s katerimi se posameznik soo a vsak dan in pri em
6 dolo eni osebi pripiše lastnosti zgolj na podlagi pripadnosti dolo eni (stigmatizirani) skupini.
Na primer:
- lepa ženska – »tupa« glava;
- ženska veliko doseže s pomo jo svoje zunanjosti;
- ženska sodi domov za štedilnik;
- možgane imajo le moški.
Najve predsodkov nastane na podlagi spola, etni ne in rasne pripadnosti, religije in družbenega statusa. Posledi no avtorica ugotavlja, da natan no po teh merilih in razlikah tudi nastaja v sodobnih zahodnih družbah najve predsodkov: do ne-moških, ne-belcev, ne-hetereoseksualnih, pripadnikov ne-zahodnih kultur, ne-kristjanov, ne- zdravih in do ne-bogatih (Ule 1997).
3.1 Stereotipi in predsodki o spolu
Na moške in ženske in na njihove družbene vloge ve inoma ljudje gledajo stereotipno. Ženskost predstavlja »obnašanja, lastnosti in stališ a, ki so zna ilna za ženske, tj. ki so tradicionalno pripisana ženskam in se od njih stereotipno pri akujejo«; moškost pa predstavlja »obnašanje, lastnosti in stališ a, ki so zna ilna za moške, ki so moškim tradicionalno pripisana in se od njih pri akujejo« (Mr ela 1996: 56).
V družbi obstajajo predsodki do posameznega spola, torej vnaprej pripisane lastnosti, ki naj bi jih posameznik posedoval glede na spol. Tako so ženskam pogosto pripisane razli ne vrline in slabosti, kot so: ženske naj bi doma skrbele za dom in družino, naj ne bi bile sposobne zavzeti visokih položajev v družbi in naj bi bilo to tudi
7 neprimerno. Dejstvo je, da so nekateri poklici feminizirani kot na primer bolniška sestra in u iteljica.
Pri pojasnjevanju vloge posameznikov je bila ženska vloga pojasnjena nasprotno moški in ob sklicevanju na žensko »naravo« ji je bil dodeljen »primarni poklic«: biti žena, mati in gospodinja, in te vloge naj bi opravljala z ljubeznijo in iz ljubezni, ki je spet njena posebnost po sebi. Tako (moško) dolo ena ženska je bila »steber družine«, družina pa je bila pojasnjena kot naravni steber skupnosti (naroda, države); dodeljena ji je bila torej temeljna vloga, kajti brez njene »ljubezni polne« dejavnosti ne bi mogla delovati nobena družba (Jogan 2001: 61).
3.2 Neko č in danes
Že od nekdaj predsodki in stereotipi nastopajo kot sestavina nenehnih dialogov in razprav znotraj družbenih skupnosti in prav to je dejstvo, da le-ti ne obstajajo zgolj v glavah in srcih posameznikov, temve med njimi in nad njimi (Furlan 2006: 35).
»Tukaj sem zajela samo in resda na robu dodala: Zakaj pravi Samuel Butler: » Modri možje nikoli ne povedo, kaj mislijo o ženskah!« Modri možje o itno nikoli tudi ni drugega ne povedo. Ampak, sem nadaljevala, ko sem se naslonila v stolu nazaj in gledala v mogo no kupolo, v kateri sem bila ena sama, pa zdaj nekaj vznemirjena misel, prava nesre a je v tem, da modri možje nikoli ne mislijo istega o ženskah. Pope takole: » Ve čina žensk sploh nima zna čaja.« La Bruyere: » Ženske so skrajnostne: boljše ali slabše od moških«, kar je popolno nasprotje v mnenju dveh predirnih opazovalcev, ki sta bila sodobnika« (Woolf 1998: 31).
So ženske sposobne dose i višjo izobrazbo ali ne? Napoleon je mislil, da ne. Dr. Johnson je bil nasprotnega mnenja: Moški vedo, da jih ženske prekašajo, in si zato izbirajo najbolj šibke in navadne. Če ne bi tako mislili, se jim nikoli ne bi bilo treba bati žensk z enakim znanjem, kot ga imajo sami.« Imajo ženske dušo ali je nimajo? Nekateri divjaki pravijo, da je nimajo. Nasprotno trdijo drugi, da so ženske napol božanske in jih zato astijo. Stari Germani so verovali, da je v ženskah nekaj svetega, in so jih zato spraševali za svet kot prero iš a. Nekateri modreci so prepri ani, da so njihovi možgani plitvejši; drugi, da imajo globljo zavest. Goethe jih je
8 astil; Mussolini jih prezira. Kamor koli si pogledal, so moški mislili o ženskah in mislili razli no (Woolf 1998: 32).
3.2.1 Kako je bilo v časih?
Predsodki in stereotipi o vlogah žensk in moških imajo dolgo tradicijo. V delu Sanje v sadovnjaku, (Songe du Vergier) ki je anonimno delo o razmerju med zemeljskimi in duhovnimi mo mi, spisano okrog leta 1370, lahko preberemo: »Med slabimi lastnostmi, ki jih imajo ženske, se mi zdi, da imajo, kar zadeva pravo, devet slabih lastnosti:
- Ženska po svoji naravi prinaša škodo /…/.
- Ženske so po svoji naravi zelo skope /…/.
- Njihove muhe so zelo nepri akovane /…/.
- Ženske so po svoji lastni volji hudobne /…/.
- So sleparske /…/.
- Ženske veljajo za lažnivke in po civilnem pravu ženska potemtakem ne more biti priznana kot pri a pri oporoki /…/.
- Ženska vedno napravi nasprotno od tistega, kar ji je ukazano /…/.
- Ženske rade volje govorijo in pripovedujejo o lastnih zmotah in sramotah /…/.
- Zvite so in zlobne /…/«
(Beauvoir 1999: 145).
Zanimivo je opazovati, kako lahko v teh »slabih lastnostih žensk«, kot so jih poimenovali tedaj, najdemo podlage za današnje splošno razširjene stereotipe. Nekako še lahko razumemo, da se take sodbe pojavijo v 14. stoletju, ko so bile vloge žensk in moških še mo no deljene zaradi na ina življenja, vendar pa je osupljivo, da se mnogo pozneje, konec 19. stoletja še vedno pojavijo posamezni zapisi, ki žensko obravnavajo ne le kot manjvredno, ampak kot lo eno, manjvredno raso. Tako leta
9 1888 neki angleški u enjak zapiše: »Ne samo da ženske niso rasa, tudi polovica rase niso, ampak zgolj podvrsta, ki je namenjena izklju no razmnoževanju« (Beauvoir 1999: 185).
Simone de Bauvoir je leta 1949 napisala knjigo Drugi spol, ki jo še danes ozna ujejo kot eno izmed najrevolucionarnejših knjig moderne dobe, ki se ukvarja z vprašanjem položaja žensk v družbi. Avtorica (1999: 202) položaj sredi dvajsetega stoletja nazorno ponazori takole: »Starši svojo h er še vedno vzgajajo za zakonsko zvezo, namesto da bi dajali prednost njenemu osebnemu razvoju; dekle v zakonu vidi toliko ugodnosti, da si ga tudi sama želi; posledica tega je, da njena izobrazba ni tako strokovna, niti tako trdna kot izobrazba njenih bratov, da se svojega poklica ne loteva tako predano kakor oni, zato torej v njem neizogibno ostane v manjvrednem položaju; in tako se ujame v za aran krog: zaradi takšnega manjvrednega položaja se njena želja po tem, da bi našla moža, še okrepi.«
Še naprej ugotavlja: »Ekonomska prednost moških, njihova družbena veljava, ugled zakonske zveze in u inkovitost moške podpore – vse to ženske spodbuja k temu, da si vneto želijo ugajati moškim. V celoti gledano je njihov položaj še vedno vazalski. Iz tega izhaja, da ženska samo sebe ne prepoznava in se ne izbira kot takšno, kot eksistira za sebe, ampak takšno, kakor jo definira moški. Torej moramo najprej opisati žensko, o kakršni sanjajo moški, saj je njena bit-za-moške eden od bistvenih dejavnikov njenega konkretnega položaja« (Bauvoir 1999: 203).
3.2.2. In kako je danes?
Stereotipi in predsodki o spolnih vlogah se v družbi pojavljajo že pri majhnih otrocih in se tako najlažje prenašajo iz roda v rod. Že ob rojstvu so otroku glede na spol pripisane dolo ene lastnosti in vloge, ki se najbolj stereotipno kažejo pr pridnih deklicah, ki so rade urejene in oble ene v rožnata obla ila, se igrajo s pun kami in rade pomagajo mamici v gospodinjstvu. Ob tem se fantkom pripisuje porednost in nagajivost, obla imo jih v modra obla ila, igrajo se z avtomobil ki in se radi pretepajo.
10 Prav tako sociologinja Maca Jogan (2001: 201) izpostavlja dva dejavnika, preko katerih se že v zgodnjem otroštvu, na ravni primarne socializacije, prenašajo sporo ila o neenakem položaju spolov v družbi. To so predvsem pravljice, ki »ponujajo otrokom spolno neenake, seksisti no opredeljene vloge, ki ustrezajo temeljni delitvi dela in osebnostnih lastnosti po spolu«, in pa šolska berila.
Poleg tega se stereotipi pogosto in zelo uspešno prenašajo tudi s sredstvi javnega obveš anja. Tako so v 206. lenu nairobijskih dolgoro nih strategij za izboljšanje položaja žensk do leta 2000 (1987) med drugim zapisali: »Stereotipno prikazovanje žensk v sredstvih javnega obveš anja in v ekonomski propagandi ima lahko zelo negativne posledice, ko gre za odnos moških do žensk, pa tudi za odnose med ženskami samimi.« V 85. lenu pa je nedvoumno poudarjeno: »Veliko predanost je treba dati trajnemu in nenehnemu izboljševanju prikazovanja položaja žensk v sredstvih javnega sporo anja. Prizadevati bi si morali razviti vedenje in pripraviti gradiva, ki prikazujejo pozitivne vidike vloge in položaja žensk v intelektualnih in drugih aktivnostih kakor tudi enakopravne odnose med spoloma« (Jogan 2001: 44).
Leta 2006 je Komisija evropskih skupnosti pripravila tudi akcijski na črt za enakost med ženskami in moškimi (2006-2010) . Na rt opisuje šest prednostnih podro ij za ukrepe EU glede enakosti med spoloma za obdobje 2006-2010:
- enaka ekonomska neodvisnost za ženske in moške;
- usklajevanje zastopanosti pri odlo anju;
- enaka zastopanost pri odlo anju;
- izkoreninjenje vseh oblik nasilja na podlagi spola;
- odprava stereotipov o spolih;
- spodbujanje enakopravnosti med spoloma v zunanjih razvojnih politikah.
Zanimiva se mi zdi predvsem peta to ka, ki se nanaša na odpravo stereotipov o spolih, kjer na rt predvideva tudi:
1. odpravo stereotipov o spolih pri izobraževanju, usposabljanju in v kulturi;
11 2. odpravo stereotipov o spolih na trgu dela;
3. odprava stereotipov o spolih v medijih.
Mediji morajo igrati odlo ilno vlogo v boju proti stereotipom o spolih. Prispevajo lahko k predstavitvi dejanskih sposobnosti in potencialov žensk in moških v moderni družbi ter prepre ijo njihovo poniževalno in žaljivo prikazovanje. Dialog z zainteresiranimi stranmi ter kampanje za pove anje ozaveš enosti je treba spodbujati na vseh ravneh. (Komisija evropskih skupnosti (2006): Sporo čilo komisije sveta, evropskemu parlamentu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, Na črt za enakost med ženskami in moškimi 2006-2010).
Prav tako je Komisija evropskih skupnosti pripravila novo Strategijo za enakost žensk in moških (2010-2015), ki temelji na spodbudi žensk k vklju evanju v vse vrste politike in dejavnosti Evropske unije.
12 4. Neenakost med spoloma
Izvirni greh v raju je storila ženska. Poskusila je prepovedan sad, skušala Adama in od takrat naprej za to pla uje. V Prvi Mojzesovi knjigi je Bog dejal:
»Prav mnogo ti bom dal težav pri tvoji nose nosti; v bole inah boš rodila otroke; in vendar boš po svojem možu hrepenela, on pa bo tebi gospodoval«.
Sociologom se lahko ta citat zdi, kot mitološko opravi ilo za položaj žensk v družbi. Mnoge ženske bi v njem videle povzetek lastnega odnosa s svojimi partnerji oz. natan en opis položaja žensk v zgodovini. Slednjega lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
1.) ženske rojevajo otroke;
2.) ženske so matere in žene;
3.) ženske kuhajo, pospravljajo, šivajo in perejo;
4.) skrbijo za moške in so podložne moški oblasti;
5.) v veliki meri so izklju ene iz poklicev z visokim položajem in s položajev oblasti.
(Haralambos, 2001: 589)
4.1 Razlike med spoloma
Ljudi lahko delimo na mnogo na inov, toda v vseh okoljih, v vseh rasnih in starostnih skupinah velja ena temeljna delitev in ta je delitev na moške in ženske. Biti ženska ali biti moški, ljudi v življenju pomembno zaznamuje. Potrebno je poznati vsaj osnovne razlike med spoloma. Samoumevno je, da je telo najvidnejši in najbolj razpoznavni pokazatelj spolne pripadnosti. Vsaka družba razlikuje ljudi na podlagi spola. Ve ina argumentov za razlike med spoloma izhaja iz biologije, ne nazadnje se moški in ženske med seboj biološko razlikujejo, pa vendar na razlike med spoloma vplivajo
13 tudi družbeni dejavniki. Že od nekdaj je jasno, da sta moški in ženska v družbi razli no obravnavana.
Izraz spol se nanaša na dolo ene biološke razlike med moškimi in ženskami. Veliko ve ino populacije je mogo e jasno kategorizirati na ženske in moške glede na njihove fizi ne zna ilnosti: telo, lasje, obleka, glas, koža in gibanje. Mnogi uporabljajo razliko med biološkim spolom (ang. »sex«) in družbenim spolom (ang. »gender«) kot izhodiš e svoje analize. Biološki spol se nanaša na razli ne biološke zna ilnosti, kot so na primer kromosomska, kemijska in anatomska struktura, medtem ko se družbeni spol nanaša na pomen, ki se pripisuje tem razlikam v kulturi. Za biološki spol sta prava izraza »moški« in »ženska«, za družbeni spol pa »moškost« in »ženskost«. Zadnja dva sta lahko precej neodvisna od »biološkega spola« (Haralambos 2001: 589).
Po Termanu in Milesu (1936) veljajo tipi ne slede e lastnosti: »Za tipi no žensko se verjame, da se razlikuje od tipi nega moškega v bogastvu in raznolikosti emocionalnega življenja in v stopnji emocionalne determiniranosti njenega vsakdanjega vedenja. Za povpre no žensko naj bi bilo zna ilno, da v ve ji meri kot povpre ni moški doživlja nežne emocije, vklju no s simpatijo, so utjem in starševsko ljubeznijo. Deležna je ve varovanja in zaš ite vseh vrst. V primerjavi z moškim je bolj plašna in ve krat jo prevzamejo ob utki strahu. Je bolj religiozna in hkrati bolj nagnjena k ljubosumju, nezaupanju in ranjenim, užaljenim ustvom. Seksualno je po naravi manj nagnjena k promiskuiteti kot moški, je bolj plaha in sramežljiva kot agresivna in njeni seksualni ob utki so manj lokalizirani v njenem telesu. Submisivnost, prilagodljivost, pokornost in inferiorna odlo nost, trdnost v svojih namenih in splošno pomanjkanje agresivnosti odražajo njene šibkejše konativne tendence. Njeno moralno življenje je manj oblikovano s principi in bolj z osebnimi odnosi, vendar zahvaljujo njenemu pomanjkljivemu pustolovstvu je mnogo manj kot moški vzrok ve ini kriminalnega vedenja. Njeno ustvovanje je bolj kompleksno kot pri moškem. Svojo osebnost usmerja k uglajenosti, plemenitosti in preokupacij z umetnostjo in kulturo« (Avsec 2002: 108).
14 Tabela 1: Tradicionalno pojmovanje spolnih razlik (Musek 1995: 54–55)
ŽENSKE MOŠKI
neagresivne agresivni podredljive dominantni bolj ustvene ne ustveni odvisne neodvisni sugestibilne nesugestibilni pasivne aktivni intuitivne, racionalne, logi ni, racionalni instinktivne usmerjene na dom in družino usmerjeni v okolje in poklic ob utljive in ranljive manj ob utljivi in ranljivi neodlo ne odlo ni ekspresivne (zlahka se jim manj ekspresivni izvabi solze) skrbijo za videz ne skrbijo za videz bolj zgovorne nezgovorni obzirne, taktne brezobzirni, netaktni blage, mile, nežne trdi, ostri, grobi so utne, empati ne manj so utja in empatije želijo varnost, nepustolovske pustolovski manjše krize jih bolj vznemirijo manjše krize jih ne vznemirijo
Vir: Razlike med spoloma. http://www.psiha.net/aavsec/PPT/Spol_razlike.pdf , 6. 1. 2011)
V družbeni sedanjosti se še vedno soo amo s stereotipom, da je ustvenost, predvsem ustvena izraznost, bistvo razlik med spoloma. Med spoloma obstajajo razlike glede ustvovanja, vendar to niso razlike v ustvovanju. Ženske so npr. v primerjavi z moškimi bolj pripravljene priznati in govoriti o svojih (in tujih) ustvenih stanjih, prav tako ustvom namenjajo ve pozornosti in v ve ji meri kot moški urejajo svoja lastna ustva in ustva drugih. Ženskost in ženske družbene vloge povezujemo s sposobnostjo doživljanja, izražanja in sporo anja ustev ter z zmožnostjo vživljanja v ustva drugih ljudi. Po drugi strani so moškost in moške družbene vloge definirane kot sposobnost potla evanja in nadzora nad lastnimi ustvi. Ženske naj bi bile tako bolj kot moški nagnjene k doživljanju in izražanju prodružbenih ustev (empatija, veselje, navdušenje) ter ustev, ki jih povezujemo z nemo jo ali ranljivostjo (strah, žalost in sramežljivost). Ravno slednja ustva predstavljajo grožnjo zahodnim
15 predstavam moškosti, saj naj bi bila oseba, ki doživlja ta ustva, šibka, nemo na in neobvladana. V nasprotju s tem, se moškost v zahodnih družbah še vedno povezuje s t.i. mo nimi ustvi (jeza, ponos in prezir), saj naj bi ta pomagala krepiti mo in status posameznika (Fisher in Mansteas, 2002: 71–72).
Razli ni avtorji ugotavljajo, da so ženske bolj ustvene kot moški. Mo neje doživljajo pozitivna ter negativna ustva. ustveno življenje je glede na razlike po spolu bogatejše pri tistih, ki ga znajo opazovati. ustveni ljudje so bolj ob utljivi, saj že najmanjši povod sproži v njih neugodja, medtem ko nekateri komaj opazijo kako ustvo. Ženske v primerjavi z moškimi bolj izkazujejo pristna ustvena stanja in jih lahko povežemo s srcem, telesom, naravo. Kakorkoli pogledamo, je ženska bolj potisnjena v zasebno sfero, kjer je zadolžena za reprodukcijo ljudi.
Ena enje ustev z ob utki prinaša niz predpostavk o obvladovanju, racionalnosti in izražanju tega ob utka. Izražanje žalosti, strahu, depresije in sramežljivosti je v sodobni družbi še vedno obravnavano kot »nemoško«. Moški, ki taka ustva izražajo, niso deležni samo ve negativnih odzivov kot ženske, temve so tudi redkeje kot ženske deležni tolažbe. Po drugi strani je izražanje jeze ali agresije za moške sprejemljivo, ne pa tudi za ženske. Agresivne de ke namre ocenjujejo kot bolj priljubljene in družbeno bolj sprejemljive kot neagresivne. V nasprotju s tem so agresivne deklice obi ajno obravnavane kot manj priljubljene od neagresivnih, poleg tega se soo ajo tudi z razli nimi težavami v medvrstniških odnosih.
Razlike med moškimi in ženskami so najve je v primeru interakcije z osebo istega spola. Pogovori med moškimi so namre manj intimni kot pogovori med ženskami. Kadar moški govori z žensko razkrije manj kot ženska, ki govori z drugo žensko. Moški v pogovorih ne razkrijejo veliko o sebi, saj se raje pogovarjajo o razmeroma neosebnih zadevah, kot so služba, skupne aktivnosti, šport in politika, medtem ko se ženske raje pogovarjajo o zasebnih stvareh.
Poglavitni razlog zakaj prihaja do tega, da moški neradi delijo intimne ob utke, se skriva v tem, da izražanje ob utkov nežnosti razkriva ranljivost, ki je obi ajno znak šibkosti. S tem, da ne izražajo teh ob utkov skušajo zaš ititi svojo identiteto. Ženske torej niso preprosto (po naravi) bolj ustvene od moških in ustva moških niso manj intenzivna od ustev žensk. Zato je logi en sklep, da je loveška zmožnost
16 ustvovanja, izražanja in nadzorovanja ustev biološko dolo ena in zato univerzalna. Moški in ženska sta enaki (potencialni) ustveni bitji, oba tudi izvajata ustveno delo.
Pod vplivom kulturnih zadev, pri akovanj, spodbud in ne nazadnje tudi sankcij vpetih že v zgodnje ustveno socializacijo, so moški in ženske razvili razli ne sloge ustvovanja. Ženske so razvile vzorec, po katerem v primerjavi z moškimi ve pozornosti namenjajo ustvom in razpoloženjem drugih, se verjetno bolj zavedajo ustev, imajo ve je (nau ene) zmožnosti prepoznavanja, poimenovanja, izražanja in interpretacije lastnih in tujih ustev. ustva izražajo bolj odkrito, afektivnim vidikom življenja pripisujejo ve ji pomen in visoko vrednotijo intimne in ustvene odnose z drugimi, ve in bolj osebno komunicirajo (Šadl, 1999: 208–210).
Povezovanje moških z razumom prispeva k nastanku in vzdrževanju moške patriarhalne mo i na vsaki stopnji (pameten, gospodovalen, mo an, tekmovalen). Ženske vrline v primerjavi z moškimi so mol e nost, radovednost, potrpljenje ter samozatajevanje. Kasnejši pojavi razlik v ustvenem izražanju med spoloma mo no vplivajo na kulturne vrednote in navade povezane s spolnimi vlogami. Ustaljene družbene norme narekujejo kako, kdaj in kje lahko moški in ženska izražajo ustva. Vsebina pravil izražanja se obi ajno prilagajajo spolnim stereotipom o izražanju, ki se pojavljajo v številnih kulturah, npr. de ki ne smejo jokati, deklice ne smejo biti agresivne. Pravila izražanj brezpogojno prevzamemo in se jih nau imo v okviru družbenih interakcij in prav zaradi tega kultura in družba mo no vplivata na oblikovanje moških in ženskih stereotipnih lastnosti.
4.2 Spolni stereotipi o osebnostnih lastnostih
Ženske so … Moški so …. Takšne vrste stavki so vse pogostejša posploševanja, definirana v obliki klišejev. Osebnostne lastnosti namre prestavljajo eno najpomembnejših komponent stereotipov o moških in ženskah. Pravzaprav se osebnostne razlike med spoloma pojavljajo skladno s spolnimi stereotipi (Furlan 2006: 46–47).
17 Poglejmo torej nekaj najzna ilnejših »ženskih« in »moških« lastnosti.
Ženske oz. feminilne lastnosti:
• usmerjenost k drugim;
• težnja po združevanju v ve je socialne enote;
• kooperativnost;
• skrb za druge;
• oblikovanje dobrih medosebnih odnosov.
Moške oz. maskuline lastnosti:
• usmerjenost k sebi;
• težnja po samopotrditvi;
• samouveljavljanje;
• individualizacija;
• samozaš ita;
• samoafirmacija;
• samoekspanzivnost.
(Mr ela 1996: 57)
Spolni stereotipi o moških in ženskih osebnostnih lastnostih so v vsakdanjem svetu še zelo navzo i. Tako lahko moške osebnostne lastnosti, ki naj bi bile bolj zna ilne za moške kot za ženske, vsebinsko ozna imo kot »agentne« lastnosti oziroma kot lastnosti, ki se nanašajo na delovanje in so povezane z mo jo. Ženske osebnostne lastnosti, torej lastnosti, ki naj bi bile bolj zna ilne za ženske kot za moške, pa lahko
18 glede na vsebino, na katero se nanašajo, ozna imo kot »komune«. Dimenzija »komunosti« se primarno nanaša na skrb za dobro drugih (Avsec 2002: 29).
Osebnostne lastnosti, ki so del stereotipov o moških in ženskah so osnove za merjenje maskulinosti in femininosti. Vsebinska opredelitev maskulinosti in femininosti kot osebnostnih lastnosti namre ne temelji ve na dejanskih razlikah med spoloma, pa pa na družbeno-kulturni definiciji spolnih vlog in na pozitivnih, družbeno zaželenih spolno tipiziranih zna ilnostih. Vendar pa so v raziskavah identificirali tudi negativne, družbeno nezaželene komponente spolnih stereotipov, ki odražajo pretirano agentne oziroma komune orientacije. Negativni vidiki stereotipnih moških lastnosti se tako nanašajo na pretirano uveljavljanje jaza na ra un drugih, npr. egoizem, sovražnost, diktatorstvo, negativni vidik ženskih stereotipnih lastnosti pa na nezdravo odvisnost od drugih, npr: omahljivost, jokavost, lahkovernost (Furlan 2006: 100).
4.3 Podoba spolov v medijski konstrukciji realnosti
»Mediji niso ve zaslon, ki ga gledaš, radio, ki ga poslušaš. So ozra je, prostorje, v katerega smo potopljeni, ki nas obdaja in se v nas zajeda z vseh strani. Živimo v svetu zvokov, podob, barv, sunkov in dražljajev, tako kot je bil neko lovek pogreznjen v gozd, kot je riba potopljena v vodi. To je naše okolje, mediji so nov na in življenja« (Martini 1997: 61).
Na za etku 21. stoletja si je torej težko zamišljati svet brez množi nih medijev. Knjige, revije, asopisi, radio, televizija, internet, kino, zgoš enke – torej takšne ali druga ne oblike množi nih medijev, ki obvladujejo sodobno družbo. Množi ni mediji so odlo ilni za naše življenje in nam vsakodnevno zagotavljajo informacije, zabavo ter posredno ponujajo stereotipe, identitete in neskon ne možnosti identifikacij.
Množi ni mediji s pomo jo gibljivih slik, ponavljajo ih se podob in sporo il ter s pripovedovanjem zgodb najintenzivneje vodijo in usmerjajo naša življenja. Mediji torej lahko predelujejo dejanske dogodke in osebe ter iz njih konstruirajo novo, medijsko stvarnost, ki jo potem »poljubno« interpretirajo in oblikujejo (Furlan 2006: 102).
19 Družbena ob ila so tako z ene strani ogledalo resni nosti sveta, v katerem živimo, pozitivnih in negativnih pojavov v njem, z druge strani pa to resni nost tudi ustvarjajo in izkrivljajo. V asih mediji na ra un ene skupine zapostavijo ali pa diskriminirajo drugo (Furlan 2006: 103).
Tako med drugim mediji prenašajo tudi dolo ena izkrivljena sporo ila o spolu. S tem ko posredujejo favorizirane podobe in vzorce obnašanja, ki je dolo eno za posamezen spol, ustvarjajo »idealizirane modele« spolnih vlog. Mediji so tako v zadnjem asu najmo nejši prenašalec in spodbujevalec spolnih stereotipov in so tisti, ki ženske poneumljajo in stereotipno predstavljajo. V množi nih medijih so ženske ve krat predstavljene kot objekti, kot brezosebne stvari, ki imajo glavo le za okras (Kozmik in Jeram 1995: 5). Mediji v tem pogledu lahko širijo napa ne ali pa zavajajo e informacije.
Pod vplivom stereotipov in ideološke funkcije medijev se »favorizirane« spolne vloge vtisnejo v zdravorazumsko razumevanje sveta. Ustvarja se torej stereotipnost pojmovanja družbenih vlog žensk in moških. Fraze, kot na primer: »on je pravi moški« in »ona je prava ženska« ali »prava dama«, ozna ujejo idealno podobo spolnih vlog moškega in ženske, ki so posredovane preko medijev s pomo jo spolnih stereotipov.
Pred pojavom elektronskih medijev in preden so postali tiskani mediji lahko dostopni, so ideale posredovali umetnost, glasba, literatura. U inek današnjih vizualnih medijev pa se razlikuje od u inkovanja vizualnih umetnosti v preteklosti. Elektronski mediji so namre veliko bolj nasilni, vztrajni in dostopni oziroma vseprisotni (Furlan 2006: 104).
Analize vsebine razli nih medijev opozarjajo, da je obdobje poznega 20. stoletja od petdesetih let dalje zaznamovano z vedno bolj vitkimi telesi modelov, plesalk, igralk, pornografskih div, torej žensk, ki tradicionalno veljajo za lepotice. Vitkost je tako postal imperativ lepote. Ženske in moški so spri o stereotipnih podob, ki jih vsiljujejo mediji, vse bolj obsedeni z zunanjim videzom. Pri tem pa je zanimivo nesorazmerje med medijsko podobo in resni nostjo (Furlan 2006: 104).
To neskladje ima lahko resne posledice. Raziskava Murraya in sodelavcev iz leta 1996 je pokazala, da 95 odstotkov žensk sprejme lepotni ideal, ki ga prikazuje televizija, in da ob tem 92 odstotkov žensk ob uti dolo eno stopnjo pritiska ter se želi
20 približati temu idealu (Murray 1996: 33–46). Prav tako je zanimiv tudi odlomek iz lanka »Miši časti moški ogrožajo identiteto«, ki pravi:
»Ko se tipi čen moški zazre v fotografijo miši častega telesa v medijih in potem pogleda sebe v zrcalo, se lahko zgodi le eno – ugotovi, da s sliko nima ni č skupnega. Kombinacija nežnosti in mo či, ki jo ponujajo oglaševalci, je v resnici možna zgolj v sanjah. Nekateri psihologi so prepri čani, da je tudi zaradi teh novosti, ki so del odprte družbe, čedalje ve č depresij in samomorov med moškimi« (»Miši asti moški ogrožajo identiteto«, v Delo 5 januar 2001, 19) .
Spri o številnih »nasilnih« stereotipnih zunanjih podob, ki so preko medijev postavljene kot norma in vzor, se kaže presežena mera »okusnega« in spoštljivega.
V tem okviru so mediji tisti, ki v družbi dolo ajo oziroma dajejo stvarem pomene, ideološki diskurz pa jih zapolni z dolo eno vsebino, ki tako postane polje samoumevnosti, osnovni okvir, v katerem si posameznik zagotovi status »igralca« in mora, tako kot vsak igralec, sprejeti tudi dolo ena »pravila igre« (Praprotnik 1999: 121).
Mediji dajejo ljudem, odnosom in stvarem dolo ene – omejene pomene in naracije, tako se namesto pasivnega odsevanja objektivne realnosti dogaja konstrukcija medijske realnosti. Konstrukcija medijske realnosti zajema procese, ki potekajo med nosilci te realnosti, ki vanjo vstopajo kot novinarji, viri informacij, predmeti novinarskega spovedovanja in naslovniki. Medijska konstrukcija realnosti zadeva umeš anje medijske realnosti v svet vsakdanjega življenja in procese delovanja medijskih vsebin na individualne percepcije družbene realnosti (Drame, 1992: 852).
»Konstrukcija medijske realnosti je izbrana in ponujena podoba s strani akterjev množi nih medijev, ki oblikujejo in posredujejo dolo ene segmente sveta, vsakdanjega življenja, simbole in podobe, ki lahko v o eh posameznikov zavzamejo pozicijo realnosti in vplivajo na njihovo percepcijo sveta« (Baši , 1996).
Tako v medijski realnosti mediji delijo življenjska podro ja na specifi no ženska in specifi no moška. Medtem ko v »realnosti tam zunaj« tudi ženske pogosto vozijo avtomobile, te ejo na maratonih, potujejo, so profesionalne športnice, moški pa isto asno skrbijo za otroke, dobro in radi kuhajo, svoje štirinožne prijatelje peljejo na
21 sprehod in vrtnarijo, so v medijski stvarnosti tovrstna opravila to no razdeljena na samo moška in samo ženska (Hrženjak, 2002: 16).
Verša (1996) ugotavlja, da mediji hote ali nehote ustvarjajo dolo eno podobo o moških in ženskah. Ve desetletij trajajo e raziskave v razli nih delih sveta so namre pokazale, da ima ta podoba dolo ene skupne lastnosti: ženske so števil no dramati no redkeje obravnavane kot moški, oba spola sta prikazana v izrazito stereotipnih vlogah.
Verša (1996) razlaga, da je prou evanje podobe spolov v medijih pomembno zaradi vpliva teh podob na oblikovanje stališ gledalcev, bralcev in poslušalcev do vlog spolov v dejanskem življenju.
Ker imajo mediji socializacijsko in izobraževalno funkcijo, je pomembno, kakšne reprezentacije spolov nam ti ponujajo. Nenehno ponavljanje omejenega števila vlog, v katerih nastopa ženska, pri gledalcu in gledalki utrjuje stereotipne predstave o ženskah in moških. Enodimenzionalno prikazovanje žensk zožuje število vzorcev družbenega obnašanja, s katerim se gledalke lahko identificirajo (Verša, 1996).
Podobe moškosti in ženskosti v medijih še posebej pomembno vplivajo na otroke. Otroci namre še nimajo utrjenega sistema vrednot in stališ , niti življenjskih izkušenj, ki bi jim omogo ale dolo eno stopnjo kriti ne distance do medijskih vsebin. Njihova osebnost se šele oblikuje, zato so še posebej dovzetni za vplive iz okolja. Proces socializacije in u enja družbenih vlog je pri tej skupini na višku. Ko opazujejo dogajanje okoli sebe, se otroci u ijo, kaj je dobro in kaj slabo, kakšno obnašanje se nagrajuje in kakšno kaznuje. Od vzornikov in vzornic, to pa so straši, vzgojitelji ali vzgojiteljice in pogosto tudi medijske osebnosti – zvezdniki in zvezdnice iz sveta glasbe in filma ter priljubljeni liki iz risank – se u ijo, kakšne vloge obi ajno zasedejo ženske in kakšne moški. Zato je pri programih, namenjenih tej skupini, še posebej pomembno, kakšno podobo ženske in moškega bodo mediji posredovali mladim gledalkam in gledalcem (Verša, 1996: 28).
22 5. Fenomen resni čnostnih šovov
»Resni čnostni šovi so v celoti uspeli v specifi čnem zgodovinskem trenutku vse ve čje odvisnosti človekovega življenja od toka medijskega komuniciranja in nadvlade neoliberalne kapitalske ideologije, ki bistvo človekovega življenja vidi v njegovi potrošnji oziroma v posameznikovi sposobnosti, da ves družbeni svet in naravo spreminja v blago« (Pušnik 2007).
Resni nostni šov je na nek na in nadaljevanje zgodovine, ko so si ljudje že od nekdaj želeli popestriti svoje življenje z opazovanjem življenja drugih. Pušnikova (2007) to primerja z gladiatorskimi igrami v starem Rimu ali pa s pornografijo; oboje namre povzro a dolo ene ob utke, ljudje ob udujejo svoje junake ali pornodive, vendar so zunaj »svojega okolja«, torej izven arene ali televizijskega ekrana, ti ljudje zgolj »hode a trupla in zani evanja vredne prostitutke«.
»Televizijske gledalce že od nekdaj razvnema druga na resni nost. Prve skrite kamere in še prej skriti mikrofoni so se za eli pojavljati že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, v asu hladne vojne in najrazli nejših politi no-propagandnih pritiskov. Izkazalo se je, da ima »nepripravljenost«, spontanost, resni nost pred kamero svoj ar, in da so razli ni programi skrite kamere bili zmeraj zelo popularni. Tovrstni pogled so gojili tudi najrazli nejši dokumentarni programi, še posebej tisti tipa »fly on the wall«, kjer naj bi kamera dogajanje spremljala neopazno kot muha na steni. Z razvojem video-tehnologije in njeno dostopnostjo se je zgodila nekakšna »demokratizacija«; kdorkoli je lahko posnel svoj video in ga poslal na primer v oddajo »Najbolj zabavni doma i videoposnetki«. Obenem so animirane množice prodrle v televizijske studie, kot gledalci in akterji, v najrazli nejših v živo snemanih talk showih , ki naj bi imeli nekakšno družbeno-terapevtsko funkcijo, saj se v njih govori o najrazli nejših pojavih v sodobni družbi in problemih sodobnega loveka. Razpon je zelo razli en od »pou nih in koristnih« oddaj Oprah Winfrey do »moralisti no komentiranih ekshibicionizmov« Jerryja Springera. Tovrstni programi se, kljub temu, da gre pogosto za slabo artikulirano in malovredno vekanje, ponašajo z izjemno visoko gledanostjo, enako kot razli ni »reality dokumentarci« tipa Najnevarnejše reševalne akcije«, 999, ki so kaj hitro dobili najbolj gledane termine v programu. Gledanost se stopnjuje, bolj ko so reakcije udeležencev talk showov impulzivne in
23 njihovi izpadi nekontrolirani in bolj ko je v »reality dokumentarcih« neopazna kamera, opazna pa je odsotnost scenarija in vznemirljivost nepri akovanega« (Dominkuš 2004: 8).
»Vse to je stopnjevalo voyeuristi ne apetite televizijskih gledalcev in podžigalo potrebo po edalje drznejših oblikah voyeurizma. Ti so kulminirali leta 1999 v programu Big Brother in poznejših razli icah, ki so jih razvile posamezne države in jim dale vsaka svojo barvo, v skladu z lokalnimi življenjskimi navadami in predvsem s pri akovanji svoje telelvizijske publike« (Dominkuš 2004: 8).
5.1 Zna čilnosti resni čnostih šovov
Igro Pribac (2007: 225) takole opredeli prevod angleškega izraza reality show :
» Realnost je spet postala resni čnost, pravzaprav resni čnostnost, z vsemi težavami, ki sodijo zraven, show pa je, presenetljivo, le prečrkovan v »šov«, kombinacijo, ki jo sestavlja imenitna beseda iz zakladnice slovenskega jezika – tako imenitna, da je bila njena javna raba do njenega nastanka omejena na redke strokovne zapise, kar pomeni, da je v pogovornem jeziku ni uporabljal prakti čno nih če – in ki ob tem ubiranju visokih registrov slovenskega jezika puš ča nedotaknjen šov. Zaenkrat se zdi, da se bo izraz prijel, kljub težko izgovorljivi, doslej redko uporabljani in verjetno tudi slabo razumljeni besedi, ki jo vsebuje.«
Resni nostni šov je pojav, ki redko koga puš a neopredeljenega, opredeljeni pa so v svojem prepri anju pogosto gore i. Nasprotniki se zgražajo, ljubitelji se navdušujejo, vmesnih poti skorajda ni (Pribac 2007: 216).
Resni nostni šovi temeljijo na medsebojnih odnosih. Scenarij je pripravljen tako, da nenehno izziva probleme, ki jih je treba rešiti, pri tem pa se lahko sklenejo prijateljstva, zavezništva, sovraštva ali celo ljubezenska razmerja. Resni nostni šov je prava psihodrama, saj je dogajanje napeto, odlaganje konca in spletanje zarot med igralci je tisto, kar gledalcem nudi zadovoljstvo. Resni nostni šov si izposoja klasi no strukturo zgodbe z zapletom, vrhuncem in razpletom iz fikcijskih žanrov, saj takšna narativna oblika omogo a nastanek dramati ne napetosti. Resni nosti šovi
24 opravljajo podobno funkcijo kot doktor romani – služijo kot hrana za neizživete fantazije. Takšna oblika pripovedovanja v resni nostnih šovih je podobna izkušnji obi ajnega življenja, polnega vzponov in padcev, ki se dogajajo v vsakdanjosti nas vseh. Nepri akovani nesporazumi in krize so zaradi nejasnega razpleta za gledalce najmikavnejši. Ti nesporazumi so praviloma moralni konflikti, ki se vzpostavijo med dobrim in zlim. Ob instvo se lahko identificira s temi karakterji in v ogledovanju medosebnih dram izgrajujejo koncept »normalnosti« (Pušnik 2007: 23).
Ena od obljub žanra resni nostne televizije je, da ni treba biti profesionalni igralec ali zabavlja (orig. entertainer) – biti udeležen v resni nostnem šovu je delo, ki ga lahko opravlja prav vsak. Vsekakor je to to no tisto, kar oboževalcem omogo a lažje identificiranje s lani ekipe – dejstvo, da so slednji izbrani iz ob instva. Tu se udejstvuje obi ajno poveli evanje zvezdnika, ki »igra« prav tako kot »povpre en Janez«: tekmovalcem ni treba igrati, da niso druga ni od lanov ob instva, saj so obi ajno lani ob instva. Pri resni nostnih šovih gre za obliko participacije, in sicer v smislu, da ne zahteva kakršnegakoli posebnega talenta ali veš ine; ljudje niso izlo eni na podlagi njihove izobrazbe ali urjenja – kdorkoli lahko opravlja »delo biti opazovan« (orig. work of being watched ), kot temu pravi Mark Andrejevic (2004: 7).
Primarni cilj ve ine resni nostnih programov je »zabava«, ne pa razsvetljenje« in kljub temu, da nekateri ustvarjalci resni nostnih programov trdijo, da dolo eni formati lahko doprinašajo družbeno vrednost, je resni nostni žanr kot celota oblikovan za zabavno vrednost (Kilborn 2003: 11).
Za resni nostne oddaje so zna ilne posebne tehnike snemanja, ki gledalcu dajejo ob utek, da se dogodki dogajajo pred objektivom kamere (Hill 2004: 42). To so navadno kadri posneti z ro no kamero in nepopolni posnetki, ki gledalcu dajejo ve ji ob utek resni nosti. Za snemalnimi tehnikami navadno sledi še montaža kadrov, ki bodo predstavljeni v televizijskem sporedu. Tem televizijskim tekstom so navadno pridani še komentarji.
25 5.2 Televizijski žanr resni čnostnih šovov
»Vsak posamezen žanr ima svoje lastne poteze, toda splošne lastnosti žanra postavljajo individualnemu žanrskemu filmu okvire, ki ob činstvu olajšajo spremljanje filma. Žanr je, z drugimi besedami, formula, vsak posamezen žanrski film pa specifi čna »aplikacija« pravil in konvencij žanra« (Ang v Vidmar 2001: 105).
Razvoj žanra je zelo nepredvidljiv, kar pomeni da se neprestano spreminja. Žanr se spreminja, ali kakor bomo ugotovili, žanri izginjajo oziroma se med seboj tako zelo mešajo, da nastane hibrid – mešana oblika, sestavljena iz ve žanrov.
Lutharjeva (1998: 15) žanre razdeli na fikcijske in fakti ne, pri katerih naj bi bili prvi izmišljeni, drugi (kot so novice, dokumentarni in informativni program) pa to niso – producenti nefikcijskih programov so namre zavezani tudi poklicnemu kodeksu.
Ob spremljanju programa gledalec goji dolo ena pri akovanja, ki jim zadosti s pomo jo klasifikacije medijskih vsebin, te medijske vsebine pa imajo skupke enakih zna ilnosti, ki jih imenujemo televizijski žanri. Žanri nudijo zavetje znanega, manjše in ve je spremembe pa ohranjajo zanimanje zanj (Kav i in Vrdlovec 1999: 676).
Maruša Pušnik (2007) ugotavlja, da je ena izmed zna ilnosti tako resni nostnih oddaj kot oddaj, ki jih lahko spremljamo na slovenskih televizijskih programih prav televizijska forma, ki uporablja enake tehnike pripovedovanja, katerih skupna naloga je proizvodnja zabave s svojo izrazito personalizacijo, melodramatizacijo, psihologizacijo, zna ilen je opazovalno-nadzirajo i dokumentarni stil kamere in filmsko preiskovanje osebnih lastnosti, v ospredju so loveške zgodbe in osebne izpovedi. Pušnikova dalje navaja, da taki žanri »krepijo nove vrste dokumentno govorništvo, ki razvija zelo intimno retoriko in temelji predvsem na besednih psiholoških bojih, kdo bo zdržal dlje, kar gledalce neznansko zabava«.
Žanr je postal vse bolj raznovrsten in se je na ta na in prilagodil svojemu heterogenemu ob instvu (Pušnik 2007). Gre za prilagajanje okusom ob instva, kar pa hkrati nakazuje tudi na širše kulturne preobrazbe, ki so del spreminjanja družbe.
26 Nekateri so mnenja, da je resni nostni šov televizijski žanr, mešanica dokumentarnega žanra in soap opere, torej hibrid, saj nam prikazuje vsakdanje življenje v razli nih temah.
5.3 Kdo so gledalci resni čnostnih šovov?
Dolgo je veljalo, da milijone gledalcev, ki se v interaktivnih šovih lahko postavijo tudi v vlogo sodnikov ali bogov in izlo ajo tekmovalce, privla ijo predvsem voajeristi ne težnje: opazovanje ljudi iz varnega, skritega zavetja doma ega kav a, naslajanje nad spori, ki se o itno ne dogajajo samo nam, in pri akovanje osupljivih seksualnih prizorov… Raziskava Reissa in Wiltza pa je natan neje razkrila prevladujo profil gledalcev. Gre predvsem za osebe, ki so tekmovalne narave, ki visoko vrednotijo maš evanje, uživajo v ob utku ve vrednosti, predvsem pa cenijo družbeni status. Pozornost množic ena ijo s pomembnostjo: v resni nostnih šovih povsem obi ajni ljudje postanejo slavni in pomembni, s tem pa sporo ajo: Kdo ve, morda pa boš zvezda že jutri lahko tudi ti! ( http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/ , 9. 1. 2011).
Po raziskavah Hillove (2005: 5) je publika resni nostnih oddaj med 16 in 34 let dvakrat pogostejša kakor publika drugih starosti, eprav jih spremljajo vse starostne skupine gledalcev. Gre namre za dolo ene vrste ugodij, ki jih ti tipi oddaj ponujajo dolo enim kategorijam gledalcev, povezanih z nacionalnostjo, družbenim razredom, spolom, starostjo ipd. O vzorcih okusov in njihovi distribuciji je pisal Pierre Bourdieu (Morley 1993: 42).
Bourdieu meni, da je za ugodje množic zna ilna neposredna emocionalna oziroma utna povezanost z objektom ugodja (se pravi možnost poistovetenja), tako da je splošno ugodje in predvsem ugodje prepoznavanja skupna to ka gledalca in tekmovalca (Morley 1993: 45).
e govorimo s stališ a resni nostnega šova, bi smeli trditi, da junaki predstavljeni na televiziji živijo v situaciji, primerljivi s situacijo velikega dela njihovega ob instva. Ob instvo zgodbe akterjev lahko prepozna kot realisti ne, ne samo na dobesedni, ampak tudi na ustveni ravni in se z njimi poistoveti. »Identifikacija z osebami na platnu ali ekranu, identifikacija z njihovim veseljem ali trpljenjem, sodelovanje pri
27 njihovi usodi, njihovem upanju, na kratko vživljanje v njihovo življenje temelji na odlo itvi za naivnost, odprtost in lahkovernost. Popularni spektakel tako priskrbi isto asno: individualno udeležbo gledalca pri predstavi, kot tudi kolektivno udeležbo pri praznovanju« (Luthar 1992: 97).
To izhaja iz splošne teze o popularni kulturi v nasprotju z visoko kulturo. Da so medijski teksti resni nostne televizije tako priljubljeni pri tako širokem ob instvu, je posledica procesa popularne diskriminacije, ki ga je medijski tekst prešel. Popularna diskriminacija ocenjuje besedilo z vidika njegove uporabnosti v vsakdanjem življenju (funkcije), ne pa kvalitete (oblike) torej ne uporablja estetskega kriterija (oblike) (Luthar 1992: 134).
Popularni spektakel zagotavlja individualno udeležbo poslušalcev in gledalcev pri koncertu oz. oddaji in kolektivno udeležbo pri opazovanju. Pozitivno in negativno presojanje estetskih objektov Bourdieu imenuje naturalizem nižjih razredov, hkrati pa popularni okus neposredno povezuje z nizkim položajem na družbeni lestvici, ki ga ne dolo a le ekonomski, ampak tudi kulturni kapital (Luthar 1992: 126–127). Takšne estetske oblike, med katere spadajo tudi resni nostne oddaje, ponujajo ugodje na direkten in manj posredovan na in. To je estetika, katere vrednotenje temelji na informativnem, emocionalnem ali/in moralnem interesu. Rezultat te eti ne estetike je sistemati na redukcija umetnosti na življenje.
Popularna kultura velja za kulturo nižjih slojev. »Za okus nižjih slojev (in popularna kultura je njihova kultura) je zna ilna participacija – bral evo sodelovanje v izkustvu popularnega besedila in u inkovanju te umetnosti v kulturi vsakdana. To ga razlikuje od okusa srednjega razreda. Za srednji razred namre ni zna ilno sodelovanje, temve distanciranje bralca od umetniškega dela ter dela od trivialnosti vsakdana. Najbolj oprijemljiva je razlika v participaciji ob gledanju popularne zabave – pri visoki kulturi je ta participacija distancirana, visoko ritualizirana, rezervirana za konec predstave (ploskanje), medtem ko je participacija pri popularni kulturi (od nogometne tekme do rock koncerta) konstantna in manifestna – žvižgi, invazije na nogometno igriš e, metanje predmetov na oder ali igriš e« (Luthar: 132–136).
28 5.3.1 Voajerizem
Izraz voajerizem je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opredeljen z definicijo, ki navaja, da je voajerizem »bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju, z opazovanjem spolnega ob evanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali gledanje takih fotografij« (SSKJ 1997: 1533). Postavlja se vprašanje, ali je izraz voajerizem torej upravi en, ko se njegov pomen nanaša na gledalce resni nostnih šovov. Victoria Mapplebeck (2002: 22) meni, da se ta pojem uporablja za zelo širok spekter grehov in »se neprestano izogiba natan nih definicij. Tradicionalno se nanaša na pogled, za katerega veš, da te opazuje. A gledal evo bolš anje je še kako potrjeno. Osebki resni nostne televizije vedo, da so opazovani in tudi želijo biti«. V primeru resni nostnih šovov niso bili tekmovalci tisti, ki so odkrili kamere, ampak so jih aktivno poiskali. Dostop, ki so ga te osebe omogo ile, je bil sprejet s soglasjem. Zavedajo se pogledov kamere, bren anje osvetlitve. S tem pogledom se sre ajo, v asih se vanj zaletijo z glavo«.
V zadnjem asu se je razvil nov tip voajerizma. Ta tip se ne nanaša na ljudi, ki druge gledajo le z eroti nega vidika, ampak gre za ljudi, ki jih drugi privla ijo z vseh plati njihovega življenja in sem spadajo tudi resni nostni šovi (Petek 2006). Udeleženci resni nostnega šova vedo, da so opazovani oziroma da jih nekdo gleda, da opazujejo njihovo po etje in reakcije. Gledalci gledajo programe resni nostne televizije, ne zato ker to ne bi bilo napisano, ker je, ampak zato, ker televizija ponuja možnost takojšnjega užitka, gledalci pa se lahko hitreje, e ne takoj, poistovetijo z glavnimi akterji v šovu, saj »voajer najbolj uživa, e so udeleženci šova im bolj sproš eni in im manj igrajo.
Gledalci so voajerji le v grobem pomenu besede, saj so tekmovalci tisti, ki vedo, da so opazovani, ob instvo s spremljanjem dogajanja »za kamero« pa uživa ob opazovanju življenja drugega.
Ljudje vedno bolj uživajo ob spremljanju življenja drugih ljudi; sicer ne prenesejo, da bi kdo spremljaj njihove osebne trenutke, njihovo življenje, ve ina teh ljudi pa zve er kljub temu sede pred televizijski ekran in si z vsem zanimanjem ogleda TV novice, »realnost torej 'zapakirajo' kot entertainment, kot zabavo«. Zato ni ve udno, da se
29 gledanost rensi nostnih šovov še pove uje – »gledalci so si pridobili pozicijo voajerja, svet pa je postal spektakel« (Jakopo 2006: 16).
5.4. Resni čnostni šovi v Sloveniji
Kot je zapisala Jakopi eva (2007: 209) je razumljivo, da smo pri nas resni nostne šove spoznali nekoliko kasneje, saj slovenska televizijska produkcija ni vajena tako zahtevnih projektov. Slovenci smo izgubili zadržanost do javnega nastopanja in razkazovanja in prav zato se je tudi pri nas resni nostni format lahko razvil.
Resni nostni šovi so svoj »pohod« v Sloveniji za eli z licen no oddajo Popstars leta 2002, predvajali pa so jo na komercialni televiziji Kanal A. Sledili sta še dve licen ni oddaji: najprej Sanjski moški in nato Sanjska ženska , ki ju je predvajala komercialna televizija POP TV, in sicer prvo leto 2004, dve sezoni druge pa leta 2005 in 2006 (Jakopi 2007: 208).
Za Sanjskega moškega se je prijavilo 87 kandidatov, za Sanjsko žensko1 240 kandidatk. Naval se je samo še stopnjeval, saj se je za Sanjsko žensko2 prijavilo skoraj 500 kandidatk (http://kommks.wordpress.com/2007/05/22/nekaj-podatkov/ , 9. 1. 2011).
Še bolj uspešen resni nostni šov je bil Bar, ki se je vrtel kar dve sezoni, najprej leta 2005 in nato leta 2006. Nasploh gre za milejšo obliko Big Brother šova, saj v Baru tekmovalci kljub temu, da morajo živeti skupaj in opravljati dolo ene naloge, imajo stik z zunanjim svetom; pišejo blog, delajo v lokalu, hodijo po mestu…
Število prijavljenih kandidatov za šov Bar je sunkovito naraslo, saj se je za Bar1 prijavilo 425 kandidatov, za Bar2 pa je bilo prijavljenih kar 1370 (http://kommks.wordpress.com/2007/05/22/nekaj-podatkov/ , 9. 1. 2011).
Neverjeten uspeh oddaje Bar2 je prepri al vodstvo televizije POP TV, da je leta 2007 ponudilo še en resni nostni šov in sicer Big Brother . Prvi Big Brother so gledalci lahko spremljali spomladi 2007, od 17. marca do 9. junija. Neverjetno zanimanje se je izkazalo že z rekordnim številom prijavljenih, ki je bilo neverjetnih 1720 (http://kommks.wordpress.com/2007/05/22/nekaj-podatkov/ , 9. 1. 2011).
30 Oddajo Big Brother je bilo mogo e gledati 24 ur na dan preko televizije, spleta in na mobilnem portalu Planet. Od za etka predvajanja Big Brother (17. marec) do 18 aprila je bilo za 24-urni vpogled v dogajanje na spletni strani 24ur.com prodanih ve kot 19.100 dostopov (tridnevni: 1,99€; neomejeni: 10€). Za Bar1 je bilo prodanih 17.400 in za Bar2 kar 28.400 dostopov (http://kommks.wordpress.com/2007/05/22/nekaj-podatkov/ , 9. 1. 2011).
Evforija »Big Brother« se je nadaljevala, saj so ponovno odprli najbolj znano hišo v Sloveniji leta 2008 ter ponovno leta 2010 za ekskluzivno izdajo oddaje Big Brother Slavnih.
Nadaljevanje resni nostnih šovov je sledilo z resni nostnim šovom Kmetija (sezona 1) 2007 ter Kmetija (sezona 2) 2008. Da so zelo gledani šov Kmetija še bolj za inili so leta 2009 predstavili Kmetijo slavnih (http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetija_%28TV- oddaja%29 , 9. 1. 2011).
Lani s prvo sezono najbolj spektakularnega šova Slovenija ima talent 2010, se je izkazalo, da v naši državi premorejo veliko talentov, zato se letos spet vra a na male zaslone kot sezona 2011 (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija_ima_talent , 9. 1. 2011). Leto 2011 nam bo prineslo tudi popolnoma nov resni nostni šov, ki ga promovira POP tv in sicer Minuta do zmage .
Glede na število resni nostih šovov v Sloveniji je mogo e sklepati o relativno velikem zanimanju za tovrstne oddaje. Ljudje so pripravljeni deliti svoje najintimnejše stvari s »svetom«. Skoraj vsako leto zaznamuje kakšen odmeven resni nostni šov, ki do konca predvajanja gledalce popolnoma navduši ali z dobrim izidom ali pa sproži val kritik in ogor enj. Glede na število prijavljenih kandidatov, ki se vsako leto zvišuje, lahko sklepamo, da publika v Sloveniji brez ve jih težav pokaže vse svoje atribute, predvsem stopajo v ospredje reinkarnacije Casanove, striptizete, samooklicani slav ki ter mame, katere doma akajo dojen ki.
31 5.4.1. Gledanost resni čnostnih oddaj v Sloveniji
Dobra petina (21%) slovenskih spletnih uporabnikov v starosti od 10 do 75 let se zanima ali zelo zanima za spletne vsebine s podro ja resni nostnih šovov, kažejo rezultati oktobrske meritve merjenja obiskanosti spletnih strani - MOSS. MOSS je valutna medijska raziskava, ki poteka pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice. Cilj raziskave MOSS je zagotoviti podatke, zbrane po enotni metodologiji, ki predstavljajo temelj za vrednotenje spletnih komunikacijskih aktivnosti, ki jih izvajajo oglaševalci v Sloveniji.
Po podatkih raziskave zanimanje za spletne vsebine o resni nostnih šovih ni pogojeno s spolom, je pa pri akovano bolj zna ilno za mlajše spletne uporabnike.
Mladi do 24 let namre predstavljajo 40 % vseh predstavnikov v segmentu spletnih uporabnikov, ki se zanima ali zelo zanima za tovrstne vsebine. Dobro petino (22 %) vseh predstavnikov te ciljne skupine predstavljajo uporabniki interneta v starosti od 25 do 34 let, 18 % vseh pa segment od 35 do 44 let.
V primerjavi s celotno slovensko spletno populacijo od 10 do 75 let, je zanimanje za spletne vsebine o resni nostnih šovih nadpovpre no v Pomurski, Koroški, Dolenjski in Podravski regiji, kjer se za omenjene vsebine zanima ali zelo zanima vsak etrti uporabnik spleta, v Osrednjeslovenski regiji in Goriški pa vsak šesti v starosti od 10 do 75 let (http://www.ris.org/2010/11/Raziskave/Resnicnostni_sovi_zanimajo_21_slovenskih_s pletnih_uporabnikov/ , 9. 1 .2011).
Na in, kako navadni ljudje nastopajo v razli nih tipih resni nostnih programov, je izpostavljen intenzivnemu nadzoru s strani ob instva. Ve ina gledalcev pri akuje za ve ino resni nostnih programov, da bodo obi ajni ljudje igrali pred kamerami. Ta pri akovanja pa vseeno ne prepre ijo gledalcem, da ne bi ocenjevali, kako pristno ali zlagano je lahko vedenje navadnih ljudi. Ob instva opravljajo, špekulirajo in sodijo, kako obi ajni ljudje igrajo same sebe in ostanejo zvesti samim sebi (Hill 2005: 78).
Realnost je s pomo jo elektronskih medijev postala nekaj drugega, kar je bila prej. Prepri ani smo, da živimo v »realnem« svetu, vendar se ob hitrosti življenja ne
32 zavedamo, da nam to realnost narekujejo drugi. e je resni nostni šov na splošno predstavljen kot resni en, potem je jasno, da se vzorci v njem ponavljajo tudi v vsakdanjem življenju, ko jih ljudje posnemajo (Hill 2005: 175).
V oddajah resni nostne televizije je izredno pomemben t.i. »see it happen« stil montaže, ki gledalcem omogo i, da lažje klasificirajo program v žanrsko shemo. Pri tem je bistveno, kako pristno je videti dogajanje v oddaji, pomembna komponenta pa so tudi sodelujo i oz. udeleženci, ki niso profesionalni igralci, ampak vsakdanji ljudje, s katerimi se gledalci lahko poistovetijo in se tako lažje vživijo v dogajanje. Glavni adut resni nostnih šovov je, da ima ob instvo priložnost ogledati si življenje sodelujo ih na lastne o i, saj so kamere prisotne 24 ur na dan (Hill 2005: 51).
5.5 Zakaj so resni čnostne oddaje tako gledane?
Resni nostne oddaje so si zagotovile tako števil no publiko zaradi na ina pripovedovanja zgodb ob instvu. Zgodbe, ki jih pripovedujejo, so vzete iz zasebnega realnega življenja posameznikov in so vezane na fiktivne elemente. Killborn (Hill 2005: 58, po Killborn 2003) piše o vplivu fiktivnega žanra na resni nostno televizijo. V resni nostnih oddajah so prisotni fiktivni elementi soap-opere in drame, ki ustvarjajo strukturo nepri akovanega zaklju ka serije. Dogajanje v serijah je raznoliko in tudi nekateri dogodki so nepri akovani. Zaradi elementov TV-serije je resni nostna oddaja na sporedu ve krat na teden, obi ajno celo vsak dan. Dogodki so prikazani razumljivo, tako da jim gledalci z lahkoto sledijo, vendar pa avtorji nenehno puš ajo ob utke nejasne prihodnosti, da gledalcem vzbujajo zanimanje. S tem ponujajo gledalcem možnost predvidevanja nadaljevanja zgodb in jih aktivno vklju ijo v medijski tekst. Televizijskemu tekstu pridajo še komentarje, da gledalce še dodatno spodbudijo k razmišljanju. Ob utek nejasne prihodnosti je resni nostni šov prevzel od TV serij, kar dosega s prepletanjem zgodb. Zgodbe ve likov se zvrstijo v vsaki epizodi, so med seboj prepletene in se razvijajo simultano. Ustvarjalci z montažo nenehno vzpostavljajo napetost med epizodami in liki. Spogledujejo se z žanrom informativnih oddaj, saj v njih nastopajo obi ajni ljudje, ki se izpovedujejo, pomembne
33 so individualne zgodbe in zgodbe družbenega izkustva, prav tako pa u inek realnosti prinaša tudi iluzija prisotnosti in stalno spremljanje dogodkov.
Naslednji razlog, zakaj je resni nostni format oddaj pri gledalcih tako zelo priljubljen, je entertainment . Oddaje resni nostnega žanra so navadno na televizijskem sporedu v osrednjem televizijskem terminu, zato jih nekateri gledalci enostavno gledajo, ker želijo gledati televizijo, in ne, ker bi bili pretirano zainteresirani ravno za resni nostne oddaje. Tako privla i veliko število ob asnih gledalcev.
Resni nostni programi so zaradi svojega žanra privla ni za ob asne gledalce, ker so sestavljeni iz samostojnih kratkih segmentov, ki so nezahtevni in dovolj nazorni tudi za neredno spremljanje. Drug element je serialnost zgodbe. S pomo jo serialnosti in karakterizacijske identifikacije skušajo ti formati pridobiti stalne gledalce (Hill 2005: 51–52). Karakterizacija sodelujo ih v tekmovalnih oddajah tipa Big Brother je veliko bolj nakazana z dialogi, kakor pa s fizi no akcijo. Zna ilen je tudi poudarek na medsebojnih odnosih in manj na posebnih likih, to sta zna ilnosti, ki ju je resni nostna oddaja prevzela od soap-opere. Zna ilnost resni nostnega šova je, da se posamezni liki v seriji ne razvijajo ali bistveno ne spreminjajo, ampak le igrajo sebe (Jakopi 2006: 104–105).
Redni gledalci resni nostnih oddaj so v manjšini. Na gledanje televizije mo no vpliva tudi televizijski tok oddaj: prihajanje in odhajanje oddaj, ne da bi pustile posebno globok vtis, ker še preden se ena oddaja kon a se za ne druga. Tako je stik gledalca z oddajo površinski, kratkotrajen in naklju en. Gledanje resni nostnih oddaj je povezano tudi z avtoritarnim zna ajem televizijskega programa: gre za televizijske postaje, ki se odlo ajo, katere oddaje bodo predvajale in katere ne. Ob instvo aka kaj bodo televizijske postaje postregle in je iz tega vidika pasivno. Iz tega izhaja najpogostejši argument gledalcev resni nostnih oddaj, da jih gledajo, ker ni na sporedu ni boljšega. Televizijske postaje izberejo program, za katerega mislijo, da bo o aral najve ljudi. Zato ne moremo zanikati, da komercializem teži k temu, kar si ljudje želijo. Dejstvo, da so okusi ob instva muhasti in nepredvidljivi, pojasnjuje, zakaj kulturna industrija toliko energije in denarja vloži v raziskovanje trga in gledanosti (Ang 2004: 315).
Berger v svoji knjigi Essentials of Mass Communication Theory (1995: 70) navaja naslednje vzroke za gledanje oddaj resni nostne televizije:
34 potešitev radovednosti;
informiranost: gradivo za pogovor;
mašilo vsakodnevnih problemov;
priložnost vživeti se v ustva nekoga drugega;
v sodelujo ih lahko gledalci vidijo vzornike po katerih se lahko zgledujejo;
poistovetenje s sodelujo imi;
možnost doživetja romanti ne ljubezni;
v oddajah so predstavljeni takšni dogodki oz. situacije, pri katerih lahko gledalci sproš ajo svoja ustva (namen popularne kulture);
raziskovanje tabu tem brez ob utka krivde (saj gledalec ni fizi no izpostavljen oz. ga pri tem nih e ne more videti) (Potrata 2006: 35–36).
35 6. Veliki Brat
Britanski pisec George Orwell, s pravim imenom Eric Arthur Blair (Wikipedia 2008b), je s svojim slovitim delom 1984 predstavil javnosti novo obliko nadzora: popolni nadzor, ki nosi obraz Velikega brata. »Bila je to ena tistih podob, ki so izdelane tako, da ti o i sledijo ko se premikaš, VELIKI BRAT TE OPAZUJE, se je glasil napis pod njim« (Orwell 1967: 5). S svojo pesimisti no utopijo 1984 ustvari lik, ki simbolizira komunisti ni aparat nadzorovanja, ki se je razširil na vse sfere lovekovega življenja. To besedilo nosi vse tiste pomene, ki jih kritiki pripisujejo formatu Big Brotherja ali Velikega brata – sistema popolnega nadzora, ukinitev meje med javnim in zasebnim, izgubo lovekovega dostojanstva.
V 1984 je Orwell opisal totalitarni sistem nove vrste. Glavna in edina stranka Stranka je z vodjo Velikim bratom in ostalimi institucijami (Ministrstvom resnice, Ministrstvom miru, Ministrstvom ljubezni, Ministrstvom obilja, Zvezo mladine, Miselno policijo, policijskimi patrolami in najmlajšimi Vohuni) obvladovala ne samo gibanje in po etje ljudi, temve tudi njihove misli. Gibanje in pogovore je Miselna policija lahko spremljala preko »telekrana«(Orewll 1967: 5). »Telekran« nas nehote spominja na sedanje videokamere in z vidno a nepreverljivo možnostjo nadzora, na Panoptikon. »Telekran« je bila pravokotna kovinska ploš ica, podobna potemnelemu ogledalu, nameš ena na steno v vsakem stanovanju (Orwell 1967: 5); misli pa so sistemati no spremljali in ovajali tudi otroci, ki so bili vsi v lanjeni v Vohune.
»Najhuje od vsega je bilo to, da so jih s takimi organizacijami, kot so bili Vohuni, sistemati čno preobražali v neobvladljive male divjake, pa vendar to v njih ni budilo nikakršne težnje, da bi se uprli strankini disciplini. Nasprotno, oboževali so Stranko in vse v zvezi z njo. / …/ Vso krutost so preusmerili navzven, proti sovražnikom države, proti tujcem, izdajalcem, saboterjem, miselnim zlo čincem. Bilo je skoraj obi čajno, da so se ljudje, stari nad trideset let, bali lastnih otrok« (Orwell 1967: 25–26).
Miselna policija, ki je lahko kadarkoli brez lovekovega vedenja preiskala njegovo lastnino (Orwell 1967: 6-26), je skušala ljudi nadzorovati s Strankinim najnovejšim ter najbolj prefinjenim izumom: spremembo jezika (Orwell 1967: 257–287). »Namen jezika ni bil samo ta, da bi oskrbi sredstvo za izražanje svetovnega nazora in
36 mentalnih navad, /…/, temve da onemogo i vse druge na ine razmišljanja« (Orwell 1967: 275).
Orwellova ideja Velikega brata je sedaj bolj aktualna kot takrat, ko je izšla. Svari nas pred pretiranim nadzorom, in to ne samo na delovnem mestu, temve na vsakem koraku. Opozarja nas tudi na to, kaj lahko peš ica ljudi na oblasti z dobrim nadzornim sistemom doseže. Od nas samih je odvisno, ali bomo pustili, da do tega v prihodnosti pride.
6.1 Hiša Velikega brata
»Zamisel o programu je prišla iz Holandije, kjer so jo tri leta in pol premlevali in dodelovali, preden je Big Brother jeseni 1999 prišel na ekrane. Nih e ni predvideval, kako veliki hit bo; posamezna oddaja je zbrala povpre no milijon gledalcev (od petnajst milijonov gledalcev). Med finalom, ko je bil razglašen zmagovalec, je oddajo Big Brother spremljalo ve kot 70 % TV gledalcev. To je bila druga najvišja gledanost kateregakoli televizijskega programa v vsem letu. Prvo najvišjo so imele novice, ki so govorile o izbruhu vojne na Kosovu. Seveda je bilo neizogibno, da tudi druge države poskusijo tekmovati s holandskih uspehom…« (Župan i 2004: 15).
»Šest ve erov na teden so gledalci preklopili na oddajo, da bi videli, kaj se dogaja med stanovalci v hiši. Še nekaj milijonov jih je spremljalo prenos v živo na medmrežju. Vsak njihov gib so spremljale kamere, vse njihove pogovore so posneli mikrofoni. Rezultat je bil delno dokumentarec, delno soap opera, delno tekmovalna igra in delno pou ni program. Vse skupaj, vsi ti elementi združeni, so naredili iz programa Big Brother najbolj fascinantno, neubranljivo, prelomno serijo zadnjih let na britanski televiziji« (Župan i 2004: 15).
»Dogajanje v hiši so snemali štiriindvajset ur na dan sedem dni na teden z enaintridesetimi kamerami. Šestindvajset mikrofonov je bilo pritrjenih na razli nih mestih po hiši, vsi tekmovalci so ves as nosili mikrofone, razen med spanjem in pod tušem« (Župan i 2004: 16).
37 »Kamermani so snemali v temnih prehodih, ki so bili kot kašni jarki speljani okrog hiše. Velika okna v stenah hiše in na vrtu, ki so se od znotraj zdela kot ogledala, so omogo ala snemanje. Deset snemalcev je delalo v dnevnih izmenah, dva sta delo prevzela pono i. S pomo jo infrarde ih lu i sta snemala v zatemnjenih spalnicah, v preostalih prostorih hiše so ves as gorele lu i. Da bi zmanjšali možnost odseva skozi zrcalne šipe, so bili kamermani oble eni v rno, kamere pa zavite v blago… Delati so morali v popolni tišini« (Župan i 2004: 16).
e povzamemo številke, ki so zaznamovale prvo Britansko oddajo Big Brother bi zvenele nekako tako:
23,8 km papirja je bilo porabljenega za prijavnice za sodelovanje v programu Big Brother.
Ve kot 160 km kablov in žic je bilo potrebnih za celotno podjetje, ve inoma so povezovali studio in hišo.
32 208 m videotraku je bilo posnetega vsak dan. Na koncu sezone bi z njim napolnili vseh šest pasov avtoceste M1 iz Londona do Leedsa.
Slika in zvok sta bila arhivirana na strežniku, ki je lahko spravil 1 500 000 000 000 bytov, približno enako kot 2 200 zgoš enk.
Koli ina informacij, ki se je pretakala skozi pet Big Brother montažnih naprav, je bila enaka dvakratni medmrežni kapaciteti celotne velike Britanije pred tremi leti.
Big Brother kokoši so znesle približno 320 jajc, povpre no 5 dnevno, vse dni programa.
Pri urejanju notranjosti hiše je imel oblikovalec Colin Pigott proste roke: zaobljene stene v dnevnem prostoru so delovale okusno in moderno. Med barvami so prevladovali modri toni, ker se na modri lepo riše koža, obenem pa ta barva pomirja. Ena spalnica je bila zelena, druga lila, in po pri akovanju so dekleta zasedla lila sobo, fantje pa zeleno.
38 Nekaj pohištva in opreme so dali sponzorji. Opremo tuša, straniš a in pralnice z izdelki iz nerjave ega jekla je dala tovarna, specializirana za opremo bolnišnic in zaporov.
»Nismo hoteli, da bi bilo preve doma e. Želel sem, da bi bilo udobno, ampak malo tako kot v ustanovi: nekoliko klini no in kot prazno platno, na katerem morajo stanovalci pustiti svoj osebni pe at.
Kav i in miza so bili pritrjeni v tla, najprej je bilo na rtovano, da pritrdimo tudi postelje. Hoteli smo, da ostanejo najve ji kosi pohištva na dobrih položajih za kamere. Eden naših strahov pri na rtovanju hiše je bil, da ne bi v njej ostal kakšen koti ek, kamor bi se bilo mogo e skriti. Imeli smo celo pripravljene skrite kamere, ki bi jih posnele, e bi zlezli pod posteljo ali se zaprli v omarice. Cele dneve smo porabili, da bi pokrili takšne kote. Ampak potem se sploh nih e ni hotel skriti.
V tem smo se popolnoma motili. Bili so navdušeni, da živijo pred kamerami in da nam pred-stavljajo svoje življenje. Lahko bi se skrili, na primer pogrnili nekaj rjuh ez mizo in zlezli podnjo, kot to po no otroci. Pa sploh niso bili skrivnostni ali pa tako obupani, da bi hoteli uiti pogledu« (Župan i 2005: 18).
6.2 O oddaji Big Brother slavnih
Resni nostni šov Big Brother Slavnih bo trajal 70 dni. Gledalci ga bodo lahko v ve erih urah spremljali na POP TV in to vse dni v tednu, tudi med vikendi, le prvi teden v ponedeljek oddaje ne bo na sporedu.
Pravila igre ostajajo enaka kot v predhodnih oddajah Big Brother. 10 stanovalcev se bo 10 tednov prepustilo dogajanju za stenami hiše Big Brother. Vsak teden bo slavne akala nova naloga in vsak teden bo eden izmed njih moral zapustili hišo. Letošnja novost je ta, da tekmovalci tekmujejo za nagrado 150.000 €. V primeru uspešno opravljene tedenske naloge se jim od zneska ne odšteje ni esar, e pa katera tedenska naloga ne bo uspešno opravljena, bodo od skupnega zneska odšteli 15.000€. Tako da je višina letošnje nagrade odvisna samo od tekmovalcev in njihove zagnanosti.
39 V ponedeljkovih oddajah bo potekalo Big Brother zaslišanje in na vrsto bodo prišli gledalci, ki bodo nastopajo im slavnim lahko zastavljali vprašanja, nato bodo sledile nominacije. Od ponedeljka pa vse do konca nedeljske studijske oddaje bodo gledalci lahko glasovali, kdo od stanovalcev si ne zasluži ve bivanja v hiši.
Vir: Internet 1
40 6.3 Budno oko gledalcev
Big Brother je resni nostni šov, ustvarjen za ob instvo, kar dokazuje tudi vse tisto, kar omogo a zvestim gledalcem, da spremljajo življenje tekmovalcev 24/7. Uporabniki portala poptv.si so lahko spremljali stanovalce na vsakem koraku v živo 24 ur na dan. Najbolj zanimive trenutke v hiši si je bilo mogo e ogledali v bogatem izboru posnetkov, obenem so gledalcem ponudili ekskluzivne video vsebine, posnete zunaj hiše Big Brother. Najbolj zagrizeni obiskovalci tega portala so si lahko s pla ilom 5 € za popoln vpogled kupili mese en neomejen dostop do vseh vsebin portala poptv.si. Vredno je poudariti, da je bil prvi mesec predvajanja hiše slavnih dostop do video vsebin brezpla en (tako na internetni strani 24ur.com, kot na televizijskem programu POP BRIO). Sveže novice so bile pisane vsak dan ve krat, vedno, ko je kdo od stanovalcev podal kakšno »zanimivo« izjavo, storil kaj neobi ajnega ali pa so se udeleženci samo pogovarjali o svojem življenju. Na strani so ponujali tudi rezultati tedenskih nalog, možnost glasovanja za priljubljenost tekmovalcev, forum in arhiv predvajanih oddaj. Nedeljsko izselitveno oddajo so si gledalci lahko ogledali tudi v studiu Pop TV-ja. Poleg tega so bili na razpolago artikli s tematiko Big Brotherja, nakup pa je bil možen preko spletne prodajalne.
Vsakodnevno dogajanje so lahko gledalci spremljali s pomo jo lankov, s katerimi so ustvarjalci na kratko opisali dogajanje v hiši. Predvsem so pisali o prepirih, tedenskih nalogah in medosebnih odnosih. Omogo eno je bilo komentiranje teh lankov s strani gledalcev, kjer se je nemalokrat našel tudi žaljivi komentar. Administratorji so se trudili stvar nadzorovati, vendar se je nemalokrat zgodilo, da se je enostavno prehitro usul plaz komentarjev in kritik, da so »prsti« administratorjev bili prepo asni.
Sodelovanje gledalcev v televizijski oddaji se ne pojavi kar tako, ampak jo je potrebno ustvariti, pri emer igra pomembno vlogo struktura medijskega teksta. Belgijski medijski teoretik Jean-Marie Piemme (1975) (Ang 2004: 315–328) trdi, da se participacija vzpostavi na podlagi psiholoških temeljev oz. stopnje vpletenosti gledalca v televizijski tekst. Posameznik postane vpleten v televizijski teks tako, da so ustvuje z liki, razpravlja o njihovih psiholoških motivih in vedenju, sodi o pravilnosti in nepravilnosti njihovih odlo itev, povedano druga e, živi v njihovem svetu. Vpletenost je pogojena z identifikacijo z enim ali ve liki, ki jo gledalec doživlja
41 skozi okvir celotne pripovedi o liku in njegovem odnosu z drugimi liki. Le to lahko primerjamo z zahtevo po avtenti nosti udeležencev. Pomembno vlogo igra tudi na in pripovedi. Ker pa gre za žanr, ki posnema življenje, zagotavlja, da ustvarja iluzijo, da so osebe, takšne kot so dejansko tudi prikazane. Prav zato, ker ob instvo udeležence resni nostnih oddaj dojema kot resni ne osebe, jim prida zna ajske poteze, kar predstavlja bistvo in vzrok vpletenosti gledalca v resni nostno oddajo. Kriterij ocenjevanja udeležencev resni nostnih oddaj pa predstavlja pristnost oz. naravnost. Bolj pristen se zdi lik, boljšo oceno dobi. Prav tako pristnost akterjev participacijo gledalcev še poglobi oz. pove a. Vendar ljudje, ki so videti pristni, še vedno ne zadoš ajo. Tudi fikcijsko okolje likov mora biti enako resni no kot je realisti en svet. Vse skupaj oblikuje visoko stopnjo resni nosti, je odraz zunanjega sveta in zaupanja oddaji, pa vendar jih del ob instva še vedno gleda kot zabavne oddaje, namenjene užitku (Ang 2004: 315–328).
Šele, ko so zagotovljeni vsi kriteriji, ob instvo dojema oddajo kot resni no in se je sposobno identificirati z udeleženci. Na ta na in se gledalec zbliža z udeležencem. Brisanje razlik med ob instvom in tekmovalcem se tudi izraža z interaktivnostjo programa. Ena bistvenih zna ilnosti resni nostnih oddaj je element interaktivnosti oz. še ena dimenzija vklju evanja novih tehnologij resni nostne televizije, ki omogo a dejansko participacijo gledalcev v oddaji. Gledalcem je omogo eno, da s svojim glasovanjem spreminjajo in usmerjajo potek resni nostne oddaje. Tako lahko oblikujejo prihodnjo zasedbo oddaje oz. lahko glasujejo po telefonu ali internetu, kdo od tekmovalcev ostane in kdo mora zapustiti igro. Na ta na in posamezni gledalci funkcionirajo kot kritiki, ki lahko pod dolo enimi pogoji artikulirajo svoje mišljenje (Jakopi , 2006: 104).
Vsi vedo, da so dogodki umetno skonstruirani že v osnovi, saj tekmovalci ne bivajo v realnem svetu in naravnem prostoru, ampak v posebej zanje namenjenem in pripravljenem objektu. Poleg tega njihov življenjski ritem ni naraven in obi ajen. eprav je, kot pravita Tincknell in Raghuram, »dejanski obseg možnosti pod vplivom ob instva precej omejen, pa je gledalec vseeno postavljen v položaj »mo i« in dejavnik pri usodi tekmovalcev.« Tekmovalci se zavedajo, da vsa njihova dejanja in izre ene misli »nadzorujejo« gledalci. Kon no, e specifi nost televizijske znanosti briše meje med osebo na ekranu in pred njimi, potem ni boljše oblike za medij televizije od te, v kateri se ljudi spodbuja, da igrajo sami sebe (Holms 2004: 117).
42 Ob vsem tem pa se pojavlja še vprašanje, ali medijska realnost vpliva na naravnost in obnašanje v realnem svetu. Do tega transferja prihaja v primeru, kadar so medijske informacije edine informacije in predstavljajo lovekovo edino izkustvo o ljudeh in okolju. e posameznik nima nobene zaloge informacij iz osebno-realnega podro ja, njegovo percepcijo dolo a medijska realnost. Pri dolo enih gledalcih, navadno otrocih, in v dolo enih okoliš inah, ko je medijska realnost edina informacija o dolo enem podro ju realnosti, torej lahko pride do mešanja med osebno in medijsko realnostjo. Otroci so bistveno bolj ranljivi do etrtega leta, ker so njihovi vzorci, naravnanosti in vrednote glede interakcije z drugimi v najve jem razvoju. Navadno se to zgodi takrat, ko posameznik iš e v televiziji nadomestek za emocionalne in socialne potrebe, ki bi jih sicer moral zadovoljevati drugje (družina, igra, ipd.). Mediji vsekakor lahko vplivajo na percepcijo in obnašanje, vendar nikakor ne brez podpore v osebno izkustveni realnosti. Transfer med medijsko realnostjo in osebno realnostjo je lahko negativen (nasilje na TV) ali pozitiven (spodbuja toleranco, so utje do beguncev, protivojno stališ e, aktiviranje pomo i…). Televizija vpliva predvsem na dolgoro no kultiviranje odnosa moških in ženskih vlog, do marginalnih skupin, starejših ljudi, etni nih, socialnih ali seksualnih manjšin. (Luthar 1995: 33-35) V zvezi s slednjimi vsekakor štejemo resni nostni šov kot enega od prvih legitimatorjev homoseksualcev na svetu. Ob mešanju podob medijskega zbiralnika z osebno-realnim zbiralnikom se je širilo mnenje, da je biti gej popolnoma obi ajno. Vpliv televizije ni neposreden in ne vpliva uniformno na vso množi no ob instvo, temve je omejen z osebnostnimi, socialnimi in kontesktualnimi dejavniki.
Interpretacija medijskega teksta je odvisna tudi od narave in zgradbe teksta samega. »Ljudje ustvarjajo lasten pomen medijskih tekstov, ki je povezan z družbeno definicijo žanra. Vsak žanr nosi seboj svojo družbeno zgodovino, svoje oblike recepcije in uporabe za razli na ob instva« (Luthar 1992: 137). Kot smo že omenili je žanr konvencionalna oblika izraza in navodilo za interpretacijo. Seveda pa ob instvo enakim žanrom pripisuje podobno stopnjo realnosti vsebin, tako npr. najvišjo stopnjo verodostojnosti ve ina ob instva pripiše žanru novic, nato dokumentarnim filmom in šele nato sledijo resni nostne oddaje, katerih stopnja zaupanja gledalcev v resni nost prikazanega je ponovno odvisna od podžanra (Hill: 2005: 173). Oddaje gledalci lo ijo, na tiste, ki se približujejo tradicionalnemu fiktivnemu filmu. Ob instvo tako infotaimnet dojema kot realnejši, kakor docu-soap, kar pa še ne pomeni, da
43 gledalci ob oddajah docu-soap formata uživajo manj, le dojemajo jih druga e. Resni nost pripovedovanja zgodbe je temeljni element zaupanja gledalcev. Bistvo gledal eve presoje je stopnja resni nosti in pristnosti, ki ji jo gledalec prisodi.
Drugi element vrednotenja oddaje s strani gledalcev je avtenti nost performensa udeležencev (Hill 2005: 52–56). Npr., oddaje kot so Sanjska ženska/moški, so dosti bolj precizno zmontirane, a vendar ostajajo manj gledane od manj kvalitetno zmontiranega in posnetega Big Brotherja, saj gledalci z njim lažje vzpostavijo interakcijo, eprav ni preoblikovan za gledalce. Bolj fiktiven je resni nostni program, manj gledalci cenijo in postanejo nezaupljivi v prikazan medijski kontekst. Vprašanje je, zakaj gledalci realisti ni tekst dojamejo kot dober in fiktivni televizijski tekst kot slab. Realisti ni teks zagotavlja vedenje o objektivni socialni realnosti, torej je dober, e zagotavlja primerno vedenje o realnosti, e pa ustvarja iluzijo vedenja pa je slab. Doživljanje realizma oboževalcev resni nostnega šova je postavljeno na emocionalno raven: kar je prepoznano kot realno, ni vedenje o svetu, temve subjektivno doživljanje sveta: struktura ob utenja. ustva oblikujejo vtise, ki omogo ajo prepoznavanje dolo enega tipa strukture ob utenja (Ang 2004: 319–328).
Pomembno je imeti v mislih, da je zvrstnost resni nostnega žanra izredno visoka, zato ne gre pri akovati neke homogene publike. Obstajajo razli ne skupine gledalcev, ki gledajo le dolo ene tipe oddaj, odvisno od osebnega okusa. Zato ob instvo nikakor ne moremo obravnavati kot neko homogeno množico, ampak kot skup posameznikov, ki isti oddaji pripisujejo razli ne pomene.
7. Psihološki vidik resni čnostnih šovov
»Izolacija od sveta in doma čih v majhnem prostoru skupaj z ve č razli čnimi drugimi, nenehna frustracija ter veliko »praznega časa« pomenijo zagotovo zelo veliko psihi čno breme za vse. Na to situacijo pa se vsak odziva tako, kot se zmore znajti,«
44 pove psihologinja dr. Andreja Pšeni ny (http://vizita.si/clanek/dusevnost/zakaj- tekmovalcem-v-bigbrotherju-slavnih-popuscajo-zivci.html?&page=2&p_all_items=20 , 13. 1. 2011).
7.1 Soo čanje tekmovalcev z razli čnimi pritiski
Resni nostni šov Big Brother je usmerjen v to, da tekmovalce izpostavi okoliš inam, ki rušijo njihove obrambne sisteme. Že sama izolacija je velik napor, tekmovalci pa se morajo nenehno soo ati z ve nasprotujo imi motivi: na eni strani bi morali med sabo sodelovati pri nalogah, sicer so vsi prikrajšani; po drugi strani tekmujejo za nagrado (nominacije in izlo anje nenehno vzpodbuja njihovo tekmovalnost); po tretji strani morajo pod mo no frustracijo vzdrževati zunanjo vše no podobo, zaradi katere jih sotekmovalci in gledalci ne bi prehitro izlo ili. Soo anje in upravljanje z nasprotujo imi motivi predstavlja veliko obremenitev, frustracijo, ki budi razli ne vrste agresivnih reakcij – od aktivnih (prepiri, kri anje itd.) do pasivnih (opravljanje, pritoževanje, jok …). Te povzro ajo zamere, ki spet budijo novo jezo … (vpliv socialnega konteksta).
Kako se bo kdo odzval v obremenilnih okoliš inah, je odvisno od zrelosti in stabilnosti njegove osebnosti oziroma od zrelosti njegovih obrambnih mehanizmov. im bolj so ti dozoreli, tem ve obremenitev lovek prenese, ne da bi se njegovo vedenje pomembno spremenilo. »Izpadi« pri ajo o veliki psihi ni napetosti, ki jih obrambni mehanizmi niso ve kos oziroma: tisti, ki mo neje reagirajo, ob utijo okoliš ine kot bolj obremenilne in se težje prilagajajo nanje. Mlajši udeleženci so lahko že zaradi svoje mladosti in pomanjkanja izkušenj bolj ranljivi (http://vizita.si/clanek/dusevnost/zakaj-tekmovalcem-v-bigbrotherju-slavnih- popuscajo-zivci.html?&page=2&p_all_items=20 , 13. 1. 2011).
45 7.2 (Ne)zavedanje o česa Velikega Brata
Tekmovalci so se velikokrat pogovarjali o življenju »zunaj« sten slavne hiše. V asih so pripovedovali o svojih izkušnjah, drugi pa so ugibali, kaj se dogaja sedaj, ko niso prisotni v svojem vsakdanjem življenju. Prva kriza se je zgodila že prvi teden, kjer je Rok ugotovil kako neizmerno pogreša svojo partnerko Renato. Osebne krize so se samo stopnjevale iz tedna v teden. Ve ina stanovalcev je neprestano hodila v »spovednico« in prihaja iz nje s solznimi o mi in zamišljenimi pogledi.
Ve krat se je zgodilo, da so tekmovalci nekako pozabili na oko Big Brotherja, ki vse spremlja, zato so se tudi spustili v debato o osebnih stvareh. Sandra je razlagala o urokih, Nana je pod vplivom alkohola spregovorila o spolnem življenju s svojim možem Geno. V predzadnjem tednu je Sandra doživela krizo povezano s svojo psi ko, kjer je planila v neutolažljivi jok in odhitela v spovednico. Prav tako je teden prej imela sanje o tem, da se je nekaj slabega pripetilo njeni mami, kjer je spet jokala kot deklica. In prav v takšnih situacijah se je izkazalo, da so tekmovalci v asih pozabili na vse prisotne kamere, ki jih spremljajo 24/7. Ampak dejansko so se vsi tekmovalci zavedali, da tukaj gre za neprestan nadzor. Torej, ko je Big Brother spregovoril in naro il, naj nekdo pride v spovednico, je ta moral to storiti. Prav tako je dolo al za etek in konec dnevne naloge, pravzaprav je (ne)zavedno nadziral njihova življenja.
V sodobni družbi gre za nadzor, ki zadeva obi ajni, samoumevni svet, v katerem dobimo denar z ban nega ra una, opravimo telefonski klic, zaprosimo za bonitete v primeru bolezni, vozimo avto, uporabljamo kreditno kartico, sprejemamo elektronsko pošto, vzamemo knjige iz knjižnice ali pre kamo mejo na potovanjih v tujini. Vsakokrat, ko imamo tovrstne opravke, dejansko ali potencialno pustimo za seboj sledi naših dejanj; sodelovati v sodobni družbi pomeni biti pod budnim o esom elektronskega nadzora, pravi David Lyon (1994: 4).
Ena najbolj poznanih podob je zagotovo literarni roman Georgea Orwella z naslovom 1984 (Lyon 1994: 12), v katerem podoba velikega brata, ki se pojavi na televizijskih zaslonih v zasebnih in javnih stavbah, trdi, da nadzira vse. Od tod tudi Veliki brat te gleda! , ki je danes ena najbolj prepoznavnih fraz v angleškem jeziku (Lyon 1994: 59).
46 Pomembna lastnost nadzora Orwellovega Velikega brata je bila, da je bil neopazen. Tisti pod njim niso bili gotovi, ali se lahko sploh kdaj spo ijejo (Lyon 1994: 60), kar vzpostavlja podobnost s pojmom panoptikon , ki ga je uvedel Jeremy Bentham. Bentham, britanski filozof in družbeni reformator, je svoj na rt za kaznilnico Panoptikon objavil leta 1791. Gre za zgodbo v polkrožnem vzorcu z nadzornim stolpom na sredini, okoli pa so bile jetniške celice. Zapornike, ki so bili po originalnem na rtu v individualnih celicah, so imeli na vidiku stražarji, kar pa ni veljalo v obratni smeri. Nadzor je bil vzdrževan z neprestanim ob utkom zapornikov, da jih nevidne o i opazujejo. Nikamor se ni dalo skriti, nikjer ni bilo zasebnosti. Ne vedo , ali jih gledajo ali ne, a prisiljeni domnevati, da jih, je bila poslušnost zapornikova edina racionalna možnost (Lyon 1994: 63).
Torej, e trditve resni nosti Big Brotherja postavimo poleg družbenega procesa nadzorovanja, ki ga predstavlja ta in podobni šovi, logika zmoti: da je najbolj zanesljiva celo družbeno pomembna »resni nost« tista, ki se »razkrije« pod nazorom, pod pogojem, da se videni še ne ali pa ne zavedajo ve prisotnosti kamere (Couldry 2003: 114).
7.3 Kršenje človekovih pravic
Med predvajanjem Big Brotherja 2 v Sloveniji se je oglasila tudi varuhinja lovekovih pravic Zdenka ebašek-Travnik, saj so se na neprimernost vsebin oglasili tudi posamezniki slovenske javnosti. Med predvajanjem Big Brotherja slavnih do takšne poteze varuhinje lovekovih pravic ni prišlo.
»Debate o eti nosti oddaj tega žanra so najbolj zaposlovale medijske strokovnjake sociologije in psihologije, ki so bili prepri ani, da je vse skupaj šlo ez meje okusa in dostojanstva. Pravzaprav še noben televizijski žanr ni spodbudil toliko debat, kritik in zgražanj kot prav format oddaj resni nostne televizije,« navaja Jakopi eva (2006: 39).
Edini primer v resni nostnem šovu Big Brother slavnih, ki je vzbudil vprašanje lovekovih pravic, je bil spor med Nano in Igorjem, kasneje tudi med Urško in Igorjem, kjer je Igor z žaljivkami napadel Nano in ji povedal naj »P**ši k***c«, nato še
47 Urško, kjer ji je povedal, da ona kot ženska ni in ne bo nikoli ve vredna, kot moški, za delo na gradbiš u.
Spomnila bi na znan primer, ki se je zgodil v Veliki Britaniji leta 2007, ko so se zaradi rasisti nih pripomb ene izmed tekmovalk v Celebrity Big Brother pritožili celo gledalci, teh je bilo ve kot 50.000. Razprava je potekala tudi v spodnjem domu parlamenta, kjer so svoje mnenje povedali celo premier, finan ni minister, voditelj konservativne stranke in vsaj en anglikanski škof, glavni sponzor pa se je zaradi škandala hotel umakniti. V Indiji (rasisti na pripomba je namre letela na Indijce) pa so medtem sežigali lutke producentov Big Brotherja. Pri Channel 4 so trdili, da so bili spori zgolj posledica »kultunih in razrednih razlik« med tekmovalkama in da ni šlo za rasizem (Zupan i 2007: 22).
Glede na obstoje e stereotipe bi bilo mo pri akovati, da se bo kdo od sodelujo ih tekmovalcev znal obregniti ob dejstvo, da je eden izmed tekmovalcev bil romskega rodu (Mišo Kontrec), pa vendar do takšnih izpadov ni prišlo. Druga en pogled na to pa so imeli komentatorji forumov, kjer je prišlo do zani evanj in žaljenja samega tekmovalca samo zaradi dejstva, da je Rom.
48 II. EMPIRI ČNI DEL
8. Sanjski svet, sanjska nagrada
Big Brother bo v letošnji sezoni zaživel v popolnoma novi preobleki – prvi v zgodovini slovenskih resni nostnih šovov bo v svoji hiši gostil slavne, studio in hiša pa sta bila deležna tudi popolne preobrazbe. Podoba studia je zasnovana kot oko Big Brotherja, v hiši pa udeležence aka prav poseben svet, ki ga je v sodelovanju s POP TV ustvarila scenografinja Maja Moravec.
»Kljub temu da bo letos nagrada ve čja kot kdaj koli prej, Big Brother ne bo slavnim prav ni č prizanesel. Obravnaval jih bo enako kot neslavne tekmovalce, ki se bodo morali podrediti njegovi volji tako kot vsi ostali. Gledalci pa ne smejo pozabiti, da so tudi oni del Big Brotherja – tako kot on lahko vse vidijo, vse slišijo in najpomembneje – odlo čajo o tem, kdo naj zapusti hišo! Temelji oddaje ostajajo, a tako gledalce kot slavne letos čaka še ve č,« je povedal kreativni producent Igor Bratož (http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/o-sovu.html , 9. 1. 2011).
8.1 Voditeljica Nina Osenar
Vir: Internet 2
49 Nina se je rodila 5. 5. 1983 v Ljubljani. Kot zvezdnica se je za ela pojavljati leta 2004, ko je zmagala na izboru za Miss Hawaiian Tropic Slovenije. Dobljeno slavo je hitro izkoristila in se slikala za Playboy (8. marec 2005). Aprila 2005 je postala Playboy Playmate tudi v hrvaški izdaji. Marca 2006 je na posebno povabilo Playboy Special kot prva Slovenka odšla pozirat v Miami. Leta 2006 je bila tudi osrednja zvezda resni nostnega šova Sanjska ženska 2. Danes svojo kariero nadaljuje z vodenjem resni nostnega šova Big Brother, preizkusila pa se je tudi že kot pevka (http://www.kozolec.net/?stran=ninaosenar , 9. 1. 2011).
Voditeljica Nina Osenar bo tudi v tretji sezoni spretno krmarila med zanimivim dogajanjem in – prvi v zgodovini Big Brotherja na slovenskih tleh – slavnimi. Nina se je že v preteklosti izkazala kot izvrstna voditeljica in profesionalka. Blizu ji je kamera, kreativna ekipa, navsezadnje pa že leta na lastni koži tudi sama uti svet znanih in prepoznavnih.
»Letos bo tako oddaja kot moja vloga voditeljice dobila prav poseben bliš č, Big Brother bo tokrat v hiši gostil slavne. Opazovati, kako se bodo za stenami hiše znašli zvezdniki, z njimi deliti veselje, solze in dramo, bo zagotovo nepozabna dogodivš čina. Nova voditeljska izkušnja je pred vrati. Torej, novim izzivom naproti,« je povedala Nina Osenar (http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/nina-osenar.html , 9. 1. 2011).
8.2 Komentatorji
V letošnji izdaji oddaje Big Brother Slavnih bodo dogajanje v studiu enkrat tedensko popestrili malo neobi ajni t. i. »komentatorji«. V studiu bodo zastopali svoja videnja dogajanja v najboljši hiši Big Brother. Glede na renome, ki se jih drži, so odzivi gledalcev precej mešani.
50 8.2.1 Ivo Godni č
Vir: Internet 3
Ivo Godni bo s svojim mnenjem popestril oddajo Big Brother. Javnosti je poznan predvsem po svoji življenjski vlogi maršala Tita. Kot Tita ga namre lahko sre amo na razli nih prireditvah in gledamo kot gosta v mnogih televizijskih oddajah. Vendar pa tokrat v Big Brotherju ne igra nikogar. Je Ivo Godni , ki preko svojih življenjskih in igralskih izkušenj komentira dogajanje v hiši Big Brother slavnih. Ve ini javnosti so sicer vše njegovi komentarji, vendar pa ima zaradi svojega ostrega jezika in direktnosti tudi nekaj nasprotnikov, ki se z njim ne strinjajo. Ivo Godni je kot osebnost zelo zanimiv, saj je svoje življenje posvetil igralstvu. Zanimiv je prav tako tudi kot sogovornik, saj je razgledan, direkten in komunikativen. To so verjetno lastnosti, zakaj danes Big Brother in Ivo Godni sodelujeta. Sam bo tudi v prihodnje s svojimi komentarji dopolnjeval oddajo Big Brother slavnih in tekmovalcem povedal, kar jim gre ( http://www.big-brother.si/ivo-godnic-komentator/ , 9. 1. 2011).
51 8.2.2 Angelca Likovi č
Vir: Internet 4
Zaš itnica moralnih vrednot in komentatorka resni nostnih šovov. Kdo se ne spomni upokojene ravnateljice, ki je bila oster glas resni nostnega šova Kmetija slavnih? Ne moremo pozabiti iskrenih misli, ki jih je Angelca Likovi polagala na srce gledalcem in bralcem medijev, ki so informacije o Kmetiji povzemali. Tako bo tudi tokrat. Big Brother slavnih ne more brez nje. Angelca Likovi pa nas ne bo o arala samo z besedami, ampak tudi s svojo postavo in zunanjo podobo. Zaš itni znak resni nostnega šova Big Brother slavnih bo Angelca Likovi in nih e drug. Njena beseda bo pomenila veliko in morda se bo kdo prav zaradi nje druga e odlo il, ko bo glasoval za svojega najljubšega stanovalca slavne hiše. Nekaterim njene besede ne bodo vše , vendar si Angelca Likovi tega ne bo vzela k srcu ( http://www.big-brother- si.info/category/angelca-likovic/ , 9. 1. 2011).
52 8.2.3 Goran Breš čanski
Vir: Internet 5
Širša slovenska javnost ga je spoznala v oddaji Kmetija slavnih. Pred tem pa se je Goran Breš anski ukvarjal z glasbo, s katero se po krajši prekinitvi ukvarja še vedno. V srednješolskih letih je zamenjal dve skupini, pred petnajstimi leti pa se je pridružil skupini Sausages. Goran Breš anski velja za »luftarja«, kar smo opazili že v Kmetiji slavnih, saj je vedno vstajal med zadnjimi. Je pa Goran Breš anski tokratni Big Brother slavnih vzel precej resno, saj ga nenehno spremlja, da lahko potem komentira samo oddajo. Marsikdo bi namre od njega pri akoval, da bo zadevo vzel precej zlahka, a je s svojimi komentarji prepri al tudi najve je dvomljivce (http://www.big-brother.si/goran-brescanski/ , 9. 1. 2011).
53 8.3 »Slavni« tekmovalci
Letošnji resni nostni šov Big Brother bo nekoliko druga en od prejšnjega. Toliko bolj zanimiv bo, saj se bodo v hišo vselili »slavni« stanovalci. Kako se bodo znašli pred Veliko avtoriteto, Velikim Bratom, in ali bodo znali zamenjati zvezdniško življenje z minimalisti no nastrojenim Big Brotherjem? Ali so res slavni ali bodo to šele postali, bo jasno ez 10 tednov.
Za tretjo sezono Big Brotherja pri nas je bilo izbranih 14 kandidatov, 3. 10. 2010 se jih je vselilo 10, pet žensk in pet moških, in sicer 55-letni Jože in iz Murske Sobote, 24-letna Sandra Auer iz Maribora, 25-letni Rok Kosma iz Ljubljane, 43-letna Nena Murši iz Ljubljane, 46-letni Igor Misdaris iz Kranja, 28-letna Ines Juranovi iz Maribora, 36-letna Nana Zeneli iz Ljubljane, 38-letni Gena Zeneli iz Ljubljane, 30- letna Ida Vesel alias Pia iz Idrije ter 27-letni Zlatko ordi iz Ljubljane. 22. oktobra se jim je pridružila 25-letna Urška epin iz Ljubljane, 27. oktobra pa so ustvarjalci povabili v oddajo še 28-letnega Matjaža Živkovi a - Makija ter 30-letnega Miša Kontreca iz Puš e. Kot zadnja tekmovalka se je 15. novembra vselila 18-letna Teja Stražišar iz Ljubljane.
V prvi uvodni oddaji so se predstavili prvi tekmovalci. Glede na predstavitev so delovali zelo razli no, predvsem karakterno.
8.3.1 Jože Čin č
Po izobrazbi profesor nemškega jezika, ki v prostem asu vodi prekmursko glasbeno skupino D'Kwaschen Retashy. V medijskem prostoru je postal prepoznaven z lastnim »talk showom« Lejt najt rejtaš , ki je bila predvajana na komercialni televiziji Net TV. Leta 2005 Vir: Internet 6 je prejel Viktorja za najbolj popularno televizijsko
54 osebnost. Za gledalce zanimiv zaradi prekmurskega nare ja, komunikativnosti in preprostosti (Zmagovalec.).
8.3.2 Sandra Auer
H i znanega mariborskega podjetnika Stojana Auerja zaradi katerega jo medijska javnost sploh pozna. V doma em kraju je znana predvsem po neutrudljivem udeleževanju no nih zabav, kjer želi izstopati. Za ustvarjalce zanimiva zaradi konfliktnosti, saj zaradi Vir: Internet 7 direktnosti ne pusti ni esar nedore eno. Gledalcem je ostala v spominu zaradi prepiranja, veliko poto enih solz ter razvajenosti (Izpadla v 10. tednu.).
8.3.3 Ines Juranovi č
Postavno svetlolasko je kot eno redkih Slovenk v svoj dvorec povabil o e Playboya, Hugh Hefner. Playboyeva zaj ica in nekdanja miss Hawaiian Tropic je pred 5 leti dodobra razburkala sceno s serijo pornografskih fotografij. Še ve jo prepoznavnost v Vir: Internet 8 medijih je dosegla z videoposnetkom, na katerem spolno ob uje z neznanim moškim. Prav zaradi takšne kontroverzne preteklosti so je ustvarjalci povabili k sodelovanju v upanju, da bo tudi tukaj pokazala kaj gole kože, vendar se danes uspešna podjetnica ni pustila zapeljati (Izpadla v 10. tednu.).
55 8.4.4 Gena Zeneli
Gena Zeneli je eden izmed odgovornih za za etek hip hopa na slovenskih tleh. Danes velja za priznanega koreografa, plesalca, ustanovitelja svoje plesne šole. Slovenski koreograf albanskega rodu si je svojo medijsko prepoznavnost prislužil z brutalnim napadom Vir : Internet 9 na svojo bolj medijsko znano ženo Nano Natašo Zeneli. Gledalci so si ga najbolj zapomnili po prijateljevanju s Sandro Auer, saj ju je združilo veselje do plesa in petja. Pol leta po odhodu iz hiše Big Brother sta naznanila lo itev, ki ni bila veliko presene enje za javnost (Izpadel v 9. tednu.).
8.4.5 Nana Zeneli
Kontroverzna pisateljica je bila za ustvarjalce šova zanimiva predvsem zaradi direktnosti in še odprtega spora z Urško epin, ki je kasneje tudi sama bivala v hiši Big Brother, ter njenim bivšim možen Alešem epinom, ki je v knjigi » Prekletstvo v zlati kletki« bil Vir: Internet 10 predstavljen kot nasilen in posesiven mož. Prav ta knjiga jo je za rtala na zemljevidu »znanih« Slovencev. Še bolj pa je stopila v ospredje zaradi pristanka na urgenci zaradi fizi nega napada svojega moža Gena Zenelija. Gledalcem resni nostnega šova Big Brother slavnih ni ostala v dobrem spominu, saj se je v asu bivanja v hiši Velikega brata izkazala za zelo manipulativno ter lažnivo. Po odhodu iz hiše Big Brother se je udeležila še enega resni nostnega šova, in sicer Dvor (Izpadla v 5. tednu.).
56 8.4.6 Rok Kosma č
Pevec ljubezenskih pesmi je pri 17. letih v televizijski oddaji Orion debitiral s pesmijo, za katero je sam napisal besedilo in glasbo. Leta 2007 je nastopil tudi na prireditvi EMA, kjer ni dosegel odmevnejšega uspeha, vendar je kljub temu skozi leta ostajal prisoten Vir: Internet 11 na slovenski glasbeni sceni. V asu bivanja v hiši Big Brother je razo aral ve ino gledalcev, saj je precej asa namenil govorjenju o svoji veliki ljubezni Renati ter na tak na in pokazal svojo ranljivost in odsotnost zna ilne moškosti (Izpadel v 2. tednu.).
8.4.7 Nena Murši č
Nena Murši se lahko pohvali z naslovom miss Fitness in miss Bikini. Je ljubiteljica adrenalina in velika gurmanka. Boji se, da bi njene sostanovalce motila pretirana zagnanost. Medijsko neznana Nena je s prihodom v šov pritegnila veliko pozornosti zaradi Vir: Internet 12 svoje zavidljive kariere bodybuilderke ter do popolnosti izklesanega telesa. Prav zaradi medijske neprepoznavnosti je bila za gledalce nezanimiva. (Izpadla v 1. tednu.).
8.4.8 Ida Vesel alias Pia
Pia je prva slovenska profesionalna eroti na plesalka, ki svoj poklic opravlja že 10. let. Ko je bila stara 20 let, jo je njen takrat še bodo i mož navdušil za plesanje ob drogu. Pred vstopom v hišo Big Brother ni bila medijsko znana, zato pa je udeležbo v šovu dodobra Vir: Internet 13 57 izkoristila za samopromocijo, saj se je po prihodu iz hiše rada pohvalila, da ima veliko »naro il«. Za ustvarjalce šova je zanimiva prav zaradi poklica, ki ga opravlja. Gledalcem pa se ni predstavila kot drzna striptizeta, ampak kot nesamozavestna, plašna punca, ki ne more preživeti dneva brez svojega moža, na katerega je zelo navezana (Izpadla v 3. tednu.).
8.4.9 Igor Misdaris
Igor Misdaris je znan kot pevec in vodja najbolj prepoznavne skupine, ki izvaja romsko glasbo, ter kot dejaven borec za pravice glasbenikov. V hiši Big Brother je predvsem izstopal pri kuharskih podvigih, saj je v asu bivanja v hiši Velikega brata skrbel za Vir: Internet 14 la ne želodce sotekmovalcev. Ve krat se je vro ekrvno sprl z odkrito Nano in tiho Urško. Gledalcem je ostal v spominu kot »sovražnik« žensk, saj je marsikatera žaljivka letela na ra un »nesposobnih« predstavnic nežnejšega spola. Lastnost, ki je najbolj zmotila tako sotekmovalce kot tudi gledalce, je bila njegova vzkipljivost (Izpadel v 6. tednu.).
8.4.10 Zlatan Čordi č alias Zlatko
Slovenska vzhajajo a zvezda rapa je v hiši Big Brother dvignil veliko prahu s svojim obnašanjem, saj je igral vlogo uporniškega mladeni a, ki je marsikaterega privrženca razo aral s tem, da je bil kazensko izseljen. Na slovenski glasbeni sceni se je s prihodom iz hiše Vir: Internet 15 slavnih uveljavil s svojim glasbenim albumom, ki nosi ironi en naslov: »Zlato ti daje sijaj, ne pa sre če.« S sotekmovalci se je dobro razumel, saj je bil med vsemi najbolj nasmejan in vedno pripravljen ušpi iti kakšno neslano šalo kateremu izmed svojih »sotrpinov« (Izpadel v 6. tednu.).
58 Ustvarjalci oddaje so postopoma vselili še štiri tekmovalce. Za ta korak so se najverjetneje odlo ili takrat, ko je za elo šovu primanjkovati dinamike. Na novo so se vselili:
8.4.11 Urška Čepin
Bujna svetlolaska se je vselila z namenom zmagati. Je ena izmed najbolj medijsko prepoznavnih udeležencev tega šova, znana tudi kot »najbolj znana slovenska lo enka«. Prepoznavnost je dosegla tudi s številnimi lepotnimi operacijami, s katerimi je »izpopolnila« svoj Vir: Internet 16 zunanji videz. Ustvarjalcem šova je bila zanimiva prav zaradi odprtega spora z Nano Zeneli, ki pa se med bivanjem obeh v hiši slavnih ni poglobil, kot je marsikdo pri akoval. Karakterno je zelo umirjena in tiha (Izpadla v 6. tednu.).
8.4.12 Matjaž Živkovi č alias Maki
Pevec skupine The Drinkers je prišel v resni nostni šov zaradi izkušnje, ki jo je zavidal svojemu bolj medijsko izpostavljenemu dekletu Maji Prašnikar, saj se je ona nedavno udeležila resni nostnega šova Kmetija slavnih. Med bivanjem se je predstavil kot Vir: Internet 17 veliki privrženec alkoholnih pija , saj se je ob prisotnosti le-teh popolnoma sprostil in uganjal nor ije. Kljub veliki navezanosti na partnerko Majo Prašnikar sta se po kon anem šovu razšla (Izpadel v 8. tednu.).
59 8.4.13 Mišo Kontrec
Mišo Kontrec je glasbenik samouk, ki je kot 8-letni de ek prvi igral na poroki. Na presene enje marsikoga znajo biti prave gospodinje tudi moški. To je vsekakor dokazal Prekmurec Mišo Kontrec, pevec skupine Langa. Z umirjenim karakterjem je pokazal, da je pravo nasprotje svojemu bratu, ki je na medijskem Vir: Internet 18 podiju bolj znan po izjavi »J***m vam s***c« ob zasedenem 2. mestu na tekmovanju EMA. V hiši se je izkazal kot zelo rahlo uten moški, ki se je zaljubil v Sandro Auer. Karakterno je popolno nasprotje Sandri, saj je tih, neopažen in zelo ubogljiv (Izpadel v 10. tednu.).
8.4.14 Teja Stražišar
Teja Stražišar je slovenski javnosti bolj malo znana, saj je šele pred kratkim nastopila v še enem resni nostnem šovu po imenu Supermodel Slovenije. Jezikava mladenka ni bila kos pritisku, ki ga je bila deležna med bivanjem v hiši Big Brother, zato je šov Vir: Internet 19 zapustila po borih 5 dneh bivanja. Kljub za etnemu govori enju o trdem karakterju, trdoživosti in vztrajnosti je preve pogrešala mamo in fanta in zato zapustila hišo slavnih tako hitro. Z nastopom ni dosegla ve je prepoznavnosti, saj danes o njej ni zaslediti nikakršnih informacij (Izpadla v 7. tednu.).
Kot vsak posameznik je imel vsak od njih nekaj posebnega. Ustvarjalci šova priznavajo, da namerno izbirajo karakterje, za katere predhodno menijo, da bodo popestrili dogajanje in naredili zanimivo vzdušje – za gledalce.
60 Po Lutharjevi lahko pojem »celebrities« prevedemo v slovenš ino le opisno: to so ljudje s slovesom. Za razliko od herojev, junakov ali zvezdnikov je ta sloves rezultat medijske vseprisotnosti, ne dosežkov na drugih podro jih kulturne produkcije (Luthar 2008: 13).
Lutharjeva pravi, da imajo slovenske slavne osebnosti »lokalni in ne internacionalni al globalni domet, obenem pa jim manjka izrednosti in dekadentne bizarnosti globalnih zvezd« (Luthar 2003: 293). Ozna uje jih za »lokalne javne figure, ki nimajo poveli evanega statusa kot npr. hollywoodske filmske zvezde ali globalne rock zvezde« in prakti no nikoli ne presegajo statusa »poznanih ljudi«. »Posebej v malih družbah, kot je slovenska, velika dostopnost lokalnih zvezd praviloma onemogo a konstrukcijo redkosti in izrednosti, ki je pogoj za ikoni ni status zvezde, tako da raje govorimo o medijskih osebnostih, slavnih ljudeh ali enostavno znanih ljudeh, ne pa zvezdah« (Luthar 2003: 293).
V Sloveniji so vlogo zvezd prevzele medijske osebnosti. Te izginejo takoj, ko se prenehajo pojavljati v medijih. Razvoj pravih zvezd namre ovirata denar in majhnost države, kajti nobena od znanih oseb nima tolikšnega zaslužka, da bi bila lahko povsem nedostopna in imela s tem zgrajen nek svoj slog. Poleg tega pa prave zvezde poznajo tudi onkraj svojih meja, pri nas pa so le redki, predvsem športniki in politiki (Matzele Golob 2004: 20).
9. Zmagovalec oddaje Big Brother Slavnih 2010
Resni nostni šov Big Brother slavnih se je kon al 12.decembra. V finalu so bili štirje tekmovalci, in sicer Jože in , Ines Juranovi , Mišo Kontrec in Sandra Auer. Po lastnih predvidevanjih je zmagal moški, in sicer Jože in iz Prekmurja. Prejel je 90.000 € za bivanje 10 tednov v hiši Big Brother.
61 9.1 Zmagovalec
Še preden se je šov Big Brother slavnih dodobra za el, se je tako zunaj kot znotraj hiše ugibalo, kdo bo zmagovalec. Vendar je že od vsega za etka po priljubljenosti najbolje kazalo dejanskemu zmagovalcu Jožetu in u.
Vir: http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/big-brother-slavnih-cinc-bo-zmagal.html (20. 10. 2010)
Kaj je javnost dejansko izvedela o zmagovalcu Jožetu in u v asu bivanja v hiši Big Brotherja? Zelo malo! V vseh desetih tednih je bil na ra un informacij o svojem življenju izredno skop. Zvedela je le, da ima h erko in izvenzakonsko partnerko s katero živita v podnajemniškem stanovanju. Pravzaprav ni pretresljivo novega. Skozi celotno bivanje v šovu je najve asa prebil na vrtu hiše, kjer je kadil in ve inoma opravljal ali prepeval pesmi svoje skupine D'Kwaschen Retashy. Ko je bil nominiran, so v studio povabili njegove bližnje, da bi ga »zagovarjali«, vendar nih e ni prišel, saj se nih e ni želel javno izpostavljati. Prišla pa sta njegova kolega iz navedene skupine.
Najve zamer s strani gledalcev je dobil v asu naloge, kjer se je moral vživeti v vlogo generala. Ker je bil izredno strog, glasen in je dejansko to vlogo vzel preve resno, si je prav tako nakopal negativne to ke pri sostanovalcih. To je bilo najbolj
62 razvidno iz tabele »priljubljenost«, v kateri mu je ta teden priljubljenost padla za celih 10 %.
Na forumu so ga celo preimenovali v » en a«, saj je neprestano imel kaj za povedati o drugih, ko jih ni bilo zraven, sicer pa se je na eloma trudil, da ne bi prišel v konflikt z nikomer. Tudi ko je prišlo do sobotnega iš enja, je takoj povedal, da zaradi nedavne operacije hrbtenice ne bo zmogel opravljati dolo enih del, zato vnaprej naproša, da bi samo sesal, saj mu to delo ne povzro a bole in v hrbtenici. Veliko asa se je zadrževal v kuhinji, kjer je zavzeto opravljal razli na gospodinjska dela, vendar šele, ko je Igor zapustil hišo Big Brother in so tudi drugi tekmovalci dobili priložnost pokazati svoje kuharske sposobnosti.
Sedaj, ko je tudi sam zapustil hišo Big Brother, se udeležuje razli nih medijskih dogodkov, tudi v dobrodelne namene. Po pregledovanju razli nih forumov na internetu (over.net, kvak.napovednik.com) sem zasledila informacijo, da si je za dobljen denar kupil avto znamke Ferrari. Ali ga je res kupil, ni potrjeno. Dejstvo je, da od trenutka dalje, ko je zmagal, gledalci ne morejo vplivati na to, kaj bo storil z denarjem.
9.2 Moralni zmagovalec šova
Eden izmed udeležencev tega resni nostnega šova je dejansko izstopal, ker je zagovarjal visoka moralna na ela, saj je trdil, da mu denar ne pomeni ni v primerjavi s sre o, družino in zadovoljstvom v življenju.
Sam je predstavil svojo življenjsko zgodbo, kjer je povedal, da pla uje kredit, zato da lahko njegova družina ima sploh kje živeti in mu to sploh ni težko, saj mu družina pomeni najve . Skozi to življenjsko zgodbo se je gledalcem vtisnil globoko v srce in spomin.
Od samega za etka je trdil, da je v hišo prišel »na dopust« in ne zaradi denarja. Ker je uporniškega karakterja, je neprestano kljuboval Big Brotherju in njegovim hišnim pravilom, ki ga je zato kazensko izselil v 6. tednu bivanja. Nekateri gledalci oziroma
63 njegovi oboževalci so tej odlo itvi Big Brotherja hudo nasprotovali in ga pozivali, naj Zlatka vrne nazaj v hišo.
Nekateri so ga od za etka imeli za glavnega favorita, tudi komentatorji v studiu. Ve ina gledalcev je bila izredno razo arana ob njegovi izselitvi, saj je bil sode po merilniku priljubljenosti izredno priljubljen, pravzaprav bolj kot zmagovalec Jože in .
Po izselitvi se je veliko govorilo, da zaradi kazenske izselitve tudi honorarja s strani POP TV-ja ne bo dobil izpla anega, vendar je pred kratkim sam to zanikal. Zanimivo je to, da ga je predvsem podpirala komentatorka Angelca Likovi , ki je po kazenski izselitvi zelo obsodila Zlatkovo obnašanje, saj je bila mnenja, da ne bi smel kršiti pravil, ker na tak na in daje vzgled mladim ljudem, katerim sporo a, da je kršenje pravil sprejemljivo dejanje.
Prav zaradi odkritosti, direktnosti in preprostosti mnogi menijo, da je Zlatko moralni zmagovalec resni nostnega šova Big Brother slavnih.
9.3 Moralni poraženec šova
Ne morem, da ne bi omenila tudi to osebo, saj se je vsem globoko zasidrala v spomin. Nana Zeneli, ki je v asu bivanja v hiši pokazala paleto slabih karakternih lastnosti, katere je ve ina gledalcev globoko obsodila.
Že prvo uro bivanja v hiši Big Brother se je zgodil incident, ker je Nana izgubila zavest in je padla. Veliko gledalcev trdi, da je to bilo zaigrano, saj so mnenja, da je prišla v hišo samo zato, da se spet obudi spomin nanjo. Nadaljevalo se je s »prijateljstvom« do Pie, ki jo je na za etku imela za mamo, kasneje je tudi sama priznala, da je Nana dvoli na oseba, ki zna manipulirati z ljudmi.
Slabo se je zapisala v o eh gledalcev, predvsem zaradi tega, ker se je sploh odlo ila priti v resni nostni šov z možem, saj je svakinja skrbela za njuna mladoletna otroka. Veliko kritik je letelo na ta ra un, da je zaradi tega zelo slaba mati. Spor s Sandro je samo podprl mnenje Pie, saj se je videlo, kako spretno obra a izre ene besede sebi v prid in druge kaže v slabi lu i. Dejansko je pokazala tudi eno zelo slabo lastnost, in sicer lažnivost, saj se je hladnokrvno zlagala Sandri v obraz, da je ni nominirala.
64 Pika na i pa je bil prihod iz hiše slavnih, kjer je planila v jok, kar je še samo bolj podžgalo že tako razo arane gledalce in komentatorje. V studiu je skoraj doživela lin , vendar so uredniki resni nostne oddaje hitro prekinili zaslišanje, saj je napetost bila na višku, še posebej po komentarju Angelce Likovi , ki je povedala, da je Nana tako slaba oseba, da je ne bi imela niti za sosedo.
ANGELCA LIKOVI (o Nani)
Angelca: »Jaz vas nisem poznala od prej, vas sem samo spremljala in vas sprašujem, ali ste tudi v privatnem življenju tako hinavska in tako opravljiva?«
Nana: »Ne vem, kako so me prikazal …«
Angleca: »To sem jaz vidla.«
Ivo: »Mi smo gledal material 24 ur na dan. Ne vem, kolk kamer je, a ne Angelca? Tako da ne vem, kaj so …«
Angelca: »Tako sem jaz vas videla moram re t, zato vas sprašujem … Izredno hinavska, opravljiva, ja grozna ženska!! Ne bi mela vas za sosedo, moram povedat.«
Tudi Ivo Godni ni skoparil z mnenji, kjer je celo šel na kolena in jo prosil za iskren odgovor na njegovo vprašanje, glede na to, da v asu bivanja ni govorila kaj preve resnice. Namignil je tudi, da bi ji koristila tudi psihiatri na pomo . Komentator Goran Breš anski je bil najbolj obziren in ji je svetoval, naj pregleda vse posnetke in se naj zamisli in premisli, zakaj je tako ravnala, kot je.
Nana Zeneli se je predstavila takšna, kot je. Pokazala je dolo ene lastnosti, ki ne morejo biti nobenemu v ponos, pa vendar je vse odvisno od nje, ali bo iz tega vsega lahko izluš ila tudi kaj dobrega in pozitivnega. Dejstvo je, da kjerkoli se pojavi njeno ime, naleti na slab odziv, negativno mnenje in negodovanje in prav zaradi tega je moralna poraženka.
65 10. Analiza zastavljenih hipotez in ugotovitve
Po Bredi Luthar (Luthar 1992: 100–101) je televizija na novo oblikovala odnose med doma o in javno sfero. Televizija je tista, ki oblikuje javne dogodke v doma em okolju, torej v dnevni sobi. Zgodovina televizije je pravzaprav spreminjanje odnosov med privatno in javno sfero. Torej, namen empiri nega dela ja, da na podlagi analize odnosov med udeleženci resni nostnega šova potrdim ali zavržem zastavljene hipoteze, ki temeljijo predvsem na predstavitvi tradicionalnih spolnih stereotipov. Resni nostni šov Big Brother slavnih sem spremljala vseh 10 tednov, tako na televiziji kot tudi v živo, s pomo jo spletnih kamer. Prav tako sem si ogledala vseh deset nedeljskih/izlo itvenih oddaj, v katerih sem opazovala odnos komentatorjev do dogajanja v hiši. Nedeljske oddaje so potekale v živo in prav zaradi tega je bilo zanimivo opazovati tudi povabljene goste voditeljice, ki so najve krat bili družinski lani sodelujo ih tekmovalcev. Prav tako sem si ogledala dogodke prejšnjega dne na POP TV, in sicer vse dni v tednu, ob ponedeljkih ob 20.55, od torka do nedelje pa ob 20.00. Na internetni strani 24ur.com ter kvak.napovednik.com sem vsakodnevno spremljala lanke novinarjev na temo dogajanja v hiši Big Brother ter foruma over.net in www.24ur/bigbrother.com . Prav tako sem spremljala grafe priljubljenosti tekmovalcev na internetni strani www.24ur.com, ki so se spreminjali iz dneva v dan. Ob spremljanju sem imela v mislih vse zastavljene hipoteze. Dogajanje v hiši je v asih bilo dramati no, v asih celo dolgo asno. Nekateri stereotipi so se po pri akovanjih potrdili. Drugi so me spet presenetili, saj je izid vse prej kot pri akovan. Pa vendar je jasno, da so nam stereotipi prakti no že položeni v zibelko.
Analizo zastavljenih hipotez sem podkrepila z dobesednimi zapisi dialogov med udeleženci resni nostnega šova Big Brother slavnih 2010, katere sem povzela iz treh nedeljskih oddaj, ki so bile na sporedu 10. 10. 2010, 24. 10. 2010, 14. 11. 2010 ter iz internetnega portala youtube.com.
H1: V resni čnostnem šovu so ženske stereotipno prikazane tako, da bolj skrbijo za svoj zunanji videz in urejenost kot moški.
66 Komentar: Ob prihodu v hišo slavnih je bilo samoumevno, da bodo vsi urejeni od glave do pet, vendar so se že prvo jutro so se za ele kazati razlike. Ko jih je zbudila glasba, so vsi »napadli« kopalnico. Po jutranjih ceremonijah so ženske pri ele z odpiranjem toaletnih torbic in nanašanjem li il. Nekatere so si samo uredile o i, druge so nanesle celoten obrazni make-up. Moški so v tem asu ali pripravljali zajtrk ali pa preprosto odšli na vrt. Razlika se je opazila samo ob nedeljah, ko je potekala izlo itvena oddaja v živo. Takrat so tako ženske kot moški porabili celotno popoldne za urejanje svojega videza (moški so se brili, uredili frizure). Tako da ta hipoteza nedvomno drži, ker so ženske vsak dan namenile vsaj nekaj svojega asa urejanju svojega zunanjega videza, saj so nekatere že zjutraj porabile vsaj 15 minut za to, da so se odlo ile, kaj bodo oblekle. Na drugi strani so moški oblekli prvo stvar, ki so jo videli, in niso kaj dosti asa namenjali temu, ali naj oble ejo tisto ali ono.
Vir: Internet 20
H2: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske tako, da bodo ve č govorile o zasebnih in intimnih zadevah kot moški.
SANDRA O UROKU ( http://izklop.com/?a=open&id=66769&page=8&url=links/start , 5. 7. 2011)
Sandra: »Jaz sem že bla uro ena, ne …«
Ines: »Ajoooj, kak te ti to veš? To me pa zdaj zanima.«
Sandra: »Mislim Ines ti si pa tak smešna … A joj kak ti to veš …«
Ines: »Od kod si …no te pa mi povej …«
Sandra: »Si že bla?«
Ines: »Ne, ker se tega niti ne zavedam …«
67 Sandra: »No te pa nea govori e ne veš, da si bla …«
Ines: »Kak pa ti veš …«
Urška: »Zaš it maš, ne?«
Sandra: »Ja! Zaš ito mam 100 krat nareto že … Ono ful.«
Ines: »Kdo pa ti lahko naredi zaš ito?«
Sandra: »To je proti urokom. To se ni za špilat, ne … To niso stvari, ki … ki se da iz njih norca delat … Ne maram, da mi kdo re e KAAAJ ... joooj … to je …«
Ines: » e pa ne morem verjet … e si rekla, da si bla uro ena … Kak veš to?«
Sandra: »Ker se ti dogajajo stvari, ki jih ne razumeš … Kaj pa misliš, kaj je urok? Kaj je urok?«
Ines: »Recimo, kaj se ti je zgodlo, da nisi razumela?«
Sandra: »Eh, dogajajo se stvari pa … Zaj ne bi rada to razlagala, ampak … Boš mi razložla, kaj je urok … ne? Kak veš druga e … Kak boš druga e vedo takrat, ko se ti dogajajo stvari, ki jih ne razumeš … To pomeni, da si uro en. Ko vidiš stvari, ki jih ne razumeš … Ko vidiš stvari, ki jih ni … To so stvari, ki jih ni fajn niti … O tem tem pogovarjat … Fajn ni o tem govorit …«
Urška: »Ja to so sploh stvari, o katerih ni fajn govorit.«
Sandra: »To so stvari, ki niso … Sploh, da mi kdo re e … Daj no, Sandra … Vredu, ti verjami, kaj ti verjameš, jaz verjamem, kaj pa jaz verjamem … Meni se je to na svoji koži zgodlo.«
Ines: »Jaz verjetno lahko verjamem v kaj … Jaz tega nisem doživela … Niti v moji okolici ni noben doživel, pa še z nobenim se nisem pogovarjala, ki bi se lahko to zgodlo …«
Sandra: »Ja sej, zato pa ne moreš tak odregairat … Ajooj Sandra …«
Ines: »Ja ja si rekla … Jaz sem že bla …«
68 Sandra: »Sevea sem bla … Sem bla … Kak lahko re eš … Ajoj Sandra … Kot da mi kontriraš … Kao, da se jaz lažem, al kaj?«
Ines: »Ne da se lažeš, da, da … Pa si mislila, da si bla …«
Sandra: »Ne, nisem mislila, da sem bla ... Ker ko se mi je to dogajalo ... Ko sem jaz prišla do loveka in sem ga vprašala, kaj se z mano dogaja, pa je reko samo na tebi je blo nevem kolko urokov …«
Ines: »In pa mogo e veš, kdo bi ti lahko to naredo?«
Sandra: »Ne, ne … Tega do danes nea vem … Je bil en moški … Urok se je imenoval nek Evil Eye … Je bil en moški, ki je dejansko baje hoto bit z mano in ni mogo bit … In moški tote ne bi nikol pri akovala … Jaz … Ti si ne moreš predstavljat, da se ti to zgodi … In moja familija smo bli tok izpostavljeni že iz asa Poglej in zadeni … Razumeš … To smo bli … Moj ata je bil tu … Pol pa predsednik … Veš, da smo mi bli … Najbolj izpostavljena družina v Sloveniji ... To je blo takrat fotografov pri nas, ko sem jaz bla mala durhmarš … In smo bli ful izpostavljeni in marsikdo je bil ful ljubosumen …«
Iz zapisanega pogovora je razvidno da ena izmed udeleženk, in sicer Sandra, govori o zelo osebnem dogodku iz lastnega življenja. Kljub temu da med samim pogovorom nakaže, da ji je neprijetno govoriti o tem, nadaljuje. Navkljub prisotnosti kamer je dejansko govorila o izredno osebni zadevi, vendar ji je za to dejanje kasneje bilo žal. Tudi med pripovedovanjem o »uroku« je bila videti nervozna in ne prepri ana vase.
INES O ŽELJKU (Big Brother slavnih, 10. 10. 2010; 01:17:06/01:57:26)
Ines: »Kaj te vem … Pogrešam ga … Res … On je edini, ki me razume. On je moja ljubezen, moj medvedek … Midva mama res dober odnos … Tak ko je treba … Skup se vse zmenima. Najrajši mam ko, grema skup na morje … Nekam dale … Dale od vsega …«
Udeleženka Ines je v spovednici Big Brotherju razlagala, kako pogreša svojega partnerja Željka, pri emer je uporabljala ustveno obarvane besede, kot so »moj
69 medvedek« in »moja ljubezen«. S tem je razkrila svoj oseben, ustven odnos do njega vsem gledalcem resni nostnega šova in ne le Big Brotherju.
MAKI O MAJI (Big Brother slavnih, 14. 11 .2010; 00:20:36/01:41:46)
Maki: »Glede na okolice, ki sva jih videla z mojo Maj i … Pa saj veš, kje sva bila … Od zunaj pa tko … Ne morem prenehat razmišljat o njej in o tem, kaj vse mi je povedla … Ona je tak moj mišek … Tak cukr … Marsikdo nama je fauš … Prav privoš li bi nama, da bi šla narazen … Ampak n ne bo … Midva bova zdržala … Tak, kot sva zdržala Kmetijo … Tak bova zdaj to … In še mo nejša bova … Moja, moja Maj i … Kak jo pogrešam … V glavnem je rekla, da ti moram spro t, to je njeno mnenje … To ni še moje mnenje, da si najbolj normalna od vseh punc tle …«
Sandra: »Aaaaa ... Hvalaa.«
Maki: »To sem ti v eraj pozabo re t …«
V tem dialogu med Sandro in Makijem je razviden odnos Makija do svoje partnerice Maje, ki je zelo ustven in oseben, vendar nekoliko nestereotipen, saj ni obi ajno za moške, da toliko govorijo o svojih ustvih in intimnih razmerjih s svojimi partnerji.
MAKI O MAJI (Big Brother slavnih, 14. 11. 2010; 00:14:06/01:41:46)
Maki: »Ta sr ek delam za mojo lubco … Mojo Maj i, mojo sadomazico … Moram ga kon at imprej … Da bo ponosna name …«
Maki: »Big Broher, pravim, da sem mel v glavi, da ne smem tega, in da … Da mi je hudi eva stran skoz govorila, dej de povej … Druga stran angel ek pa je mahal in govoril Maki ne smeš ne smeš ne smeš … N ne povej … In pol je bil kreš in povedu sem. Se pravim Majo ljubim in mogu sem to povedat … Nevem tko je to … Tako mi je naro ila … Iskren sem.«
Maki se je tukaj zaupal Big Brotherju glede pogovora v hiši, zaradi katerega je bil kazensko nominiran. Spet je iz ustveno obarvanih besed razvidna njegova
70 navezanost na partnerico Majo, saj je neprestano uporabljal zelo osebna imena oziroma prispodobe za njo, kot na primer »moja lubca« in »moja sadomazica«.
Komentar: Kot se je izkazalo, so si ženske med seboj zaupale veliko ve zasebnih zadev kot moški med seboj. Primer je Sandra Auer, ki je v »dekliški« sobi nekaj dni po vselitvi razlagala o svojem bivšem fantu in njunem odnosu. Prav tako je Ines Juranovi veliko razlagala o svojem fantu Željku. Pri moškem delu udeležencev pa je pogovor potekal predvsem o glasbi, nogometu in avtomobilih. Vse prej kot o svojih boljših polovicah. Še posebej je to prišlo do izraza pri zmagovalcu Jožetu in u, ki o svoji partnerki Doris v celih 10 tednih ni ni esar povedal. Enako je bilo pri Zlatku, pri katerem ve ina ni bila prepri ana niti ali ima partnerko ali ne. Edina izjema je bil tukaj Maki, ki je skoraj v vsaki drugi besedi omenil svojo punco Majo Prašnikar. Vendar samo zaradi njega dejansko ne morem ovre i te hipoteze, saj so ostali moški udeleženci bili resni no zadržani, ko je pogovor nanesel na njihovo zasebno življenje, tako da navedene hipoteze ni mo zavrniti.
H3: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske tako, kot da so bolj opravljive kot moški.
IN OPRAVLJA URŠKO (Big Brother slavnih, 24. 10. 2010; 00:34:19/01:43:23)
in : »Ne maram plasti nih žensk.«
Pia: »Jaz sem pa ful vesela, da sm jo spoznala … To sem si vedno ful želela … Zdaj jo prvi videm v življenju …«
in : »Jaz tudi, pa vidim, da nisem ni dosti zamudil …«
Ob prihodu Urške epin v hišo Big Brother je Jože in priznal, da jo je takrat prvi videl. Sam je bil kar precej zgrožen nad njenimi umetno pove animi ustnicami in je v pogovoru s Pio to tudi indirektno povedal.
71 IN OPRAVLJA SANDRO (Big Brother slavnih, 14. 11. 2010; 00:50:53/01:41:46)
in : »Se jez nemam ni proti Sandri … Samo ke je tako negatifna … Fse obrne na slabo … Ge je ne razmim ve …«
Ines: »Ja, saj to jaz tui pravim … Pa te pa ona pravi, da ona pa ni negativno nastrojena …«
in : »To bi ji znalo še kak škoditi v življenji … Še teplo jo bo to preve .«
Ines: »Se ne morem verjet, kak je ukazovalna … Pa non stop pri akuje, da e ji slu ajno kaj narobe re eš, da se ji greš za vsako stvar opravi it … halooo.«
in : »Ne maram takšnih ljudi, ke te vsiljujejo svoje ideje …«
Ines: »Mi je na nek na in prav žal Sandre … Teplo jo bo še to v življenju … Se sploh niti nea zaveda …«
eprav se Sandra in in poznata, odkar je Sandra bila mlajša, to in a ni ustavilo pri opravljanju. V pogovoru z Ines je Sandro ozna il kot zelo negativno in vsiljivo osebo, kar ji dejansko v obraz nikoli ni povedal.
Slede i komentarji so komentarji lanov foruma kvak.napovednik.com in so dobesedno prepisani.
21. 10. 2010 ob 07.09 sledi pravi:
Dale ,dale pred zmago,kajti je najve ji babjak,samo šimfa in kritizira vse po vrsti,kot babnice,poleg tega kadar no e da ga Slovenija razume govori svoj jezik,se obra a tako da ga sploh ne razumeš,spet pa lahko govori normalno,želi o rniti Zlatkona in ostale favorite,za tako medijskega loveka je zelo na nizkem nivoju kulturnega loveka.
22. 10. 2010 ob 18.21 karantanc pravi:
72 in je eno ve jih razo aranj!!! Z njegove strani sem pri akoval najve ,vendar ni od njega NI .Poseda,kadi,cel as pije kavo in ŠINFA kot stara baba.Za Nano in Sandro je tretja najve ja pi... Užaljen je bil,ker mu je Zlatko eno prbil... Pa lepo vas prosim!!! Prekmurci so fajn ljudje,ampak in je pa po obnašanju sode bolj Ljubljan an :-))
21. 10. 2010 ob 19.41 misica pravi:
Meni tud zlatko ni vše ..... popolnoma se strinjam z lili..... zlatko samo provocira in me e neke rime, ki samo žalijo ljudi okrog sebe...ima se za nevem kakšnega frajerja.... ne vem kaj pa imajo vsi proti in u da šinfa....saj je za slovence nasploh zna ilno da samo šinfajo tak da mislim da se in obnaša kot vsak povpre en slovenec....
21. 10. 2010 ob 18.53 Anonimni pravi:
in zna samo opravljati in kar se mene ti le je negativec v pravem pomenu.
Forum Kvak ( http://kvak.napovednik.com/index.php/id/8321/big_brother_slavnih- joze_cinc-zlatko#komentarji , 13. 1. 2011)
Iz zapisov lanov navedenega foruma je razvidno, da so tudi gledalci dojemali Jožeta in a kot velikega opravljivca in negativca, saj je dajal vtis, da drugega kot opravljati sotekmovalcev ne namerava po eti. V prvih tednih bivanja v resni nostnem šovu je bil najbolj priljubljen tekmovalec, vendar mu je priljubljenost prav zaradi opravljanja padala iz tedna v teden.
Angelca: »Joooj ta in … Tak komik, tako zabaven je bil … Sedaj pa tega ve ni … upam, da se bo pobral in vrnil na stare tire … Zdaj samo kadi na tem vrtu in opravlja … Vse povprek … Ni pomembno koga … V pogovoru samo pristavi svoj pisker ek … Res, res upam, da v resni nem življenju ni taka en a …«
73 Komentatorka dogajanja v hiši Angelca Likovi je prav tako namenila nekaj misli o vse bolj pogosti in evi »navadi« opravljanja sotekmovalcev. Menila je, da s takšnim obnašanjem ni in ne more bit vzgled ljudem pred televizijskimi ekrani. Sama je tudi povedala, da upa, da tudi v življenju izven hiše Big Brother te navade nima.
Komentar: Hipoteza, ki mi je najve dala misliti. Dejstvo je, da so vsi zelo veliko opravljali drug drugega. Pa vendar, sode po komentarjih komentatorjev v studiu ter gledalcev na forumu je tokratna najve ja opravljivka postal moški, in sicer Jože in oziroma »Čen č«, kakor so ga poimenovali uporabniki foruma. Najve krat je izkoristil as za opravljanje prav na vrtu, ko je kadil. Tako da to hipotezo ni mo potrditi v primeru hiše slavnih sezona 2010.
Vir: Internet 21
H4: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske tako, da jih v medsebojnih odnosih izpostavlja kot bolj prepirljive v odnosu do drugih žensk.
NANA IN SANDRA (http://izklop.com/?url=links/start&a=open&id=66784&srckeyword=big%20brothe%20 slavnih , 5. 7 .2011)
Nana: »Dejstvo je, da se jaz ne spravljam na tebe …«
Sandra: »Vsi so mi govorili … isto drug lovek si … Slepa bla jaz …«
74 Nana: »Ni res … Vsi so ti govorili … Ajd, da vprašamo koga, ki je govoro …«
Sandra: »Daj, Nana … Sama sebi jamo koplješ … Sama sebi jamo koplješ … Ker si zdaj ravno rekla, jaz tebi nimam kaj za govorit … e si ravnokar rekla … Vsi ti lahko potrdijo … Si rekla … Nisi prizadeta! Ne moreš bit prizadeta, ker nisi bolna!«
Nana: »Ne moreš bit prizadeta, ker nisi bolna … 10 tednov smo pršli noter … Saj tega veš …«
Sandra: »Ti mene ne moreš sodit, jaz sem ustven lovek, e sem jaz prizadeta je to moj problem … Fuck eeejjj …«
V prepiru med Sandro in Nano je bilo veliko ustvenega naboja, saj je Sandra skozi celoten pogovor bila videti napeta in je neprestano povzdigovala ton glasu, ki je že mejil na kri anje. Sam odnos med Nano in Sandro se je s asoma popolnoma skrhal, saj se na koncu nista mogli niti pogovarjati ve o vsakdanjih stvareh, ne da bi se sprli.
SANDRA IN INES (http://izklop.com/?url=links/start&a=open&id=66784&srckeyword=big%20brothe%20 slavnih , 5. 7. 2011)
Sandra: »To, kaj si zaj rekla za cigarete, o itaš zaradi ene ušive salame …«
Ines: »Kaj sem ji jaz za sebe kosmi e kupla?!«
Gena: »Ines se je vse vseen, pustmo to zdaj, bomo juter ...«
Ines: »Ne, jaz tebi ne o itam kosmi e … Jaz re em, da ste si vsi nekaj kupli, jaz pa si nisem ni …«
Sandra: »Ines govoriš napa no!!«
Ines: »Ne pa ne govorim napa no …«
Sandra: »Je bil sir za tebe? Si jedla sir?«
Ines: »Pa kaki sir? Pa kaj ni za vse?«
Sandra: »Pravim … Vprašam te lepo … Si jedla sir?«
75 Ines: »Povej mi, e ni za vse?«
Sandra: »Mi odgovoriš na vprašanje? Vem ….«
Ines: »Eeeee povej mi e ni za vse sir? Kaj sem ga samo jaz jedla?«
Sandra: »Povem mi, e nisi jedla … Si jedla sir te vprašam?!«
Gena: »Juter … Juter …«
Ines: »Povej mi samo, e sem ga samo jaz jedla?«
Sandra: »Nisi ga samo ti jedla … Vprašam te samo, e si ga jedla …«
Ines: »A je samo za mene???«
Sandra (Geni): »A mi lahko samo odgovori na vprašanje?!«
Gena: »Ja glej …«
Sandra: »Si jedla sir?«
Ines: »Si ga ti jedla?!«
Sandra: »Jaz tebe vprašam!!«
Ines: »Jaz pa tebe! Si ga jedla??«
Sandra: »Sem ga jedla … Sem jaz kaj rekla, da jaz nisem kaj dobla??! Sem jaz kaj rekla da, nisem dobla … Lepo te vprašam …«
Ines: »Si ga dobla?!«
Sandra: »Lepo te vprašam …«
Ines: »Si dobla?«
Sandra: »Si dobla si jedla sir?«
Ines: »Si ga ti jedla?!«
Sandra: »Si dobla kosmi e, si dobla eurokrem … Pa vse ješ … Pomeni, da je vse za skupino …«
Ines: »Pa nisem jaz kosmi e za sebe kupla … Pa haloooo …«
76 Sandra: »Je kdo kupo kaj samo za sebe …«
Prepir med Ines in Sandro je zaznamoval Big Brother sezono 2010, saj so iz tega prepira ustvarili celo pesem, ki je bila prava senzacija na internetnem portalu Youtube. Tudi v tem prepiru je Sandra s povzdigovanjem glasu in upiranjem prsta v Ines povzro ila veliko hude krvi. Sam prepir je temeljil na o itanju preteklih dogodkov, povezanih s hrano, ki je v tem asu primanjkovala, saj so stanovalci neracionalno zapravljali denar iz prora una ter nakupljeno hrano. Prepir se je kon al z razkolom med Sandro in Ines, in sicer tako, da se nista ve toliko družili in zaupali ena drugi.
SANDRA IN URŠKA – metanje hrane (Big Brother slavnih, 14. 11 .2010; 00:32:52/01:41:46)
Sandra: »Jaz te razumem … Jaz ti v življenju ne bom rekla, da nekaj ne vzami … Jaz sem samo rekla, da bi se mogli kot skupina zmenit, kolko … Kaj bo kdo jedo.«
Urška: »Je šo Zlatko neki iskat, vsak je neki prneso, jaz sem pa za ela jest krompir …«
Sandra: »Kak ne ti greš kar sama po svoje …«
Urška: »A je mene kdo uprašu?«
Sandra: »Vedno smo se ozirali na tebe, vedno … Danes ne, ampak vedno smo se ozirali na tebe.«
Urška: »Jaz tut vedno sem vprašala, danes pa pa nisem.«
Sandra: »Ne nisi … Vedno si vsak za sebe dela in kaj še me najbolj moti, da na koncu si nardiš pol na pa tri etrt stran vržeš …«
Urška: »Zaj boš rekla, za tisti dve žlici riža al kaj? Hjooo … Saj to ni res …«
Sandra: »Nekdo se nea strinja s tem, kaj ti delaš … Enostavno zaradi tega pa ti pa povemo …«
Urška: »Kaj sem pa jaz takega nardila, draga Sandra?!«
Sandra: »Jaz sem ti povedla …«
77 Urška: »Te pa mi še enkrat povej, kaj sem jz tko groznega nardila, da tebe to tko moti?«
Sandra: »Ne danes, ne danes … Danes je en primer … J az sem to opazla že od za etka in jaz sem to edino rekla ...«
Urška: »Ja …«
Sandra: »… to sem jaz poslušala od vseh, da ne boš mislila … No, ne od vseh, ampak od nekaterih …«
Urška: »No, konkretno kaj, povej?«
Sandra: »Ja, da enostavno greš sama not v kuhno in nobenga ni ne fprašaš … To.«
Urška: »Zaj moram vprašat, e lahko grem v kuhno?«
Sandra: »Ne, e lahko, ne e lahko … Dale od tega, e lahko …«
Urška: »Zlatko tut gre kar sam …«
Sandra: »Zlatko, ko gre v kuhno vedno vpraša: »Bo še kdo to, kar bom jaz?« … Druga stvar pa, da se ne me e hrana stran … To je vse, kar sem ti jaz hotla povedat.«
Urška: »Mislim, da sem jo jaz najmanj vrgla stran od vseh tle …«
Tudi v tem odmevnem prepiru sta glavni akterki dve ženski. Skupna to ka je spet Sandra. Prepir glede metanja hrane v smeti je Sandro ponovno naredil nejevoljno in nervozno, saj je s kri anjem želela Urški vsiliti svoje mnenje glede hrane.
Komentar: Dejansko med moškimi ni prišlo do ve jega konflikta. Na drugi strani so neprestano nastajali prepiri med ženskimi stanovalkami. Dva najbolj znana konflikta sta bila med Nano in Sandro ter med Ines in Sandro, iz katerega je nastala tudi skladba »Si dobla, si jedla sir?«, manjši konflikt je nastal tudi med Sandro in Urško glede metanja hrane v smeti, vendar je v primerjavi s prvima dvema zanemarljiv. Skupni imenovalec teh prepirov je nedvoumno Sandra, saj je edina imela o vsem kaj za povedati, predvsem pa vsem vsiljevati svoje mnenje. Tako da tudi to hipotezo ni
78 mo zavrniti. Ženske se res prej navežejo ena na drugo, vendar se še hitreje sprejo med seboj.
H5: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira moške tako, da bodo oni tisti, ki se bodo hitreje razburili, in ne ženske.
IGOR IN NANA (Big Brother slavnih, 08. 11. 2010; 00:42:43/01:54:16)
Igor: »Nana te stvari bi rajši vrgla v smeti …«
Nana: »Daj no … Vstan se pa sam naredi, tak kot misliš … Ne pa da meni nekaj ukazuješ … Kaj misliš, da sem jaz tu tebi …«
Igor: »Nana puši kurac!«
Nana: »Pa halooo … Kak se ti to obnašaš do mene??! Kaj misliš, da sem jaz tle ena smrkla al kva … Ti me že ne boš ponižval tle … Pa saj to ni res …«
IGOR in URŠKA (Big Brother slavnih, 08. 11. 2010; 01:11:10/01:54:16)
Igor: »Osemsto krat sem bil sprovociran, da moram povedat, pismo, a ti ho eš re t, da si bolj sposobna kot pet moških bit na gradbiš u?!«
Urška: »Nisem rekla, da bolj …«
Igor: »Pa nisi pismo!!! Res nisi ….«
Kratek dialog med Igorjem in Nano je zelo odmeval tudi v medijih, saj je tudi marsikateri udeleženec šova menil, da Igor ni ravnal prav, ko je Nano grdo užalil z izjavo: »P*** k****!«. Nana se sicer sprva ni razburila, vendar je kletvica, ki jo je izrekel Igor, bila dovolj za to, da je tudi Nana povzdignila ton glasu in spremenila odnos do Igorja. Neprimerna reakcija Igorja ob tem dogodku ni bila edina, saj se je kasneje izkazal kot oseba z zelo nizkim toleran nim pragom, kjer se je v sporu z Urško odzval podobno, vendar dejansko ni izstopal v številu takšnih reakcij v primerjavi z drugimi udeleženkami.
79
SANDRA IN INES – sir (http://izklop.com/?url=links/start&a=open&id=66784&srckeyword=big%20brothe%20 slavnih , 5. 7. 2011)
Sandra: »To kaj si zaj rekla za cigarete, o itaš zaradi ene ušive salame …«
Ines: »Kaj sem ji jaz za sebe kosmi e kupla?!«
Gena: »Ines se je vse vseen, pustmo to zdaj, bomo juter …«
Ines: »Ne, jaz tebi ne o itam kosmi e … Jaz re em, da ste si vsi nekaj kupli jaz pa si nisem ni …«
Sandra: »Ines govoriš napa no!!«
Ines: »Ne pa ne govorim napa no …«
Sandra: »Je bil sir za tebe? Si jedla sir?«
Ines: »Pa kaki sir? Pa kaj ni za vse?«
Sandra: »Pravim … Vprašam te lepo … Si jedla sir?«
Ines: »Povej mi, e ni za vse?«
Sandra: »Mi odgovoriš na vprašanje? Vem ….«
Ines: »Eeeee, povej mi, e ni za vse sir? Kaj sem ga samo jaz jedla?«
Sandra: »Povem mi, e nisi jedla … Si jedla sir te vprašam?!«
Gena: »Juter … Juter …«
Ines: »Povej mi samo, e sem ga samo jaz jedla?«
Sandra: »Nisi ga samo ti jedla … Vprašam te samo, e si ga jedla…«
Ines: »A je samo za mene???«
Sandra (Geni): »A mi lahko samo odgovori na vprašanje?!«
Gena: »Ja, glej …«
80 Sandra: »Si jedla sir?«
Ines: »Si ga ti jedla?!«
Sandra: »Jaz tebe vprašam!!«
Ines: »Jaz pa tebe! Si ga jedla??«
Sandra: »Sem ga jedla … Sem jaz kaj rekla, da jaz nisem kaj dobla??! ... Sem jaz kaj rekla da, nisem dobla … Lepo te vprašam …«
Ines: »Si ga dobla?!«
Sandra: »Lepo te vprašam …«
Ines: »Si dobla?«
Sandra: »Si dobla si jedla sir?«
Ines: »Si ga ti jedla?!«
Sandra: »Si dobla kosmi e, si dobla eurokrem … Pa vse ješ … Pomeni, da je vse za skupino …«
Ines: »Pa nisem jaz kosmi e za sebe kupla … Pa haloooo …«
Sandra: »Je kdo kupo kaj samo za sebe …«
Sandra je tudi v tem prepiru bila izredno nervozna in vsiljiva, saj je na vsak na in želela prepri ati Ines v svoj prav. Kljub vztrajanju tudi Ines ni popustila in tako je tudi ta prepir vodil do vreliš a, kjer sta obe vpili ena na drugo ter ena ez drugo, dokler se je Gena trudil prepir umiriti.
SANDRA in INES – nakup toba nih izdelkov (http://izklop.com/?url=links/start&a=open&id=66784&srckeyword=big%20brothe%20 slavnih , 5. 7. 2011)
Ines: »Si si kupla kaj za sebe?«
Sandra: »Sem si kaj kupla?«
81 Ines: »Si si kupla kaj?«
Sandra: »Ja nevem … Sem si kupla kaj za sebe? Ti povej, e sem si … Povej kaj sem si kupla … Ni si nisem kupla!!!«
Ines: »Pa ja uuuuuuuuuu … Kuuuullll … vredu jeeeee.«
Sandra: »Cigarate pa ne boš nobenemu o itala, ker trije od petih kadijo …«
Ines: »Ne o itam samo …«
Sandra: »OK!«
Sandra je tukaj pokazala, kako malo ji je potrebno, da se razjezi. Sicer je zagovarjala lastna stališ a, vendar ni pustila nikomur, da bi ji poskušal razložiti lasten pogled na nastalo situacijo, ampak je svojeglavo vztrajala pri svojem prepri anju.
SANDRA IN URŠKA – metanje hrane (Big Brother slavnih, 14. 11. 2010; 00:32:52/01:41:46)
Sandra: »Jaz te razumem … Jaz ti v življenju ne bom rekla, da nekaj ne vzami … Jaz sem samo rekla, da bi se mogli, kot skupina zmenit, kolko … Kaj bo kdo jedo.«
Urška: »Je šo Zlatko neki iskat, vsak je neki prneso, jaz sem pa za ela jest krompir …«
Sandra: »Kak ne ti greš kar sama po svoje …«
Urška: »A je mene kdo uprašu?«
Sandra: »Vedno smo se ozirali na tebe, vedno … Danes ne, ampak vedno so se ozirali na tebe.«
Urška: »Jaz tut vedno sem vprašala, danes pa pa nisem.«
Sandra: »Ne nisi … Vedno si vsak za sebe dela in kaj še me najbolj moti, da na koncu si nardiš pol pa tri etrt stran vržeš …«
Urška: »Zaj boš rekla za tisti dve žlici riža al kaj? Hjooo … Saj to ni res …«
82 Sandra: »Nekdo se nea strinja s tem, kaj ti delaš … Enostavno zaradi tega pa ti pa povemo …«
Urška: »Kaj sem pa jaz nardila, draga Sandra?!«
Sandra: »Jaz sem ti povedla …«
Urška: »Te pa mi še enkrat povej, kaj sem jz tko groznega nardila, da tebe to tko moti?«
Sandra: »Ne danes, ne danes … Danes je en primer … Jaz sem to opazla že od za etka in jaz sem to edino rekla ...«
Urška: »Ja …«
Sandra: »… to sem jaz poslušala od vseh, da ne boš mislila … No ne od vseh, ampak od nekaterih …«
Urška: »No, konkretno kaj, povej?«
Sandra: »Ja, da enostavno greš sama not v kuhno in nobenga ni ne fprašaš … To.«
Urška: »Zaj moram vprašat, e lahko grem v kuhno?«
Sandra: »Ne e lahko, ne e lahko … Dale od tega e lahko …«
Urška: »Zlatko tut gre kar sam …«
Sandra: »Zlatko, ko gre v kuhno vedno vpraša: »Bo še kdo to, kar bom jaz?« … Druga stvar pa, da se ne me e hrana stran … To je vse, kar sem ti jaz hotla povedat.«
Urška: »Mislim, da sem jo jaz najmanj vrgla stran od vseh tle …«
Ta prepir je temeljil na prepri anju Sandre o tem, da Urška veliko hrane vrže v smeti. Ker sama ostro nasprotuje takšnemu po etju, je brez pomisleka jasno in glasno Urški povedala svoje mnenje in mnenje drugih. Hitro vzkipljiva ter prav tako hitro užaljena Sandra se je v tem primeru odzvala zelo burno, saj je kaj hitro sproš en pogovor prešel v glasno kri anje in obsojanje.
83 Komentar: V tej hipotezi moram izpostaviti dva stanovalca. in sicer Igorja in Sandro. Igor se je znal resni no razjeziti in povzdigniti glas, kot recimo v sporu z Nano, kjer je uporabil kletvice. Pa vendar se je moška jeza videla manjkrat kot ženska. Sandra spet izstopa, saj se je zelo kr evito in vzkipljivo odzvala na marsikateri dogodek (spor o siru, spor o metanju hrane, spor o nakupu toba nih izdelkov). Tudi Nana in Ines sta hitro vzkipeli in se razjezili, ko je šlo za kakšno ob utljivo temo (Nana – pogovor o njenem zakonu z Geno in pretepanju; Ines – znameniti prepir o siru). Tako da to hipotezo ni mo potrditi, saj so moški znali elegantno presko iti preob utljive teme, tako da so se izognili pogovoru ali enostavno ne želeli sodelovati v tej temi.
Vir: Internet 22
H6: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira moške, tako da jih izpostavi kot bolj tekmovalne in zagrizene pri opravljanju tedenskih nalog.
IN – general (Big Brother slavnih, 14. 11. 2010; 00:24:44/01:41:46)
in : »Kaj ti je smešno?! Koji kurac ti je smešen mi povej??!! Ha??!«
Igor: »Ni …«
in : »Mirno!!«
84 IN – general (Big Brother slavnih, 14. 11. 2010; 00:38:11/01:41:46)
in : »Mirno!!! Kaj delaš?? Kaj misliš, kje si?«
Urška: »Kva pa tebi ni jasn?? Ha?«
in : »Kaj boš govorila? Marš, marš pod tuš!! Hitro!!! Boš ti meni govorila!!«
Urška: »Kva? Ma ne grem …«
in : »ZDAJ!!! Pod tuš sem ti reko!!!«
Urška: »Ok! Ok!«
in : »Na kolena!! Ti pod tuš! Takoj!«
Zlatko: »Takoj bom! Takoj bom!«
Pri vseh tedenskih nalogah so se moški udeleženci šova vidno bolj trudili. Najbolj se je to videlo pri Jožetu in u, saj se je pri igranju vloge generala zelo vživel, ker je zahteval poslušnost v vsakem trenutku. Tako je celo Urška morala pod tuš oble ena. Z zelo avtoritativnim in odlo nim glasom je tudi najstarejšega tekmovalca Igorja postrojil v vrsto.
Komentar: Hipoteze ni mo zavrniti prav zaradi ve tedenskih nalog, kjer je pobudo za trud prevzel moški del stanovalcev. V tednu kart so moški vlagali ve truda in energije, ko je bilo potrebno hitro zložiti kombinacijo kart. Tudi v tednu hipnotiziranja so se bolj vživeli v vloge. e omenim samo še predzadnji teden, kjer so morali plesati in peti. Moški so neprestano ponavljali koreografijo ter besedila pesmi, medtem ko ženske bile prepri ane, da so dovolj vadile in da bodo že znale. Tekmovalnost se je izkazala predvsem v tednu kart, ker je bilo veliko prerivanja in tudi poškodb; kjer se je in ob nerodnem skoku udaril v hrbtenico, Ines pa si je poškodovala roko.
85
Vir: Internet 23
H7: Koncept oddaje Big Brother slavnih reprezentira ženske, tako da bodo najve č časa preživele v kuhinji pri opravljanju gospodinjskih opravil.
Angelca – o kuhinji (Big Brother slavnih, 14. 11. 2010; 00:36:46/01:41:46)
Angelca: »Jaz vem, kako je od za etka hotu kuhat (Igor), ane … Takoj je hotu kuhat in pripravit, pa so mu ženske vse skritizirale … Same pa niso hotle kuhat, ane … In zdele vidimo da v glaven moški pomivajo posodo, delajo … Da te ženske bolj malo …«
Angelca: »Jaz od samega za etka pravim, da bi mogle ženske prevzet kuhinjo … Tam bi se ja one mogle izkazat … Ne pa tako … Kar moški vse delajo v kuhinji … One pa poležavajo in tko …«
Angelca Likovi je ena tistih žensk, ki meni, da so ženske za štedilnik in zavra a, dejstvo, da ni ni narobe, e tudi moški kaj postori v kuhinji. Prav iz njenih izjav je o itno, kako se ta spolni stereotip še vedno prenaša iz generacije v generacijo. Pa vendar se je v primeru tega resni nostnega šova dejansko izjalovil, saj so moški brez predsodkov kuhali ve ino asa ter pomivali posodo.
Komentar: To hipotezo ni mo potrditi, saj se je izkazalo, da so ženske po ele vse drugo, kot pa da bi bile v kuhinji. V kuhinji so ve ino asa preživljali moški lani hiše
86 slavnih. Prvi teden je nekako prevladovala Nena v kuhinji, po tem tednu so moški prevzeli »vladanje« temu delu hiše. Ženske se nekako niso niti ve trudile pridobiti ta t. i. »ženski teritorij« nazaj, saj so bile mnenja, da s tem, da moški kuha ni popolnoma ni narobe. Tako da se je ta hipoteza popolnoma izjalovila in tudi zamajala temelje spolnemu stereotipu, da so ženske samo za v kuhinjo in za štedilnik.
H8: Zmagovalec resni čnostnega šova Big Brother slavnih bo moški.
Komentar: Kot sem predvidevala, se je izkazalo tudi za pravilno. Zmagal je moški, Jože in , medtem ko je ženska predstavnica Ines Juranovi pristala na drugem mestu in ostala praznih rok. Moje predvidevanje je temeljilo predvsem na spolnih stereotipih, vezanih na spol, ki se jih pripisuje moškim, kot sta na primer agresivnost in odlo nost, saj za ženske velja, da so bolj ob utljive, ranljive in neagresivne narave in prav zaradi tega sem menila, da bodo moški imeli ve jo motivacijo za zmago.
H9: S takšnimi in druga čnimi resni čnostnimi šovi, prikazanimi na televiziji, se spolni stereotipi samo pove čujejo ali vsaj vedno bolj potrjujejo.
Komentar: Glede na to, da se je ve ina zastavljenih hipotez izkazala za pravilne, tudi to hipotezo ni mo zavrniti. Dejansko se kažejo in promovirajo spolni stereotipi v takšnih šovih. Zanimivo je predvsem to, da je tudi komentatorka Angelca Likovi to tudi promovirala in poudarjala, da npr. ženska mora biti v kuhinji, oz. da ji je tam mesto. Spolni stereotipi se na ta na in samo pove ujejo in potrjujejo. Na žalost je s pomo jo tako razširjenega medija, kot je televizija, takšnemu vplivu vse bolj izpostavljena mlajša populacija.
10.1. Sklepne ugotovitve
87 Od devetih zastavljenih hipotez, vezanih na prikaz spolnih stereotipov, jih šest ni bilo mogo e zavrniti. Iz tega lahko sklepam, da so spolni stereotipi še vedno prisotni v naši družbi.
Prva hipoteza, ki je vezana na zunanji videz, je po pri akovanjih bila potrjena, saj se je vsako jutro jasno videlo, koliko truda vlagajo ženske tekmovalke v svoj zunanji videz. Stereotipno mišljenje, da ženske veliko bolj skrbijo za zunanji videz je potrjeno.
Prav tako druga hipoteza ni pustila senco dvoma o tem, ali so ženske res bolj nagnjene k pogovorom o osebnem življenju, saj je ve ina tekmovalk dejansko razlagala o intimnih partnerjih, o odnosih s starši ter o življenjskih izkušnjah.
Pri tretji hipotezi je prišlo do nepri akovanega izida, saj se najbolj stereotipna hipoteza ni potrdila. Dejansko je opravljanje ena tipi na stereotipna lastnost, ki jo ve inoma pripisujejo ženskam, vendar v primeru resni nostnega šova Big Brother slavnih ne moremo to lastnost tako enostavno pripisati ženskim udeleženkam šova. Sode po odzivih gledalcev na forum ter prav tako komentatorjev in nenazadnje samih tekmovalcev je nesporno, to lastnost mogo e pripisati tudi moškim. Jože in je nesporno bil »opravljivka« sezone 2010.
etrta hipoteza se je izkazala za pravilno. Dejansko je krivdo za potrditev te hipoteze mo pripisati eni izmed udeleženk, in sicer Sandri Auer. V asu bivanja v hiši Big Brother je neprestano bila v konfliktu s katerim od sotekmovalcev oz. sotekmovalk. Tudi komentatorji so se pogosto obregnili ob njeno neprestano »raz iš evanje« stvari, ki je vodilo do samo še hujših prepirov. Tudi gledalci šova so namenili marsikatero pikro pripombo na njen ra un.
Naslednja hipoteza se navezuje na prejšnjo, saj je prav tako vezana na potrpljenje in odzive tekmovalcev. Sode po videnem je dejansko prag potrpežljivosti pri moških udeležencih tega šova bil višji, kot pri ženskah. Ženske so se prepirale glede banalnih stvari, kot so sir in dve žlici riža. Glede na to, da je šov Big Brother naravnan kot šov, kjer se predstavlja minimalisti no življenje, niti ni tako nenavadno, da je ve ina sporov bila vezanih prav na hrano.
Ker so tekmovalci imeli tedenske naloge, je bilo zanimivo opazovati tekmovalnost udeležencev. Moški so tukaj res prednja ili, saj so pri vsaki nalogi vložili zelo veliko truda in energije, medtem ko so ženske po nekaj dneh opravljanja naloge izgubile
88 interes. Moška agresivnost je bila na višku v tednu »kart«, kjer je bilo veliko prerivanja in celo lažjih poškodb. Zagnanost se je najbolj opazila v zadnjem tednu, kjer so moški vztrajno vadili koreografijo ter peli, po drugi strani so ženske bile tako samozavestne, da so marsikatero vajo kar presko ile, saj so bile mnenja, da jim vaja ni ve potrebna zato so veliko raje posedale na terasi in opravljale druge sotekmovalce.
Ena izmed najbolj trdno zasidranih spolnih stereotipov, vezanih na ženski spol, je ta, da bodo ženske najve asa preživele v kuhinji pri opravljanju gospodinjskih opravil. Pa vendar se je izkazalo, da temu ni bilo tako, saj so nekateri moški udeleženci z veseljem prevzeli kuhinjo ter kuhali in pomivali posodo. Navkljub vztrajanju komentatorke Angelce Likovi , da bi gospodinjska dela morale opravljati predvsem ženske, se to ni zgodilo, kar je sama ozna ila za zelo slabo. Kot kaže izid te hipoteze, je mo opaziti, da se je pri elo spreminjati mišljenje, da je kuhinja domena samo žensk.
Zadnji dve hipotezi sta se prav tako potrdili. Stereotipni moški lastnosti vztrajnost in pustolovski duh sta prišli v ospredje, saj so moški tekmovalci v vsaki tedenski nalogi videli ve ji izziv kot ženske, zato so tudi vlagali ve energije pri opravljanju le-teh. Glede na število potrjenih hipotez dejansko ni mo zavrniti tezo o tem, da takšni in podobni šovi pove ujejo ali vsaj potrjujejo prisotnost spolnih stereotipov, vezanih na spol. Nekateri stereotipi so o itno za eli bledeti, kot npr. ženske so za v kuhinjo, pa vendar je dejstvo, da še vedno takšno mnenje prevladuje. Zanimivo je tudi to, da ne samo, da takšno mnenje prevladuje, ampak se tudi pri akuje in je takšno obnašanje oziroma odziv bil pri akovan s strani komentatorjev in nekaterih udeležencev foruma bigbrotherslavnih.si.
89 11. Sklep
Dejstvo je, da danes v 21. stoletju še vedno prevladuje mnenje, da so ženske manj vredne od moških. Ob spremljanju resni nostnega šova sem opazila, da se je mlajša populacija udeleženk pri ela dejansko upirati takšnemu na inu razmišljanja, kar podpiram. Že z jasno dolo enimi cilji za življenje, ki so si jih postavile, jasno dajejo vedeti, da niso na svetu zato, da služijo moškim in da imajo glavo samo za frizuro. Ambicije so tukaj, torej bo tudi uspeh prej ali slej tudi viden.
Moramo se zavedati, da za razmerje med spoloma ni vedno »mo nejši« spol tisti, ki »šibkejšega« potiska v neenakopravnost. Niso vedno moški tisti, ki bi govorili, kaj je prav in kaj ne, in bi ženske usmerjali v dolo eno delovanje. Tudi ženske same, sicer kot žrtve spolnih stereotipov, skrbijo, da se pripadnice njihove skupine (torej ženske) vedejo skladno z družbeno sprejetimi predsodki. Nad žensko, ki postavlja svojo kariero pred družinskim življenjem, se bodo hitreje zgražale ženske kot moški. Torej tudi same prispevajo k ohranjanju spolnih stereotipov, ki jih lahko ovirajo v vsakodnevnem življenju, predvsem pa na poti do uspeha.
Vendar pa težava sodobne ženske tako ni le v tem, kaj dejansko po ne, ampak tudi v tem, kaj misli in s im se obremenjuje. Ženske so ravno v želji po enakopravnosti spolov danes bolj kot kdajkoli izpostavljene družbenim pritiskom, da morajo biti uspešne na vseh podro jih. Mediji slikajo podobo popolne ženske, ki je sposobna usklajevati tako uspešno službeno kariero kot tudi sre no zasebno in družinsko življenje. In prav to je breme današnje ženske, saj je v boju za enakopravnost in odpravo trdovratnih stereotipov o njej poleg skrbstva nad družino dobila še dodatno breme s službeno kariero. Ženske so tako na razpotju med stereotipno vlogo ženske v podobi generacije babic, ki so uspešno skrbele za vsakodnevno kosilo in družino, in med novodobno žensko, ki ima uspešno kariero, za dom in družino pa skrbijo istilke in varuške.
Torej, kdaj se bomo dokon no poslovili od stereotipnega razmišljanja o spolnih vlogah? Verjetno to ni ve vprašanje asa, saj se to dejansko že dogaja, e si to priznamo ali ne. Res je, da bomo dolo ene stereotipe težko spremenili oziroma izbrisali, vendar smo prvi korak k enakopravnosti že naredili, tako s pomo jo prava kot tudi s spreminjanjem mišljenja ljudi.
90 Mišljenje, da so ženske samo za štedilnik, je dejansko že zastarelo. Same tekmovalke resni nostnega šova Big Brother slavnih so to dokazale, saj je Ines Juranovi uspešna poslovna ženska, ki ima svoje lastno podjetje, prav tako Nana Zeneli vodi uspešno lastno podjetje, ki se ukvarja s iš enjem.
Glede na to, da sem spremljala spolne stereotipe, prikazane preko televizije kot množi nega medija, je bilo logi no, da se bodo trdo zasidrani stereotipi kazali bolj, kot v resni nem življenju. Živimo v družbi, kjer nas vodi množi na kultura, ki jo ustvarjajo in posredujejo množi ni mediji. Množi na kultura je namenjena širokemu krogu ob instva, kar posredno pomeni, da sooblikuje vsakodnevno življenje ljudi in vpliva na obstoj in utrjevanje spolnih stereotipov pri ljudeh. Mi, uporabniki bi naj bili samo pasivni potrošniki te kulture, vendar se je to za elo spreminjati, kar daje nam ženskam možnost, da dokažemo, da nismo le puhloglava bitja, ki smo podrejena ukazom moškega.
Ne gre prezreti dejstva, da so množi ni mediji pomemben del našega vsakodnevnega življenja, s pomo jo katerih pridobivamo razli ne informacije in nas hkrati zabavajo. Vendar je napa no sklepati, da mediji enostavno prenesejo dolo eno informacijo objektivno in nevtralno do nas, saj ne smemo pozabiti da le-ti oblikujejo in narekujejo tempo našega vsakdana, ki je vse bolj prežet z njihovo uporabo.
91 12. Literatura
Andrejevic, Mark (2004): Reality TV: the work of being watched. Lanham: Rowman & Littlefield.
Ang, I. (2004). Dallas: med realnostjo in fikcijo. V B. Luthar, H. Hardt, V. Zei, (Ur.), Medijska kultura: kako brati medijske tekste (str. 307–333). Ljubljana: Študentska založba.
Avsec, Andreja (2002): Razlike med spoloma v vrednostnih ocenah spolno stereotipnih osebnostnih lastnosti. Anthropos 4/6, 19–34, 107–116.
Baši - Hrvatin, Sandra (1996): Javnost in množi čni mediji : od dekontrukcije k rekonstrukciji. Doktorska disertacija, FDV, Ljubljana.
De Beauvoir, Simone (1949/1999): Drugi spol. Ljubljana: Delta: knjižna zbirka za ženske študije in feministi no teorijo.
Dominkuš, Darja (2004): Veliki brat naš vsakdanji. Hodnik, predsoba pekla. V M. Zupan i , Hodnik gledališki list SNG Ljubljana, sezona 2003/2004, (8–9). Ljubljana: SNG Ljubljana.
Dovey, Jon (2000): Freakshow: first person media and factual televidion. London: Pluto Press.
Drame, Ines (1992): Odnosno strukturirana medijska realnost kot posebna realnost. V teorija in praksa , 29, str. 852.
Elton, Ben (2004): Na smrt slavni. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Fisher, Agneta (2000): Gender and emtion: Social psychological perspectives. Cambridge: Cambridge University Press/2nd addition.
Furlan, Nadja (2006): Manjkajo če rebro: ženska, religija in spolni stereotipi. Koper: Založba Annales.
Haralambos, M. in Holborn, M. (2001): Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
92 Hill, Annette (2005): Reality TV: Audiences and popular factual telelvision. London, New York: Routledge.
Holmes, S. (2004). »All you've got to worry about is the task, having a cup of tea, and doing a bit sunbathing«: approaching celebrity in Big Brother. V S. Holmes in D. Jermyn (Ur.), Understanding Reality, (str. 111–135). London: Routledge.
Hrženjak, Majda (2002): Konzervativnost kljub navidezni sodobnosti. Medijska preža 13, Ljubljana, str. 15–16.
Jogan, Maca (2001): Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Znanstvena knjižnica Fakultete za družbene vede.
Kanjuo Mar ela, Aleksandra (1996): Ženske v menedžmentu. Ljubljana: enotnost.
Kav i , Bojan in Zdenko Vrdlovec (1999): Filmski leksikon. Ljubljana: Modrijan.
Kilborn, Richard (2003): Staging the real; factual TV programming in the age of Big Brother. Manchester, New York: Manchester University Press.
Kozmik Vodušek, V. in Select, T. (Ur.). (1999). Zakoni o enakih možnostih: primerjalna analiza. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko.
Kuhar, Roman (2009): Na križiš čih diskriminacije: Ve čplastna in intersekcijska diskriminacija. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Luthar, Breda (1992): Čas televizije. Ljubljana: Znanstveno in publicisti no središ e.
Luthar Breda (1995): Ponudba identitet na TV. V M. Košir (Ur.), Informacije ZPMS, dec. 1995, (3), 27–36.
Luthar, Breda (1998): Politika teletabloidov. Ljubljana: Open Society Institute.
Luthar, Breda (2003): Produkcija lokalne slave. V I. Lukši (Ur.), Teorija in praksa, 40 (2), 287–312.
93 Madden, Tracey, Feldman - Barrett, Lisa, Pietromonaco (2000): Sex differences in anxiety and depression: Empirical evidence and methodological questions v Fisher, Agneta (2000): Gender and emotions. Cambridge University Press, 280.
Mapplebeck, Victoria (2002): Money shot. V Dolan Cummings (Ur.): Reality TV: how real is real? 18–32 London: Hodder & Stoughton.
Morley, D. (1993): Spreminjane paradigem v raziskavah televizijskega ob instva. V I Pribac (Ur.), Gledanje televizije. Časopis za kritiko znanosti, XXL, (154–155), 29–56.
Musek, Janek (1995): Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
Orwell, George (2004): 1984. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pelko, Stojan (2004): Tema na koncu hodnika. V M. Zupan i , Hodnik gledališki list SNG Ljubljana, sezona 2003/2004, (13–18). Ljubljana: SNG Ljubljana.
Pribac, Ivan (2007): Resni nostne pošasti. Spremna beseda v Ekran in živalski vrt: spektakel in udoma čevanje od kolonialnih razstav do Big Brotherja, avtor Olivier Razac, 216-229. Ljubljana: Maska.
Pušnik, Maruša (2007): Fant bi moral študirati dizajn: resni čnost resni čnostnih šovov in družbene spremembe. Arzenal (1), 21–24.
Razac, Olivier (2007): Ekran in živalski vrt: spektakel in udoma čevanje od kolonialnih razstav do Big Brotherja. Ljubljana: Maska.
Renzenetti M.C., Curran J.D. (2002): Women, Men, and Society. Boston: Library of Congress Cataloging-in-publication data.
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997). Ljubljana: DZS.
Šadl, Zdenka (1999): Usoda čustev v zahodni civilizaciji. Znanstveno in publicisti no središ e. Ljubljana.
Ule N., Mirjana (1999): Predsodki in diskriminacije; Izbrane socialno- psihološke študije. Ljubljana: Znanstveno in publicisti no središ e.
94 Vidmar H., Ksenija (2001): Ženski žanri – spol in množi čno ob činstvo v sodobni kulturi. Ljubljana: Institum Studiorum Humanitatis, fakulteta za podiplomski humanisti ni študij.
Woolf Virginia (1998): Lastna soba. Ljubljana: Lila zbirka.
Zupan i , Tadej (2007): Temno srce Big Brotherja. Sobotna priloga (1), 22– 23.
Zupan i , Matjaž (2004): Hodnik gledališki list SNG Ljubljana, sezona 2003/2004, (8–9). Ljubljana: SNG Ljubljana.
12.1 Internetni viri
Ben ina, Katja (2010): Se je Sandri »odpeljalo«? Dostopno na: http://vizita.si/clanek/dusevnost/zakaj-tekmovalcem-v-bigbrotherju-slavnih- popuscajo-zivci.html?&page=2&p_all_items=20 (13. 1. 2011)
Big Brother Info (2010): Angelca Likovi č. Dostopno na:
http://www.big-brother-si.info/category/angelca-likovic/ ( 9. 1. 2011)
Big Brother info (2010): Goran Breš čanski. Dostopno na:
http://www.big-brother.si/goran-brescanski/ (9. 1. 2011)
Big Brother info (2010): Ivo Godni č. Dostopno na:
http://www.big-brother.si/ivo-godnic-komentator/ (9. 1. 2011)
Big Brother slavnih (2010): Slavni tekmovalci. Dostopno na:
http://bigbrother.si (11. 1. 2001)
Kozolec-net (2006): Nina Osenar. Dostopno na: http://www.kozolec.net/?stran=ninaosenar (9. 1. 2011)
95 Mlakar, Tilen (2008): Resni čnost, imenovana Big Brother. Dostopno na: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/B3F74D15601F1B5EC125745E0 03F47D7?OpenDocument (9. 1. 2011)
Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji (2010): Big Brother. Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/o-sovu.html (9. 1. 2011)
Najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji (2010): Nina Osenar. Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/nina-osenar.html (9. 1. 2011)
Raba interneta v Sloveniji (2010): Resni čnostni šovi zanimajo 21% slovenskih spletnih uporabnikov. Dostopno na: http://www.ris.org/2010/11/Raziskave/Resnicnostni_sovi_zanimajo_21_sloven skih_spletnih_uporabnikov/ (9. 1. 2011)
Resni nostni šovi ( 2007): Big Brother is watching. Dostopno na: http://kommks.wordpress.com/2007/05/01/big-brother/ (9. 1. 2011)
Wikipedija prosta enciklopedija (2010): Big Brother. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Big_Brother (9. 1. 2011)
Wikipedija prosta enciklopedija (2011): Kmetija (Tv-oddaja). Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kmetija_%28TV-oddaja%29 (9. 1. 2011)
Wikipedija prosta enciklopedija (2010): Slovenija ima talent. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija_ima_talent (9. 1. 2011)
Internet 1: Dostopno na:
http://bigbrother.si/clanek/rubrika/stanovalci/joze-cinc.html (10. 11. 2011)
Internet 2: Dostop na: http://www.tocnoto.si/vroce-big-brother-slavnih-deset-znanih-slovencev-bo- vstopilo-v-pravljico (10. 1. 2011) Internet 3: Dostop na: http://www.zurnal24.si/vip/auer-umaknil-tozbo-194760/clanek (10. 1. 2011)
Internet 4: Dostopno na:
96 http://kvak.napovednik.com/index.php/id/8645/angelca_likovic- big_brother_slavnih (10. 1. 2011)
Internet 5: Dostopno na: http://www.mojvideo.com/uporabnik/poldek_tedy/slika/big-brother-slavnih-ivo- godnic-angelca-likovic-goran-brescanski/259483 (10. 1. 2011)
Internet 6: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/rubrika/stanovalci/joze-cinc.html (10. 1. 2011)
Internet 7: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/rubrika/stanovalci/sandra-auer.html (10. 1. 2011)
Internet 8: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/ines-juranovic.html (10. 1. 2011)
Internet 9: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/stanovalci/gena-zeneli.html (10. 1. 2011)
Internet 10: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/nana-zeneli.html (10. 1. 2011)
Internet 11: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/rok-kosmac.html (10. 1. 2011)
Internet 12: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/nena-mursic.html (10. 1. 2011)
Internet 13: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/stanovalci/ida-vesel-alias-pia.html (10. 1. 2011)
Internet 14: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/clanki-spored/igor-misdaris.html (10. 1. 2011)
Internet 15: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/stanovalci/zlatan-cordic-alias-zlatko.html (10. 1. 2011)
Internet 16: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/rubrika/stanovalci/ursa-cepin.html (10. 1. 2011)
97 Internet 17: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/rubrika/stanovalci/maki.html (10. 1 .2011)
Internet 18: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/rubrika/stanovalci/miso-kontrec.html (10. 1. 2011)
Internet 19: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/rubrika/stanovalci/teja-strazisar.html (10. 1. 2011)
Internet 20: Dostop na: http://bigbrother.si/clanek/novice/9-teden/naliceni-gena.html (11. 1. 2011)
Internet 21: Dostopno na: http://bigbrother.si/clanek/novice/4-teden/srebrni-obirajo-igorja.html (11. 1. 2011)
Internet 22: Dostopno na: http://sobotainfo.com/novice/ogled/10884/?s=pf (11. 1. 2011)
Internet 23: Dostopno na: http://popplus.si/multimedia/oddaje/big-brother-slavnih-52-oddaja.html (11. 1. 2011)
98