CT.AS * 17. STRAN Uradni vestnik Občine: Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škof j a Gorenjske Loka in Tržič

LETO: X. Številka 6

VSEBINA PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN Rredpisa OBČINA JESENICE Smernice družbeno ekonomskega razvoja občine Jesenice v letu 1973 Odlok o davkih občanov občine Jesenice skupščin Odlok o dopolnitvi odloka o delovnih organizacijah, ki opravljajo na območju občine Jeseni­ ce komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena Odlok o proračunu občine Jesenice za leto 1973 Občina Jesenice Odlok o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj Odlok o oblikovanju sredstev iz obveznih in stalnih virov za izobraževanje v občini Jesenice 47. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem redu na območju občine Jesenice Na podlagi 48.-CJ.eni Statuta občine Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske lt.,13494/64; 1178/67; in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Jesenice 30 234,69) je Skupščina občine Jesenice na skup* Odlok o uvedbi in stopnjah prispevka za otroško varstvo v občini Jesenice ni seji občinskega zbora in zbora delovnih skup­ nosti dne 30. 3. 1973 sprejela Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ob­ močju občine Jesenice SMERNICE 57. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepu neposredne družbene kontrole cen družbeno-ckonomskega razvoja občine Jesenice 58. Odločba o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi centra srednjih šol na Jesenicah v letu 1973 59. Sklep o določitvi dokončnih rokov za prenos posmrtnih ostankov ter za odstranitev spomeni­ 1. OSNOVNA IZHODIŠČA POLITIKE RAZ. kov in pokopaliških objektov n;i opu..čeiiem pokopališču ua Jesenicah VOJA «0. Objava prostega mesta sodnika pri občinskem sodišču na Jesenicah V skladu z »Resolucijo o temeljili politike OBČINA KRANJ družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije v letu 1973« in »Resolucijo o di u/beno ekonomski •I. Odlok o proračunu občine Kranj za leto 1973 politiki in razvoju SRS v letu 1973« ter ob upo­ 62. števanju lastnih možnosti in razvojnih speci! ič- Odlok o davkih občanov občine Kranj nosti, določa Skupščina občine Jesenice nasled­ 63. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni kontroli cen nja temeljna izhodišča in naloge politike razvoja v letu 1973: 64. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 na območju občine Kranj 63 Poročilo o ugotovitvi izida nadomestnih volitev odbornika zbora delovnih skupnosti skupšči­ a) hitrejSi razvoj samoupravljanja kol temelj­ ne občine Kranj nega družbenoekonomskega odnosa in krepitev 66. Popravek odloka o tarifah za geodetske storitve v občini Kranj materialne osnove samoupravljanja, pri čemer so osnovne naloge: 67. Popravek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kranj za leto 1972 68. Popravek odloka o označevanju gradbenih objektov občanov in civilnih pravnih oseb — dosledna organizacija in izpeljava TOZD kot temeljnih oblik združenega dela oz. temelj­ OBČINA SKOPJA LOKA nih oblik uresničevanja samoupravnih dolžnosti 69. Odlok o davkih občanov občine škof ja Loka in pravic delavcev. Ustanavljanje TOZD na 70. podlagi ustavnih dopolnil mora namreč bili izve­ Odlok o proračunu občine škofja Loka za leto 1973 deno tako, da bodo imeli .'elovni ljudje zago­ 71. Odlok o spremembah odloka o sredstvih za izobraževanje v občini Škofja Loka tovljene pravice odločanja o vseh vprašanjih in 72. Odlok o razpisu nadomestnih volitev za odbornika zbora delovnih skupnosti v volilni enoti o vseh oblikah proizvodnih odnosov, o razvojni 5 LI Jelovica — obrat proizvodnje Stari dvor politiki in presežnem delu. V organizacijah zdru­ ženega dela je nujno ustanov.ti toliko in takš­ OBČINA RADOVLJICA nih TOZD, da bo vpliv delavcev neposrec n in odločujoč, v dislociranih enotah pa mora poleg 73. Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje na območju občine Ra­ dovljica tega ustanavljanje TOZD omogočati še vrasčanie delovnega kolektiva v družbeno sredino, v ma­ OBČINA TRZIC teri dela in živi in v kateri uresničuje svoje življenjske Interese. Zalo moramo zlasti biti po­ 74. Odlok o proračunu občine Tržič za leto 1973 zorni na poskuse nekaterih delovnih organizacij 73. Odlok o davkih občanov občine Tržič s sedežem i/ven občine, da bi formirale temelj­ 76. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Tržič ne organizacije na tak način in po takem prin­ 77. cipu, da bi bilo dejansko samoupravljanje de­ Odlok o določitvi stopenj za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti v občini Tržič lovnim ljudem še vedno oddaljeno in da bi še (prečiščena besedilo) vedno odločali le z nekaj izvoljenimi predstav­ 78. Odlok o stopnjah prispevkov za dnevno otroško varstvo otrok y občini Tržič v letu 1973 niki, namesto, da bi bile določene dejavnosti v 79. Odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in druge družbene pomoči v sta­ večjih delovnih organizacijah združene tudi v novanjskem gospodarstvu okolju, kjer delavci žive in v katerem, razen produkcijskega, uresničujejo tudi druge interese Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj kot so: varstvo, zdravstvo, izobraževanje, rekre­ •1. Sklep o Imenovanju občinske volilne komisije acija itd. Ilkiati z ustanovitvijo TOZD je potreb­ no posn. siti tako samoupravno normativno de­ PREDPISI SAMOUPRAVNIH ORGANOV javnost TOZD kot samoupravno normativno KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI: dejavnost združenih TOZD; Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka v Železnikih — v večji meri kot do sedaj uveljavljati sa­ PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN moupravno sporazumevanje in družbeno dogo« varjanje na področju razširjene reprodukcije, OBČINA KRANJ: oziroma uveljavljali samoupravno združevanje ta Odločba o spremembi hišne numeracije v nekaterih ulicah v mestu Kranju akumulacije za skupne poslovne cilje, ki temelji na snmounravnem interesu in ekonomskih argu­ cialistienc vzajemnosti in solidarnosti ter dajali — nadaljevanje izgradnje gostinsko-turistiČ- mentih, kar bo ne samo ohranjalo doseženo prednost kritju skupnih potreb. V letošnjem letu nih zmogljivosti in turisi ičiio-rekrcativne infra­ stopnjo integracije, temveč maksimalno prispe­ je potrebno sprejeti »Socialni program v občini strukture (smučišča, žičnice, športni objekti, valo k njeni ekori :iisk; smiselnosti in k utrje­ Jesenice«, ki naj bi vseboval naslednje oprede­ sprehajališča itd.) v Zgornje savski dolini (usta­ vanju družbenoekonomskega položaja delavca v litve pri reševanju problemov socialnega razli­ novitev konzorcija; inženiring posli in pod.); združenem delu. kovanja: — izgradnja trgovsko-poslovnega centra na Je­ Usmerjanje osebnih dohodkov, skupne pora­ — vztrajati na realizaciji sprejetega srednje­ senicah in v Kranjski gori; be, zlasti pa i/.ioear je in poraba sredstev za ročnega programa stanovanjske gradnje; stanovanjsko izgradnjo, mora prav tako sloneti — čimprej in dosledno odpraviti linearno ter — nadaljnja modernizacija in povečava kapa­ na samoupravnem sporazumevanju in družbe­ uvesti diferencirano subvencioniranje stanarin; citet v proizvodno obrtni oziroma kovinsko pre­ nem dogov arj an ju; delovalni dejavnosti. V tej dejavnosti je potreb­ — iz solidarnostnega stanovanjskega sklada no, zasadi večje uspešnosti in boljšega medse­ — razvijanje že formiranih in ustanavljanje zgraditi do leta 1980 najmanj 150—200 stanovanj bojnega sodelovanja, vsaj oblikovati skupne novih samoupravnih interesnih skupnosti (pred­ za socialno ogrožene osebe, ostarele ljudi, mlade službe za tržne raziskave, usklajevanje kapacitet vsem pa stanovanjske samoupravne interesne družine in borce NOV; in proizvodnih programov, ponekod pa tudi or­ skupnosti) tuko, da lete predstavljajo obliko ganizirati skupno komercialno službo in pod. resničnega podružbljanja raznih področij dejav­ — zagotoviti primerno in delovnemu človeku Razen tega pa jc potrebno skupaj z Železarno nosti in skladov v negospodarski sferi. Nadalj­ dosegljivo ceno zemljišč za zasebno gradnjo izdelali razvojne programe in se z železarno nje razvijanje samoupra nih interesnih - skupno­ stanovanjskih hiš in' prav tako sprejemljivo vi- tesnejše povezovati. sti namreč om, :;a, da samoupravno organizi­ višino obremenitve za komunalno opremo zem­ rani delavci razpolagajo in upravljajo s svojim ljišč ter zadevna manjkajoča sredstva nadome­ b) Občina Jesenice se bo tudi v naslednjih presežnim delem, ki se iz neposredne proizvod­ stiti iz drugih virov; letih aktivno vključevala v ustvarjanje boljših nje steka v družbeno akumulacijo za zadovolje­ ekonomskih pogojev za zaposlovanje žena in vanje splošnih družbenih potreb; — v celoti dograditi Socialno zdravstveni za­ Strukturno enakomernejši razvoj gospodarstva vod dr. Iranca Berglja na Jesenicah; občine. b) odločno usmeritev k stabilizacijski politiki in obvladovanju povpraševanja za dosego sklad- — po sprejetem programu pospešeno graditi Z ekonomskimi posegi želimo nadalje razvi­ nejših razna rij s pon 'dbo, k povečanju produk­ in opremljati otroško varstvene ustanove ter jati in dogradili obtat Planike v Zabrczuici, ki tivno h dela, varčevanju in učinkovitosti na vseh preiti na diferencirano cene v teh ustanovah; naj bi postopoma zaposloval cca 500 oseb, med področjih. njimi ogromno večino žena, z istim ciljem pove­ — do leta 1980 zagotoviti dokončno ureditev čati obrat Iskre na Blejski Dobravi; pospešiti Ta ciij bomo dosegli le: prostorskih kapacitet in preskrbo z vsemi audo- razvoj Sportmctcla, zgradili drugi del obrata vizuelnimi sredstvi ter ostalimi učili v vseh IPI-plastičnih mas, pomagati Lesnogalantcrij- — z doslednim izvajanjem ukrepov za pre­ osnovnih in srednjih šolah, v šolskem letu skem obratu, da se preseli na novo, ustrezne j $0 prečevanje porabe brez zagotovljenega dejan­ 1973/74 pa zagotoviti v osnovnih šolah brezplačne lokacijo, se modernizira« in poveča ter podjetju skega kritja; učbenike otrokom; Kroj, da uredi obrat otroške konfekcije. Nadalj­ — z odpravljanjem vzrokov prekomernega nji razvoj turizma v Zgornjcsnv.sk i dolini bo — priznavalnine udeležencem NOV, socialne prav tako sestavni del gospodarskih posegov med seboj nega zadol zeva n j a; podpore, pomoč pri študiju, posojila študentom občine v najrazličnejših oblikah. — z obvladovanjem in počasnejšim narašča­ in štipendije izplačevali v obsegu in višini, ki jo njem cen in življenjskih stroškov (v okviru po­ predvideva družbeni dogovor, odloki in drugi Prav tako kot v letu 1972, bo občina Jesenice večanja cen je potrebno predvsem postopno od­ .dogovori, sprejeti iz tega področja po objekti- tudi v letošnjem letu v okviru gospodarskih po­ pravljati večja nesorazmerja); viziranih kriterijih za socialno zaščito, katere je segov pospeševala razvoj kmetijstva in zago­ potrebno sproti, najmanj pa enkrat letno pre­ tovila: — s prilagajanjem rasti osebnih dohodkov, verjati; . skupne in splošne porabe nalogam stabilizacije — sredstva za delno regresiranje obresti za ob upoštevanju lastnih možnosti in specifičnosti — posvetiti posebno skrb za invalide, du­ nakup kmetijske opreme (KŽ.K Kranj) 25.000 din; ter ševno prizadete in socialno ogrožene otroke s sledečimi ukrepi: — nadomestila dela obresti za kredite (G G — z ohranitvijo dosežene dinamike gospodar­ Bled) za modernizacijo kmetij 65.000 din; ske rasti ob bistveno zmanjšani inflaciji in a) oskrbo in oddajanjem v rejništvo ter po­ — nadomestila dela obresti za kredite (GG ostrejših pogojih gospodarjenja, kar se lahko stavljanjem čim vzornejših skrbnikov za otroke Bled) za razvoj kmečkega turizma 27.000 din; doseže le s hitrejšo rastjo produktivnosti dela, brez staršev ali otroke, katerih starši niso opra­ učinkovitejšim gospodarjenjem in skrbnim var­ vilno sposobni; — sredstva (prispevek) za zdravstveno zava­ čevanjem. Pri tem se je potrebno opirati na rovanje socialno ogroženih kmetov 141.300 din; lastne moči in neizkoriščene možnosti. b) habilitacijo, rehabilitacijo in poklicnim usposabljanjem, — sredstva (prispevek) za starostno zavarova­ c) občinska skupščina bo vodila takšno poli­ nje kmetov 40.000 din ter c) šolanjem v posebnih šolah in tiko prispevkov in davkov, ki povečuje akumu­ — sredstva za pospeševalno službo 30.000 din lativno sposobnost gospodarstva. Temu smotru d) gmotno pomočjo po objektiviziranih kri­ bo podrejena tudi politika poslovnih stroškov in (to službo je potrebno v letu 1973 skupaj s kme­ terijih; tijsko zadrugo, GG Bled in občino Radovljica vseh neproduktivnih izdatkov delovnih organiza­ ponovno organizirati); cij. Samoupravno sporazumevanje o delitvi do­ — nadaljevati s pospešeno pripravo delovnih hodka in osebnih dohodkov mora, ob upošteva­ mest za zaposlovanje žena; Razen tega pa bo občina Jesenice iz sredstev, nju specifičnosti posameznih delovnih organiza­ — krepiti ekonomski položaj kmečkega pre­ ki jih v ta namen izloča Mesarsko podjetje po cij, prav tako omogočati realizacijo tega smotra. bivalstva (regresiranje obresti, dajanjem pomoči posebni pogodbi, dotirala občanom naše občine Doseženo akumulacijo je potrebno predvsem pri zdravstvenem in starostnem zavarovanju, vzrejo plemenske živine simcntalske pasme in usmerjati v krepitev lastnih virov trajnih obrat­ davčne olajšave in razvijanjem dodatnih dejav­ pitanje mlade govedi (400 din za komad "" 80.000 nih sredstev, kar bi skupaj z začrtano politiko nosti, predvsem pa kmečkega turizma) in ga za­ dinarjev; to dotacijo bo občina dajala le do časa osebnih dohodkov, splošne in investicijske po­ ščititi pri uporabi kmetijskega zemljišča za' rea­ priključitve Mesarskega podjetja pospeševal­ rabe ustvarjalo pogoje za dosego trajnejše lizacijo infrastrukturnih in gospodarskih pro­ nemu skladu SRS pri Gospodarski zbornici). likvidnosti gospodarstva občine. Težave, ki bodo gramov, če je to le mogoče, z nadomestitvijo nastajale na tem področju, morajo delovne orga­ zemljišč; Davčne olajšave kmetom borcem, kmetom za mladoletne Otroka in člane, nezmožne za delo ter nizacije reševati skupno s kreditno politiko — izboljšati zdravstveno varstvo občanov z kmetom v višin- kili krajih, naj ostanejo še na­ sklada skupnih rezerv in bančno kreditno poli­ dozidavo bolnice Jesenice (nov trakt za ambu­ prej v veljavi. Prav tako naj ostanejo v veljavi tiko, ki bo podrejena temu smotru. Ne glede na lantne službe, lekarna, modernizacija kuhinje to, da delovne organizacije imajo v globalu po itd.) ter davčne olajšave za vlaganje v kmetijstvo. zakonskih določilih dovolj obratnih sredstev, jim bo le-teh močno primanjkovalo za normalno go­ — preskrba prebivalstva s pitno vodo (Vodo­ c) Že več let so bili integracijski procesi eno spodarjenje, ker so precejšnja- obratna sredstva vod Jesenice, v Ratečah in žirovniškem ob­ osnovnih izhodišč smernic razvoja gospodarstva vezana pri kupcih. Zato je izterjava dolgov in močju). občine. Lahko tudi ugotovimo, da je gospodar­ prodaja solventnim kupcem eden izmed impera­ stvo občine na tem področju doseglo dokaj tivov gospodarjenja v letošnjem letu; Ugodne rezultate, saj so bile v zadnjih Štirih 2. ZASLEDOVANJE DOLGOROČNIH CILJEV letih uveljavljene naslednje integracije: d) nosilci investicijske politike morajo, enako RAZVOJA — TP Zarja — Tapetništvo (trgovina — obrt): kot v preteklih letih, onemogočati naložbe brez a) Družbeno ekonomska aktivnost v občini 1/7-1969 leta; . zagotovljenih finančnih sredstev in najemanje Jesenice bo letos, poleg reševanja tekočih težav kratkoročnih kreditov za investicije v osnovna in problemov gospodarstva kratkoročnega po­ — Železarna Jesenice — Železarna Ravne sredstva; mena, usmerjena zlasti še v ustvarjanje pogo­ Železarna Štore (ustanovitev združenega podjetja v črni metalurgiji): 30 9-1969; e) na področju socialne politike je potrebno jev razvoja gospodarstva na dolgoročnejših osno­ odpravljati vzroke neupravičenih socialnih raz­ vah kot so: — Hotelsko podjetje Gorenjka — žičnica lik, ki ne izvirajo iz dela, uresničevati načelo so- — izgradnja hladne valjarne na Koroški Beli; Vitranc (gostinstvo in turizem): 1/7 1970 leta; — Hotelsko podjetje Gorcnjka — Podjetje Ho­ tel Pošta (gostinstvo in turizem); 1/7-1971; OBČINA JESENICE SRS — GE Želczar — Svoboda (gostinstvo): 1/1-1972 leta; 1971 ocena 1972 plan 1973 1973 — TP Zarja — Obrtno podjetje Cokla (trgo­ 1970 1971 1972 1972 vina in obrt): 1/9-1972 leta; — celotni dohodek 124,0 113,0 117,0 118 — TP Zarja — TP Delikatesa (trgovina): 1/1-1973 leta. — družbeni proizvod 137,8 114,5 110,5 118 — amortizacija - 141,9 145,4 105,7 — Realizacija ustavnih amandmajev odpira — dohodek nove možnosti za še hitrejšo uveljavitev samo­ 136,9 107,7 112,0 121 upravnih in ekonomskih interesov delavcev v — ostanek dohodka 225,6 98,0 93,3 — združenem delu skozi razne oblike združevanja — 0 nominalni neto OD in medsebojno sodelovanje. Nadaljna rast in na zaposlenega 122,5 120,7 112,9 112,0 razvoj delovnih organizacij mora zato še naprej — 0 število zaposlenih 102,7 102,7 102,3 102,0 sloneti tudi na povezovanju gospodarstva obeiue tako znotraj kot izven občinskih meja. — sklad neto OD 125,8 123,9 115,6 114,0 Uspešno združevanje in poslovno sodelovanje pričakujemo predvsem zato, ker se našim go­ OPOMBA: O. D. na zaposlenega in sklad osebnih dohodkov je podan za gospodarstvo in negospo­ spodarskim organizacijam ni potrebno združe­ darstvo skupaj. vati zaradi težkega ekonomskega položaja ali pa nerentabilnega poslovanja, temveč zaradi potreb po hitrejšem uresničevanju lastnih razvojnih Okvirne nominalne stopnje rasti, prav tako minalnega družbenega proizvoda, oz. rasli nomi­ programov in večje prodornosti na tržišču. Prav po predvidevanjih podjetij, ločeno za Železarno nalnega dohodka organizacij združenega dela. na teh osnovah bi bilo pričakovali združitev in za gospodarstvo izven Železarne so naslednje — indeks 1973/72: Takšno gibanje osebnih dohodkov ne bo trgovskih podjetij Zarje in Rožce, SGP Sava z možno doseči v Železarni Jesenice, v kal eri je, delom gradbene OPetafiVe Slovenije oz. ustano­ Gospodarstvo zaradi Specifičnih pogojev gospodarjenja, težko vitev združenega gradbenega podjetja GIPOS, obvladovati tako zunanje kot notranje vplive Mesarskega podjetja Jesenice z ustrezno delovno Železarna brez Železarne v takšni meri, da bi podjetje zagotovilo pove­ organizacijo (Ljubljanske mlekarne) ter medse­ čanje dohodka in s tem tudi povečanje osebnih bojno povezavo in strnilev kovinskopredeloval- — celotni dohodek 114,5 121,0 dohodkov vsaj v mejah republiškega poprečja. nega kompleksa znotraj ali okrog Železarne — družbeni proizvod 104,0 121,3 Zato je pričakovati, da bodo osebni dohodki v Jesenice; — amortizacija 100,5 124,6 Železarni hitreje naraščali kot bo znašal porast — dohodek 105,4 120,8 d) v okviru zasledovanja dolgoročnih ciljev dohodka podjetja, kar pa bo brez dvoma nega­ — sklad O. D. bruto 114,8 119,3 tivno vplivalo na višino akumulacije podjetja. razvoja, Skupščina občine Jesenice priporoča — ostanek dohodka 70,0 119,1 delovnim organizacijam, da izdelajo lastne akcij­ V letu 1973 pričakujemo povečanje nominal­ ske programe gospodarjenja do leta 1975, v kate­ 4. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI nega neto osebnega dohodka na zaposlenega v rih naj bi zajele zlasti: družbenem sektorju (gospodarstvo in negospo­ a) Porast zaposlenosti v letošnjem letu bo — pogoje nabave materiala iz domačih virov darstvo skupaj) za približno 12,9 %. nckoliko*maujša kot v 1972 letu. V lanskem letu in iz uvoza ter možnosti promptnega plačevanja je namreč bilo poprečno zaposlenih 12.505 oseb Ob taki dinamiki porasta nominalnih osebnih energije, surovin in ostalih stroškov poslovanja; ali 2,7% več kot v predhodnem 1971 letu. dohodkov in ob upoštevanju povečanja ravni — možnosti prodaje proizvodov in storitev z cen življenjskih potrebščin v SR Sloveniji za Na povečanje poprečnega števila zaposlenih aspekta plasmaja v pogojih domačih in tujih okoli 12 "o, bo realni osebni dohodek na zapo­ je zlasti močno vplivalo drugo polletje 1972. leta, tržnih razmer; slenega v letu 1973 ostal v poprečju na ravni iz saj je bilo v decembru 1971. leta zaposlenih leta 1972. — tehnologijo, organizacijo proizvodnje in 12.270 oseb, v prvem polletju 1972. leta je bilo dela ter uvajanje nove proizvodnje; poprečno 12.347 zaposlenih oseb, v drugem pol­ Glede na tc ugotovitve sc Skupščina občine letju 1972. leta 12.664 oseb in v decembru 1972. Jesenice zavzema za takšno politiko oblikovanja — obratna sredstva, likvidnost, kupci in do­ leta 12.749 oseb. osebnih dohodkov, ki predvsem zagotavlja bavitelji; hitrejšo rast nižjih osebnih dohodkov. Odstotek Glede na to, da sc je zaposlenost časovno po­ povečanja nizkih osebnih dohodkov mora biti — investicije v osnovna sredstva in vire večala predvsem v zadnjih mesecih lanskega ISn a nsiranj a i 0 ves t ici j; leta, se bo vpliv takšne dinamike zaposlovanja precej nad poprečjem, če hočemo po eni strani zmanjšati razmerje med najmanjšim in največ­ — zagotavljanje ustreznega nivoja osebnih močno odražal tudi na primerjavo poprečja v letih 1973/72. Upoštevajoč to ugotovitev in akti­ jim neto osebnim dohodkom, po drugi strani pa dohodkov in pogojev družbenega standarda (na dokončno odpraviti osebne dohodke pod 1.000 prvem mestu stanovanj za delavce); viranje novih kapacitet v leiu 1973 (predvsem v gostinsko-turistični dejavnosti) ter potrebe in dinarjev na zaposlenega. Po statističnih podat­ — možnosti izplačevanja osebnih dohodkov možnosti zaposlovanja na že sislemiziranih, ven­ kih za mesec september 1972 je namreč znašalo ali pa dela osebnih dohodkov zaposlenih preko dar nezasedenih delovnih mestih, bo predvidoma najvišje razmerje med najmanjšim in največjim hranilnih knjižic, ter znašalo poprečno število zaposlenih v letu 1973 osebnim dohodkom okoli 1:9, razen tega pa je okoli 12.800 oseb ali 2,3 °/o več kot je znašalo po­ bilo po istih podatkih 252 zaposlenih oseb, ki so «•» zaposlenost prečje v lanskem letu. Pri tem pa predvidevamo, imeli osebni dohodek pod 1.000 din. da bo konec letošnjega leta v družbenem sek­ Ob upoštevanju začrtanih smernic razvoja torju gospodarstva in negospodarstva občine gospodarstva, podanih izhodišč za oblikovanje 3. CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVA DE­ zaposleno okoli 12.900—13.000 oseb. LITEV osebne potrošnje in specifičnosti v gospodar­ b) Pri oblikovanju politike osebnih dohodkov, jenju precejšnjega dela gospodarstva ter ob do­ Izvajanje stabilizacijske politike, začrtane v morajo delovne organizacije prilagajati rast sledni realizaciji stabilizacijskih ukrepov, je zvezni in republiški resoluciji, bo v marsičem osebnih dohodkov nalogam stabilizacije. V skla­ možno doseči naslednjo dinamiko in raven oseb­ spremenilo pogoje gospodarjenja tudi v gospo­ du s temi nalogami morajo nominalni osebni nih dohodkov (družbeni sektor — gospodarstvo darstvu občine, saj pričakujemo v širšem gospo­ dohodki rasli počasneje od predvidene rasti no­ in negospodarstvo skupaj; O.D. v din brez par): darskem prostoru bistveno zmanjšanje inflacije, precejšnje spremembe na področju odpravljanja nelikvidnosti tako v gospodarstvu kot v nego­ spodarskih dejavnostih, limitiranje osebne, skup­ plan 1972 1973 1971 1972 ne in splošne porabe. 1973 1971 972 Na področju investicij, ponudbe in povpraše­ vanja bodo prav tako odpravljeni odnosi, ki rc- 1. poprečno število zaposlenih 12.176 12.505 12.800 2,7 2,3 producirajo nestabilne pogoje gospodarjenja. Takšne gospodarske razmere in aktivna vključi­ 2. poprečni nominalni neto tev gospodarstva občine v realizacijo začrtanih ciljev zahteva dosti večje lastne napore in pred- O. D. na zaposlenega 1.614 1.948 2.200 20,7 12,9 Vsem koriščenje lastnih možnosti za ohranitev dosežene dinamike gospodarske rasli. 3. raven cen življenjskih potrebščin — poprečje v SR Sloveniji — 17,0 12,0 V teh pogojih gospodarjenja bodo, po pred­ videvanjih delovnih organizacij, v okviru začrta­ ne razvojne politike v letu 1973 dosežene nasled­ 4. realni O. D. na zaposlenega — 3,2 0,8 nje okvirne nominalne stopnje rasti celotnega dohodka iz nekaterih elementov v njegovi de­ 5. sklad neto O. D. — nominalno 235.824.768 292.316.880 337.920.000 23,9 15,6 litvi: ' i Poprečni nominalni neto O. D. na zaposlene­ — Iskra, obrat BI. Dobrava (2,250.000 din); ogrevalne naprave za proizvodno halo; strojna ga v letu 1973 bo predvidoma znašal 2.200 din, gradbeni objekti — prizidek k hali; oprema. oprema; kar pomeni cca 12,9 % več kot je znašalo po­ prečje v letu 1972 (v republiških smernicah b) GRADBENIŠTVO: predvidena sredstva — Lesno galanterijski obrat (200.000 din); iz­ 11,8 %). GledČ na to, da je poprečni O. D. na za­ skupaj = 7.398.000 din gradnja novih veiiiii.-.eijski.n naprav v delavnicah; poslenega znašal v novembru l(->72. leta 2.215 din, T decembru pa 2.147 din, bo torej poprečni oseb­ — Tehnični biro (98.000 din); pisarniška — Komunalni servis '(403.000 din); ni dohodek v celotnem 1973 letu v primerjavi z oprema adaptacija, frizerskega' lokala na Plavžu; adapta­ osebnim dohodkom izplačanim v novembru in cija sprejema za čistilnico in pralnico; strojna decembru 1972. leta stagniral, vendar pa za 12,9 % — IGP Gradiš (1,500.000 din): gradbena me­ oprema; «i višji kot je znašalo poprečje v celotnem 1972 hanizacija. — Elim (2,050.000 di»)c letu. Takšna politika oblikovanja nominalnih transformatorska postaja; lakirnica; ureditev osebnih dohodkov, ob upoštevanju povečanja — SGP Sava (5.800.000 din): gradnja separacijc — betonarna ceste do hale na Hrušici; prestavitev cevovoda zaposlenosti v poprečju za 2,3% (SRS = 2,0 %), Mlaka—Jesenice; PIT priključek na halo; povečuje sklad neto osebnih dohodkov za cca 15,6 %. c) PROMET: — Sportmetal (1,003.000 din); predvidena sredstva skupaj = 15,990.000 din garderobe in sanitarije v proizvodni hali; strojna Pričakujemo tudi, da bodo osebni dohodki v oprema; gospodarstvu nekoliko hitreje naraščali kot — Viator, PE Jesenice (13,805.000 din): gradnja l osebni dohodki v negospodarstvu, ki bodo pred­ delavnic, H) kamionov, 7 avtobusov, 1 dostavni — Gorenjska oblačila (1,500.000 din); vidoma sproščeni v drugi polovici leta. avto, oprema za delavnice; priprave za začetek gradnje novih delovnih pro­ storov (načrti in ostala pripravljalna dela); 5. IZVOZ — UVOZ — PTT Kranj (2,185.000 din); UKV zveza Je­ senice — Kranj f) DRUGE DEJAVNOSTI: predvidena sred*, Enako kot v preteklih letih tudi letos plan stva skupaj = 1,490.000 clin; izvoza obravnava samo direktni blagovni izvoz d) TRGOVINA: predvidena sredstva skupaj = — Vodovod (600.000 din); (ni torej zajet devizni priliv od gostinsko -turi­ - 5,505.000 din stičnih uslug, maloobmejnega prometa in zdom­ kisikovod Železarne Universal; polnilnica bu­ cev). V letu 1973 so pudjei.ju planirala naslednji — TP Zarja (skupaj z bivšo Delikateso) — tana; kamioni in oprema; (3,140.000 din); izvoz: — Stanovanjsko podjetje Jesenice (850.000 izdelava načrtov za adaptacijo trgovine na dinarjev); vročevod; strojna oprema; 1. Železarna Jesenice Koroški Beli; a) redni izvoz (konvertibilno področje) =• — Kinematografsko podjetje (40.000 din); sofinanciranje pri izdelavi načrtov za izgradnjo oprema «=27.000 ton (105,8) = 3.937.800$ (112,7) trgovskega centra Jesenice II; skladišče za špe­ b) izvoz — klirinško področje cerijsko blago, adaptacija trgovine na • Prešer­ Opomba: Podatki za SGP Sava (točke 6b — (blagovna menjava) = novi cesti, oprema poslovalnic in strojni park; tretja alinea) niso upoštevani pri se.Uevkih pod točko 6. •= 13.000 ton (211,3) - 2.242.000$ (203,1) — TP Rožca (905.000 din); c) izvoz — predelava = nova trgovina v Planini pod Golico, asfaltiranje pri samopostrežni trgovini na Javorniku; oprema 7. FINANSIRANJE SPLOŠNE IN SKUPNE mi 8.000 ton (430,8) - 1.000.000$ (532,9) PORABE skupaj Železarne — za poslovalniee; •= 48.000 ton (143,3) = 7.179.800 $ (150,0) — TP Murka (60.000 din): oprema za Super- Glede na to, da še v celoti ni izoblikovan nov market Union Jesenice; sistem finansiranja družbeno političnih in samo­ 2. Lesnogalanterijski obrat = upravnih interesnih skupnosti, bodo sredstva za •= — — => 34.000 $ (123,6) — TP Universal (1,400.000 din); srednja knji­ finansiranje splošne in skupne porabe v naši govodska mehanografija, avtodvigalo, oprema; občini v pretežni meri oblikovane na način, 3.. Mesarsko podjetje Jesenice =» kakršnega smo .uporabljali v lanskem letu (pri­ m, 50 ton (238,0) - 90.000 $ (222,2) e) GOSTINSTVO IN TURIZEM predvidena spevna stopnja = 4,80% iu malenkostna spre­ srcd.3iva skupaj = 55,477.000 din: Železarna Jesenice bo letos v precejšnji meri membo prometnega davka). povečala skupni izvoz (indeks 150), vendar je — Hotelsko podjetje Gorenjka (3.230.000 din) Izhajajoč iz le ugotovitve in zakona o ome­ istočasno močan uvoznik repi omaleriala. V letu vlečnica Kekec; avto; gostinska oprema; jitvi prispevkov in davkov iz gospodarstva (Ur. 1973 je planiran uvoz v višini 14.179.240$ ali 4,8% list SFRJ št. 71/72), ki določa, da: več kot je znašal uvoz v predhodnem, 1972 letu. —r Gostinsko podjetje železar' (podatki kljub združitvi prikazani posebej — 1,835.000 din); — »organizacije združenega dela obračuna* 6. INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA adaptacija kuhinje, I. in II. nadstropje Kazine vajo davke in prispevke iz dohodka iz naslova in počitniških domov; centralna kurjava v sam­ osebnih dohodkov in na osebne dohodke delav­ V skladu s svojimi programi razvoja predvi­ skih domovih; oprema; cev po predpisih družbeno političnih skupnosti devajo gospodarske organizacije v letu 1973 okoli in interesnih skupnosti, njihove akontacije pa 213,5 milijonov din naložb v modernizacijo in — Zdravilišče Sonja Marinkovič (70.000 din): vplačujejo med lotom do ravni teh davkov in povečanje svojih kapaeilct (podjetja s sedežem oprema; prispevkov, obračunanih v letu 1972 na pogoj­ v občini = 116,9 mio din -(- podjetja s sedežem — Viator PE Jesenice (12,317.000 din): ureditev nega delavca (opomba: omejitev se nanaša na izven občine %,6 mio din). Planirane naložbe smučišč in parkirnih prostorov; graditev novega prispevek za zdravstveno zavarovanje, izobraže­ bodo podjetja finansirala iz naslednjih virov: hotela v Gozd Marini jku; tri vlečnico v Gozd vanje, raziskovalno dejavnost In proračune; do­ Martuljku; vlečnica v Španovem vrhu; asfaltira­ čara se prispevki, za invalidsko in pokojninsko — lastna sredstva zavarovanje ter neposredno otroško varstvo nje dvorišča pri hotelu; gostinski objekt pri žič­ lahko povečajo za 9 %)« — •= 58 % (domača - 71 %; tuja = 41 %); nicah; rezkar in teptalec za sneg; oprema za — bančni krediti = 33 % in hotel; — da se bodo dohodki proračuna in dohodki — drugi viri == 9 % — Alpe-adria (25.000 din); TIS a skupaj, povečali v globalu za cca 7 do 8 %. ureditev parku nega prostora pri hotelu; To pa pomeni, da pričakovan priliv izvirnih Tehnična struktura predvidenih investicij je dohodkov ne zagotavlja povečanje sredstev v — Kompas Ljubljana t50 0'«) Oil'1); dograditev sko.aj enaka kot v 1972 letu, ko je bilo v go­ globalu za splošno in »kupno porabo v višini hotela A kategorije v Kranjski gori (gradnja 12 % (izobraževanje 12,5 %), kot to določa repub­ spodarske kapacitete vloženo okoli 129,6 mio din začeta v letu 1970); liška Resolucija. Pri tem pa jo nujno omeniti, (domače 84,3 mio din | tuje 45,3 mio din; da je to določilo Resolucije razumeti lo kot na­ — Kvarner Ekspres Rijeka (8.000.000 din); do­ viri: lastna sredstva == 59 %) in sicer: v potek za družbenoekonomsko opravičen obseg graditev hotela B kategorije v Kranjski gori porabe, ki. odraža splošna stabilizacijska priza­ — zemljišča 10 % (gradnja začeta v letu 1970); devanja v SR Sloveniji. — gradbena dela 36 % f) OBRT predvidena sredstva skupaj = Glede na to, da. bodo izvirna sredstva, precej — oprema 44 % • 9.326.000 din: pod družbeno opravičenim, obsegom, je potreb­ — ostalo 10 % — Mesarsko podjetje Jesenice (290.000 din); no finansiranje splošne in skupne porabe v občini nekoliko spremeniti in povečati z. dodat­ V letu 1973 so predvidene naslednje naložbe: dograditev čistilne napravo pri klavnici; 2 do­ stavna avtomobila; tehnološki elaborat za prede­ nimi sredstvi iz stabilizacijskega davka, ki ga bo predpisala Republika in odstopila občinam (da­ a) INDUSTRIJA: predvidena sredstva skupaj lovalni obrat; 99.345.000 din vek iz skupnega dohodka občanov, davek na — Kovinar (3,105.000 din); skladišče in carin­ avtomobile in vikende), s spremembo prispevka — Železarna Jesenice (96.795.000 din); sko skladišče na Sp. Plavžu, ž.erjavna proga v za uporabo mestnega zemljišča (+ 0,05 din nv), hladna valjarna (dokončanje 1967. letak naprava skladišču; 2 kamiona; avto-bagar; oprema; s spremembo strukturo in obsega delitve izvirnih za oplaščavanje elektrod, naprava za pletenje dohodkov, s samoupravnimi sporazumi z organi­ Žice, zamenjava in dopolnitev osnovnih sredstev; — KOOP Mojstrana (400.000 din); zacijami združenega dela in ne nazadnje z vse­ adaptacija zgradbe in oprema;. stranskim varčevanjem in odrekanjem porabi, — TP Zarja — obrat Plastika (300.000 din); ki resnično ni nujna. strojna oprema v Plastiki in Cokli; — Kovinoservis (375.000 din); 18 URADNI VESTNIK 6/73

Komunalno gospodarstvo bo verjetno med 4. davek iz osebnega dohodka od samostoj­ 4. k. o. Plavški rovt (naselje: Plavški rovt); prvimi moralo utrpeti nekatere utesnitve, čeprav nega opravljanja intelektualnih storitev, 5. k o. Hrušica (naselje: Hrušica); so krajevne skupnosti in občani na zborih voliv­ 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih 6. k. o. Višelnica (naselje: Zgornja Radovna); cev najbolj občutljivi na lem področju družbe­ pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ' nega standarda. Zato bo potrebno ta del porabe 7. k. o. Gozd (z naseljema: Gozd Martuljk in finansirati po naslednjem vrstnem redu: 6. davek na dohodke od premoženja in pre­ Srednji vrh); moženjskih pravic, 8. k. o. Kranjska gora (z naseljema: Kranjska —- vzdrževanje 7. davek na določene premoženjske predmete gora in Log); — pogodbene obveznosti in 9. k. o. Podkoren (naselje: Podkoren); 8. davek na dobitke od iger na srečo. — že začeta dela 10. Rateče (naselje: Rateče). — sofinanciranje itd. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ 10. člen DELOVNEGA RAZMERJA Davčnim zavezancem iz 9. člena tega odloka Ker ne bo mogoče uskladiti zahtev občanov se davek od kmetijstva odmerja po proporcio­ z razpoložljivimi sredstvi, bi sprejeli štiriletni 7. člen . nalni stopnji, ki velja za skupino katastrskih program komunalnih del za obdobje 1973-1976 in občin, v kateri zemljišče leži. vanj zajeli vse akutne probleme, ki bi jih želeli Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delov­ realizirati, seveda v skladu z našimi možnostmi. nega razmerja, ki pripada občini za proračun, Za posamezne skupine katastrskih občin se znaša 0,95 %. določijo naslednje proporcionalne stopnje: S temi smernicami Skupščina občine Jesenice 8. člen 11. skupina 22% posebej usmerja razpoložljiva sredstva bivšega občinskega DIS-a v obdobju od vključno 1973. Na podlagi pavšalne osnove sc plačuje davek III. skupina 12 % do vključno 1977. leta za finansiranje preskrbe iz delovnega razmerja od naslednjih dohodkov IV. skupina 4 % občanov s pitno vodo. in od naslednjih pavšalnih mesečnih osnov: 11. člen Številka: 30-06/72 1. od osebnih dohodkov gospo­ Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni Jesenice, dne 30. 3. 1973 dinjskih pomočnic, zaposlenih pri za­ dohodek i/, gozda, sc plačuje v vseh skupinah Predsednik sebnih gospodinjstvih 800 din katastrskih občin po proporcionalni stopnji 20 %. Franc Zvan, 1. r. 2. od osebnih dohodkov oseb, za­ 12. člen 4». poslenih pri krajevnih skupnostih 800 din Začasno so oproščeni davka od kmetijstva Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih 3. od osebnih dohodkov ribičev in dohodki zemljišč: občanov (Uradni list SRS št. 7-73/72 in 3-5/73) in lovcev: 1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo 48. (lena Statuta občine Jesenice (Uradni vestnik neuporabna, pa so z investicijo zavezanca po­ Gorenjske št. 13-94/64, 11-78/67 in 30-294/69) je — zaposlenih pri podjetjih, zavo­ stala uporabna; Skupščina občine Jesenice na seji občinskega dih in zadrugah 1.500 din zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. 3. 1973 — zaposlenih pri drugih organiza­ 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na kate­ sprejela cijah 800 din rih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgo­ letni nasadi: O D I. O K 4. od osebnih dohodkov orjb, o davkih občanov občine Jesenice zaposlenih v: — za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo češplje, jablane, hruške in drugo plemenito I. SPLOŠNE DOLOČBE — visokogorskih planinskih do­ sadje, movih ' 400 din 1. člen — za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo — ostalih planinskih domovih 800 din orehi, Pavki občanov se v občini Jesenice uvajajo, predpisujejo in določajo po določilih zakona o 5. od osebnih dohodkov gospodar­ — za 5 let zemljišča, na katerih se zasadijo davkih občanov, po določbah tega odloka in po skih pomočnikov pri zasebnih kmetij­ drugi dolgoletni nasadi; predpisih, izdanih na podlagi zakona in tega skih gospodarstvih 800 din 3. zemljišča, na katerih je zasajen arboretum odloka. ali pinetum za ves čas obstoja take zasaditve. 2. člen V primerih, da znaša zaposlitev manj kot polni delovni čas, se pavšalna mesečna osnova 13. člen S tem odlokom se uvajajo davki, ki pripa­ sorazmerno zniža. dajo občini in določajo njihove stopnje, pred­ Plačila davka od kmetijstva se oproste zave­ pisujejo trajne in začasne oprostil ve ter olaj­ zanci, katerih skupni letni katastrski dohodek šave v skladu s pooblastili, danimi v zakonu o IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD ne presega 3.000 din in ki prebivajo v naslednjih davkih občanov. KMETIJSKE DEJAVNOSTI višinskih krajih: Srednji vrh, Zgornja Radovna, 3. člen Plavški rovt, Planina, Prihodi, Javorniški rovt in 9. člen Kočna. Določbe zakona o davkih občanov se nepo­ sredno uporabljajo ne glede na to, če so posa­ Za odmero davka od kmetijstva zavezancem, 14. člen mezne njegove določbe povzete v tem odloku. katerim se davek odmerja od katastrskega do­ Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je hodka obdelovalnih površin, se območje občine kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v 4. člen razdeli na tri skupine katastrskih občin in sicer: preusmeritev gospodarstva in v preureditev sta­ Oprostitve in olajšave, uvedene s tem odlo­ novanjskih in gospodarskih prostorpv v turi­ kom, za katere hi dano pooblastilo v zakonu o II. skupina stične namene, se prizna posebna olajšava, če so davkih občanov, veljajo samo za dohodke, ki 1. k. o. Doslovce (z naselji: Rodine, Smokuč, izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu in v tem pripadajo občini. Doslovce in Breznica); odloku. •- 5. člen 2. k. o. Zabreznica (z naselji: Zabrcznica, Olajšava znaša 20 % od zneska vloženih sred­ stev s tem, da ne more znašati več kot znaša Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi Selo in Vrba); triletna odmera davka od kmetijstva. poslovne knjige po določilih zakona o davkih 3. k. o. Žirovnica, (z naselji: Žirovnica, Breg Olajšava se prizna na posebno zavezančevo občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in iz­ in Moste); datkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz oseb­ vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni načrt, če znaša vrednost vloženih sredstev nad 50.000 din; nega dohodka, od samostojnega opravljanja obrt­ III. skupina vsi ostali zavezanci pa morajo k vlogi priložiti nih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zave­ 1. k. o. Potoki (naselje: Potoki); podatke o dejanskem stanju svojega gospodar­ zanci davka iz osebnega dohodka od samostoj­ stva po posebnem vprašalniku, ki ga izda pri­ nega opravljanja intelektualnih storitev. 2. k. o. Koroška Bela; stojni občinski upravni organ. 3. k. o. Javornik; Ureditveni načrt in vprašalnik mora potrditi II. VRSTE DAVKOV 4. k. o. Jesenice; strokovna služba pristojnega občinskega uprav­ nega organa. 6. člen 5. k. o. Blejska Dobrava (z naselji: Blejska Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku Dobrava, Kočna, Podkočna, Lipce in Podme- K vlogi za priznanje olajšave je treba prilo­ In so dohodek občine, so: žaklja); žiti tudi dokazila o višini vloženih sredstev. Vloga za priznanje olajšave mora biti vložena do 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega 6. k. o. Dovje (z naselji: Dovje, Mojstrana in konca meseca januarja prihodnjega leta po letu, razmerja, Belca); ko je bila naložba izvršena, sicer sc olajšava ne prizna. 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske IV. skupina dejavnosti, Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila 1. k. o. Planina (naselje: Planina); vložena vloga za priznanje olajšave ter se obra­ 3. davek iz osebnega dohodka od samostoj­ 2. k. o. Prihodi; čuna glede na višino priznane olajšave v tem in nega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih v naslednjih dveh letih, če je bila olajšava prt dejavnosti. 3. k. o. Javorniški rovt; znana v višini triletne odmere davka od kmetij 29 GLAS -X- 22. STRAN URADNI VESTNIK 6/73 u_ ttva, sc od vloženih sredstev v preusmeritev go­ sodarstvo, tapetništvo, rezbarstvo, pekarstvo, po­ Olajšava po 1. in 2. odstavku se ne prizna spodarstva, ki so bila na novo vložena v tem pravljanje in izdelovanje ortopedskih pr'pomoč- tistim zavezancem, ki so pred pričetkom oprav­ podob ju, olajšava ne prizna. kov, krojaštvo, šiviljstvo, moško in žensko frizer­ ljanja redne obrtne c!.'javnosti isto opravljali stvo* kozmetika in masaža telesa, fotografiranje, I C« zavezanec sredstvo, za nabavo katerega je kot postrahski poklic ali brez dovoljenja, kakor optika, izdelovanje mlinskih kamnov in bruSOV, VVeljavil olajšavo, odtuji, da v zakup ali upo­ tudi ne tistim zavezancem, ki so opravljanje de­ pletarstvo, ročno pletiljStVO, popravljanje in kr­ rablja v druge namene, preden je sredstvo amor­ javnosti nasledili. Olajšava se tudi re prizna v panje perila in nogavic, pranje ter likanje perila tizirano, se za priznana olajšavo, ki odpade in obleke, mlinarstvo, žimarstvo, poplavljanje primerih, ko eden od zakoncev ali družinskih sorazmerno na visino vloženih sredstev, naknad­ športnih predmetov, pedikura, čiščenje obutve, •\ že opravlja obrtno dejavnost, pa drugi no obremeni. 0 odtujitvi oziroma dajanju v za­ čiščenje notranjih prostorov in opreme, snaženje zakonec ali kdo od družinskih članov na novo kup osnovnega sredstva, za katerega |e zavezanec oken, shranjevanje koles in prtljage, brusaštvo začne z obrtno dejavnostjo (delitev obti) in ni uveljavil olajšavo, mora zavezanec obvestiti davč­ in polirslvo, sedlarstvo in jermenarstvo, čevljar­ vložil večjih sredstev v osnovna sredstva; ni organ v roku 30 dni od dneva odtujitve oziro­ stvo, dežnikarstvo, storitve s kmetijsko mehani­ ma, ko ga je dal v zakup ali ga je pričel upo­ zacijo in žaganje drv ter gostinstvu iz 1. odstavka 2. zavezancem davka od obrtne dejavnosti, rabljati v druge namene. tega člena. moškim, starim nad 60 let in ženskam, starim Zavezancem davka od kmetijstva, katerim Zavezancem davka iz osebnega dohodka od nad 55 let, se prizna 20 % olajšava od Odmerje­ kmetijstvo ni glavni poklic, pa se z osebnim samostojnega opravljanja obrtnih in drugih go­ nega davka, ki pripada občini, če opravljajo delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, se pri­ spodarskih dejavnosti, ki jim opravljanje te de­ obrtne storitvene dejavnosti, in gostinstvo, razen ma olajšava v višini 10% od zneska vloženih javnosti ni glavni poklic in opravljajo dejavnost bik jev; sredstev s tem, da ne mere znašati več kot kot dopolnilno delo, sc davek v pavšalnem sne- znaša enoletna odmera davka od kmetijstva in sku, ugotovljen in določen po merilih iz prejš­ 3. zavezancem, starim nad 70 let, ki sami brez sicer pod enaki:,ii pogoji in po enake.n p iStOpku njih treh odstavkov poveča za 50%. pomoči drugih opravljajo storitveno obrtno de­ kot velja to za zavezance, katerim je knieiijstvo javnost, sc davek ne odmeri; glavni poklic. B) Po dejanskem dohodku 15. čil n 4. obrtnikom — imetnikom »Partizanskega Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim ie 17. Člen spominskega znaka 1941«, španskim borcem in kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, Davek iz osebnega dohodka od samostojnega predvojnim revolucionarjem ter obrtnikom, ude­ ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ ležencem narodno osvobodilne vojne, ki imajo višjih in visokih šolah, in taki otroci nimajo javnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega lastnega dohodka letno nad 5.000 din, se prizna plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v posebna olajšava v visini 50(5 din letno od od­ osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice dvojnem trajanju in obrtnikom — borcem za merjenega davka na vsakega takega otroka s po samoupravnih sporazumih, po stopnji 11 %. severno mejo, se prizna olajšava od odmerjenega tem, da skupna priznana olajšava ne moro zna­ davka, ki pripada občini, pod istimi pogoji in v šati več kot 1.500 din. Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ istih odstotkih, kot je določeno v 1., 2., 3. in Olajšava se prizna samo za čas, ko je za javnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku 4. odstavku 62. člena zakona o davkih občanov, posamezno vrsto šol oziroma študija določen in ki bripada občini, se odmerja in plačuje od če opravljajo storitveno dejavnost sami brez po predpisih posameznih šol oziroma fakultet osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali tuje delovne sile. za reelno dokončanje šolanja, in tla oseba na podobne poklice po samoupravnem sporazumu šolanju v redu in pravočasno opravi zahtevane ali po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo Olajšava po tej točki se ne prizna, če prejema izpite oziroma uspešno dokonča razred. po naslednjih progresivnih stopnjah: zavezanec poleg dohodkov od obrtnih storitvenih dejavnosti tudi še pokojnino oziroma, če preje­ Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s po­ nad do stopnja % ma njegov zakonec dohodke iz delovnega raz­ sebno vlogo, ki jo je treba vložiti do konca merja ali pokojnino. koledarskega leta, po zaključku šolskega leta, 10.090 23 kateri jo treba priložiti ustrezna dokazila o iz­ 10.000 20.000 28 • 21. člen polnitvi pogojev iz 1. in 2. odstavka tega člena. 20.000 30.000 33 Olajšava se prizna v tekočem letu istočasno ž Zavezancem davka od obrtnih in drugih go­ spodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v raz­ odmero davka od kmetijstva. 30.000 40.000 38 40.000 60.000 43 širjeno reprodukcijo, se prizna posebna olajšava v skladu z določili 81. člena zakona o davkih V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD 60.000 80.000 46 občanov. SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN 80.0CO 100.000 47 DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Olajšava se prizna zavezancem iz. nasledi;jih nad 100.000 48 dejavnosti: kovaštvo in podkovsko kovaštvo, A) V pavšalnem letnem znesku 18. člen ključavničarstvo, kleparstvo, avtomehanika, pre­ 16. člen cizna mehanika, optika, urarstvo, avtoklepar- Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, kate- stvo, elektroinstalaterstvo; popravljanje in vzdr­ Davek iz osebnega dohodka od samostojnega rim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, ževanje gospodinjskih strojev in aparatov, radij­ opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ plačujejo od osnov do višine, določene za enake skih in televizijskih sprejemnikov; kolarstvo, javnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo ali podobne poklice po samoupravnih sporazu­ mizarstvo, tapetništvo, pletiljstvo, krojaštvo, ši­ zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi mih ali po ugotovitvi republiškega sekretarja za viljstvo, čevljarstvo, sedlarstvo, cvetličarstvo, vo­ knjigami, predpisani s tem odlokom, dokažejo, delo poleg davka po stopnji iz 1. odstavka 17. dovodno instalaterstvo, kemično čiščenje oblek, da v preteklem letu niso presegli z zakonom do­ člena še posebni občinski davek iz obrtne dejav­ pranje in likanje perila in oblek, moško in žen­ ločenega dohodka in ki ne zaposlujejo tuje de­ nosti po stopnji 21 %. sko frizerstvo, fotografiranje, vozno ličarstvo in lovne sile ter se pretežno ne ukvarjajo, z obrtno gostinstvo, razen bifejev. Od osnov, ki presegajo višino osnove iz 1. od­ proizvodnjo, kakor tudi vaški gostilničarji v hri­ stavka, se plačuje davek po stopnjah iz 2. od­ bovitih in dislociranih krajih, katerim gostinstvo ; ni glavni vir preživljanja, kakor tudi tisti, ki stavka 17. člena tega odloka. C) V ods. otku od vsakega posameznega se ukvarjajo s kmečkim turizmom. 19. člen kosmatega dohodka Tem zavezancem se predpiše davek v pav­ Odmerjeni davek od obrtnih in drugih go­ 22. člen ; • šalnem letnem znesku za tekoče leto v višini, ki spodarskih dejavnosti se vskladu z določili 2. Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od ustreza obračunanemu davku po veljavni stop­ odstavka 82. člena zakona o davkih občanov zni­ vsakega posameznega kosmatega dohodka (da­ nji za dohodke od obrtne dejavnosti od do­ ža za 30% zavezancem iz. vseli obrtnih strok, vek po odbitku) plačujejo občani po naslednjih hodka, doseženega v preteklem letu. Cc pa zave­ navedenih v 3. odstavku 16. člena tega odloka. proporcionalnih stopnjah od naslednjih virov zanec v preteklem letu ni opravljal dejavnosti 20. člen dohodkov: skozi vse leto, se davek v pavšalnem letnem zne­ sku za tekoče leto določi v visini, ki odgovarja Pri odmeri davka od obrtnih in drugih gospo­ 1. prodaja srečk in vplačil pri športni dohodku, izkazanemu po poslovnih knjigah za darskih dejavnosti se priznajo poleg olajšav iz napovedi ter LOTU 17 % preteklo leto, preračunanemu za vse leto. Zave­ 61. člena in 1. odstavka 82. Člena zakona o'davkih zancem, ki so pričeli opravljali dejavnost v te­ občanov še naslednje olajšave: 2. zavarovalnih poverjenikov 20% kočem letu in za katere se utemeljeno predvi­ 1. zavezancem davka od opravljanja gostinske 3. provizij zastopnikov ustanov za var­ deva, da no bodo presegli z zakonom določenega dejavnosti, razen bifejev, 'in od opravljanja obrt­ stvo malih avtorskih pravic 20 % r eska, se davek v pavšalnem letnem znesku nih storitvenih dejavnosti, v strokah, navedenih določi na podlagi cenitve dohodka v primerjavi v 3. odstavku 16. člena t premesti sedež svoje de­ S proračunom so dohodki razdeUcni: organizacij in društev 461.100 javnosti z območja druge občine, če ne dokaže, — v doVćemne znesku 19,976 7H0 din 14 - Negospodarske investicije 1581 1108 da je popolnoma poravnal vse zapadle obveznosti — v odstotku od dohodkov r,3fl8.30B din 15 — Gospodarske investicije 1,055.000 v občini, v kateri je imel prej sedež svoje de­ ,— prisoevek za urejanje 16 — Gospodarski, posegi 1,553.000 javnosti. mestnih zemljišč 3,409:000 din 17 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 1.177.500 Občinski upravni organ, ki je pristojni za 3. člen obrt, ne sme dati dovoljenja za obratovanje brez 19 — Nerazporejeni dohodki 100,200 dokaza o popolni poravnavi' vseh jzap'adlih obvez­ Od sredstev davkov, ki so v bi'anci dohodkov Skupaj sredstva razporejena nosti v prejšnji občini, oziroma brez pismene in splošnega razporeda dohodkov proračuna ob- v določenem znesku . • 19,976.700 poroštvene izjave v smislu 1. odstavka tega člena. bine Jesenice za leto 1973 navedeni od zap. št. 9 do vključno zap. šk 15 ki znašajp 10,805.000 din I; 1 : eno v sklade in ostale račune: XII. KONČNE DOLOČBE pripada: Temeljna kulturna skupnost • 100.000 41. člen — skladu za telesno vzgojno dejavnosl 3 65 %• sklad za telesno vzgojno dejavnost 5W.3O0' Občinska konferenca SZDL Jesenice 265.000 Natančnejše navodilo za izvajanje določb 14. — Obemskj konferenci S/. D L ledenice 1,50 % člena tega odloka izda v soglasju S s\etom za za osn. dejavnost krajevnih skup. 224.000 — Irrajevnirn skupnosFtlm 2,07 % družbeni plan in finance svet za gospodarstvo vlaganje v rezervni sklad 255.000 Dohodki od dodatnem dftv^a na posest oseb­ Skupščine občine Jesenice. Skupaj sredstva razporejena nih avtomolvloV se delijo takole: 42. člen v odstotku od dohodkov 1,388.300 — skladu za telesno kulturno rteiavnosl 60 % Svet za družbeni p'an m finance Skupščine — Temeljni kulturni skupno ii Jesenice 40% Izločeno na posebne račune: Občine Jesenice se pooblašča, da daje po potrebi — sredstva za urejanje mest. zemljišč 3,409.000 pojasnila in tolmačenja za izvajanje 1* ga odloka. 4* člen

1 43. člen . Sredstva wv rerervnii sklfrrt se formirajo v vi­ SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPORED 24,774,000 šini 1% od dohodkov, ki pripadajo proračunu. Ta odlok začne veljati naslednji dan po ob­ javi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja 5 člen 51. pa se od 1. januarja 1973. S sredstvi", ki sc razporejajo <* 3* čl^om te«ra Na podlagi U, 3., 5. in 12. člena / ikona o Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, odloka, razpolagajo posamezni skladi. Občinska ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stano­ preneha veljati odlok o davkih občanov občine konferenca SZDL, krajevne skupnosti in Temeljna vanj. (Ur. list SRS, šr. 50-378/72) ter 48v člena Jesenice, objavljen v Uradnem vestniku Gorenj­ kulturna skupnost samostojno v okviru svojih statuta občine Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske,, ske, št. 8-62/72. finančnih načrtov. štr. 13-94/64-, 11-78V67 in 30-294/69) je Skupščina' Številka: 420-05/65-6 » Sredstva, namenjena krajevnim skupnostim občine Jesenice na seji' občinskega- zbora' in. zbora* Jesenice, dne 30. marca 1973 za osnovno in ožjo komunnltaa dejavnost, se raz­ delovne skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela Predsednik de1! jo po dogovoru', ki ga krajevne skupnosti ODLOK Franc Ž van, I. r. sprejmejo med seboj. o merilih zn ugotovitev nove vradncstl 6. člen stanovanjskih hiš in stanovanj 49. Svet za družbeni plan in finance sme razpo- 1. čleir Na podlagi 1. in 5. člena Zakona o komunal­ galati v letu 1973 s sredstvi' tekoče proračunske Na območju občine Jesenice se mora ugott> nih delovnih organizacijah, ki opravljajo komu­ rezerve in s sredstvi rezervnega sklada. viti nova vrednost stanovanjskih ii s m slano- vanj, ki sc oddajajo v najem, po merilih in po­ del stavbe v lasti občana, ugotovi v skladu z do­ 10 — Okna glede na izvedbo stopku, ki jih določa ta odlok. ločbami prejšnjega odstavka na podlagi določil a) okna slabe izvedbe 2 tega odloka lastnik družinske stanovanjske hiše b) enojna okna 2. člen oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra — lesne izvedbe 4 Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj 1974. — kovinske izvedbe 6 Se ugotovi na podlagi kall.uiativne gradbene cene 11. člen c) vezana o'..na po stanju na dan 31. decembra 1971. Imetnik stanovanjske pravice, etažni lastnik — lesne izvedbe 6 3. člen in najemnik poslovnega prostora morajo omogo­ — kovinske izvedbe S Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanj­ čili osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in č) dvojna okna skih hiš in stanovanj se določajo: poslovnih prostorov, vstop v stanovanje ali po­ — lesne izvedbe 7 — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe slovni prostor. — izvedba \ kombinaciji s kovino 9 — funkcionalnost stanovanj 12. člen d) uporaba, posebnih zaščitnih stekel — opremljenost stanovanja Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v (termopan, barvna slekla) 2 — položaj stanovanja v zgradbi Uradnem vestniku Gorenjske. e) zasenčilev — starost (in obrabljenost) v zgradbi Številka: 36-03/73-2 — platnene zavese ali dvonitke 2 — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno Jesenice, 30. marca 1973 — plastične ali lezene rolete ter vrednost stanovanja. Pred sedn. k vetrnice 4 Franc žvan, 1. r. — lu.\aflex rolete 3 4. člen 11 — Obdelava stan v sobah Vrednost stanovanja na dan popisa sc ugotovi TABELA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI a) neometane stene 0 na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz STANOVANJA b) slabo ometane 0t6ne l 3. Mena odloka. A) Tabela elementov stanovanja, za katere se c) dobro ometane stene 2 ugotavljajo pozivne točke č) stene fino zglajene ali obdelane z do­ Točkovanje se opravi na podlagi priročnika datnimi oblogami (mavčne plošče) . 3 za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je se­ Število točk d) stene gladko obdelane ali obložene s stavni del tega odloka. 1 — Gradivo in konstrukcija tapetami 5 Vrednost stanovanja, se ugotovi za stanovanje a) kolibe 20 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopalnici kot gradbeno celoto ne giede na število uporab­ b) stavbe iz slabega gradiva 25 a) oljnata barva ali emajliran lesonit v nikov. . v c) stavbe iz mešanega gradiva kuhinji ali kiparnici do 20 m2 1 5. člen (slabo in trdo gorivo) 35 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, č) stavbe iz trdega gradiva 42 kuhinji ali kopalnici nad 20 nr 2 da se i tevilo kvadratnih metrov uporabne tloris­ d) k valite; ne stavbe 46 c) brez. oljnega ople.d.a ali emajliranoga ne površine stanovanja pomnoži s seštevkom e) izredno kvalitetne stavbe 50 leson ita 0 f) potresno varno zgrajene stav' 3 55 točk, ki usLieza temu stanovanju in z vrednostjo 13 — Tlu v sobah ene tačke. 2 — Klet ali drvarnica a) zemlja 0 Za uporabno tlorisno površino stanovanja se a) ni kleti, ne drvarnice 0 b) opeka ali beton tj šteje eisia tlorisna površina sob, predsob, hodni­ b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) nadavna (lesena) 2 kov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, c) klet ali drvar, v stavbi, vel. do 5 m' 2 č) boljša lesena (ladijski pod) 3 č) klet ali drvarnica v slabi, velikost od d) ksilolit ali plast'.ene nui.se (.jota, filc, shrambe, vzidanih omar m drugih zaprtih pro­ 2 storov stanovanja. 5 do 10 m 4 vinaz, podolit ipd.) 4 d) klet ali drvarnica v stavbi, velikost 10 6. člen 2 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 do 20 m 5 i) moderni podi (tapisom ali podobno) 6 Glede na kalkulativno gradbeno ceno enega e) solidno zgraiene drvarnice na dvorišču 14 — Tia v kuhinji in kopalnici kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanj­ sc točkujejo kot kleti v stavbi z odbit­ a) zemlja 0 ske površine je vrednost ene točke po stanju kom ene točke b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 31. decembra 1971 za celotno območje občine Je­ 3 — Praln?ca c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali senice 23,00 dni. a) ni igralnice 0 teraco 2 Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, b) pralnica zunaj stavbe 1 č) keramične ploščice, ksilolit ali pla­ ki so našteli v 6. členu zakona o ugotovitvi vred­ c) pralnica v stavili 2 stične mase 3 nosti Stanovanjskih hiš in stanovanj. č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zu­ d) parket, topli pod 4 naj stavbe 3 15 — Plinske napeljave v stanovanju 4 — Sušilnica 7. člen a) ni plinskih napeljav 0 Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, a) ni sušilnice 0 b) sušlniea. v stavbi 1 b) so plinske napeljave 2 da se seštejejo po merilih iz 3. člena tega odloka 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti . ugotovljene vrednosti stanovanj, ki so v z.gradoi. c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zu­ naj stavbe - 2 a) ni tovornega dvigala in ne jaška za Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, smeti 0 ki se oddajajo v najem, se lahko ugotavlja nji­ 5—Skupni prostor v kleti ali na dvorišču b) jašek za smeli l hova vrednost po enakih merilih in na isti način, a) ni skupnih prostorov v kleli ali na c) tovorno dvigalo _ 2 kakor je določen za najemna stanovanja. dvorišču , 0 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja Vrednost ene točke poslovnega prostora je b) so skupni prostori v kleti ali na dvo­ a) ni peči in priključkov na dimnike 0 enaka vrednosti ene točke za stanovanje, pove­ rišču 1 b) priključek na dimnike 1 čane do 50%, če se za ugotavljanje vrednosti po­ 6 — Skupni prostori v pritličju ali slovnih prostorov uporablja isia metoda kot za c) zidana ali železna peč 1 stanovanja. v nadstropjih č) lončena peč, plmst.a, oljna ali žaril- na pee , 2 8. člen a) skupni prostori v pritličju ali v nad- - si rop j iii do 10 m2 0 d) etažna kurjava za posamezno stanov. 15 Vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj ugo­ b) skupni prostori v pritličju ali v nad­ Č) centralna kurjava 12 tavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanj­ stropjih od 10 do 30 m2 1 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 skim: hišami in stanovanji, z zapisnikom o toč­ c) skupni prostori v pritličju ali v nad­ Opomba: pod d) in e) se računa grelna kovanju. stropjih od 30 do 50 m2 2 telesa in hišna instalacija brez. kotlov­ Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih č) skupni prostori v pritličju ali v nad­ nice in kotlov, ker gre vzdrževanje in hiš in stanovanj v družbeni lastnini po določbah stropjih nad 50 m2 3 amortizacija kotlovnic in kotlov v breme tega zakona se krijejo iz denarnih sredstev skla­ 7 — Balkoni, terase, lože cene kurjave da stanovanjskih hiš. Vrednost najemnih stano­ a) balkon cio 5 m' 2 18 — Električne napeljave vanj v družinskih stanovanjskih hišah, ki so v b) bali.on nad 5 nr 3 a) ni električnih napeljav 0 lasti občanov, ugotavljajo po smiselni uporaui c) terasa do 5 m2 4 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 določb tega člena lastniki teh stanovanj. č) terasa nad 5 ttf 6 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 9. člen d) lOŽa do 5 m2 .. 6 č) napeljava za popolno razsvetljavo, ter­ Vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se e) loža nad 5 m2 8 mična napeljava in priključki za go­ ugotavlja tako, da se upoštevajo vse spremembe, •8 — Višina sobe spodinjske stroje 6 ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvo- a) do 2.20 m 0 tarbni števec l 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stano­ b) nad 2.20 do 2.40 m 1 vanja (dodatna opremljenost stanovanja, spre­ c) nad 2.40 do 3.20 m 2 19 — Osebno dvigalo memba namembnosti prostorov, izvršena moder­ č) nad 3.20 m 1 a) ni osebnega dvigala 0 nizacija in revitalizacija) ne glede na čigave stro­ 9 — Vrata glede na izvedbo kril b) je osebno dvigalo 6 ške so bile izvršene. a) vrata slabe izvedbe 2 c) za stanovanja v kleti in v pritličju se 10. člen . b) vrata z gladkimi krili ne upoštevajo predvidene točke za , — iz mehkega lesa 4 osebno dvigalo; če ima stavba skup­ Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ne prostore (pralnico, sušilnico, pro­ ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah — furnirana ali obložena s plastiko 5 — iz trdega lesa 6 stor za varstvo otrok m podobno) ravno tako ugotavlja organizacija za gospodar­ nad prvim nadstropjem se šteje 2 jenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. c) vrata s polnili — iz mehkega lesa 5 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski — furnirana ali obložena s plastiko 6 eno dvigalo. z& vsako nadaljnje dvi­ hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni — iz trdega lesa 7 galo 4 33 JI — Vodovod č) več kot eno stranišče v stanovanju — nad 25 do 40 let 10 a) ni vodovoda v bližini stavbe (dodatno) 2 — nad 40 do 60. let 15 b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodo­ 26 — Kopalnica — nad 60 let 20 vodna o pa na dvorišču a) kopalnica z banjo in pečjo za ogreva­ d) kvalitetne stavbe c) vodovod v stavbi nje vode 5 — stare do 25 let 0 č) vodovod v stanovanju b) kopalnica z banjo in bojlerjcm ali — nad 25 do 40 let 11 Si — Kanalizacija priključek na toplovodno omrežje 6 \ — nad 40 do 60 let 17 a) ni kanalizacije c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje — nad 60 let 22 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica in bojlerjcm 7 e) izredno kvalitetne stavbe (zidana straniščna jama) č) kopalnica z bojlerjcm in prho brez — stare do 25 let 0 c) kanalizacija v stav bi banje — nad 25 do 40 let 12 d) umivalnik v kopaliici Č) kanalizacija v stanovanju — nad 40 do 60 let 18 e) bide — nad 60 let 24 tt — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in f) straniščna školjka v kopalnici stranišču g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj 2 — Vlažnost stanovanja a) steno obložene s cementnimi ali te- skupaj ne glede na opremo a) popolna raco ploščicami ali s teracom: h) sevalna peč koliba 5 — do 15 m2 i) posamezni elementi v kopalnici so hiša iz slabega gradiva 8 — nad 15 do 25 m2 razčlenitev elementov za podpozicije hiša iz mešanega gradiva 11 — nad 25 m2 a), b), c) in č) stavba iz trdega gradiva 17 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali — banja 3 kvalitetna stavba 22 plastičnimi masami: — peč za ogrevanje 2 b) delna — do 8 m2 — bojler 3 2 koliba 2 — nad 8 do 15 m — prha 1 hiša iz slabega gradiva 4 — nad 15 do 22 m2 2 27 — Električni radiatorji hiša iz mešanega gradiva 6 — nad 22 m a) za vsak radiator 2 hiša iz trdega gradiva 8 c) stene obložene z naravnim kamnom kvalitetna stavba 10 ali mozaiki: 28 — Dodatna oprema in instalacije — do 10*n2 a) vgrajen hladilnik do 100 litrov 8 3 — Lega stanovanja v stavbi 2 b) vgrajen hladilnik nad 100 litrov 12 — nad It) do 20 m a) kletno stanovanje 12 2 c) priključek na toplo vodo iz toplarne — nad 20 m b) stanovanje v podpritličju 6 ali kotlarne 4 c) stanovanje na podstrešju 4 23 —Vgrajene stenske omare v stanovanju č) priključek na telefon (za vsako štev.) 1 (razen v kuhinji in shrambah) č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV, d) skupinska TV antena ali žični TV ali višjem nastropju v stavbi brez a) iz mehkega lesa in lesonita: priključek — za vsak kanal 1 2 dvigala — 8 m e) domofon in električna vrata: 2 d) stanovanje v II. in III. nadstropju v — nad 8 do 15 m — domofon 1 — nad 15 do 22 m2 stavbi brez dvigala 2 — električna vrata 1 — nad 22 m D klimatizacija 10 4 — Toplotna izolacija stanovanja b) iz mehkega lesa in vezanih plošč: g) premične stene v sobah (za vsakih 2 a) slaba toplotna izolacija — do 3 m 2 nr') 1 — nad 3 do 6 m2 5 — Sončnost stanovanja 2 29 — Ureditev dovoza — nad 6 do 9 m a) slaba sončnost stanovanja — nad 9 do 12 m2 a) ni urejen 0 — nad 12 m2 b) urejen z uvaljanim napisom 1 6 — Onesnaženje zraka c) iz. mehkega lčsa s furniranimi vezani­ c) tlakovan ali asfaltiran 2 a) zrak je v večji meri onesnažen č) tral.ovana ali asfaltirana površina mi ploščicami ali iz trdega lesa (ne- označena z parkiranje vozil 3 7 — Ropot pleskano): — do 2 ur 30 — Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj a) močan ropot — trušč — nad 2 do 4 m2 a) v enostanovanjski atrijski ali verižni b) izreden ropot — nad 4 do 6 m2 hiši 10 8 — Praktičnost stanovanja — nad 6 do 8 m2 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 2 a) stanovanje je nepraktično — nad 8 m c) v tri do šest stanovanjski hiši 5 koliba 24 -—^Kuhinjska oprema Opomba: Kolikor so v stanovanju ele­ hiša iz. slabega materiala a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa, menti, ki jih tabela A) ne vključuje, jih hiša iz mešanega gradiva pleskano: je točkovati po sličnih elementih v tej hiša iz trdega gradiva — do 3 m2 tabeli. kvalitetna stavba — nad 3 do 6 m2 B) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih 2 C) Tabela za popravek stanovanjske površine — nad 6 do 9 m po tabeli A) * — nad 9 do 12 m2 Uporabna tlorisna povšina stanovanja, ki 2 presega za 20 % ali več normalno tlorisno upo­ — nad 12 m Q o b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali rabno površino za določeno vrsto stanovanj, se Velikost o O O ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. mehkega lesa obloženo z umetnimi stanovanja °? ON i/7S masami: Popravek površine se izvrši po naslednji ta­ 2 o" 8 90,5 - — do 3 m d o 80,5 - beli: — nad 3 do 6 m2 — nad 6 do 9 m2 do 30 m2 -f 4 + 6 + 8 + 10 + 12 normativ 2 normat. — nad 9 do 12 m nad 30— 45 m2 + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 maximalne 2 uporabne 2 Velikost stanovanja povečane — nad 12 m nad 45— 60 m + 1 + 1 + 2 + 2 + 3 stanovanj, c) navadna vodovodna školjka 2 površine 2 — 1 — 2 — 3 površine m č) štedilnik zidan ali navaden emajliran nad 60— 75 m — 1 — 2 + 20 % d) štedilnik električni ali plinski nad 75-100 m2 — 3 — 3 — 4 — 4 — 5 e) štedilnik električni ali plinski z do­ nad 100 — 4 — 6 — 10 — 12 garsonjera datno pečjo za ogrevanje engsobno stanovanje 33 39 f) kombiniran električni in plinski šte­ enoinpolsobno stanovanje 42 50 C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugo­ dvosobno stanovanje 55 66 dilnik tavljajo negativne točke g) pomivalno korito emajlirano dvoinpolsobno stanov, 62 74,5 h) bojler v kuhinji 1 — Obrabljeno stanovanje trisobno stanovanje 68 82 a) kolibe triinpolsobno stanov, 75 90 i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 0 j) pomivalna omarica v pločev. izvedbi a) stare do 5 let štirisobno stanovanje 80 96 k) plinski ali električni rešo na dve — nad 5 do 10 let 2 štiriinpolsobno stanov, 110 132 plošči — nad 10 do 15 let 4 petsobno stanovanje 120 144 — nad 15 let 6 1) nape z odovodom zraka z ventilator­ jpetinpolsobno stanov, 135 162 jem ali aero filtrom b) hiše iz. slabega gradiva šestsobno stanovanje 150 180 0 šestinpolsobno stanov, m) dodatna peč za ogrevanje — stare do 8 let 165 195 — nad 8 do 16 let 4 sedem in več sob. stanov. n) priključek za pralni stroj v stano­ 180 216 — nad 16 do 24 let 6 vanju — nad 24 let 1* Pripomba: Popravek površine se upošteva samo o) priključek za pomivalni stroj v sta­ pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. novanju c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 D) Garaže v stanovanjski hiši 25 — Ločeno stranišče — nad 14 do 28 let 8 a) ločeno stranišče — nad 28 do 42 let 10 Površina garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev in druge garaže sc ne prišteva k sta­ b) ločeno stranišče z umivalnikom — nad 42 let 12 novanjski površini, ampak se obravnavajo kot c) stranišče za dvoje ali več stanovanj č) stavbe iz trdega gradiva poslovni prostor. skupaj — stare do 25 let 0 • POJASNILA ni prostori, ki so namenjeni stanovalcem kadar plina ni mogoče uporabljati, ket za skupno uporabo. ni priključka na mestno plinsko omrežje; k tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja Ti prostori se točkujejo ne glede na to — če uporabnik stanovanja ne uporabija TABELA A ali jih posamezni stanovalec uporablja plinske napeljave iz kakršnega koli cuuJ ali ne. gega vzroka (ker je "napeljava pokva.ja 1 — Gradivo in konstrukcija 7 — Balkoni, terase, lože na ali zamašena, ker nima aparata itd.] a) za kolibe se štejejo hiše iz prolja ali im­ a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne gle­ se preapisai ie točke kljub le mu računaju provizirane začasne hiše kratke trajnosti; de na namen, se točkujejo z ustreznim 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti b) za stavbe iz slabega materiala se štejejo številom točk.. Balkoni so manjši od­ — posebno pojasnilo ni potrebno. hiše iz lesenega predalčja, zapolnjenega prti prostori in se samo z eno stranico 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja z žgano ali nežgano opeko, hiše iz na­ naslanjajo na objekt, ostale stranice pa — za zidane peči se štejejo peči, ki so zida­ bite gline in slabše lesene iiiše; SQ proste. ne iz navadne opeke, za železne peči se c) med stavbe iz mešanega gradiva spadajo štejejo navadne železne peči; stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega c) in č) terase so pohodne površine, ki se — za lončene peci se Štejejo peči in kamini, gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto z eno ali dvema stranicama naslanjajo oblogo, nabira glina, les in podobno), de­ na objekt. Lahko so pokrite, delno pos­ izdelani iz lončenih pečnic ali peči zidane loma pa iz trdega gradiva (opeka, ka­ krile ali v celoti nepokrite. iz materiala podobne kakovosti (klinker). men, beton iri podobno), ter stavbe iz Ne upoštevajo se terase, ki nadomestu- Sem spadajo tudi železne peči boljše zu­ opeke in kamna, izdane z blatom in lese­ jejo streho, nad kakšnimi prostori v niž­ nanje izdelave, ki so znotraj obložene s nimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri ka­ jem nadstropju in tudi ne ravne strehe samotno opeko. terih so zidovi debeli do 25 cm. V to nad stavbo, marveč samo posebej naprav­ Pripomba: cicment pod tč. b) točkujemo skupino spadajo tudi stavbe iz tk. ime­ ljene odprte terase, ki pripadajo posa­ samo, če v stanovanju ni peči in so samo novanih tankih montažnih elementov meznemu stanovanju. priključki. Tod tč. e) spada razvodna slabe izdelave z nezadostno toplotno izo­ d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo hišna instalacija, radiatorji, prostor za lacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic tri stene in so z ene strani proste ter deponijo premoga oziroma cisterna za. aii poloblic brez posebne toplotne izola­ pokrite vsaj do tri četrtine svoje povr­ mazut ali olje, pri priključku na toplarno cije; '• šine. Za ložo jo treba šteti tudi tako ali skupno kotlarno pa razdelilna posta­ č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo imenovane zimske verande, ki so z več ja. Kotlovnica ni všteta. stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, , strani zaprte z enkratno zasieklenitvijo 18 — Električna nape.java debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni (brez toplotne izolacije). b) napeljava za delno razsvetljavo je nape­ malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, Pripomba: površino elementov, naštetih ljava, na kateri so samo izvodi za žarnice podobne kakavosti z lesenimi stropovi; v točkah 2—7, ne štejemo v skupno po­ in največ en priključek (vtičnica). Za del­ d) /a kvalitetne slavbe s-.: Štejejo stavbe, ki vršino stanovanja, temveč določimo zanjo no razsvetljavo"se šteje napeljava, ki je imajo zidove iz istega materiala kot stav­ le število točk, ki se prišteje k seštevku izpeljana nad ometom, ne glede na šte­ be pod tč. č) in masivne stropove; točk stanovanja po tabeli A. vilo svetlobnih mest. e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo 8 — Višina sob c) napeljava za popolno razsvetljavo je na­ Stavbe, Zgrajene iz opeke, betona, armi­ — višino sob merimo od površine poda do peljava, ki ima svetlobna mesta na strop­ ranega betona in skeletne slavbe z ma­ stropa; nih ter vtičnice za nadomestna svetlobna sivnimi stropovi; — pri poševnih stropih, na katere najbolj telesa. Napeljava je izpeljana pod omet; f) za potresno varnost zgrajene stavbe se pogosto naletimo na mansardnh in pri č) po tej točki se točkuje električna nape­ štejejo le slavbe, ki so zgrajene po pred­ podstrešnih stanovanjih, se točkuje viši­ ljava, kadar je dana možnost priključka pisih o potresni varnosti. na sob kot pod tč. 8 b) tabele. Ce je za gospodinjske stroje in tehnične napra­ maksimalna višina sobe, 2.20 m, se toč­ ve — električna peč, sesalnik, pralni stroj 2 — Klet in drvarnica kuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabele. itd. b) za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje — Pri obokanih stropih se meri višina sobe 19 — Osebno dvigalo lesena drvarnica iz kakšnega slabega od tal do opore oboka in doda polovico — Če je v stopnišču vgrajeno več kot eno gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, višine oboka. dvigalo, sc vsako nadaljnje dvigalo toč­ protje ipd.); 9 — Vra*a kuje posebej s štirimi točkami. e) za solidno zgrajeno drvarnico na dvori­ a) za vrata slabe kakovostj se Štejejo vrata 20 — Vodovod šču štejemo drvarnico iz trdega ali me­ iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe iz­ c) po tej točki se točkuje vodovodna nape­ šanega gradiva (opeka, leseno predalčje delave ponavadi pri starih hišah; ljava v stavbi nc glede na lego (pritličja izpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno, ali v nadstropjih); kamen, beton ipd.); 10 — Okna č) vodovod v stanovanju se točkuje nc glede Pripomba: Če posameznemu stanovanju a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna na število odtočnih mest. > pripadata dve ali več kleti oziroma drvar­ okna v starih hišah; 21 -- Kanalizacija nic se točkuje z ustreznim številom točk, od b) do e) posebno pojasnilo nt potrebno. c) in č) velja tolmačenje kol pod tč. 20. ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali 11 — Obdelnva sten v sobah 22 — Obloga slan v kuhinji, kopalnici hi drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in b) za slabo ometane stene sc štejejo stene, stranišču v kleteh v stavbi merimo površino le tiste­ pri katerih je površina neravna (valovi­ — po tej točki se točkuje obložena površi­ ga dela drvarnice oziroma kleti, ki ga ta) ali surovo obdelana ali pa so stene na sten in obloga obzidanih kopalnih uporabljajo posamezni stanovalci. ometane z blatno malto in pobeljene, ali kadi in štedilnikov. * 3 — Pralnica pobarvane z navadno barvo; 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zu­ c) za dobro ometane stene se štejejo nor­ (razen v kuhinji in shrambah) naj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima malno ometane stene z ravno površino, —• meri se čelna površina (vertikalna pro­ napravo za mehanično pranje perila, in ki so pobeljene ali pobarvane z navadno jekcija) stenske omare. . sc točkuje ne glede na to, aii jih posa­ barvo; 24 — Kuhinjska oprema v mezni stanovalec uporablja ali ne; č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo a) meri se čelna površina vgrajene opreme. stene, pri katerih je vsa površina zglaje­ 4 — Sušilnica za perilo Ne upošteva se vgrajena stenska omara, na s tanko plastjo mavca in pobarvane ki nadomestuje shrambo; c) za mehanizirano sužilnico perila v stavbi z navadno barvo ali obđe'anc z dodatni­ j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, mi oblogami (mavčne plošče); element v pločevinasti izdelavi (emajli-. ki ima napravo za mehanično sušenje pe­ d) tapete — pretežni del. rila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Su­ ran). Njena čelna površina se ne šteje v šilnice obravnavamo takrat, kadar je v 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopalnici površino kuhinjske opreme. hiši namenski prostor za sušenje perila. — mišljeno je barvanje že ometanih sten v 25 — Ločeno stranišče Ti prostori se točkujejo ne glede na to kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter — če je v stanovanju ali na dvorišču stra­ ali jih posamezni stanovalec uporablja oblogo z emajliranim lesonitom (oblaga­ nišče brez vode za izpiranje, se ne toč­ ali ne. nje s ploščicami ali s kakšnim drugim kuje; materialom se točkuje posebej pod tč. 22). 5 — Skupni prostori v kleti ali na dvorišču — kvadratura stranišča v stanovanju ne gle­ 13 — Tla v sobah de na s:s.tem izpiranja se upošteva v kva­ b) v skupne prostore se štejejo posebni • c) navadna lesena tla so izdelana iz desk, draturi stanovanja; prostori, ki so namenjeni stanovalcem ki so položene tako, da se dotikajo (niso — površina WC-ja se v primeru kadar ima­ stavb kot: skupna shramba za kolesa, med seboj vžlebljena); ta dva ali več stanovanj en WC, prišteva motorna kolesa, otroške .vozičke, priroč­ č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, vsakemu stanovalcu del površine, ki od­ na drvarnica za otroke ali stanovalce, za­ ki so med seboj povezana med pero in pade na šteVilo uporabnikov dveh ali več klonišča ipd. utor (ladijska tla), lahko so tudi pobar­ stanovanj. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču vana. se točkujejo nc glede na to ali jih posa­ 26 — Kopalnica 44 — Tla v kuhinji in kopalnici mezni stanovalec uporablja ali ne. i) po tej točki se točkujejo posamezni ele­ — če so podi v kuhinji in kopalnici različne menti le tedaj, kadar v kopalnici nasto­ 6 — Skupni prostori.v pritličju ali kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, pa le po eden od njih. v nadstropjih kopalnica pa keramične ploščice) vzame­ 27 — Električni radiatorji in plinske peči b) in c) za skupne prostore v pritličju ali mo tisto število točk, ki ustreza kakovo­ — ne točkujejo se navadni grelci, temveč nadstropjih se štejejo posebni prostori, st1 poda, katerega povrišna je večja. samo električni radiatorji in plinske peči. ki so namenjeni uporabnikom stanovanj 15 — Plinska napeljava v stanovanju 28 — Dodatna oprema in instalacije. kot so: skupni prostori za varstvo ali — plinska napeljava v stanovanju se le te­ c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali igro otrok, družabni prostori ali drugač­ daj ne točkuje, s predpisanimi točkami, iz kotlarne '• * — če uporabnik stanovanja nc uporablja tanjše kot 38 cm, iz lesenega predalčja, iz­ virov za izobraževanje v občini Jesenice (Uradni napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je polnjenega z žgano ali nežgano opeko aLi vestnik Gorenjske, št. 4-25/72). napeljava pokvarjena, zamašena ali od­ lesa brez posebne toplotne Izolacije. Dalje Številka: 40z 03/68 6 klopljena itd.) se mu predpisane točke stanovanje na podstrešju ali na mansardi, Jesenice, 20. marca 1973 kljub temu točkujejo; \ pri katerih stropi niso zadosti izolirani Predsednik $ če obstoja možnost priključka telefona ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvi­ Franc Zvan, 1. r. jo na klimatskih območjih, kjer enojna na javno telefonsko omrežje, sc predpi­ 53. sane točke računajo ne glede na to, ee zasteklitev ni običajna. Na podlagi L, 5., 6. in 17. člena Zakona o uporabnik stanovanja nima telefonskega 5 — Sončnost stanovanja aparata; komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega po­ d) za skupinsko TV anteno ali žični T V pri­ a) stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna mena (Ur. list SRS, št. 16-120/67) ter 48. člena ključek se šteje instalacija, speljana od zelo majhna in če jih zaslanjajo sosednje statuta občane Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske, »kupne TV antene na strehi do posamez­ stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije št. 13-94/64,. 11-78/67 in 30-294/69) je Skupščina ob­ nega stanovanja; točke se računajo ne sonce. Ne upošteva se osončenje stanova­ čine Jesenice na seji občinskega zbora in zbora glede na to, če jo uporabnik stanovanja nja za zmanjšanje vrednosti stanovanja delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela ne uporablja. po vaseh. •—Ureditev dovoza ODLOK 6 — Onesnaženost zraka — dostop ni urejen, če se ne more priti z o spremembah in dopolnitvah odloka o avtomobilom (zaradi preozkega ali popol­ a) po tej točki se točkujejo stanovanja v ne­ komunalnem redu na območju občine Jesenice noma neurejenega dostopa) do hiše, v posredni bližini indusl rijskih objektov, ki 1. člen kateri so stanovanje točkuje. v večji meri kvarijo zrak. V 1. členu odloka o komunalnem redu na ob­ močju občine Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske, št. 91— Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja 7 — Ropot 4-56/68) se v 7. točki doda nova druga alinea, ki — točke sc upoštevajo pri zgradbah v str­ a) močan ropot ali trušč se ocenjuje takrat, se glasi: njenem naselju in pri hišah, ki niso sta­ kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini »— preskrba naselij s toplotno energijo«. re več kot 50 let. tovarniški objekti, v katerih stroji po­ 2. člen vzročajo velik ropot, hrupali trušč v noč­ Za osmo točko se doda nova IX. točka, ki se TABELA B nih urah. krav iako se ocenjuje ropot v glasi: primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer »IX. PRESKRBA NASELIJ S TOPLOTNO Namen tabele je, da se na enostaven način je močan motorni promet ponoči; ENERGIJO«. popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A). Sedanje točke od IX. do XIX. postanejo od Razlog za ta popravek' je v tem, ker vrednost d) velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.. X. do XX. nekaterih stanovanjskih elementov ne raste so­ 3. člen razmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema 8 — Praktičnost stanovanja Za 28. členom odloka o komunalnem redu na in drugo). To nesorazmerje je toliko večje, ko­ — stanovanje je nepraktično, če se vstopa območju občine Jesenice se doda nov 28. a člen, likor je stanovanje boljše opremljeno. Za stano­ vanj navarnost z ulice ali z dvorišča, to ki se glasi: vanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, je, če nima predprostora (predsobe, vetro­ »Stanovanjsko podjetje Jesenice skrbi za red­ •e popravek ne upošteva. lova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi no oskrbo naselij s toplotno energijo. Stanovanj­ Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za sta­ kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno sko podjetje zaračuna uporabnikom svoje sto­ novanje, todaj po tabeli B temu seštevku pri­ velike prostore. ritve na podlagi tarif, ki jih odobri oz. da so­ štejemo ali od njega odštejemo ustrezno .število glasje pristojni organ. točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, TABELA Č 2 Skupščina občine Jesenice lahko sprejme po­ npr.: stanovanje 80 m , ki je dobilo po tabeli A Stanovanja, grajena pred I. svetovno vojno, seben odlok o ureditvi preskrbe naselij o toplot­ 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 — 4 96 točk. imajo po navadi velike površine, predvsem so no energijo ter o pravicah in dolžnostih delovne Od tako dobljenega števila točk se nato od­ tu velika hodniki in pred prostori. Taka stanova­ organizacije, ki opravlja to dejavnost«. štejejo točke po tabeli C. nja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, 4. člen da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v TABELA C površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu Uradnem vestniku Gorenjske, 1—Obrabljenost stanovanja vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek številka: 352 06/67-2 površine, ki presega normativ maksimalno pove­ Jesenice, 30. marca 1973 — število točk po starosti stavbe je treba čane stanarine. razumeti le kot okvir za oceno obrablje­ Predsednik nosti stanovanja. Pri točkovanju je treba TABELA D Franc Zvan, 1. r. torej oceniti obrabljenost stanovanja in Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca odmeriti v danem razponu toliko točk, ko­ 54. stanovanja in druge garaže se vrednoti kot po­ Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih likor jih ustreza dejanskemu stanju sta­ slovne prostore. novanja. taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72) in 48. člena statuta občine Jesenice (Ur. Glede "klasifikacije stavbe pod a) do d) 52. velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo vest. Gorenjske, Št. 13-94/64, 11-78/67 in 30-294/69) in konstrukcija. Na podlagi 48. člena statuta občine Jesenice je Skupščina občine Jesenice na seji občinskega — S Starostjo stavbe je mišljeno število let, (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13-94/64, 11-78/67 zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. marca odkar se je začela stavba uporabljati, do in 31 294/69) in 2. odstavka 27. člena, 28. člena 1973 sprejela leta, v katerem sc je izvršila splošna reva­ ter 2. odstavka 30. člena zakona o izobraževalnih ODLOK lorizacija stanovanja. skupnostih in 0 financiranju vzgoje in izobraže­ o spremembah in dopolnitvah o komunalnih — Če gre za nadziranje stavbe se računa sta­ vanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8 52/69) taksah v občini Jesenice rost nadzidanih ali dozidanih stanovanj je skupščina občine Jesenice na seji občinskega 1. člen od takrat, odkar so ta stanovanja v upo­ zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca Za 10. členom odloka o komunalnih taksah v rabi. 1973 sprejela občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27-264/70, 1-6/71 in 27-274/71) se doda nov 10. a 1—Vlažnost stanovanja O D L O K člen, ki se glasi: a) za popolno vlažnost stanovanja se šteje o oblikovanju sredstev iz obveznih in stalnih »Svet za družbeni plan in finance Skupščine stanovanje, v katerem so stene, vseh sta­ virov za izobraževanje v občini Jesenice občine Jesenice je pooblaščen, da v izjemnih novanjskih prostorov precej vlažne iz raz­ 1. člen primerih oprosti zavezance plačila komunalne nih vplivov, za katere ni kriv uporabnik takse, navedene v tar. št. 3«. stanovanja; Stopnja občinskega prispevka iz osebnega do- b) stanovanje je deloma vlažno tedaj, če dodka iz delovnega razmerja za izobraževanje 2. člen nastopa vlaga v posamc/n h stanovanjskih znaša 3,85% od osnov po 1. odstavku 27. člena Tar. št. 3 odloka o komunalnih taksih v ob­ prostorih v manjši meri. če povzroča tako zakona o izobraževalnih skupnostih in o finan­ čini Jesenice se spremeni tako, da se glasi: vlago uporabnik stanovanja po svoji kriv­ ciranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji »Tar. št. 3 di, se ta ne upošteva. (Uradni list SRS, št. 8-52/69). Za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) se plača dnevno: 1 — Lega stanovanja v stavbi 2. člen a) za kletno stanovanje se šteje stanovanje, Med sredstva za izobraževanje se steka 25 % otroci od katerega tla so 1 ni ali več pod nivojem prispevkov iz osebnega dohodka, ki pripada ob­ odrasle osebe 7. do dop. Okolnega terena; čini od dejavnosti, navedenih v 28. členu nave­ 15. leta b) suterensko stanovanje je stanovanje, pri denega zakona, 7% posebnega občinskega davka katerem so tla do 1 m pod nivojem okol­ od prometa proizvodov in ves dodatni davek od U r, O nega terena. Če je teren nagnjen, se vzame skupnega dohodka občanov. P O i> o sredino nivoja; fc 3. člen — v krajih Kr. gora, Gozd > o č) za stanovanje v nizkem pritličju se štejejo Martuljek, Podkoren, .s « a Ta odlok začne veljali naslednji dan po objavi stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oz. Log, Sr. vrh 3,00 2,50 2,00 1,75 v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa sc do 1 m nad nivojem okolnega terena. — v krajih Mojstrana, Ra­ s 1. januarjem 1973. 4 — Toplotna izolacija teče in Planica 2,00 1,50 1,00 0,75 — slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati od­ — v'drugih krajih na ob­ pri katerih so zunanje stene iz opeke lok o oblikovanju sredstev iz obveznih in stalnih močju občine Jesenice 1,50 1,00 0,75 0,50 36 Pripomba k tar. št. 3 in sicer št. 1 se črta. I. posl. II. posl. Center lahko uvede izobraževaje tudi za druge Dosedanje pripombe št. 2, 3, 4 in 5 postanejo cona cona poklice, če so izpolnjeni predpisani pogoji. pripombe št. 1, 2, 3 in 4. za poslovne prostore in dru­ ge zgrajene prostore, ki se 3. Dosedanja pripomba št. 6 postane pripomba uporabljajo za gospodarske Za 7. točko ustanovitvene odločbe se doda 7. a št. 5, besedilo pa sc spremeni lako, da sc glasi: in druge dejavnosti 0,45 0,35 točka, ki se glasi: »olroci do dopolnjenega 1. leta starosti so Do imenovanja direktorja centra srednjih šol oproščeni plačila takse«. za odprta skladišča, mani- vodi center začasni direktor. pulacijske prostore in zem­ 3. člen ljišča, ki jih uporabljajo ob­ 4. Ta odlok začne veljali naslednji dan po objavi čani, ki opravljajo vrtnar­ Za 8. točko ustanovitvene odločbe sc doda 8. a v Uradnem vestniku Gorenjske, določila 2. člena sko in cvetličarsko obrt za točka.ki se giasi: pa se uporabljajo s 1. januarjem 1974. gojitev rastlin 0,25 0,15 Vse . listine finančnega značaja podpisujeta Številka: 423-013/63-6 2. člen začasni direktor, po imenovanju direktor centra Jesenice, 14. marca 1973 Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v in predstojnik zdravstvene ŠOie. Predsednik Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se Franc ž van, 1. r. od 1. januarja 1973. 53. Ta odločba začne ve'i ti osmi dan po objavi v Številka: 420-014/65-2 Uradnem vcstniku-Gorenjske. Na podlagi 48. člena statuta občine Jesenice Jesenice, 14. marca 1973 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13-94/64, 11-78/67 Predsednik Številka: 61-4/71-5 in 30-294/69), 1. člena in 1. odstavka 3. člena za­ Franc Zvan, 1. r. Jesenice, 14. marca 1973 kona o stopnjah prispevkov za ot roško varstvo Predsednik v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-410/72) in 4. 57. liane Zvan, 1. r. ter 6. člena zakona o skupnostih otroškega var­ stva in o financiranju nekaterih oblik otroškega Na podlagi 16. člena zakona o družbeni kon­ Varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. troli cen (Ur. list SFRJ, št. 25-228/72) 9. in 10. čle­ 59. 43-335/67) je skupščina občine Jesenice na seji na zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbe­ Na podlagi 48. člene, statuta občine Jesenice občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti ne kontrole cen v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13-94/64, 11-78/67 dne 14. marca 1973 sprejela 32-287/72), pete alinee 1. člena odloka o določitvi in 30-294/69) je Skupščina občine Jesenice na seji pristojnosti svetov in upravnih organov občine občinskega zbora m zbora delovnih skupnosti ODLOK Jesenice za opravljanje zadev, ki so določene z dne 14. marca 19/3 sprejem o uvedbi in stopnjah prispevka za otroško zveznimi republiškimi predpisi kot pristojnosti varstvo v občini Jesenice skupščine občine (Ur. vestnik Gorenjsko, št. 30- S K L • P -295/69) je svet za gospodarstvo skupščine občine 1. člen o določitvi dokončnih rokov za prenos Jesenice na seji dne 26. marca 1973 sprejel posmrtnih ostankov ter za odstranitev V občini Jesenice se uvede plačevanje prispev­ spomenikov in pokopaliških objektov na ka za ottxxško varstvo, ki je dohodek Temeljne ODREDBO opuščenem pokopališču Jesenice skupnosti otroškega varstva občine Jesenice. o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepu ; 2. člen neposredne •družbene kontrole cen I. Prispevek za otroško varstvo sc plačuje po 1. člen Na seji Občinskega zbora ObLO Jesenice dne C naslednjih stopnjah: V 1. členu odredbe o ukrepu neposredne druž­ 2 ). maja 19M je bil sprejet odlok o opustitvi po­ — od sredstev, namenjenih za oseb. doh. 0,45 % bene kontrole cen (Ur. vestnik Gorenjske, št. kopališča na Jesenicah s 1. junijem 19&1 in dolo­ 24-233/72) se črtajo 8., 9., 10. in 11 alinea. čitvi pogojev in rokov za prenos posmrtnih ostan­ — od čistega mesečnega zneska pokojnin 0,40% kov ter za odstranitev spomenikov .in pokopali­ — od davčnih osnov kmetov in pripadni­ 2. člen ških objektov. kov samostojnih poklicev, ki so zava­ V 3. členu odredbe o ukrepu neposredne druž­ II. rovani po posebnih pogodbah o social­ bene kontrole cen se v 1. odstavku doda 7. ali­ Da se dokončno uredi opuščeno pokopališče nem zavarovanju in ne prejemajo otro­ nea, ki se glasi: škega dodatka 0,45 % na Jesenicah se lahko opravi prenos posmrtnih ostankov do 30. aprila 1973. leta pod pogojem, da 3. člen — meso perutnine (stegna, prsa, hrbti, vrat, peruti, želodčki, jetra). stranke zaprosijo za prenos posmrtnih ostankov Ta odlok velja naslednji dan po objavi v do 31. marca 1973. Posmrtnih ostankov padlih Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se s 3. člen borcev NOV, ki so pokopani na tem pokopališču* 1. januarjem 1973. Ta odredba začne veljati naslednji dan po ob­ se ne sme prekopavati. Prav tako se ne sme od­ Številka: 420-01/70-6 javi v Uradnem vestniku Gorenjske. straniti spominsko obeležje padlih v I. svetovni Jesenice, 14. marca 1973 Številka: 38-017/72-2 vojni (kapela) in grobišče ponesrečenih pri gra­ Predsednik Jesenice, 26. marca 1973 ditvi karavanškega predora. Franc Zvan, 1. r. Predsednik sveta Milan "Hrast, dipl. oec, 1. r. in. 56. Rok za odstranitev spomenikov in pokopali­ 58. ških objektov na opuščenem pokopališču na Jese­ Na podlagi 1. člena Zakona o prispevku za nicah je do 1. maja 1973. Ce v tem času lastniki uporabo mestnega zemljišča (Ur. list SRS, št. Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šol­ spomenikov in pokopaliških objektov ne odstra­ 7-80/72) ter 48. člena statuta občine Jesenice (Ur. stvu (Ur. list SRS, št. 18/07) in 48. člena statuta nijo, to izvrši organizacija, ki upravlja s poko­ vest. Gorenjske, št. 13-94/64, 11-78/67 in 30-294/69) občine Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske, št. 13- pališči. je Skupščina občine Jesenice na seji občinskega -294/64, 11-78/67, 30-234/69), je skupščina občine zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. marca Jesenice na skupni seji občinskega zbora in zbora IV. 1973 sprejela delovnih skupnosti dne 14. marca 1973 sprejela naslednjo Opuščeno pokopališče iz prve točke tega skle­ pa se uporabi za ureditev parka. ODLOK ODLOČBO o spremembi In dopolnitvi odloka o prispevku o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi centra V. za uporabo mestnega zemljišča na območju srednjih šol na Jesenicah Ta sklep velja takoj. občine Jesenice 1. Številka: 352-01/73-2 1. člen S to odločbo se dopolnjuje odločba o ustano­ Jesenice, 14. marca 1973 9. člen odloka o prispevku za uporabo mest­ vitvi centra srednjih šol št. 614/71-5 z dne Predsednik nega zemljišča na območju občine Jesenice (Ur. 29. septembra 1971. Franc Zvan, 1. r. vestnik Gorenjske, št. 23-216/68, 27-2)7/70 in 15- 1 •128/72) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: 60. Tretja točka odločbe o ustanovitvi centra 2 »Višina prispevka znaša mesečno za 1 m po­ srednjih šol se dopolni tako, da se glasi: Skupščina občine Jesenice razpisuje na pod­ vršine: Center vzgaja in izobražuje dijake ter jih pri­ lagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristoj­ din pravlja za študij na višjih in visokih šolah ali nosti (Uradii list SRS, št. 20-220/65) prosto mesto daje zaključno končno izobrazbo. — za stanovanjske prostore, garaže, vveeken- sodnika pri občinskem sodišču na Jesenicah de in objekte družbenega standarda 0,10 V okviru centra delujejo naslednje šole: 1. Gimnazija, ki vzgaja in izobražuje učence Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika, — za nezazidano stavbno zemljišče po tlo­ predpisane v 40. členu temeljnega zakona o so­ risni površini predvidenega objekta, za za študij na višjih ii visokih šolah, brez svojstva pravne osebe. diščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. katerega je bilo izdano lokacijsko do­ 7-.B2/65) naj se priglasijo komisiji za volitve in voljenje do začetka gradnje. Med grad­ 2. Zdravstvena šola, ki vzgaja in izobražuje za poklic medicinske sestre ali za poklic zdravstve­ imenovanja skupščine občine Jesenice v 30 dneh njo se prispevek za stavbno zemljišče od objave tega razpisa. plačuje po tarifi, ki velja za stanovanje nega tehnika, brez svojstva pravne osebe. iz. prve alinee, upoštevajoč tloris krat 3. Ekonomska šola, ki vzgaja in izobražuje Komisija za volitve število etaž po načrtu razen za poslovne učenec za poklic ekonomskega tehnika, brez svoj­ in imenovanja prostore 0,45 stva pravne osebe. Skupščine občine Jesenice 37 8. člen Sredstva, ki za nosamezne namene ne bodo Sredstva, ki jih odstopa republika občini za porabljena do.25. 1973, se prenesejo v tekočo icina Kranj napredek organizacije in za delo občinske davč­ proračunsko rez.w vo. ne uprave, pripadajo finančnemu načrtu uprav­ 14. člen 61. nih organov občine in se uporabijo za namene, Poleg dohodkov, ki j;a prejema TIS po odlo­ Na podlagi 47. člena zakona o financiranju za katere so odstopljena. ku o stopnjah občinskega prispevka iz osebnega družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji 9. člen dohodka iz delovnega razmerja in o delu drugih Uradnj list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) občinskih dohodkov, ki se'stekajo med sredstva ter 70. člena statuta občine Kranj (Uradni vest­ Sredstva, odobrena za opremo organov, ki sc za izobraževanje, pripadajo TIS za leto 1973 tudi nik Gorenjske, št. 24-224/67, 23-229/68, 3-18 69, financirajo iz občinskega proračuna, se vložijo sredstva ocj dohodkov davka na posest osebnih 27-246 69 in 4 73) je skupščina občine Kranj na v sklad opreme teh organov. avtomobilov. seji občinskega zbora in zbora delovnih skup­ 10. člen 15. člen nosti dne 29. 3. 1973 sprejela Sredstva za sklad skupne porabe organov, ki Svet /a finance se pooblašča, da: ODLOK se financirajo iz občinskega proračuna, se odo­ a) odloča o uporabi sredstev rezervnega skla­ o proračunu občine Kranj za leto 1573 brijo po naslednjih merilih: da za namene iz 2. točke 96. člena zakona o — v višini 1 % od izplačila neto osebnih do­ financiranju družbeno političnih skupnosti v SR 1. člen hodkov za strokovno izobraževanje, Sloveniji; - Občinski proračun za leto 1973 obsega: — 600 din na zaposlenega za regres za letni b) razporeja sredstva tekoče proračunske re­ dohodke, ki znašajo 48,481.900 din dopust, zerve predvsem za premalo predvidene izdatke razporejene dohodke, ki znašajo 47303.700 din — W din neto mesečno na zaposlenega za in dovoljuje izplačila za izredne in nepredvidene izdatke; nerazporejeno tekočo rezervO, reg res i ran j e pre lira ne, — 0,3 % od neto osebnih dohodkov za druge c) usklajuje proračunsko potrošnjo z realizi­ ki znaša ' 1,178.200 din skupne potrebe, ranimi dohodki ter po potrebi lahko tudi omeji 2. člen — v primeru upokojitve ali smrti delavca potrošnjo. O omejitvi proračunske potrošnje Dohodki, ki se zberejo od prispevka za upo­ sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma mora svet informirati občinsko skupščino in no­ rabo mestnega zemljišča, se prenesejo na pose­ O delitvi osebnih dohodkov. silce sredstev. ben račun občine in se Črpajo S lega računa po TakO odobrena sredstva vložijo uporabniki 16. člen programu, ki ga sprejme občinska skupščina. v sklad skupne porabe. Pregled dohodkov občinskega proračuna za Nosilec teh sredstev je svet za finance, ki sprej­ 11. člen leto 1973 in njihova razdelitev sta zajeta v bilanci me tudi preoVačun o njihovi uporabi. Sredstva dohodkov in splošnem razporedu dohodkov pro­ na tem računu, ki do konca leta ne bodo porab­ Za osebne dohodke lahko uporabijo organi, računa občirfe Kranj za leto 1973, ki sta sestavni ljena, se smejo po omenjenem predračunu upo­ ki se financirajo iz. občinskega proračuna, sred­ del tega odloka. Sestavni del odloka je tudi pre­ rabljati tudi v naslednjem letu v iste namene. stva po sprejetih samoupravnih sporazumih. gled uporabnikov in dejavnosti, katerim morajo Organom, ki se financirajo iz občinskega pro­ nosilci razdelili sredstva. 3. člen računa, se odobrijo za delo v podaljšanem de­ Kulturni skupnosti občine Kranj pripadajo lovnem času sredstva v višini 1,5 % od bruto 17. člen sredstva, ki se formirajo od naslednjih dohod­ osebnih dohodkov. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem kov proračuna: 10% od občinskega davka od Višina teh sredstev se ugotovi po dejansko vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1. 1. 1973. osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 10% zaposlenih delavcih. od občinskega davka od osebnega dohodka iz številka: 400-06/73-03 kmetijstva, 10% od občinskega davka od oseb­ 12. člen Kranj, dne 29. 3. 1973 Predsednik nega dohodka iz obrtnih in intelektualnih de­ Razporejena sredstva, ki bi ostala po pokritju Slavko Zalokar, 1. r. javnosti ter avtorskih pravic, 20% od občinske­ osebnih dohodkov in potreb za sklade skupne ga davka od prometa blaga na drobno ter v porabe organom, po kriterijih iz 10. in 11. člena 62. celoti odstopljena republiški davek od avtorskih tega odloka, se odvedejo v tekočo proračunsko pravic in davek od prometa blaga na drobno. rezervo. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih Ko dosežejo sredstva višino 6,223.500 din, prene­ 13. člen občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 70.. ha obveznost odvajanja dohodkov iz proračuna Sredstva, razporejena za posamezne namene, člena statuta občine Kranj (Uradni vestnik Go­ tej skupnosti. morajo razdeliti samo na uporabnike, navedene renjske, št. 24 67, 23 68, 3 69, 27/69 in 4/73) je 4. člen v prilogi proračuna, naslednji nosilci sredstev: skupščina občine Kranj na seji občinskega zbora Telesno kulturni dejavnosti pripadajo sred­ in zbora delovnih skupnosti dne 29. 3. 1973 spre­ — za kulturno skupnost skupščina in izvršni jela stva, ki se formirajo od naslednjih dohodkov odbor kulturne skupnosti, proračuna: 10 % od občinskega davka od oseb­ ODLOK — za telesno kulturo svet za prosveto, kulturo o davkih občanov občine Kranj nega dohodka iz delovnega razmerja in 2,6% in telesno kulturo do ustanovitve telesno kultur­ od občinskega davka od prometa blaga na drob­ ne skupnosti, nato pa organi te skupnosti, ki so I. SPLOŠNE DOLOCD š no. Ko dosežejo sredstva višino 2,080.000 din, določeni po statutu skupnosti, preneha obveznost odvajanja dohodkov iz pro­ 1. člen računa za to dejavnost. — za socialno skrbstveno dejavnost, svet za Davki občanov se v občini Kranj uvajajo, zdravstvo in socialno varstvo, do ustanovitve predpisujejo in določajo po določilih zakona o 5. člen konference za socialno delo, nato pa organi te davkih občanov, po določbah tega odloka in po Sredstva za rezervni sklad se formirajo v konference, predpisih, izdanih na podlagi zakona in tega višini 1 % od tekočih proračunskih dohodkov. — za pomoč borcem NOV svet za zadeve odloka. borcev NOV, 2. člen 6. člen — za zdravstveno varstvo svet ^za zdravstvo Uporabniki sredstev občinskega proračuna za in socialno varstvo, S tem odlokom se uvajajo davki, ki pripadajo leto 1973 morajo organizirati izvrševanje zadev — za komunalno dejavnost svet za urbani­ občini in določajo njihove stopnje, predpisujejo in nalog iz svojega delovnega področja v mejah zem, gradbene in komunalne zadeve, trajne in začasne oprostitve ter olajšave v skladu sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. — za delo občinskih organov in delovanje ob­ s pooblastili, danimi v zakonu o davkih občanov. Občinski organi ne smejo prevzemati v bre­ činske skupščine svet za občo upravo in notra­ 3. člen me občinskega proračuna obveznosti, ki bi pre­ nje zadeve, segale sredstva, določena za leto 1973, in tudi ne '— za narodno obrambno dejavnost svet za Določbe zakona o davkih občanov se nepo­ sprejemati obveznosti za občinske proračune na­ narodno obrambo, sredno uporabljajo ne glede na to, če so po­ slednjih let, če takih obveznosti ni sprejela ob­ — za dejavnost krajevnih skupnosti zbor de­ samezne njegove določbe povzete v tem odloku. činska skupščina. legatov krajevnih skupnosti, ki ga skliče občin­ 4. člen 7. člen ska konferenca SZDL, Oprostitve in" olajšave, uvedene s tem odlo­ Upravnim organom skupščine občine Kranj — za občinsko konferenco SZDL, združenje kom, za katere ni dano pooblastilo v zakonu o pripadajo poleg dohodkov, razpon1 jenih v prora­ borcev NOV in občinsko konferenco ZMS njiho­ davkih občanov, veljajo samo za dohodke, ki čunu, tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo vi izvršilni organi, pripadajo občini. plačanih osebnih in materialnih izdatkov in si­ — za negospodarske investicije občinska 5. člen cer: refundacije občinskih skupščin za medob­ skupščina, Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi činske službe, refundacija za delo, ki ga oprav­ — za gospodarske posege svet za kmetijstvo poslovne knjige po določilih zakona o davkih ljajo organi za sklade in druge posebne račune, in gozdarstvo, občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in iz­ plačilo za storitve v garažah in strojepisnici, pla­ — za tekočo proračunsko rezervo svet za fi­ datkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz. oseb­ čila za uporabo prostorov v občinski stavbi (na­ nance. nega dohodka od samostojnega opravljanja obrt­ jemnina, razsvetljava, kurjava, čiščenje, telefon, nih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zave­ Nosilci morajo sredstva razdeliti v desetih voda itd.), plačila stroškov postopka, plačila od zanci davka iz osebnega dohodka od samostoj­ dneh po sprejetju proračuna. prodaje tiskovin, provizijo od prodaje taksnih nega opravljanja intelektualnih storitev. vrednotnic, ter drugi dohodki, ki jih dosežejo .Organi, ki so pooblaščeni za razdeljevanje upravni organi s svojo dejavnostjo. sredstev, lahko opravljajo v upravičenih primerih II. VRSTE DAVKOV virmaniranje v okviru odobrenih sredstev, v no­ 6. člen Drugim občinskim organom pripadajo do­ benem primeru pa ne smejo prekoračili odobre­ hodki, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo, in nih ,zneskov, za katere imajo pooblastilo za raz­ Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku provizija od prodaje taksnih vrednotnic. deljevanje. in so dohodek občine, so: 38 1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega toka Pšata do vasi Šmartno in severno od poti — za 10 .let zemljišča, na katerih se zasadi o razmerja, Šmartno—Cerklje, to je pare. št. 50 do 93, Ko­ orehi, 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske krica — del (naselje Mlaka, Bobovk, ki obsega — za 5 let zemljišča, na katerih se zasadijo dejavnosti, zemljišča južno od ceste .Bobovk—Mlaka—Tenc- drugi dolgoletni nasadi. 3. davek iz osebnega dohodka od samostojne­ tiše in severno od ceste Naklo—Kokrica—Pre­ ga opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih doslje, to je zemljišča s pare. št. od 1 do 195, od 13. člen dejavnosti, 316 do 463, od 484/1 do 491/1, od 500/1 do 508/1, Plačila davka od kmetijstva se oproste zave­ 4. davek iz osebnega dohodka od samostoj­ od 879/1 do 885/1, od 885,5 do 913), Olševek, Tu- zanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne nega opravljanja intelektualnih storitev, paliče — del, ki obsega zemljišča s pare. št. 1 presega 3000 din in ki prebivajo v naslednjih 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih do 164 in od 277 do 471, Velesovo — del, ki višinskih krajih: Ambrož pod Krvavcem, Apno, pravic, patentov in tehničnih izboljšav, obsega zemljišča označena v katastrski mapi pod Lenart na Rebri, Siti raž. Stiska vas, Senturška imeni: V kot, Na hrastje, V kraj, Kamenca, v gora, Viševca, Vrhovlje. Ravne, Prenje, štefanja 6. davek na odhodke od premoženja in pre­ Joheh, Potoc, Cesarski boršt, V reber, V boršt, moženjskih pravic, gora, Možjanca, Sp. Kokra, Zg, Kokra, Sp. Jezer­ Poljana, vas Adergas, Virje in Obla gorica, to je sko, Zg. Jezersko, Cepulje, Lavtarski vrh, Pla­ 7. davek na določene premoženjske premete, zemljišča s pare. št. 231 do 716, Duplje — del, nica, Nemilje, Jamnik, Njivica, Podblica, Log, 8. davek na dobitke od iger na srečo. ki obsega zemljišča označena v katastrski mapi Jošt, Javornik, Pševo, Zabukovje in Šmarjetna z nazivi vas Zadraga, Na delih, Na dovgim, Sre­ gora. III. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ denca, Pod bregom, Na stezah, Si o; osti — del, 14. člen , DELOVNEGA RAZMERJA to je zemljišča s pare. št. 736 do 774, od 778 do 780, 783, 784, 788, dalje Vrbice za zemljišča s Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v 7. člen pare. št. 789, 790, 793 do 797, 802, 804, 808 2, Suha — del, ki zajema zemljišča, označena v katastr­ preusmeritev gospodarstva in v preureditev sta­ Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delov- ski mapi z nazivi Zaloče, Dobrava, Dobravica In* novanjskih in gospodarskih prostorov v turistič­ neea razmerja, ki pripada občini za proračun, V dolu, Vojvodin boršt I in Vojvodin boršt II; ne namene, se prizna posebna olajšava, če so znaša 1,8 %. izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu in v tem 8. člen odloku. III. skupina: Olajšava znaša 20 % od zneska vloženih sred­ Na podlagi pavšalne osnove se plačuje davek k. o. Babni vrt, Bela, Breg ob Kokri, razen iz delovnega razmerja od naslednjih dohodkov stev s tem, da ne more znašati več kot znaša predela Zaplata, tj. zemljišča S pare. Št. 867 do triletna odmera davka od kmetijstva. in od naslednjih pavšalnih mesečnih osnov: 966, Cerkljanska Dobrava, Golnik, Srednja vas, 1. od osebnih dohodkov gospodinj­ Gorice, Tenetiše, Pševo — del (naselje Rakovica, Olajšava sc prizna na posebno zavezančevo skih pomočnic, zaposlenih pri zasebnih ki obsega zemljišča s pare. št. od 119 do 16S), vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni načrt, če gospodinjstvih 800 din Sp. Besnica, Zg. Besnica, Kokrica — del (naselje znaša vrednost vloženih sredstev nad 50.000 din; Srako v! je in Tatine, ki obsega zemljišča severno vsi ostali zavezanci pa morajo k vlogi priložiti 2. od osebnilj dohodkov oseb, zapo­ podatke o dejanskem stanju svojega gospodar­ slenih pri krav jenih skupnostih 800 din od ceste Tenetiše—Mlaka—Bobovk, to je zem­ ljišča s pare. št. od 464 do 483 1, 434 2, od 491/2 stva po posebnem vprašalniku, ki ga izda pri­ 3. od osebnih dohodkov ribičev in stojni občinski upravni organ. lovcev: . • 1 do 499, 500,2 in 508 2), žeje — del (naselje Bi­ — zaposlenih pri podjetjih, zavodih strica, ki obsega zemljišča s pare. št. 145 do 388), Ureditveni načrt in vprašalnik mora potrditi in zadrugah 1500 din Šmartno — del, razen zemljišč s pare. št. 50 do posebna komisija, ki jo imenuje svet za kme­ — zaposlenih pri drugih organizaci­ 93, Zalog — del, to je zemljišča, ki ležijo vzhod­ tijstvo in gozdarstvo v soglasju s svetom za fi­ jah 800 din no od potoka Pšata do poti severno od vasi nance skupščine občine Kranj. 4. od osebnih dohodkov oseb, zapo­ Glinje, nadalje po poti zahodno od vasi Glinje K vlogi za priznanje olajšave je treba prilo­ slenih v: do travnikov, označenih v katastrski mapi »Na žiti tudi dokazila o višini vloženih sredstev. Vlo­ — visokogorskih planinskih domo­ par teh«, po poti in grabnu zahodno od teh trav­ ga za priznanje olajšave mora biti vložena do vih 400 din nikov do nove ceste, od tod pa po tej cesti za konca meseca januarja prihodnjega leta po letu, — ostalih planinskih domovih- 800 din Dobravo proti vzhodu do potoka Doblič, Tupa- ko je bila naložba izvršena, sicer se olajšava ne 5. od osebnih dohodkov gospodar­ liče — del, to je zemljišča pod cesto do reke prizna. Kokre, označena v katastrski mapi z imeni »V Olajšava se prizna v letu, ki sledi letu, ko je skih pomočnikov pri zasebnih kmetij­ doleh« in »V tlakah« s pare. št. od 165 do 276; skih gospodarstvih 800 din bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tem in v naslednjih V primerih, da znaša zaposlitev manj kot pol­ IV. skupina ni delovni čas, se pavšalna mesečna osnova so­ dveh letih. Če je bila olajšava priznana v višini razmerno zniža. k. o. Senturška gora, Kokra, Križna gora, Ne- trile-tne odmere davka od kmetijstva, se od vlo­ milje, Pševo — del (naselja Javornik, Pševo, Za- ženih sredstev v preusmeritev gospodarstva, ki IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA bukovje, Jošt, to je zemljišča s pare. št. od 1 do so bila na novo vložena v tem obdobju, olajšava OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 118 in od 169 do 644), Sp. Jezersko, Zg. Jezersko, ne prizna. Tupaliče — del (naselje Možjanca, ki obsega Ce zavezanec sredstvo, za nabavo katerega je 9. člen zemljišča s pare. št. 472 do 862), Štefanja gora, uveljavil olajšavo, odtuji, da v zakup ali uporab­ Za odmero davka od kmetijstva se območje Stražišče — del, ki obsega predel Šmarjctne lja v druge namene, preden je sredstvo amor­ občine razdeli na štiri skupine katastrskih občin gore z zemljišči s pare. št. od 848/1 do 854, od tizirano, se za priznano olajšavo, ki odpade so­ in sicer: 867 do 873, 878, 952, 956, 957, 959 do 963, 966, 968, razmerno na višino vloženih sredstev, naknadno 972 1, 973 do 976 1, 978 , 979 1, 880/1 do 982, Breg obremeni. O odtujitvi oziroma dajanju v zakup I. skupina ob Kokri — del (predel Zaplata), ki obsega zem­ osnovnega sredstva, za katerega je zavezanec uve­ k. o. Cerklje, Češnjcvek, Sp. Brnik, Velesovo, ljišča s pare. št. 867 do 966. ljavil olajšavo, mora zavezanec obvestiti davčni razen zemljišč, pare. št. 231 do 716, Zg. Brnik, organ v roku 30 dni od dneva odtujitve oziroma, Čirčiče, Drulovka, Huje, Klanec, Kranj, Prim- 10. člen ko ga je dal v zakup ali ga je pričel uporabljati skovo, Rupa, Stražišče, razen predela dela Šmar- Davčnim zavezancem davka od kmetijstva se v druge namene. jetne gore, ki obsega parcele št. od 848/1 do 854, davek odmerja po proporcionalni stopnji, ki ve­ 15 člen od 867 do 873, 878. 952, 956, 957, 959 do 963, 966, lja za skupino katastrskih občin v kateri zemlji­ 968, 972/1, 973 do 976/1, 978, 979/1, 980/1 do 982, šče leži. Zavezancem davka od kmetijstva, katerim Bitnje, Breg ob Savi, Britof, Duplje, razen zem­ kmetijstvo ni glavni poklic, pa se z osebnim ljišč, označenih v katastrski mapi z nazivi: vas Za posamezne skupine katastrskih občin se delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vla­ Zadraga, Na delih, na Dovgim, Sredenca, Pod določijo naslednje proporcionalne stopnje: gajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v bregom, Na stezah, Sroposti del — to je zem­ I. skupina - 37 % preureditev stanovanjskih in gospodarskih pro­ storov v turistične namene, se prizna posebna ljišča s pare. št. 736 do 774, od 778 do 780, 733, IT. skupina 25% 784, 788, dalje Vrbice za zemljišča s pare. št. 789, olajšava v višini 10% od zneska i vloženih sred­ 790. 793 do 797, 802, 804 in 808/2; Hrastje, Jama, III. skupina • 15 % stev s tem, da olajšava ne more znašati več kot Kokrica — del (naselje Ilovka in Kokrica, ki ob­ IV. skupina 5 % znaša enoletna odmera davka od kmetijstva in sega zemljišča južno od ceste Naklo—Kokrica— sicer pod enakimi pogoji in po enakem postopku Predoslje, to je-zemljišča s pare. št. od 196 do 11. člen iz 14. člena tega odloka, kot velja to za zave­ 315 in od 914 do 1094), Luže, Mavčiče, Naklo, Piv­ Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni zance, katerim je kmetijstvo glavni poklic. ka, Podreča, Praše, Predoslje, Strahtnj, Suha, ra­ dohodek iz gozda, se plačuje v vseh skupinah zen zemljišč, označenih v katastrski mapi z na­ katastrskih občin po proporcionalni stopnji 30 16. člen zivi Zaloče, Dobrava, Dobravica in V dolu; Šen­ odstotkov. Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je čur, Trboje, Visoko, Voglje, Zabnica, Žeje — del 12. člen kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, (naselje Žeje, tj. zemljišča s pare. št. od 1 do ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, 144); Začasno so oproščeni davka od kmetijstva do­ višjih in visokih šolah, in taki otroci nimajo last­ hodki zemljišč: nega dohodka letno nad 5000 dinarjev, se prizna II. skupina 1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo posebna olajšava v višini 500 dinarjev letno od k. o. Grad, Pšata, Lahovče, Struževo, Okroglo, neuporabna, pa so z investicijo zavezanca postala odmerjenega davka za vsakega takega otroka s iodbrezje, Zalog, razen zemljišč, ki ležijo vzhod­ uporabna; tem, da skupno priznana olajšava nc more zna­ no od potoka Pšata do poti severno od vasi šati več kot 1500 dinarjev. Glinje, nadalje po poti zahodno od vasi Glinje 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na kate­ Olajšava se prizna samo za čas, kot jS za do travnikov, označenih v katastrski mapi »Na rih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgo­ letni nasadi: , posamezno vrsto šol oziroma študija določen po par teh«, po poti in grabnu zahodno od teh trav­ predpisih posameznih šol oziroma fakultet za nikov do nove ceste, od tod pa po tej cesti za — za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo redno dokončanje šolanja, in da oseba na šola­ Dobravo proti vzhodu do potoka Doblič, Šmart­ češplje, jablane, hruške in drugo plemenito sad­ nju v redu in pravočasno opravi zahtevane izpite no — del. ki zajema zemljišča zahodno od po­ je, oziroma uspešno dokonča razred. Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s poseb­ od preseženega dohodka v skladu z določili 81. člena zakona o davkih no vlogo, ki jo je treba vložiti do konca kole­ nad do Stopnja % občanov. darskega leta po zaključku šolskega leta, kateri 10.000 30 Olajšava se prizna" zavezancem iz naslednjih je treba priložiti ustrezna dokazila o izpolnitvi 10.000 - 20.000 35 dejavnosti: kovaštvo in podkovsko kovaštvo, pogojev iz 1. in 2. odstavka tega člena. Olajšava 20.000 30.000 40 ključavničarstvo, kleparstvo, avtomehanika, pre­ pa se prizna v naslednjem letu istočasno z od­ 30.000 40.000 45 cizna mehanika, optika, urarstvo, avtokleparstvo, mero davka od kmetijstva. 40.000 60.000 50 elektrouistalalerslvo; popravljanje in vzdrževa­ 60.000 80.000 53 nje gospodinjskih strojev in aparatov, radijskih V. DAVEK 12 OSEBNEGA DOHODKA OD 80.000 100.000 54 in televizijskih sprejemnikov kolarstvo, mizar­ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH nad 100.000 55 stvo, tapetništvo, pletilstvo, krojaštvo, šiviljstvo, IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI čevljarstvo, sedlarstvo, slaščičarstvo, mlinarstvo, 19. člen zlatarstvo, dežnikarstvo, cvetličarstvo, vodovod­ a) V pavšalnem in letnem znesku Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, kate­ no instalatcrstvo, kemično čiščenje oblek, pranje rim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, in likanje perila in oblek, moško in žensko fri­ 17. člen plačujejo od osnov do višine, določene za enake zerstvo, fotografiranje, vozno ličarstvo in gostin­ Davek iz osebnega dohodka od samostojnega ali podobne poklice pO samoupravnih sporazu­ stvo, razen bifejev. opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ mi* ali po ugotovitvi republiškega sekretarja javnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo za delo, poleg davka po stopnji iz prvega od­ c) V odstotku od vsakega posameznega zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi stavka 18. člena tega odloka še posebni občinski kosmatega dohodka knjigami, predpisanimi s tem odlokom, dokažejo davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 21%. 23i člen da v preteklem letu niso presegli z zakonom Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prve­ določenega dohodka in ki ne zaposlujejo tuje Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od ga odstavka, se plačuje davek po stopnjah Lz vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek delovne sile ter se pretežno ne ukvarjajo z obrt­ drugega odstavka 18. člena tega odloka. no proizvodnjo, kakor tudi vaški gostilničarji v po odbitku) plačujejo občani po naslednjih pro­ hribovitih in dislociranih krajih, katerim gostin­ 20. člen porcionalnih stopnjah od naslednjih virov do­ stvo ni glavni vir preživljanja, kakor tudi tisti, hodkov: k se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Odmerjeni davek od obrtnih in drugih gospo­ 1. prodaja srečk in vplačil pri športni darskih dejavnosti se v skladu z določili drugega napovedi ter LOTU 17 % Tem zavezanećm se predpiše davek v pavšal­ odstavka 82. člena zakona o davkih občanov zni­ nem letnem znesku za tekoče leto v višini, ki ža za 25 % zavezancem iz vseh obrtnih strok, 2. zavarovalnih poverjenikov 20°/» ustreza obračunanemu davku po veljavni stop­ navedenih v tretjem odstavku 17. člena tega od­ 3. provizij zastopnikov ustanov za var­ nji za dohodke od obrtne dejavnosti od dohod­ loka. ' stvo malih avtorskih pravic 20% ka, doseženega v preteklem letu. Če pa zaveza­ 21. člen 4. provizij uličnih prodajalcev časopi­ nec v preteklem letu ni opravljal dejavnosti sko­ Pri odmeri davka od obrtnih in drugih gospo­ sov, knjig, revij in podobno 10 % zi vse leto, se davek v pavšalnem letnem znesku darskih dejavnosti se priznajo poleg olajšav iz za tekoče leto določi v višini, ki odgovarja do­ 5. zbiranja naročil za časopise, knjige, 61. člena in prvega odstavka 82. člena zakona o revije in podobno 15 % hodku, izkazanemu po poslovnih knjigah za pre­ davkih občanov še naslednje olajšave: teklo leto, preračunanemu za vse leto. Zavezan­ 6. provizij poslovnih agentov in pover­ cem, ki so pričeli opravljati dejavnost v teko­ 1. zavezancem davka od opravljanja gostinske jenikov ter od zbiranja oglasov 20 % čem letu in za katere se utemeljeno predvideva, dejavnosti, razen bifejev, in od opravljanja obrt­ 7. delavcev, doseženih z opravljanjem da ne bodo presegli z zakonom določenega do­ nih storitvenih dejavnosti v strokah navedenih del ob pretežni uporabi lastne telesne mo­ hodka, se davek v pavšalnem letnem znesku v tretjem odstavku 17. člena tega odloka, ki so či 10 % določi na podlagi cenitve dohodka v primerjavi na novo začeli z opravljanjem dejavnosti, se pri­ 8. doseženih z opravljanjem postran­ z drugimi zavezanci enake ali podobne dejavno­ zna olajšava za prvih dvanajst mesecev poslova­ nja v višini 75 % od odmerjenega davka. skih kmetijskih dejavnosti: sti. — od prevoz.ništva in od tovorjenja le­ Zavezancem davka, ki so na novo začeli z Pri predpisu višine davka v pavšalnem letnem sa in drugega materiala 20% opravljanjem dejavnosti in opravljajo proizvod­ — od breVOZa ""»loka in pluženja snega 10 % znesku se obračunani davek po prednjem od­ no obrtno dejavnost ali obrtno storitveno dejav­ stavku glede končne določitve davka v pavšal­ 9. delavcev, ki priložnostno opravljajo nost v strokah, ki niso naštete v tretjem odstav­ storitve za organizacije združenega dela, nem znesku zniža za 20 % zavezancem, moškim ku 17. člena tega odloka, se prizna olajšava za starim nad 65 let, in ženskam, starim nad 60 let, prvih dvanajst mesecev poslovanja v višini 50 % državne organe in druge organizacije 17 % ter za 25 % zavezancem, ki opravljajo storitveno od odmerjenega davka, ki pripada občini. 10. doseženih z opravljanjem del po po­ obrtno dejavnost iz naslednjih strok: vozovno godbi o delu, sklenjeno v skladu s pred­ in podkovsko kovaštvo, mehanika koles, urar­ Olajšava po prvem in drugem odstavku se nc prizna tistim zavezancem, ki so pred pričet- pisi o delovnih razmerjih, če ne gre za stvo, sodarstvo, tapetništvo, rezbarstvo, pekar­ dohodke iz 1. do 9. točke tega člena 20% stvo, popravljanje in izdelovanje ortopedskih kom opravljanja redne obrtne dejavnosti isto pripomočkov, krojašlvo, šiviljstvo, moško in žen­ opravljali kot postranski poklic ali brez dovo­ 11. doseženih od prodaje izdelkov upo­ sko frizerstvo, kozmetika in masaža telesa, foto­ ljenja, kakor tudi ne tistim zavezancem, ki so rabnih umetnikov ali od razmnoževanja grafiranje, optika, izdelovanje mlinskih kamnov opravljanje dejavnosti nasledili. Olajšava se tudi ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se in brusov, pletarstvo, ročno pletiljstvo, poprav­ ne prizna v primerih, ko eden od zakoncev ali štejejo za izvirnike 17 H ljanje in krpanje perila in nogavic, pranje ter družinskih članov že opravlja obrtno dejavnost, 12. doseženih po tretji in četrti točki likanje perila in obleke, mlinarstvo, žimarstvo, pa drugi zakonce ali kdo od družinskih članov na novo začne z obrtno dejavnostjo (delitev obr­ 76. člena zakona o davkih občanov . 15 % popravljanje športnih predmetov, pedikura, či­ 13. potujočih zabavišč 20 % ščenje obutve, čiščenje notranjih prostorov in ti) in ni vložil večjih sredstev v osnovna sred­ opreme, snaženje oken, shranjevanje koles in stva; Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvodnjo, prtljage, brusašLvo in polirstvo, sedlarstvo in 2. zavezancem davka od obrtne dejavnosti, ni mogoče odmerjati davka po odbitku. moškim, starim nad 65 let, in ženskam, starim jermenarstvo, čevljarstvo, dežnikarstvo, storitve VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD s kmetijsko mehanizacijo in žaganje drv ter nad 60 let, se prizna 20 % olajšava od odmer­ gostinstvo iz prvega odstavka tega člena. jenega davka, ki pripada občini, če opravljajo OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV obrtne storitvene dejavnosti, in gostinstvo, razen 24. člen Zavezancem davka iz osebnega dohodka od bifejev; samostojnega opravljanja obrtnih in drugih go­ 3. zavezancem, starim nad 70 let, ki sami brez Zavezanci davka od intelektualnih storitev spodarskih dejavnosti, ki jim opravljanje dejav­ pomoči drugih opravljajo storitveno obrtno de­ plačujejo davek praviloma po dejanskem dohod­ nosti ni glavni in edini poklic in opravljajo javnost, se davek ne odmeri; ku. dejavnost kot dopolnilno delo, se davek v pav­ 4. obrtnikom — imetnikom »Partizanskega Davek od inteTcktuahilh storitev v pavšalnem šalnem letnem znesku, ugotovljen in določen po spominskega znaka 1941«, španskim borcem in letnem znesku plačujejo zavezanci naslodnjih merilih iz prednjih treh odstavkov, poveča za predvojnim revolucionarjem ter obrtnikom, ude­ dejavnosti oziroma poklicev, katerih celotni let­ 50%. ležencem narodno osvobodilne vojne, ki imajo ni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 b) Po dejanskem dohodku čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne suci ad­ dela v narodno osvobodilnem boju priznan v vokati, zobozdravniki in dentisti, verske akti mo­ 18. člen dvojnem trajanju, in obrtnikom — borcem za sti in duhovniki, prepisovalci in razmnv' evtflci severno mejo, se prizna olajšava od odmerjenega na pisalnih in razmnoževalnih strojih, pirvajalci Davek iz osebnega dohodka od samostojnega davka, ki pripada občini, pod istimi pogoji in tujih jezikov ter drugi zavezanci, ki opravljajo opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ v istih odstotkih, kot je določeno v prvem, dru- intelektualne storitve, pa jim ni to glawii poklic javnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, dem, tretjem in četrtem odstavku 62. člena za­ in ne plačujejo davka po odbitku ali po dejan­ plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustre­ kona o davkih občanov,' če opravljajo storitveno skem dohodku aLi davka od avtorskih pravic za osebnemu dohodku za enake ali podobne dejavnost sami brez tuje delovne sile. poklice po samoupravnih sporazumih po stopnji Višina davka v pavšalnem letnem n»e:tku se 10,5 %. Olajšava po tej točki se ne prizna, če prejema predpiše na isti način in po merilih iz prvega, zavezanec poleg dohodkov od obrtnih storitve­ drugega in četrtega odstavka 17. člena tega od­ Davek iz osebnega dohodka od samostojnega nih dejavnosti tudi še pokojnino oziroma, če loka. opravljanja obrtnih in drugih gspodarskih de­ prejema njegov zakonec dohodke iz delovnega 25. člen javnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku razmerja ali pokojnino. In ki pripada občini, se odmerja in plačuje od Davek od mtclcktualnih storitev p® fejan- osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake aLi 22. člen skem dohodku se plačuje do višine dohodka, ki podobne poklice po samoupravnem sporazumu Zavezancem davka od'obrtnih in drugih go­ ustreza osebnemu dohodku za enake ali p:xiobne ali po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, spodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v raz­ poklice po samoupravnih sporaztunih, p* stop­ po naslednjih progresivnih stopnjah: širjeno reprodukcijo, se prizna posebna olajšava nji 1025^ 40 ; Davek od intelektualnih storitev po dejan­ Stroški upravljanja in vzdrževanja ter stro­ vora premoženja podatke o svojem premožen u skem dohodku se plačuje od osnov, Ui presegajo ški obratovanja poslovnih prostorov, garaž in in načinu njegove pridobitve pod pogoji,, do o- osebni dohodek za enake ali podobne poklice počitniških hiš, danih v najem, sc priznajo v čenimi na podlagi medsebojnega dogovora ob­ po samoupravnih sporazumih ali po ugotovitvi višini 10%, stroške amortizacije za zidane stav­ činskih skupščin. republiškega sekretarja za delo, od davčnih os­ be v višini 20%, za lesene objekte pa v višini 39. člen nov in po stopnjah iz drugega odstavka 18. člona 30 % od najemnine. Davčni organ lahko začasno odloži plačilo tega odloka. 31. člen davka, ali dovoli obročno plačevanja daven • >a 26. člen Osnova za davek na dohodke od premoženja dolga, če zavezanec na podlagi podatkov iz po­ Zavezanci davka od intelektualnih storitev, od dohodkov, ki jih nosilec stanovanjske pravice slovnih knjig dokaže, da placima realizacija bi­ katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni po­ ali najemnik doseže z oddajanjem zgradb in stveno odstopa od fakturirane realizacije in bi klic, plačujejo od osnov do višine, določene za prostorov iz 30. člena tega odloka, je enoletni se s prisilno izterjavo oležkočilo ali celo one­ enake ali podobne poklice pO samoupravnih spo­ zesek najemnine, prejet v letu, za katero se od­ mogočilo davčnemu zavezancu nabavo surovin razumih ah po ugotovitvi republiškega sekretar­ merja davek, zmanjšan za najemnino oziroma za tekočo proizvodnjo ali izplačilo osebnih do­ ja za delo poleg davka po odstavku 25. člena stanarino, ki jo nosilec stanovanjske pravice hodkov zaposlenim. Odlog plačila davka ali ob­ še posebni občinski davuk od intelektualnih sto­ oziroma najemnik plačuje od teh prostorov ozi­ ročno plačilo lahko davčni organ dovoli tudi V ritev po stopnji 21 %. roma zgradb. primerih, ko davek po dokončni odločbi o od­ Od osnov, ki presegajo višino osnove iz pr­ 32. člen meri za preteklo leto bistveno presega zne ka vega odstavka tega člena, se plačuje davek po Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero plačanih akontacij davka, kakor tudi v prime­ stopnjah iz drugega odstavka 25. člena v zvezi davka na dohodke od premoženja od dohodkov, rih, ko bi s takojšnjo prisilno izterjavo dolžne­ z drugim odstavkom 18. čiena tega odloka. doseženih z. oddajanjem opremljenih sob, se kot ga zneska davka lahko bil ogrožen nujni živ­ strošek upošteva stanarinska vrednost oziroma ljenjski standard zavezanca. 27. člen najemnina, ki sc plačuje od oddanih prostorov, Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko Davek od intelektualnih storitev v odstotku obraba opreme in vrednosti storitev. Ti stroški dovoli samo v tekočem letu s tem, da je v: . 111 j i od vsakega posameznega kosmatega dohodka se priznajo v višini 50 % od doseženega dohod­ rok odloženega plačila 20. december tekočega (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji ka. leta. 17% od naslednjih virov "dohodkov: Od dohodkov, doseženih z oddajanjem oprem­ Obročno plačilo ali odlog j^.čila se dovoli — od priložnostnega opravljanja storitev or­ ljenih sob, se davek ne plačuje, če skupni do­ na posebno vlogo zavezanca. ganizacijam združenega dela, državnim organom hodki ne presegajo 3000 dinarjev na leto. Če pa Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka iir drugim organizacijam; skupni letni dohodki od oddajanja takih sob odložene', ali mu je bilo dovoljeno obročno pla­ — od opravljanja dela organizacijam združe­ pi\. segajo 3000 dinarjev, se za ugotovitev davčne čevanje, se zaračunavajo zamudne obresti. nega dela, državnim organom in drugim organi­ osnove vzame doseženi celotni dohodek. zacijam po pogodbi o delu po predpisih o delov­ Zavezancem, ki opre?uljene sobe oddajajo 40. člen nih razmerjih; prek ustreznih organizacij zveze študentov, turi­ Svet za finance skupščine občine Kranj se — od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, stičnih društev ali organizacij za gospodarjenje pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davč­ sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka nega organa odloči, da sc zavezancem davčni zasebnikih; prizna posebna olajšava v višini 50% od od­ dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izter­ —-od dohodkov tujih strokovnjakov, ki opra­ merjenega davka. javo spravilo v nevarnost nujno preživljanje za­ vljajo delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s po­ 33. člen vezanca in njegovih družinskih članov oziroma, godbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo Davek na dohodke od premoženja in premo­ da se lahko davčni dolg pri zavezancih, k; so organizacijo združenega dela po določbah zako­ ženjskih pravic se plačuje po naslednjih stop­ lastniki nepremičnega premoženja, zavaruje z na o sredstvih gospodarskih organizacij za nji­ njah: vknjižbo zastavne pravice na z.avezančevi nepre-* hovo delo pri domači organizaciji združenega Davčna osnova v din Stopnja mičnini. . dela. nad do % 41. člen 10.000 20 Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme VII. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA 10.000 20.000 26 davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, OD AVTORSKIH PRAViC, PATENTOV IN 20.000 30.000 32 ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko de­ TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 30.000 40.000 38 javnost ali intelektualne storitve, če ne poravna 28. člen 40.000 60.000 44 svojih davčnih obveznosti v roku 6 mesecev od 60.000 80.000 50 njihove zapadlosti, če davčni dolg presega eno­ Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pra­ 80.000 100.000 55 letno odmero in je ugotovlejno, da ni pogojev vic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada 100.000 60 za odpis že zapadlih obveznosti. Poroštvo obsega občini, se plačuje po stopnji 3 %; od dohodkov pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za ka­ od avtorskih pravic iz tretjega odstavka 107. IX. DAVEK NA DOLOČENE » PREMOŽENJSKE! PREDMETE tera davčni organ ugotovi, da sta lahko poroka, člena zakona o davkih občanov pa sc ta davek ker sta lastnika nepremičnega premoženja ali plačuje po stopnji 10 % od vsakega posameznega 34. člen imata osebni dohodek iz delovnega razmerja, dohodka. Zavezanec za davek od premoženja je občan, pri v presoji poroštvene sposobnosti pa davčni VIII. DAVEK NA DOHODKE OD ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in organ upošteva obremenjenost nepremičnega PREMOŽENJA garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma premoženja ali osebnega dohodka. uživalec stavbe. IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca 29. člen na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec tudi v primerih, ko ta premesti sedež svoje de­ Zavezanec za davek na dohodke od premože­ sam, ali pa jo daje v najem. javnosti z območja druge občine, če ne dokaže, nja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem be­ Osnova za davek je enoletni znesek stamarin- da je popolnoma poravnal vse zapadle obvezno­ sedilu: davek na dohodke od premoženja) je ob­ ske oziroma najmeninske vrednosti. sti v občini, v kateri je imel prej sedež svoj* čan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin 35. člen dejavnosti. ali od drugega premoženja in premoženjskih pra­ Davek od stavb se ne plačuje od tistih kme­ Občinski upravni organ, ki je pristojen za vic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega tijski stavb, ki ležijo v krajih, ki so uvrščeni •brt, ne sme dati dovoljenja za obratovanje brel drugega davka. v IV. skupino katastrskih občin po določilih dokaza o popolni poravnavi vseh zapadlih o!než­ Davek na dohodke od premoženja se plačuje 13. člena tega odloka, če so izpolnjeni naslednji nosti v prejšnji občini, oziroma brez pismene tudi od dohodkov, ki jih lastnik ah nosilec sta­ pogoji: poroštvene izjave v smislu prvega odstavka tega novanjske pravice doseže z oddajanjem stano­ — da so lastnikom stavb in njihovim članom člena. vanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počit­ gospodinjstva dohodki od kmetijstva osnovni niških hiš v najem, kakor tudi od dohodkov, vir sredstev preživljanja, XII. KONČNE DOLOČBE doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanj­ — da se stavba nc daje v najem, 42. člen skih prostorov. — da lastniki stavb nimajo dohodka od se­ Natančnejše navodilo za izvajanje določb 14, 30. člen zonskega oddajanja opremljenih sob. člena tega odloka izda v soglasju s svetom za Osnova za davek na dohodke od premoženja 36. člen finance svet za kmetijstvo in gozdarstvo skup­ od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem Davek od premoženja na posest stavb, sta­ ščine občine Kranj. stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in novanj in garaž ter poslovnih prostorov se pla­ 43. člen počitniških hiš v najem, je znesek stanarine čuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: Svet za finance sukpščine občine Kranj se oziroma najemnine, prejet v letu, za katero se — od stanovanjskih stavb in garaž ter pooblašča, da daje po potrebi pojasnil* ki tol­ odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja stanovanj 10 % mačenja za izvajanje tega odloka. in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter — počitniških hiš 50% za stroške obratovanja, če te stroške plačuje — poslovnih prostorov 20 % 44. člen lastnik sam. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi Stroški vzdrževanja in upravljanja in enoletna X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se amortizacija ter stroški obratovanja v najem NA SREČO od 1. januarja 1973. danih stanovanjskih prostorov iz. prvega odstav­ 37. člen Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok« ka tega člena se določijo v višini 60% od prejete Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje preneha veljati odlok o davkih občanov občine stanarine oziroma najemnine. po stopnji 15 %. Kranj, objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, V isti višini sc priznajo normirani stroški za štev. 7/72. v najem dane prostore v stavbi, ki jo upravlja XI. OSTALE DOLOČBE Številka: 422-07/72-03 organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi 38. člen Kranj, dne 29. 3. 1973 hišami, če so dejanski stroški višji od normi­ Občani so dolžni na javni poziv občinr.ke Predsednik ranih, se priznajo dejanski stroški. skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje iz­ Slavko Zalokaur, 1. r. 41 63. Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evi­ je objavljeno v Uradnem vestniku Gorenjske Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi dentiranje, ni dovoljena pred potekom 30 dni od št. 26-278,72 tiskovne napake, zato se daje nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR dneva, ko je bil cenik poslan v evidenco. Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 32/72) in odloka Pristojni upravni organ Lahko izjemoma na POPRAVEK o dopolnitvi odloka o oblikovanju cen za proiz­ obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije odloka o tarifah za geodetske storitve vode in storitve (Uradni list SFRJ, štev. 70,72) združenega dela ali samostojnega obrtnika skraj­ v občini Kranj ter 70. člena statuta občine Kranj (Uradni vest­ ša rok iz prvega odstavka tega člena. nik Gorenjske, štev, 8 64, 24/67, 23/68, 3/69, 27 69 Cenik mora imete tele podatke: 1. v uvodu besedila odloka jc pravilni datum in 4,73) je skupščina občine Kranj na seji ob­ — naziv proizvoda oziroma storitve seje obeh zborov: 20. 12. 1972; činskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne — mersko enoto — oz. režijsko uro 29. 3. 1973 sprejela 2. v 1. členu je v 2. vrsti za besedo: »delov­ — kalkulacijo stroškov za proizvod ali stori­ nim« izpuščeno »in drugim«; ODLOK tev o spremembi

v pa se od 1. januarja 1973. 24,75 občanov in civilno pravnihoseb — prašičje meso poprečna cena din za kg številka: 420-03/71-03 V uvodu besedila odloka je pravilni datum Kranj, dne 29. 3. 1973 stegno 34,20 Predsednik seje obeh zborov: 20. 12. 1972. pleče 27,90 Slavko Zalokar, 1. r. Številka: 351-014/1972-04 bočnik 27,90 Kranj, dne 9. 3. 1973 65. 15,00 Skupščinska pisarna flam Skupščine občine zarebrnica — kare 30,10 POROČILO Kranj vrat 15,00 o ugotovitvi izida nadomestnih volitev 20,20 odbornika zbora deldvnili skupnosti prsa, rebra skupščine občine Kranj kosti 2,00 Občinska volilni komisija za volitve odborni­ — Cena za drobovino: kov Skupščine občine Kranj daje po 101. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih skup­ 69. ščin naslednje poročilo: Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih Nadomestne volil ve odbornika zbora delov­ junc i občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3.73) in 81. telet a z a k g Vrsta drobovine z a k g prašič i prašič i G nih skupnosti v skupini gospodarstva, v volilni člena statuta občine Škofja Loka (Uradni vest­ C3 enoti 11 SAVA — TTI I, v kateri se je volil di n z a k g di n z a k g •9 t3 '-3 nik Gorenjske, št. 10/64) je skupščina občine en odbornik, so bile opravljene dne 22. marca Škofja Loka na seji občinskega zbora in zbora jezik 21,50 20,00 20,00 20,00 1973. pljuča 9,00 12,00 7,00 7,00 Po ugotovilvah je bil izid volitev naslednji: delovnih skupnosti dne 28. 3. 1973 sprejela srce 18,00 22,00 16,50 16,50 7,50 V 11. volilni enoti je bil 4 kandidat ODLOK vranica 8,00 11,00 7,50 BOJAN GOOAI.A, dipl. inž., Kranj, Kebctova jetra 25.00 45,00 30,00 23,00 o davkih občanov občine škofja Loka 15,00 29, ki je dobil 512 glasov. ledvice 19,00 18,50 15,00 Neveljavnih glasovnic je bilo 110. vampi in želodčki 18,00 18,00 20,00 20,00 L SPLOŠNE DOLOČBE 3,00 Za odbornika je bil izvoljen BOJAN GOGALA, glava 7,00 6,00 3,00 dipl. inž., Kranj, Kebetova 29. 1. člen možgani 31,00 32,00 31,00 31,00 Občinska volilna komisija za volitve odbor­ Davki občanov, se v občini Škofja Loka uva­ 7,00 — — repi, noge nikov občinske skupščine v Kranju. sveža slanina brez kc jajo, predpisujejo in določajo po določbah za­ (salo) ^7,00 Številka: 020-02 73-02/0 kona o davkih občanov, po določbah tega odloka sveža slanina s kožo 6,50 — V Kranju, dne 26. 3. 1973 in po predpisih, izdanih na podlagi zakona in sveži loj — — 5,00 tega odloka. Tajnik 2. člen — Za meso piščancev brojlerjev din za kg Franjo Virnik, 1. r. za klasično obdelano meso 19,00 član S tem odlokom se uvajajo davki, ki pripadajo za meso, pripravljeno za peko 20,50 Vid Pogačnik, 1. r. občini in določajo njihove stopnje, predpisujejo Cene ostalih vrst mesa — perutninsko, posa­ Nam. predsednika trajne in začasne oprostitve ter olajšave v skladu mezne dele piščancev in drobovine, ribe itd. — Lojze Marolt, 1. r. s pooblastili, danimi v zakonu o davkih občanov. ter mesnih izdelkov se evidentirajo. 66. 3. člen 2. člen Ob primerjavi tiskanega besedila z izvirnikom Določbe zakona o davkih občanov se nepo­ V 4. členu odloka o družbeni kontroli cen se se je ugotovilo, da so zašle v besedilo odloka o sredno uporabljajo nc glede na to, če so posa­ na koncu doda naslednje besedilo: tarifah za geodetske storitve v občini Kranj, ki mezne njegove določbe povzete v tem odloku. 42 4. člen Izjemoma se davek odmerja po stopnji za Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba po potrjenem ureditvenem programu Oprostitve in olajšave, uvedene s tem odlo­ IV. sukpino katastrskih občin tudi zavezancem, ki sicer spadajo v III. skupino katastrskih občin izvršena ter se obračuna glede na višino prizna­ kom, za Katere ni podano pooblastilo v zakonu ne olajšave v tem in v naslednjih dveh letih. o davkih občanov, veljajo samo za davke, ki pa imajo kmetijska gospodarstva v naslednjih pripadajo občini. krajih: Bačne, Brekovice, čabrače, Dolenje brdo, če zavezanec sredstvo, za nabavo katerega je Fužine, Golica, Gorenje brdo, Goropeke, Hlavče 5. člen uveljavil olajšavo, odtuji, da v zakup ali začne njive, Kladje, Knape, Kremenk, Smoldno, Sred­ uporabljati v druge namene, preden je amorti­ Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi nje brdo, Staniše, Suša, Todraž, Valterski vrh, zirano, se za priznano olajšavo, ki odpade soraz­ poslovne knjige po določbah zakona o davkih Volaka, Zabrežnik, Zirovski vrh, Zirovski vrh merno na višino vloženih sredstev, naknadno občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in iz­ nad Gorenjo vasjo in Zirovski vrh nad Zalo. obremeni. O tem je dolžan obvestiti davčni or­ datkov tudi vsi ostali zavezanci davka od oseb­ gan najkasneje v roku 30 dni. nega dohodka iz samostojnega opravljanja obrt­ 10. člen nih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka Davčnim zavezancem iz 9. člena tega odloka Pod enakimi pogoji, vendar največ v takem od osebnega dohodka iz samostojnega opravlja­ se davek od kmetijstva odmerja po proporcio­ znesku, kot zavezancem, ki jim je kmetijstvo nja intelektualnih storitev. N nalni stopnji, ki velja za skupino katastrskih ob­ glavni poklic, se prizna olajšava za vlaganje sred­ čin, v kateri zemljišče leži. stev v preusmeritev gospodarstva tudi drugim II. VRSTE DAVKOV zavezancem, katerim kmetijstvo ni glavni .poklic, Za posamezne skupine katastrskih občin se 6. člen pa se z osebnim delom ukvarjajo s kmetjsko določijo naslednje proporcionalne stopnje: dejavnostjo in če: Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so: L skupina 37% 1. vložijo v preusmeritev gospodarstva naj­ 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega II. skupina 25 % manj 10.000 dinarjev; razmerja, III. skupina 15 % 2. svoje tržne viške pogodbeno vnovčujejo 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske IV. skupina 5 % prek kmetijskih organizacij v višini najmanj dejavnosti, 11. člen 30.000 dinarjev letno pet let od leta, ko jim je 3. davek od osebnega dohodka iz samostojne­ bila priznana olajšava. ga opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni do­ dejavnosti, hodek iz gozda, sc plačuje v vseh skupinah ka­ Ce zavezanec ne izpolnjuje pogoja iz točke 2. 4. davek od osebnega dohodka iz. samostojne­ tastrskih občin po proporcionalni stopnji 30% prejšnjega odstavka, se za priznano olajšavo ga opravljanja intelektualnih storitev, od osnove. naknadno obremeni. 12. člen 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih Izvajanje tega člena se natančneje uredi s po­ pravic, patentov in tehničnih izboljšav, Začasno so oproščeni davka od kmetijstva sebnim pravilnikom, ki ga predpiše občinska 6. davek na dohodke od premoženja in pre­ dohodki zemljišč: skupščina. moženjskih pravic,. 1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo 15. člen 7. davek na določene premoženjske predmete, neuporabna, pa so z investicijo zavezanca postala 8. davek na dobitke od iger na srečo, uporabna; Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ivi 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni IZ DELOVNEGA RAZvMERJA višjih in visokih šolah, in t*aki otroci nimajo nasadi: lastnega dohodka letno nad 5000. dinarjev, se 7. člen — za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo prizna posebna olajšava v višini 500 dinarjev Stopnja davka od osebnega dohodka iz delov­ češplje, jablane, hruške in drugo plemenito sad­ letno od odmerjenega davka za vsakega takega nega razmerja, ki pripada občini za proračun, je, otroka, vendar skupni znesek olajšave ne more znaša 1,55 %. znašati več kot 1500 dinarjev letno. 8. člen — za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo Na podlagi pavšalne osnove sc plačuje davek orehi, Olajšava se prizna samo za čas, kot je za iz delovnega razmerja od naslednjih dohodkov — za 5 let zemljišča, na katerih se zasadijo posamezno vrsto šol oziroma študija določen po predpisih posameznih šol oziroma fakultet in od naslednjih pavšalnih mesečnih osnov: drugi dolgoletni nasadi. 1. od Osebnih dohodkov gospodinj­ za redno dokončanje šolanja, in da oseba na šo­ skih pomočnic, zaposlenih pri zasebnih 13. člen lanju v redu in pravočasno opravi zahtevane izpite oziroma uspešno dokonča razred. goSppdinjstvih 800 din Plačila davka od kmetijstva se oproste zave­ 2. od osebnih dohodkov oseb, zapo­ zanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s poseb­ slenih pri krajevnih skupnostih 800 din presega 3000 dinarjev in ki prebivajo v naslednjih no vlogo, ki jo je treba vložiti do konca kole­ 3. od osebnih dohodkov ribičev in višinskih krajih: darskega leta po zaključku šolskega leta, kateri lovcev: je treba priložiti ustrezna dokazila o izpolnitvi — zaposlenih pri podjetih, zavodih Andrej nad Zmincem, Bačne, Barbara, Bre- pogojev iz. prvega in drugega odstavka teg.a čle­ in zadrugah 1500 din bovnica, I3rekov.ee Breznica pod I.ubnikom, na. Olajšava se prizna v tekočem letu istočasno — zaposlenih pri drugih organiza­ Brcznica pri Zirch, Bukov vrh, Cabrače, Cetena z odmero davka od kmetijstva. cijah 800 din ravan, Davča, Debeni, Dolenje brdo, Dolenja ra­ van, Dolenja Zetina, Dolge njive, Florjan nad .1 4. od osebnih dohodkov oseb, zapo­ Zmincem, Fužine, Gabrška gora, Golica, Gorenja V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ slenih v: ravan, Goli vrh, Gorenje brdo, Goropeke, Gore­ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH — visokogorskih planinskih domovih 400 din nja Zetina, Hlavče njive, Hrib nad Zmincem, IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI — ostalih planinskih domovih 800 din Izgorje, Jarčja dolina, Jarčje bro, Javorjev dol. 5. od osebnih dohodkov gospodar­ Jazbine, Jelovica, Jesenovee, Kališe, Kladje, Kna­ a) V pavšalnem letnem znesku skih pomočnikov pri zasebnih kmetij­ pe, Kopaenica, Novaki, l.ajse nad Selcami, La­ 16. člen skih gospodarstvih 800 din nišc, Laze, Leskovica, Lovsko brdo, Malenski vrh, Davek iz osebnega dohodka od samostojnega V primerih, da znaša zaposlitev manj kot Martin] vrh, Mlaka, Mrzli vrh, Nova Oselica, Ojstri vrh, Opale, Osojnik, Osojnica, Ožboit, opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ poln delovni čas, se pavšalna mesečna osnova javnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo sorazmerno zniža. Podjclovo brdo, Podklanec, Podlonk, Podnore- zen, Potok, Pozirno, Prelesje, Prtovč, Račeva, zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, predpisanimi s tem odlokom, doka­ IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA Ravne pri Zireh, Ravne, Robidnica, Slajke, Smol­ dno, Smoleva, Sopotnica, Sovra, Spodnje Danje, žejo, da v preteklem letu niso presegli z zako­ IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI Spodnja Sorica, Srednje - brdo, Stara Oselica, nom določenega dohodka in ki ne zaposlujejo 9. člen Staniše, Strmica, Studor, Suša, Todraž, Topoljc, tuje delovne sile ter se pretežno ne ukvarjajo Torka, Valterski vrh, Volaka, Z.abrdo, Zabrekve, z obrtno proizvodnjo, kakor tudi vaški gostil­ Za odmero davka od osebnega dohodka iz ničarji v hribovitih in dislociranih krajih, kate­ kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka Zabrežnik, Zadobjc, Zali log, Zala, Zapreval, Zgornje Danje, Zgornja Sorica, Zirovski vrh, Zi­ rim gostinstvo ni glavni vir preživljanja, kakor negozdnih površin se območje občine razdeli v tudi tisti, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. štiri skupine katastrskih občin, in sicer: rovski vrh nad Gorenjo vasjo, Zirovski vrh nad Zalo. I. skupina: Dorfarje, Godcšič, Retečc, Stari Tem zavezancem se predpise davek v pavšal­ dvor, Suha; 14. člen nem letnem nzesku za tekoče leto v visini, ki ustreza obračunanemu davku po veljavni stop­ II. skupina: Draga, Pcvno, Puštal, Stara Lo­ Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je ka, Škotja Loka; nji za dohodke od obrtne dejavnosti od dohod­ kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v ka, doseženega v preteklem letu. Ce pa zaveza­ III. skupina: Bukovica, Dobje, Dobračeva, Do­ preusmeritev gospodarstva in v preureditev sta­ lenje brdo, Dolenja Dobrava, Dolenja vas, Go­ nec v preteklem letu ni opravljal dejavnosti sko­ novanjskih in gospodarskih prostorov v turistič­ zi vse leto, se davek v pavšalnem letnem znesku renja vas, Ilotavlje, Selca, Stani še, Studeno, Tre- ne namene, se prizna posebna olajšava, če so b i j a, Visoko, Zgornja I.uša, Zminee, Žirij izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu. za tekoče leto določi v višini, ki odgovarja dohodku, izkazanemu po poslovnih knjigah za IV. skupina: Danje. Davča, Dole — del, Do- Olajšava znaša 20% od zneska vloženih sred­ preteklo leto, preračunanemu za vse leto. Za­ lenčice, DraŽgOŠe, Gorenji Novaki, Gorenja ra­ stev s tem, da ne more znašati več kot znaša vezancem, ki so pričeli opravljati dejavnost V van, Javorjev dol, Kališe, Koprivnik, Kovski vrh, triletna odmera davka od kmetijstva. Križna gora, Lanišc, Ledine — del, Ledinica, Le- tekočem letu in za katere se utemeljeno pred­ skovica, Lučinc, Opale, Pod jelovo brdo, Podobc- Olajšava se prizna na posebno zavezančevo videva, da ne bodo presegli z zakonom določe­ no, Podvrh, Sopotnica, Sorica, Stara Oselica, Sv. vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program, nega dohodka, se davek v pavšalnem letnem Barbara, Sv. Klemen, Sv. Križ, Sv. Lenart, Sv. katerega potrdi strokovna služba pristojnega ob­ znesku določi na podlagi cenitve dohodka v pri­ Nikolaj, Sv. Ožboit, Vrsnik II, Zali log, Železniki, činskega upravnega organa, in dokazila o višini merjavi z. druguni zavezanci enake ali podobne Zirovski vrh. vloženih sredstev. dejavnosti. 43 — i aniii

Pri predpisu višine davka v pavšalnem letnem olajšava za prvih 12 mesecev poslovanja v višini 6. provizij poslovnih agentov in poverje­ znesku se obračunani rk.v.-i; po predrami od­ 75 % od odmerjenega davka. nikov ter od zbiranja oglasov 20% stavku glede končne določitve ure. k a v pavšal­ 7. delavcev, doseženih z opravljanjem nem znesku zniža za 20% zavezancem, moškim Zavezancem davka, ki so na novo začeli z del ob pretežni uporabi lastne telesno starim nad'65'iet in ženskam, Starim nad 60 let opravljanjem dejavnosti in opravljajo proizvod­ ter za 25 % zavezancem, ki opravljajo storitveno no .obrtno dejavnost aii obrtno storitveno dejav­ moči . 10 % nost v strokah, ki niso naštele v tretjem od­ obrtno dejavnost iz naslednjih širok: vozovuo 8. doseženih z opravljanjem postranskih stavku 16. člena tega odloka, se prizna olajšava in podkovsko kovaštvo, mehanika koles, urar­ kmet i j s k i h dej av uosti: stvo, sodarslvo, tapetništvo, .rezbarstvo, pekar­ za prvih 12 mesecev poslovanja v višni 50 % od odmerjenega davka, ki pripada občini. — od prevozništva in od tovorjenja stvo, -popravljanje in izdelovanje ortopedskih lesa in drugega materiala - 20% pripomočkov, krojaštvo, šiviljstvo, moško in Olajšava po 1. in 2. odstavku se ne prizna — od prevoza mleka in pluženja snega 10 % žensko frizerstvo, .kozmetika in masaža telesa, tistim zavezancem, ki so pred pričetkorn oprav­ fotografiranje, optika, izdelovanje mlinskih kam­ ljanje redne drobne dejavnosti isto opravljali 9. delavcev, ki priložnostno opravljajo nov in brusov, pletarstvo, ročno pletiljstvo, po­ kot postranski poklic ali brez dovoljenja, kakor storitve za organizacije združenega pravljanje in krpanje perila in nogavic, pranje tudi ne tistim zavezancem, ki so opravljanje dela, državne organe in druge orga­ ter likanje perila in obleke, mlinarstvo, žimar- dejavnosti nasledili. Olajšava se tudi ne prizna v- nizacije 17 % stvo, poplavljanje športnih predmetov, pediku- primerih, ko eden od zakoncev ali družinskih ra, čiščenje obutve, čiščenje notranjih prostorov članov že opravlja obrtno dejavnost, pa drugi 10. doseženih z opravljanjem del po po­ in opreme, snaženje oken, shranjevanje koles zakonec ali kdo od družinskih članov na novo godbi o delu, sklenjeno v skladu s in prtljage, brusaštvo in pdlirsi vo, sedlarstvo in začne z obrtno dejavnostjo (delitev obrti) in ni predpisi o delovnih razmerjih, če ne jernienarstvo, čevljarstvo, dežnikarstvo, storitve vložil večjih sredstev v osnovna sredstva; gre za dohodke iz prve in devete toč­ s .kmetijsko mehanizacijo in žaganje drv ter ke tega člena 20 % gostinstvu iz 1. odstavka tega člena. 2. zavezancem davka od obrtne dejavnosti, 11. doseženih od prodaje izdelkov upo­ moškim, starim nad 65 let, in ženskam, starim rabnih umetnikov ali od razmnoževa­ »Zavezancem davka iz osebnega dohodka od nad 60 let, se-prizna 20 % olajšava od odmer­ x nja ali izdajanja drugih avtorskih del, samostojnega opravljanja obrtnih in drugih go­ jenega davka, ki pripada občini, če opravljajo ki se štejejo za izvirnike 17%. spodarskih dejavnosti, ki jim opravljanje de­ obrtne storitvene dejavnosti, in gostinstvo, razen javnosti ni glavni in edini poklic in opravljajo bifejev; 12. doseženih po tretji in četrti točki 76. dejavnost kot dopolnilno delo, se davek v pav­ člena zakona o davkih občanov 15 % šalnem letnem znesku, ugotovljen in določen 3. zavezancem, starim nad 70 let, ki sami brez po merilih iz prednjih treh odstavkov, poveča pomoči drugih opravljajo storitveno obrtno de­ 13. potujočih zabavišč 20 % javnost, se davek nc odmeri; za 50 %.« Od dohodkov od izdelave čipk se ne plačuje b) Po dejanskem dohodku 4. obrtnikom — imetnikom »Partizanskega davek. spominskegta znaka 1941«, španskim borcem in 17. člen Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvod­ predvojnim revolucionarjem ter obrtnikom, ude­ njo ni mogoče odmerjati davka po odbitku. Davek iz osebnega dohodka od samostojnega ležencem narodno osvobodilne vojne, ki imajo opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ javnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, čas udeležbe ali-čas aktivnega in organiziranega dela v narodno osvobodilnem boju priznan v VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustre­ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA za osebnemu dohodku za enake ali podobne dvojnem trajanju in obrtnikom — borcem za INTELEKTUALNIH STORITEV poklice po samoupravnih sporazumih, po stop­ soverno mejo, se prizna olajšava od odmerjenega nji 10,7%. davka, ki pripada občini, pod istimi pogoji v 23..člen Davek iz osebnega dohodka od samostojnega istih odstotkih, kot je določeno v prvem, dru­ Zavezanci davka od osebnega dohodka iz sa­ opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih de­ gem, tretjem in četrtem odstavku 62. člena za­ mostojnega opravljanja intelektualnih storitev javnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku kona o davkih občanov, če opravljajo storitveno plačujejo davek praviloma po dejanskem do­ in ki pripada občini, se odmerja in plačuje od dejavnost sami brez tuje delovne sile. hodku. osnov, ki presegajo osebni dohodek za enake ali podobne poklice po samoupravnem sporazumu Olajšava po tej točki se ne prizna, če prejema Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo ali po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, zavezanec poleg dohodkov od obrtnih storitvenih zavezanci naslednjih dejavnosti oziroma pokli­ po naslednjih progresivnih stopnjah: cev, katerih celotni letni dohodek po odbitku dejavnosti tudi pokojnino oziroma, če prejema stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zapo­ njegov zakonec dohodke iz delovnega razmerja slujejo tuje delovne sile: advokati, zobozdravni­ Od preseženega dohodka (v din) ali pokojnino; nad do Stopnja ki in dentisti, verske skupnosti in duhovniki, 21. člen prepisovalci in razmnoževala na pisalnih in raz­ 10.000 30 množevalnih strojih, prevajalci tujih jezikov ter Zavezancem davka od obrtnih in drugih go­ 10.000 20.000 35 drugi zavezanci, ki opravljajo intelektualne sto­ spodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v raz­ 20.000 30.000 40 ritve, pa jim ni to glavni poklic in ne plačujejo širjeno reprodukcijo, sc prizna posebna olajšava .davka po odbitku ali po dejanskem dohodku ali 30.000 40.000 45 v skladu z določili 81. člena zakona o davkih davka od avtorskih pravic. 40.000 60.000 50 občanov. Višina davka v pavšalnem letnem, znesku se 60.000 80.000 '53 Olajšava se prizna zavezancem iz naslednjih predpiše na isti način in po merilih iz prvega in 80.000 100.000 54 dejavnosti: kovaštvo in podkovsko kovaštvo, drugega odstavka 16. člena tega odloka. 100.000 55 ključavničarstvo, kleparstvo, avtomehanika, pre­ 24. člen 18. člen cizna mehanika, optika, urarstvo, avtoklepar- Davok iz intelektualnih storitev po dejanskem Zavezanci davka iz Obrtnih dejavnosti, kate­ sfcvo, elektroinstalaterstvo; popravljanje in vzdr­ ževanje gospodinjskih strojev in aparatov, radij­ dohodku se plačuje do višine dohodka ki ustreza rim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, osebnemu dohodku za enake ali j>odobne poklice plačujejo od osnov do višine, določene ..za enake skih in televizijskih sprejemnikov; kolarstvo, po samoupravnih sporazumih, po stopnji 10,7%. ali podobne poklice po samoupravnih sporazu­ mizarstvo, tapetništvo, pletiljstvo, krojaštvo, ši­ Davek iz intelektualnih storitev po dejanskem mih ali po ugotovitvi republiškega sekretarja viljstvo, čevljarstvo, sedlarstvo, instalaterstvo, dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo oseb­ za delo, poleg davka po stopnji iz prvega od­ kemično čiščenje oblek, pranje in' likanje perila ni dohodek za enake ali podobne poklice po stavka 17. člena še posebni občinski davek iz samoupravnih sporazumih ali po ugotovitvi re­ obrtnih dejavnosti po stopnji 21 %, in oblek, moško in žensko frizerstvo, fotografira­ nje, vozno ličarstvo in gostinstvo, razen bifejev. publiškega sekretarja za delo, od davčnih osnov Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prve­ in po stopnjah iz drugega odstv.ka 17. člena tega ga odstavka, se plačuje davek po stopnjah iz c) V odstotku od vsakega posameznega odloka. drugega odstavka 17. člena tega odloka. kosmatega dohodka 25. člen 19. člen 22. <člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, ka­ Odmerjeni davek od obrtnih in drugih go­ Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od terim opravljanje take dejavnosti ni glavni po­ spodarskih dejavnosti se v skladu z določili 2. vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek klic, plačujejo od osnov do višne določene za odstavka 82. člena zakona o davkih občanov zni­ enake ali podobne poklice po samoupravnih spo­ po odbitku) plačujejo občani po naslednjih pro­ razumih ali po ugotovitvi republiškega sekretarja ža za 25 % zavezancem iz. vseh obrtnih strok, porcionalnih stopnjah od naslednjih virov do­ navedenih v tretjem odstavku 16. člena tega od­ za delo, poleg davka po stopnji iz prvega od­ loka. hodkov: stavka 24. člena, če posebni občinski davek iz 20. člen 1. prodaja srečk in vplačil pri športni intelektualnih storitev po stopnji 21 %. Pri odmeri davka od obrtnih in drugih go­ napovedi ter LOTU 17 % Od osnov, ki presegajo višino osnove iz. prve­ spodarskih dejavnosti se priznajo poleg olajšav 2. zavarovalnih poverjenikov 20% ga odstavka tega člena, se plačuje davek po iz 61. člena in 1. odstavka 82. člena zakona o stopnjah iz drugega odstavka 17. člena tega od­ 3. provizij zastopnikov ustanov za var­ davkih občanov še naslednje olajšave: loka. stvo malih avtorskih pravic 20 % l.Zavozancem davka od opravljanja gostinske 26. člen dejavnosti, razen bifejev, in od opravljanja obrt­ 4. provizij uličnih prodajalcev časopisov, Davek od intelektualnih storitev v odstotku nih storitvenih dejavnosti, v strokah navedenih knjig, revij in podobno 10 % od vsakega posameznega kosmatega dohodka v .3 odstavku 16. člena tega odloka, ki so na 5 zbiranja naročil za časopise, knjige, (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji novo začeli z opravljanjem dejavnosti. ••«* .prizna revije in podobno 15 % 17 % od naslednjih virov dohodkov: 44 — od priložnostnega opravljanja storitev or- strošek upošteva stanarinska vrednost ar., na­ tekočo proizvodnjo ali izplačilo osebnih dohod­ itnizacijam združenega dela, državnim organom jemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, kov zaposilenim. Odlog; plačila davka ali obročno in drugim organizacijam; obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški plačilo lahko davčni organ dovoli tudi v prime­ se priznajo v višini 50% od doseženega dohodka. rih, ko davek po dokončni odločbi o odmeri za — od opravljanja dela organizacijam združe­ pivteklo delo bistveno presega zneske plač tnih nega dola, državnim organom in drugim organi­ Od dohodkov, doseženih z oddajanjem oprem­ akontacij davka, kakor tudi v primerih, ko bi zacijam po pogodbi o delu po predpisih o delov­ ljenih seb, se davek ne plačuje, če skupni do­ s takojšnjo prisilno izterjavo dolžnega zneska nih razmerjih; hod k i nc presegajo 3.000 dinarjev na leto. če davka lahko bil Ogrožen nujni življenjski stan­ pa skupni letni dohodki od oddajanja takih sob dard zavezanca. — od dohodkov na podlagi pogodbe o tlulu, presegajo 3.000 dinarjev, se za ugotovitev davčne sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri osnove vzame doseženi celotni dohodok. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko Vsebnikih; dovoli samo v tekočem letu s tem, da je zadnji Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo — od dohodkov tujih strokovnjakov, ki oprav­ rok odloženega plačila 20. december tekočega preko ustreznih organizacij zveze študentov, tu­ leta. ljajo delo po pogodbi sklenjeni v skladu s po­ rističnih društev ali organizacij za gospodarje­ godbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo nje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri dav­ Obročno plačilo ali odlog plačila sc dovoli na organizacijo združenega dela po določbah zakona ka prizna posebna olajšava v visini 50 % od od­ posebno vlogo zavezanca. O sredstvih gospodars-kih organizacij za njihovo merjenega davka. delo pri domači organizaciji združenega dela. Za čas, ko je bik) zavezancu plačilo davka od­ 32. člen loženo, ali mu je bilo dovoljeno obročno plače­ vanje, se zaračunavajo zamudne obieslL VIL DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ Davek na dohodke od premoženja in premo- AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN ženjskih pravic se plačuje po naslednjih stop- 39. člen TEHNIČNIH IZBOLJŠAV njah: Svet za finance skupščine občine Škofja Loka 27. člen Davčna osnova v din Stopnja sn pooblašča, da lahko na obrazložen predlog nad do davčnega organa odloči, da se zavezancem davčni Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pra­ 20 dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterja­ vic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada 10.000 vo spravilo v nevarnost nujno preži v i janje zave-, občini, se plačuje po stopnji 3%; od dohodkov 10.000 20.000 26 zanca in njegovih družinskih članov oziroma, da od avtorskih pravic iz tretjega odstavka 107. čle­ 20.000 30.000- 32 se lahko davčni dolg pri zavezancih, ki so last­ na zakona o nik Gorenjske, številka 20/72). 05 Zdravstvena zaščita 117.200 Stopnja davka od osebnega dohodka iz de­ 3. člen lovnega razmerja, ki pripada občini za prora­ 06 Komunalna dejavnost 1.056.000 čun, je 1,78 %. Sredstva, ki so predvidena v posebnem delu 8. člen proračuna za financiranje organov, zavodov in 07 Delo drž. organov 3.867.458 organizacij se odvajajo na njihove račune me­ 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 428.000 Na podlagi pavšalne osnove se plačuje davek sečno, tromesec.no ali po potrebi oziroma v skla­ iz delovnega razmerja od naslednjih dohodkov du s sklenjenimi pogodbami. 13 Dejavnost družb, polit. org. in od naslednjih pavšalnih mesečnih osnov: in društev 702.000 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih 4. člen 14 Negospodarske investicije 910.000 pomočnic, zaposlenih pri zasebnih Upravni organ skupščine občine Tržič v skla­ gospodinjstvih 800 din du z. zakonom o sredstvih za delo upravnih 16 Gosp. posegi ' . 454.800 2. od osebnih dohodkov oseb, zaposle­ organov (Uradni list SFRJ, številka 46/64) samo­ 17 Prorač. obvez, iz preteki, leta 12.850 nih pri krajevnih skupnostih 800 din stojno razpolaga s sredstvi, ki so namenjena za 18 Vlaganje v rezervni sklad 90.543 3. od osebnih dohodkov ribičev in redno dejavnost in posebne namene. lovcev: 19 Nerazporejeni dohodki 559.579 — zaposlenih pri podjetjih, zavodih 5. člen Skupaj razpored dohodkov 10.049.260 in zadrugah 1.500 din — zaposlenih pri drugih organizaci­ Upravnemu organu skupščine občine Tržič jah 800 din pripadajo poleg dohodkov, razporejenih v pro­ 75. 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposle­ računu, tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo Po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov nih v:. osebnih in materialnih izdatkov, ki jih upravni (Uradni list SRS, številka 7/72 in 3/73) ter 69. in — visokogorskih planinskih domovih 400 din organ ustvari na podlagi zakonitih predpisov na 4. točke 133. člena statuta občine Tržič (Uradni — ostalih planinskih domovih 800 din Zahtevo ali po krivdi stranke. vestnik Gorenjske, številka 8/68) je skupščina 5. od osebnih dohodkov gospodarskih občine Tržič na 39. skupni seji občinskega zbora pomočnikov pri zasebnih kmetijskih 6. člen in zbora delovnih skupnosti, dne 27/3-1973, spre­ gospodarstvih 800 din jela Sodnik za prekrške skupščine občine Tržič V primerih, da znaša zaposlitev manj kot pol­ ni delovni čas, se pavšalna mesečna osnova so­ v skladu s 7. členom zakona o organih za kazno­ ODLOK razmerno zniža. vanje jprekoSkoV (Uradni list SRS, številka 13/66) o davkih občanov občine Tržič samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu na­ I. SPLOŠNE DOLOČBE IV. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA menjena za redno dejavnost. IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 1. člen 7. člen Davki občanov se v občini Tržič uvajajo, 9. člen predpisujejo in določajo po določilih zakona o Svet za finance je pooblaščen, da razpolaga Za odmero davka od kemtijstva zavezancem, davkih občanov, po določbah tega odloka in po s sredstvi rezervnega sklada v smislu 96., 97. in katerim se davek odmerja od katastrskega do­ predpisih, izdanih na podlagi zakona in tega hodka območje občine 98. člena zakona o financiranju družbenopolitič­ odloka. obdelovalnih zemljišč,-se nih skupnosti v SR Sloveniji. O odobritvah mora razdeli ha tri skupine katastrskih občin in sicer: 2. člen tromesečno poročati skupščini. II. skupina: Tržič, Križe, Kovor, Zviree, 23- S tem odlokom se uvajajo davki, ki pripa­ ganja vas 8. člen dajo občini in določajo njihovi- stopnje, predpi­ sujejo trajne in začasne oprostitve ter olajšave III. skupina: Senično, Lese, Bistrica pri Tržiču Svet za finance je pooblaščen, da razporeja IV. skupina: Podljuhclj, Lom pod Storžičem. sredstva tekoče proračunske rezerve (nerazpore­ v skladu s pooblastili, danimi v zakonu o dav­ ( kih občanov. jena sredstva) za premalo predvidene izdatke 10. člen po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje 3. člen Davčnim zavezancem iz 9. člena tega odloka izplačila za izredne — nepredvidene izdatke, o' Določbe zakona o davkih občanov se nepo­ se davek od kmetijstva odmerja po poprečni tem naknadno za vsako tromesečje poroča sredno uporabljajo ne glede na to, če so posa­ stopnji, £i velja za skupino katastrskih občin, skupščini. mezne njegove določbe povzele v tem odloku. v kateri je zemljišče. i ' 9. člen Za posamezne skupine katastrskih občin se 4. člen določijo naslednje poprečne stopnje: Svet za finance je pooblaščen za odločanje Oprostitve in olajšave, uvedene s tem odlo­ o kratkoročni zadolžitvi skupščine občine Tržič kom, za katere ni dano pooblastilo v zakonu II. skupina — 25 % do višine 200.000 din, če dohodki med letom ne o davkih občanov, veljajo samo za dohodke, ki III. skupina — 15 % pritekajo enakomerno pripadajo občini. IV. skupina — 5 % 47 11. člen Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s poseb­ Od presežnega dohodka no vlogo, kateri je treba posložiti ustrezna doka­ nad dO Stopnja Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni zila o izpolnitvi pogojev iz prvega in drugega dohodek i/, gozda, se plačuje v vseh skupinah odstavka tega člena. 10.000 30 katastrskih občin po poprečni stopnji 30%. 10.000 20.000 35 12. člen V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ 20.000 30.000 40 SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH 30.000 40.000 45 Začasno so oproščeni davka od kmetijstva IN DRUGIH GOSPODARSKIH dohodki zemljišč: 40.000 60.000 50 DEJAVNOSTI 60.000 80 000 . 53 1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijo zavezanca po­ a) V pavšalnem letnem znesku 80.000 100.000 54 stala uporabna; 100.000 55 16. člen 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na kate­ 18. člen rih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgo­ Davek od osebnega dohodka iz samostojnega Zavezanci davka iz Obrtnih . Osnova za davek na dohodki.- od premoženja hodkov: od dohodkov, ki jih nosilec stanovanjske pravice 1- prodaja srečk in vplačil pri športni Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prve­ ali najemnik doseže z oddajanjem zgradb in pro­ ga odstavka tega člena, se plačuje davek po napovedi ter LOTU 17% storov iz 28. člena tega odloka, je enoletni zne­ stopnjah iz drugega odstavka 17. člena tega od­ sek najemnine, prejet v letu, za katero se od­ 2- zavarovalnih poverjenikov 20% loka. merja davek, zmanjšan za najemnino oziroma 3. provizij zastopnikov ustanov za var­ 26. člen stanarino, ki jo nosilec stanovanjske pravice stvo malih avtorskih pravic 20% Davek od intelektualnih storitev v osnutku oziroma najemnik plačuje od teh prostorov, ozi­ roma z...n a.lbi. 4. provizij uličnih prodajalcev časopi­ od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji 31. člen sov, knjig, revij in podobno 10% 17% od naslednjih virov dohodkov: Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero 5. zbiranje naročil za časopise, knjige, — od priložnostnega opravljanja storitev or­ davka na dohodke od premoženja od dohodkov, revije in podobno 15 % ganizacijam združenega dela, državnim organom doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se kot 6. provizij poslovnih agentov in pover­ in drugim organizacijam; strošek upošteva stanarinska vrednost oziroma jenikov ter od zbiranja, oglasov 20% najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, — od opravljanja dela organizacijam zdru­ obraba opreme in vrednosti storitev. Ti stroški 7. dlavcev, doseženih z opravljanjem ženega dela, državnim organom in drugim orga­ se priznajo v višini 50 % od doseženega do­ del ob pretežni uporabi lastne telesne nizacijam po pogodbi o delU po predpisih o de­ hodka. • moči 10% lovnih razmerjih; Od dohodkov, doseženih z oddajanjem oprem­ 8. doseženih z opravljanjem postranskih — od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, ljenih sob, se davek ne plačuje, če skupni do­ kmetijskih dejavnosti: sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju hodki ne presegajo 3.000 dinarjev na leto. Ce pa — od prevozništva in od tovorjenja pri zasebnikih; skupni letni dohodki od oddajanja takih sob lesa in drugega materiala 20% presegajo 3.000 dinarjev, se za ugotovitev davč­ — od dohodkov rujih strokovnjakov, ki oprav­ ne osnove vzame doseženi celotni dohodek. — od prevoza mleka in pluženje snega 10 % ljajo delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s po­ Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo 9. delavcev, ki priložnostno opravljajo godbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo organizacijo združenega dela po določbah zako­ preko ustreznih organizacij zveze študentov, tu­ storitve za organizacije združenega na o sredstvih gospoddrskih organizacij za nji­ rističnih društev ali organizacij za gospodarje­ dela, državne organe in druge organi­ hovo delo pri domači organizaciji združenega nje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri zacije 17 % dela. davka prizna posebna olajšava v višini 50 % od 10. doseženih z opravljanjem del po po­ odmerjenega davka. godbi o delu, sklenjeno v skladu s 32.člen predpisi o delovnih razmerjih, če ne VIL DAVEK 17 OSEBNEGA DOHODKA OD ; gre za dohodke a prve in devete AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV V* Davek na dohodke od premoženja in premo­ točke tega člena 20 % TEHNIČNIH IZBOLJŠAV žen iskih piavic se plačuje po naslednjih stop­ njah: » H. doseženih od prodaje izdelkov upo­ 27. člen rabnih umetnikov ali od razmnože­ Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pra­ Davčna osnova v din Stopnja vanja, ali izdajanja drugih avtorskih nad do del. ki se štejejo za izvirnik'.- 17% vic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3%, od dohodkov — 12. doseženih po tretji in četrti točki 76. 10.000 20 od avtorskih pravic iz tretjega odstavka 107. čle­ 10.000 20.000 26 člena zakona o davkih občanov 15% na zakona o davkih obačnov pa se ta davek 13. potujočih zabavišč 20 % plačuje po stopnji 10% od vsakega posamezne­ 20.000 30.000 32 Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvodnjo ga dohodka. 30.000 40.000 38 ni mogoče odmerjati davka po odbitku. 40.000 60.000 44 VIII. DAVEK NA DOHODKE OD" 60.000 80.000 5fr PREMOŽENJA IM PREMOŽENJSKTHf VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD 80.000 100.000 OPRAVLJAN 1A IMTELEKTUALNIH PRAVIC 55 STORITEV 100.000 60 28. člen 23. člen IX. DAVEK NA DOLOČENE Zavezanec za davek na dohodke od premože­ PREMOŽENJSKE PREDMETE Zavezanci davka od intelektualnih storitev nja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem be­ 33. člen Plačujejo davek praviloma po dejanskem do­ sedilu: davek na dohodke od premoženja) je ob­ hodku. # čan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin Zavezanec za davek od premoŽenja je občan, ali od drugega premoženja in premoženjskih ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma letnem znesku plačujejo zavezanci naslednjih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakš­ nega drugega davka. uživalec stavbe. ^. .dejavnosti oziroma poklicev, katerih celoletni Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede .dohodek po odbitku stroškov ne presega Davek na dohodke od premoženja se plačuje na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec 2; tudi od dohodkov, ki jih lastnik ali nosilec sta­ sam, ali pa jo daje v najem. .000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne novanjske pravice doseže z oddajanjem stano­ Osnova za davek je enoletni znesek stana- sile: advokati, zobozdravniki in dentisti, verske vanjskih ali. poslovnih prostorov, garaž in počit­ rinske oziroma najemninske vrednosti. skupnosti in duhovniki, prepisovalci in razmno- niških hkš v najem, kakor tudi od dohodkov, Za leto 1973 se za odmerno osnovo upošteva Ževalci na pisalnih in razmnoževalnih strojih, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanj­ najemna vrednost, ki je bila podlaga za odmero Prevajalci tujih jezikov ter drugi zavezanci, ki skih prostorov. laika na dohodek od .stavb za leto 1972. opravljajo intelektualne storitve, pa jim ni to - 34. člen pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za ODLOK katera davčni organ ugotovi, da sta lahko po­ o določitvi stopenj za financiranje temeljne izo­ j Davek od stavb se ne plačuje od tistih kme­ roka, ker sta lastnika nepremičnega premoŽenja tijskih stavb, ki ležijo v krajih, ki so uvrščeni braževalne skupnosti v občini Tržič (prečiščeno ali imata osebni dohodek iz delovnega razmerja; besedilo) • IV. skupino katastrskih občin po določilih 13. pri presoji poroštvene sposobnosti pa davčni člena tega odloka, če so izpolnjeni naslednji organ upošteva obremenjenost nepremičnega 1. člen pogoji: premoženja ali osebnega dohodka. — da so lastnikom stavb in njihovim članom Za financiranje temeljne izobraževalne skup­ gospodinjstva dohodki od kmetijstva osnovni Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme nosti občine Tržič se določijo stopnje iz nasled­ vir sredstev za preživljanje, davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca njih virov dohodkov: tudi v primerih, ko ta premesti sedež svoje de­ a) 2,85 % davka iz osebnega dohodka iz delov­ — da se stavba ne daje v najem, javnosti z območja druge občine, če ne dokaže, nega razmerja po temeljnem zakonu o davkih da je popolnoma poravnal vse zapadle obvez­ — da lastniki stavb nimajo dohodka od se­ občanov; zonskega oddajanja opremljenih sob. nosti v občim, v kateri je imel prej sedež svoje dejavnosti. b) 42,3 % vplačanih davkov od osebnega do­ 35. člen hodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega Občinski upravni organ, ki je pristojen za opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejav­ Davek od premoženja na posest stavb, sta­ obrt, ne sme dati dovoljenja za obratovanje brez nosti, od samostojnega opravljanja intelektual­ novanj in garaž ter poslovnih prostorov se pla­ dokaza o popolni poravnavi vseh zapadlih ob­ nih storitev in od avtorskih pravic, patentov in čuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: veznosti v prejšnji občini, oziroma brez pismene tehničnih izboljšav, ki pripadajo občini; poroštvene izjave v smislu prvega odstavka tega — od stanovanjskih stavb in garaž ter člena. stanovanj 16 % c) 42,3 % vplačanega občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno, ki pripada — počitniških hiš 50% XII. KONČNE DOLOČBE občini. — poslovnih prostorov 20 % 41. člen. 2. člen Natančnejše navodilo za izvajanje določil Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati od­ X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 14. člena tega odloka je predpisano s pravilni­ lok o določitvi stopenj za financiranje temeljne kom o pogojih za uveljavljanje davčnih olajšav 36. člen izobraževalne skupnosti v občini Tržič (Uradni kmečkih zavezancev (Uradni vestnik Gorenjske, vestnik Gorenjske, številka 6/72). Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje številka 15/71). po stopnji 15 %. 3. člen 42. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi XI. OSTALE DOLOČBE Svet za finance skupščine občine Tržič se po­ v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se v oblašča, da daje po potrebi pojasnila in tolma­ od 1/1-1973. čenja za izvajanje tega odloka. 37. člen številka: 402-010/73-3 Občani so dolžni na javni poziv občinske 43. člen Tržič, dne 28/3-1973 skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje iz­ Predsednik vora premoženja podatke o svojem premoženju Ta odlok začne veljati naslednji dan po ob­ Marjan Bizjak, l.r. in način njegove pridobitve pod pogoji, določe­ javi v uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa nimi na podlagi medsebojnega dogovora občin­ se od 1. januarja 1973. 1 skih skupščin. 78. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati i 38. člen odlok o davkih občanov občine Tržič, objavljen Na osnovi 3. člena zakona o stopnjah prispev­ v Uradnem vestniku Gorenjske, številka 6/72. kov za otroško varstvo v letu 1972 (Uradni list Davčni organ lahko začasno odloži plačilo SRS, številka 7/72) in 4. točke 133. člena statuta davka, ali dovoli obročno plačevanje dolga, če Številka: 422-07/73-4 občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, številka zavezanec na podlagi podatkov iz poslovnih Tržič, dne 28/3-1973 8/68) je skupščina občine Tržič na 39. redni seji knjig dokaže, da plačana realizacija bistveno Predsednik občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, odstopa od fakturirane realizacije in bi se s Marjan Bizjak, 1. r. dne 27/3-1973 sprejela prisilno izterjavo otežkočilo ali celo onemogočilo davčnemu zavezancu nabavo surovin za tekočo 76. proizvodnjo ali izplačilo osebnih dohodkov za­ ODLOK poslenim. Odlog plačila davka ali obročno pla­ Po 1. členu zakona o komunalnih taksah o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok čilo lahko davčni organ dovoli tudi v primerih, (Uradni list SRS, številka 29/65 in 7/70) ter v občini Tržič v letu 1973 ko davek po dokončni odločbi o odmeri za pre­ 69. členu in 4. točki 130. člena statuta občine teklo leto bistveno presega zneske plačanih Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, številka 8/68), 1. člen akontacij davka, kakor tudi v primerih, ko bi je skupščina občine Tržič, na seji občinskega Prispevek za otroško varstvo, ki se steka na s takojšnjo prisilno izterjavo dolžnega zneska zbora in zbora delovnih ljudi, dne 27.3.1973, posebnem računu temeljne izobraževalne skupno­ davka lahko bil ogrožen nujni življenjski stan­ sprejela sti Tržič, se plačuje po stopnji 0,45 % od izplača­ dard zavezanca. nih brutto osebnih dohodkov in 0,40 % od izpkv ODLOK Čanih pokojnin in invalidnin. Odlok plačila ali obročno plačevanje se lahko o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih dovoli samo v tekočem letu s tem, da je zadnji taksah v občini Tržič 2. člen rok odloženega plačila 20. december tekočega leta. Zavezanci so dolžni odvajati prispevek iz 1. člen 1. člena tega odloka ob vsakem izplačilu osebnih Obročno plačilo ali odlog plačila se dovoli na Osmi člen odloka o komunalnih taksah v ob­ dohodkov pri banki, oziroma pri izplačilu pokoj­ posebno vlogo zavezanca. čini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, številka nin in invalidskih prejemkov pri pristojnem ko­ i Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka 27/71) se spremeni tako, da besedilo glasi: »ko­ munalnem zavodu za socialno zavarovanje. odloženo, ali mu je bilo dovoljeno obročno pla­ munalne takse po L, 2. in 4. točki 1. člena odlo­ Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo čevanje, se zaračunajo zamudne obresti. ka so dohodek občinskega proračuna, po 3. točki so dohodek turističnega društva TržiČ.« zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za social­ 39. člen 2. člen no zavarovanje. Svet za družbeni plan in finance skupščine Odlok začne veljati v osmih dneh po objavi 3. člen občine Tržič se pooblašča, da lahko na obrazlo­ v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se žen predlog davčnega organa odloči, da se za­ od L januarja 1973. , Ta odlok začne veljati naslednji dan po ob­ vezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, javi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno številka: 423-03/734 pa se od 1/1-1973 dalje. preživljanje zavezanca in njegovih družinskih Tržič, dne 27/3-1973 številka: 402-011/73-3 članov oziroma, da se lahko davčni dolg pri za­ Predsednik vezancih, ki so lastniki nepremičnega premože­ Marjan Bizjak, 1. r. Tržič, dne 28/3-1973 nja, zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na za- Predsednik vezančevi nepremičnini. 77. Marjan Bizjak, l.r. 40. člen Po določilu 26., 28. in 29. člena zakona o izo­ 79. Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme braževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Na podlagi L, 2., 13., 15. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodar­ ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejav­ številka 8/69) in 4. točke 133. člena statuta občine nost ali intelektualne storitve, če ne poravna stvu (Uradni list SRS, številka 5-12/72) in na pod­ svojih davčnih obveznosti v roku 6 mesecev od Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, številka 6/68) lagi 4. točke 133. člena statuta občine Tržič je njihove zapadlosti, če davčni dolg presega eno- je skupščina občine Tržič na 39. redni seji občin­ skupščina občine Tržič na 39. redni seji občinske­ 'etno odmero in je ugotovljeno, da ni pogojev skega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne ga zbora .in zbora delovnih skupnosti, dne za odpis že zapadlih obvczuosti. Poroštvo obsega 27/3-1973 sprejela 27/3-1973 sprejela 50 ODLOK 5. člen TABELA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, o spremembi odloka o delni nadomestitvi stana­ da sc število kvadratnih metrov uporabne tloris­ rine in druge družbene pomoči v stanovanjskem A) Tabela elementov stanovanja, za katere se ne površine stanovanja pomnoži s seštevkom gospodarstvu ugotavljajo pozitivne točke točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. 1. člen število točk V 10. členu se v 4. alineji črtajo besede »nad Za uporabno tlorisno površino stanovanja se 800 ceni prostornine«. šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodni­ ! — Gradivo In konstrukcija kov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, a) kolibe 20 2. člen shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih pro­ storov stanovanja. b) stavbe iz slabega gradiva 25 15. člen se spremeni in se glasi: »Za stanova­ c) stavbe iz mešanega gradiva nja, /grajena s sredstvi solidarnostnega sklada, 6. člen Sprejme sklep o dodelitvi posebna komisija pri (slabo in trdo gradivo) 35 solidarnostnem skladu za družbeno pomoč v sta­ Vrednost ene točke znaša za celotno območje č) stavbe iz trdega gradiva 42 novanjskem gospodarstvu občine Tržič, odločbo občine 23 din glede na kalkulativno gradbeno d) kvalitetne stavbe 46 Pa izda upravni organ, pristojen za stanovanjske ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne e) izredno kvalitetne stavbe 50 zadeve, na podlagi prioritetna liste družinam z stanovanjske površine, ki se je oblikovala de­ nižjimi dohodki, mladim družinam in starim lju­ cembra 1971. f) potresno varno zgrajene stavbe 55 dem, če izpolnjujejo naslednje pogoje: Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, 2 — Klet ali drvarnica — da prosilec stanovanja nima; ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vred­ a) ni kleti, ne drvarnice 0 — da osebni dohodki prosilca in njegovih čla­ nosti stanovanjskih hiš in stanovanj. b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 nov gospodinjstva ne presegajo 900 din na člana c) klet v stavbi, velikost do 5 m2 2 gospodinjstva mesečno, oziroma pri materah 7. člen samohranilkah 1.300 din na člana; č) klet v stavbi, velikost od 5 do Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, 10 m1 4 — da prosilec doslej še ni imel ustrezno reše­ da se seštejejo po merilih in 3. člena tega odloka d) klet v stavbi, velikost 10 do nega stanovanjskega vprašanja. ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo 20 mJ 5 v zgradbi. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja e) solidno zgrajene drvarnice na imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki dvorišču se točkujejo kot kleti občine. sc oddajajo v najem, se lahko ugotavlja njihova v stavbi z odbitkom ene točke 3. člen vrednost po enakih merilih in na način, kakor Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi je določen za najemna stanovanja. 3 — Pralnica v Uradnem vestniku Gorenjske. V tem primeru je vrednost ene točke poslov­ a) ni pralnice 0 nega prostora enaka vrednosti ene točke za sta­ b) pralnica zunaj stavbe 1 Številka: 36-06/73-3 1 novanje, povečane za 5t) b. c) pralnica v stavbi 2 • Tržič, dne 28/3-1973 č) mehanizirana pralnica V stavbi Predsednik 8. člen Marjan Bizjak, 1. r. ali zunaj stav be 3 Organizacija za gospodarjenje s stanovanjski­ 80. mi hišami in stanovanji organizira in izvaja po­ 4 — Sušilnica stopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš a) ni sušilnice 0 Na podlagi L, 3., 5. in 11. člena zakona o ugo­ in stanovanj z zapisnikom o točkovanju. Stroške b) sušilnica v stavbi 1 tovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj za opravljeno delo krije iz denarnih sredstev (Uradni list SRS, številka 50/72) in 4. točke sklada stanovanjskih hiš in stanovanj. c) mehanizirana sušilnica v stavbi 133. člena statuta občine Tržič (Uradni vestnik ali zunaj stavbe 2 Gorenjske, številka 21/68) je skupščina občine Vrednost najemnih stanovanj v družinskih Tržič na svoji 39. skupni seji občinskega zbora in stanovanjskih hišah, ki so v lasti občanov, ugo­ 5 — Skupni prostor v kleti ali na dvo­ zbora delovnih skupnosti dne 27/3-1973 sprejela tavljajo po smiselni uporabi določb tega člena rišču lastniki teh stanovanj. a) ni skupnih prostorov v kleti ali ODLOK na dvorišču 0 9. člen b) so skupni prostori v kleti ali o ugotovitvi vrednost' stanovanjskih h'š In stanovanj Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se na dvorišču 1 ugotavljajo tako, da se upoštevajo vse spremem­ 6 — Skupni prostori v pritličju ali v 1. člen be, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost nadstropjih Na območju, občine Tržič sc mora ugotoviti stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, a) skupni prostori v pritličju ali nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki sprememba namembnosti prostorov, izvršena v nadstropjih do 10 m2 0 sc oddajajo v najem po merilih in postopku, ki modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, b) skupni prostori v pritličju ah jih določa ta odlok. na čigave stroške so bile izvršene. v nadstropjih od 10—30 m2 1 2. člen 10. člen c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m1 2 Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, se ugotovi na podlagi kalkulativne gradbene cene d) skupni prostori v pritličju ali ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah, 2 na dan 31/12-1971. ravno tako ugotavlja organizacija za gospodar­ v nadstropjih nad 50 m 3 jenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. 3. Člen 7 — Balkoni, terase, lože Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanj­ Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski a) balkon do 5 m* 2 skih hiš in stanovanj se določajo: hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamez­ b) balkon nad 5 mJ 3 ni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu 2 — vrsto in kakovost konstrukcije zgradbe c) terasa do 5 m 4 z določbami prejšnjega odstavka lastnik družin­ 2 —- funkcionalnost stanovanj ske stanovanjske hiše oziroma stanovanja naj­ č) terasa nad 5 m 6 — opremljenost stanovanja pozneje do 31. decembra 1974. d) loža do 5 m1 6 — položaj stanovanja v zgradbi e) loža nad 5 m! 8 11. člen — starost in obrabljenost zgradbe 8 — Višina sobe Imetnik stanovanj-ke pravice, etažni lastnik — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno in najemnik poslovnega prostora morajo omo­ a) do 2,20 m 0 vrednost stanovanja. gočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in b) nad 2,20 do 2,40 m 1 poslovnih prostorov, katera ima izdano poobla­ 4. člen c) nad 2,40 do 3,20 m 2 stilo, vstop v stanovanje ali poslovni prostor. Vrednost stanovanja na dan popisa se ugoto­ č) nad 3 20 m 1 vi na podlagi točkovanja ob upoštevanju iz 3. čle­ 12 člen 9 — Vrata glede na Izvedbo kril na odloka. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi a) vrata slabe izvedbe 2 Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za v Uradnem vestniku Gorenjske. ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni b) vrata z gladkimi krili del tega odloka. Številka: 36-05/73-3 -— iz mehkega lesa 4 Vrednost stanovanja sc ugotovi za stanovanje TrŽiC, dne 28/3-1973 — furnirana ali obložena s pla­ kot gradbeno celoto ne glede na število uporab­ Predsednik stiko 5 nikov. Marjan Bizjak, 1. r. — iz trdega le a 6 51 Število Sicvilo Število točk točk točk c) vrata s polnili 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja 23 — Vgrajene stenske omare v stano­ — iz mehkega lesa 5 a) ni peči in priključkov na dim­ vanju (razen v kuhinji in shrambah) — furnirana ali obložena s pla­ nike 0 stiko 6 mn a) iz mehkega lesa in lesonita: b) priključek na d' »ke 1 2 — 8 m — iz trdega lesa 7 c) zidana ali železna peč 1 — nad 8—15 m2 2 č) lončena peč, plinska, oljna ali — nad 15 do 22 m 10 — Okna glede na izvedbo — nad 22 m2 žarilna peč 2 a) okna slabe izvedbe 2 d) etažna kurjava za posamezno b) iz mehkega lesa in vezanih b) enojna okna plošč: stanovanje 15 2 — lesene izvedbe 4 — do 3 m e) centralna kurjava 12 — nad 3 do 6 m2 — kovinske izvedbe 6 2 f) vsak nadaljnji element pod c) — nad 6 do 9 m c) vezana okna in č) 1 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m2 — lesene izvedbe 6 g) pod d) in e) se računa grelna — kovinske izvedbe 8 telesa in hišna instalacija brez c) iz mehkega lesa s furniranimi č) dvojna okna kotlovnice in kotlov, ker gre vezanimi ploščicami ali iz trde­ vzdrževanje in amortizacija ga lesa — lesene izvedbe 7 2 kotlovnice in kotlov v breme — do 2 m — izvedbe v kombinaciji s ko­ 2 cene kurjave — nad 2 do 4 m vino 9 — nad 4 do 6 m2 d) uporaba posebnih zaščitnih ste­ 2 18 — Električne napeljave — nad 6 do 8 m kel (termopan, barvna stekla) 2 — nad 8 m2 e) zasenčitev a) ni električnih napeljav 0 24 — Kuhinjska oprema — platnene zavese ali rolete 2 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 — plastične ali lesene rolete a) vgrajeno pohištvo iz mehkega c) napeljava za popolno razsvet­ lesa plcskano: ter vetrnice 4 ljavo 4 — do 3 m2 — luxaflex rolete 5 č) napeljava za popolno razsvet­ — nad 3 do 6 m2 ljavo, termična napeljava in — nad 6 do 9 m2 11 — Obdelava sten v sobah priključki za gospodinjske — nad 9 do 12 m2 2 a) neometane stene 0 stroje 6 — nad 12 m b) slabo ometane stene 1 d) če je pri napeljavi pod c) in č) b) vgrajeno pohištvo iz trdega dvotarifni števec 1 lesa ali mehkega lesa obloženo c) dobro ometane stene 2 z umetnimi masami: č) stene fino zglajene ali obdelane 19 — Osebno dvigalo — do 3 m2 z dodatnimi oblogami (mavčne — nad 3 do 6 m2 plošče) 3 a) ni osebnega dvigala 0 — nad 6 do 9 m2 d) stene gladko obdelane ali oblo­ b) je osebno dvigalo 6 — nad 9 do 12 m2 žene s tapetami 5 — nad 12 m2 c) za stanovanje v kleti in v pri­ c) navadna vodovodna školjka 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopal­ tličju se ne upoštevajo predvi­ dene točke za osebno dvigalo; č) štedilnik zidan ali navaden nici če ima stavba skupne prostore emajliran a) Oljnata barva ali emajliran le­ (pralnico, sušilnico, prostor za d) štedilnik električni ali plinski sonit v kuhinji ali kopalnici do varstvo otrok in podobno) nad 2 e) štedilnik električni ali plinski 20 m 1 prvim nadstropjem sc šteje 2 z dodatno pečjo za ogrevanje b) oljnata barva ali emajliran le­ č) če je v stopnišču vgrajeno več D kombiniran električni in plin­ sonit v kuhinji ali kopalnici kot eno dvigalo, za vsako na­ ski štedilnik nad 20 m2 2 daljnje dvigalo 4 g) pomivalno korito emajlirano c) brez oljnega opleska ali emajli­ ranoga lesonita 0 20 — Vodovod h) bojler v kuhinji i) pomivalno korito iz nerjave­ 13 — Tla v sobah a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 če kovine b) vodnjak, kapnica, črpalka ali a) zemlja 0 j) pomivalna omarica v pločevina­ vodovodna pipa na dvorišču 1 sti izvedbi b) opeka ali beton 1 d) vodovod v stavbi 2 k) plinski ali električni reŠo na c) navadna (lesena) 2 d) vodovod v stanovanju 4 dve plošči č) boljša lesena (ladijski pod) 3 1) nape z odvodom zraka z venti­ d) ksilolit ali plastične mase Gu­ 21 — Kanalizacija latorjem ali aero filtrom ta, filc, vinaz, podolit ipd.) 4 m) dodatna peč za ogrevanje a) ni kanalizacije 0 e) parket (bukov, hrastov, lamel­ n) priključek za pralni stroj v ni) 5 b) kanalizacija na dvorišču ali stanovanju f) moderni podi (tapison ali po­ greznica (zidana straniščna ja­ ma) 1 o) priključek za pomivalni stroj dobno) 6 v stanovanju c) kanalizacija v stavbi 2 |4 — Tla v kuhinji in kopalnici d) kanalizacija v stanovanju 3 25 — Ločeno stranišče a) zemlja 0 a) ločeno stranišče 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici b) ločeno stranišče z umivalni­ b) opeka, beton ali navadna tla iz in stranišču kom desk 1 c) stranišče za dvoje ali več sta­ c) boljša tla iz desk (ladijski pod) a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s tera- novanj skupaj ali teraco 2 com: č) več kot eno stranišče v stano­ Č) keramične ploščice, ksilolit ali — do 15 m2 1 vanju (dodatno) 2 plastične mase S — nad 15 do 25 m 2 26 — Kopalnica —- nad 25 m2 3 d) parket, topli pod 4 a) kopalnica z banjo in pečjo za b) obložene s keramičnimi plošči­ ogrevanje vode M — Plinske napeljave v stanovanju cami ali plastičnimi masami: — do 8 m2 2 b) kopalnica z banjo in bojlerjcm \ a) ni plinskih napeljav 0 — nad 8 do 15 m1 3 ali priključek na toplovodno 2 omrežje b) so plinske napeljave 2 — nad 15 do 22 m 4 — nad 22 m2 5 c) kopalnica z banjo, pečjo za |f — Tovorno dvigalo in jašek za smeti ogrevanje vode in bojlerjcm c) stene obložene z naravnim a) ni tovornega dvigala in ne ja­ kamnom ali mozaiki: č) kopalnica z bojler jem in prho ška za smeti • — do 10 m2 3 brez banje b) jašek za smeti 1 — nad 10 do 20 m* 5 d) umivalnik v kopalnici c) tovorno dvigalo 2 — nad 20 m* 8 e) bide 52 Število Število Č) Tabela za popravek točk za stano­ točk točk vanjske površine 1) straniščna školjka v kopalnici 1 b) hiše iz slabega gradiva Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki g) kopalnica za dvoje ali več sta­ — stare do 8 let 0 presega za 2.) % ali več 1101 nialno tlorisno upo­ novanj ne glede na opremo 1 — nad 8 do 16 let 4 rabno površino za določeno vrsto stanovali i, se h) sevalna peč 1 — nad 16 do 24 let 4—6 ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. i) posamezni elementi v kopalnici Popravek točk se izvrši" po naslednji tabeli: so razčlenitev elementov za — nad 24 let 6—8 podpozicijo a), b), e) in č) c) hiše iz mešanega; gradiva,' . — banja 3 — stare do 14 let 0 Norma t. Normativ — peč za ogrevanje 2 — nad 14 do 28 let 8 uporabne maxi mal­ stanoi ne po­ — bojler 3 . • — nad 28 do 42 let 8—10 Velikos-t stanovanja vanjske večane — prha 1 — nad 42 let 10*-12 površine površine m2 + 20 %• 27 — Električni radiatorji in plinske č) staviva iz trdega gradiva peči — stare do 25 let 0 garsonjera _ — a) za vsak radiator 8 — nad 25 do 40 let 10 enosobno stanovanje 33 39 — nad 40 do 60 let hT—15- enoinpolsobno stanovanje 42 50 28 — Dodatna oprema in instalacije — nad 60 let 15—20 dvosobno stanovanje 55 66 a) vgrajen hladilnik do 100 1 8 d) kvalitetne stavbe dvoinpolsobno stanovanje 62 74,5 trisobno stanovanje 68 82 b) vgrajen hladiJnik nad 100 1 12 — stare do 25 let 0 triinpolsobno stanovanje 75 90 c) priključek na toplo- vodo iz- — nad 25—40 leti 11 toplarne ali kotlarne 4 štirisobuo stanovanje 80 96 — nad, 40—60 let 11—17- štiriinpolšobno stanovanje 110' 182" Č) piiključek na leleion (za vsako — nad 60 let 17—22 številko) 1 petsobno stanovanje 120' 144 d) skupinska TV antena ali žitni e) izredno kvalitetne stavbe petihpolsbbno stanovanje 135 .162 T V piiključek — za vsak kanal 1 — stare do 25 let 0 šestsobno stanovanje 150 180 e) domolon in električna vrata: — nad 25 do 40 let 12 šestinpolsobno stanovanje 165 195 — domolon 1 — nad 40 do 60 let 12—18 sedem in več sobno stanov. 180 216 — električna vrata 1 — nad. 60 let 18—24 f) klimatizacija Pripomba: Popravek površine se upošteva sa­ 10 g) premične stene v sobah (za 2 — Vlažnost stanovanja mo pni stanovanjih, ki so stara nad 50 let. vsakih 2 m2) 1 a) popolna D) Tabela — dodatek točk za garaže 29 — Ureditev dovoza koliba 5 hiša iz slabega gradiva 8 Število a) ni urejen 0 hiša iz mešanega gradiva lit točk b) urejen z uvaljanim nasipom L 2 stavlvi i/ trdega gradiva 17 a) garaže velikosti do 15 m 15 c) tlakovan- ali* asfidtiran- 2 kvalitetna sta* bn 22 b) garaže velikosti od 15 do 20 ni2 20 2 č) tlakovana ali asfaltirana povr­ b) ' delna c) garaže velikosti nad 20 m 25 šina označena za parkiranje vo­ zil 3 koliba 1 hiša iz slabega gradiva 2 POJASNILA* ;0 — Ugodnosti zaradi vpliva števila hiša iz mešanega gradiva . 3 stanovanj k tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja hiša iz trdega gradiva 4 a) v cnostanovanjskj atrijski ali kvalitetna stavba 5 TABELA A verižni' hiši 10 b) v dvoslanovan jski hiši al i> vrsti- 3 — Lega stanovanja v stavbi hi.šii 8 1 — Gradivo in konstrukcija a) kletno stanovanje 12 c) v tri do šest stanovanjski hiši a) za kolibe se štejejo hiše iz protja ali im­ b) stanovanje v polpritličju 6 . Opomba: V kolikor so v stanovanju elementi, provizirane začasne hiše kratke trajnosti; c) stanovanje na podstrešju- 4 «1 jih tabela A) ne vključil je, jih je točkovati po b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo slicmh elementih v tej tabeli. č) stanovanje v nizkem pritličju in hiše iz lesenega predalčja, zapolhjenega z žgano- v IV. ali višjem nadstropju v ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in s-lahše B) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih stavbi brez dvigala 2 lesene hiši.-; po tabeli A) v d)' stanovanje v IT. in m. nad­ c) med stavbe iz. mešanega gradiva spadajo stropju v stavbi brez dvigala » t Stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gladiva o o S o o (nežgana Opeka, oplet z. glinasto oblogo, nabila 55 T3 4 — Toplotna Izolacija stanovanja Velikost glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gra­ O a) slaba toplot na izolacija 2 diva (opeka, kamen, beton in podobno), ter 100, 5 11 0 80,5 - 70,5 - 90,5 -

Stanovanja na d i -a stavbe r/. opeke in kamna, zidane z blatom in - 5 — Sončnost stanovanja lesenimi stropovi ali stavbe iz. opeke, pri kaieidi 2 1 do 30 m + 4 + 6 + 8' + 10 + 12 a) slaba sončnost stanovanja 2 so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo 2 1 nad 30—45 rn — + 3 + 3- + 4 + 4 + 5 tudi stavbe i/, tk. imenovanih tankih montažnihb 2 nad 45—60 m — + 1 + 1 + 2 + 2 + 3 6 — Onesnaženje zraka elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno- 2 nad 60—75 m — — 1 — 1 — 2 — 2 - 3 a) zrak je v večji meri onesnažen 2 izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali 2 nad 75—100 m — — 3 — 3 — 4 — 4 — 5 poloblic brez posebne toplotne izolacije; 2 7 — Ropot nad 100 m — — 4 - 6 — 8 — 10 — 12' č) za stavbe iz, trdega gradiva se štejejo a) močan ropot — trušč 2 stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugo­ b) izreden ropot 3 najmanj 25 cm, zidano v apneni malti ali zidovi, tavljajo negativne točke iz. kamna ali iz gradiva, podobne kakovo u z le­ 8 — Praktičnost stanovanja senimi stropovi; 1 — Obrabljeno stanovanje a) stanovanje je nepraktično d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki a) kolibe koliba 0 imajo zidove iz istega materiala ko! stavbi- pod —- stare do 5 let 0 hiša ie slabega gradiva 1 tč. č) in masivne stropove; — nad 3 do 10 let 2 hiša iz mešanega gradiva 2 e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo — nad 10 do 15 let 2*—* hiša izjrdcga gradiva 3 stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega

— nad 15 let < 4—6 kvalitetna stavba 4 betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi; f) za potresno varnost zgrajene stavbe se 8 — Višina sob — za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnie ali peči zidane i? štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih — višino sob merimo od površine poda do 0 potresni varnosti. materiala podobne kakovosti (klinkcr). Sem stropa spadajo tudi železne peči boljše zunanje izde­ 2 — Klet in drvarnica — pri poševnih stropih, na katere najbolj po­ lave, ki so znotraj obložene s samotno opeko. gosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih b) za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje Pripomba: element pod tč. b) točkujemo sa­ stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8 lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva mo, če v stanovanju ni peči in so samo pri­ b) tabele, če je maksimalna višina sobe 2,20 m, (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.) ključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna insta­ se točkuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabele. e) za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču lacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gra­ — Pri obokanih stropih se meri višina sobe oziroma cisterna za mazut ali olje, pri pri­ diva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno z žgano od tal do opore oboka in doda polovico višine ključku za toplarno ali skupno kotlarno pa raz­ ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.) oboka. delilna postaja. Kotlovnica ni všteta. Pripomba: če posameznemu stanovanju pri­ padata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se 9 — Vrata 18 — Električna napeljava točkuje z ustreznim številom točk, ki odgovar­ a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata b) napeljava za delno razsvetljavo je nape­ jajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi me­ po navadi pri starih hišah. največ en priključek (vtičnica). Za delno raz­ svetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad rimo površino le tistega dela drvarnice oziroma b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno. kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci. ometom, ne glede na število svetlobnih mest. 10 — Okna c) napeljava za popolno razsvetljavo je nape­ 3 — Pralnica ljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter a) za okna slabe izvedbe se štejejo okna v č) za mehanizirano pralnico v štabi ali zunaj vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Nape­ starih hišah stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za ljava je izpeljana pod omet; od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. mehanično pranje perila. - . č) po tej točki se točkuje električna nape­ ljava, kadar je dana možnost priključka za go­ 1 4 — Sušilnica za perilo 11 — Obdelava sten v sobah spodinjske stroje in tehnične naprave — elek­ L c) za mehanizirano sušilnico perila v stavbi b) za slabo ometane stene se štejejo- stene, trična peč, sevalnik, pralni stroj itd. ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima pri katerih je površina neravna (valovita) ali 'napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, surovo obdelana ali pa so stene ometane z blat­ 19 — Osebno dvigalo [radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo no malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno — če je v stopnišču vgrajeno več kot eno takrat, kadar je v hiši namenski prostor za su­ barvo; dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje po­ šenje perila.-Ti prostori se točkujejo ne glede c) za dobro ometane stene se štejejo nor­ sebej s štirimi točkami. na" to ali jih posamezni stanovalec uporablja malno ometane stene z ravno površino, ki so ali ne. pobeljene -ali pobarvane z navadno barvo; 20 — Vodovod č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo 5 — Skupni prostori v kleti ali na dvorišču c) po tej točki sc točkuje vodovodna nape­ stene, pri katerih je vsa površina zglajena ljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v b) v skupne prostore se štejejo posebni pro­ s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno nadstropjih); stori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavč­ d) vodovod v stanovanju se točkuje nc glede skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, ne plošče); otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke na število odtočnih mest. ali stanovalce, zaklonišča ipd. d) tapete — pretežni del. 21 — Kanalizacija Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se toč­ kujejo ne glede na to ali jih posamezni stanova­ 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopalnici c) in d) velja tolmačenje kot pod tč. 20 — mišljeno je barvanje že ometanih sten v lec uporablja ali ne. 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo in stranišču 6 —- Skupni prostori v pritličju ali z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami v nadstropjih ali s kakšnim drugim materialom sc točkuje — po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in šte­ b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nad­ posebej pod tč. 22). dilnikov. stropjih se štejejo posebni prostori, ki so name­ 13 — Tla v sobah njeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju prostori za varstvo ali igro otrok, družabni pro­ c) navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki stori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj (razen v kuhinji in shrambah) uporabo. vžlebljena) — meri se čelna površina (vertikalna projek­ Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, cija) stenske omare. jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana. 24 — Kuhinjska oprema 7 — Balkoni, terase, lože a) meri se čelna površina vgrajene opreme. 14 — Tla v kuhinji in kopalnici Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki na- a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede — če so podi v kuhinji in kopalnici različne domestuje shrambo; na namen, se točkujejo z ustreznim številom kakovosti, (kuhinja ima npr. ladijska tla, ko­ točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se j) pomivalna omarica jc poseben kuhinjski palnica pa keramične ploščice) vzamemo tisto samo z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Nje­ število točk ki ustreza kakovosti poda, katera stranice pa so proste. na čelna površina se ne šteje v površino kuhinj­ površina je večja. c) in č) terase so pohodne površine, ki se z ske opreme. eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. 15 — Plinske napeljave v stanovanju 25 — Ločeno stranišče Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti ne­ pokrite. — plinska napeljava v stanovanju se le — če je v stanovanju ali na dvorišču strani­ šče brez vode za ispiranje, se ne točkuje. Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo tedaj nc točkuje s predpisanimi, točkami, kadar streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nad­ plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka — kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na mestno plinsko omrežje; na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stropju in tudi nc ravne strehe nad stavbo, stanovanja marveč samo posebej napravljene odprte terase, — če uporabnik stanovanja nc uporablja ki pripadajo posameznemu stanovanju. plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega — površina WC-ja sc v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zama- šena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke stanovalcu del površine, ki odpade na število stene in so z ene strani oroste ter pokrite vsaj uporabnikov dveh ali več stanovanj. do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba kljub temu računajo. šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so 26 — Kopalnica 16 — Tovorno dvigalo in jašek za smeti z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez i) po tej točki se točkujejo posamezni ele­ toplotne izolacije). — posebno pojasnilo ni potrebno. menti le tedaj, kadar v kopalnici nastopa lc po Pripombe: površino elementov, naštetih v toč­ eden od njih. kah 2—7, ne štejemo v skupno poviši no stano­ 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja vanja, temveč določimo zanjo le število točk, ki — za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane 27 — Električni radiatorji in plinske peči se prišteje k seštevku točk stanovanja po iz navadne opeke, za železne peči se štejejo na­ — ne točkujejo se navadni grelci, temveč tabeli A. vadne železne peči samo električni radiatorji in plinske peči. 54 TABELA C 28 — Dodatna oprema in inštalacije b) Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če na­ stopa vlaga v posameznih stanovanjskih prosto­ c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz rih v manjši meri. Ce povzroča tako vlago upo­ Stanovanja, grajena pred I. svetovno vojno, kotlarne rabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne imajo po navadi veiike površine, predvsem so upošteva. tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanova* — če uporabnik stanovanja ne uporablja na­ nja so nefunkcionalna. Zato je namen tc tabele, peljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava 3 — Lega stanovanja v stavbi da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi pokvarjena,- zarnašer.a ali odklopljena itd.) se mu površinami z običajnimi stanovanji. Pri izraču­ predpisane točke kljub temu točkujejo; a) za kletno stanovanje se šteje stanovanje, nu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek Č) če obstoja možnost priključka telefona na katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolnega površine, ki presega normativ maksimalno pove­ javno telefpnsko omrežje, se predpisane točke terena. čane stanarine. računajo ne glede na to, če uporabnik stanova­ b) Suterensko stanovanje je stanovanje, pri nja nima telefonskega aparata; katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega TABELA D terena. Če je teren nagnjen, se vzame sredino d) za skupno TV anteno ali žični TV priklju­ nivoja. Po izvršeni korekturi točk tabele A s tabelami ček sc šteje instalacija, speljana od skupne TV č) Za stanovanja v nizkem pritličju se štejejo B in C, se dodajo še točke za garažo z ozirom na antene na strehi hiše od posameznega stano­ stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma njeno velikost. vanja; točke se računajo ne glede na to, če jo do 1 m nad nivojem okolnega terena. uporabnik stanovanja ne uporablja. 81. 4 — Toplotna izeie.clja 29 — Ureditev dovoza Na podlagi 2. odstavka 28. člena zakona o vo­ Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri litvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni — dostop ni urejen, če sc nc more priti z katerih so zunanje stene iz opeke, tanj še kot list SRS, številka 5,W) izdaja skupščina občine avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma 38 cm, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano Tržič po sklepu 38. skupne seje obeh zborov neurejenega dostopa) do hiše, v kateri sc stano­ ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne z dne 6/3-1973 vanje točkuje. izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izoli­ 30 —Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja rani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na SKLEP klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni — točke se upoštevajo pri zgradbah v strnje­ običajna. o imenovanju občinske volilne komisije nem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let. 5 — Sončnost stanovanja 1. TABELA B Imenuje se občinska volilna komisija v na­ a) Stanovanje je slabo osončono, če so vse slednjem sestavu: sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo Namen tabele je, da se na enostaven način majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe' — Stanko Vertovšck, sodnik okrožnega sodi­ popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A). Raz­ ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upo­ šča v Kranju, predsednik komisije log za ta popravek je v tem, ker vrednost neka­ števa sc osončenje stanovanja za zmanjšanje — Karel Misjak, sodnik okrožnega sodišča v terih stanovanjskih elementov ne raste soraz­ vrednosti stanovanja po vaseh. merno s stanovanjsko površino (npr. oprema in Kranju, namestnik predsednika drugo). To nesorazmerje je toliko večje, kolikor 6 — Onesnaženost zraka — Janez Ivnik, načelnik oddelka za splošno je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, zadeve in družbene službe SO Tržič, tajnik ko­ ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se po­ a) po tej točki se točkujejo stanovanja v ne­ misije pravek ne upošteva. posredni bližini industrijskih objektov, ki v večji — Mimica Lcitinger, višja upravna delavka, meri kvarijo zrak. Ko dobimo po tabeli A scšicvek točk za sta­ zaposlena pri SO Tržič, namestnik tajnika ko­ misije novanje, tedaj po tabeli B temu seštevku pri­ 7 — Ropot štejemo ali od njega odštejemo ustrezno število — Slavko Hvalica, direktor kadrovskega točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, sektorja tovarne obutve PEKO Tržič, član ko­ 2 npr.: stanovanje 80 m , ki je dobilo po tabeli kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarni­ misije A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 — 4 = 96 ški objekti, v katerih stroji povzročajo velik točk. ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako — Breda Milic, direktor kadrovskega sektorja se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tran­ Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, name­ Od tako dobljenega števila točk se nato od­ zitni cesti, kjer je močan motorni promet po­ stnik člana komisije štejejo točke po tabeli C. noči. d) Velja kot pod a), čc je ropot izreden skozi TABELA C vse leto. Sklep sc objavi v Uradnem vestniku Gorenj­ 1 — Obrabljenost stanovanja 8 — Praktičnost stanovanja ske, veljati pa začne prvi dan po objavi. Številka: 020-06.73-2 — Število točk po starosti stavbe je treba — Stanovanje je nepraktično, če se vstopa razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če Tržič, dne 13,3-1973 stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo in čc ima Predsednik obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem stanovanje neprimerno velike prostore. Marjan Bizjak, 1. r. razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejan­ skemu stanju stanovanja. Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo in kon­ strukcija. Predpisi samoupravni — S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, Krajevna 6. člena obračuna samoprispevek Komunalni v katerem se je izvršila splošna revalorizacija zavod za socialno zavarovanje. Ta točka se v stanovanja. skupnost celoti pravilno glasi: — Ce gre za nadzidanje stavbe se računa sta­ »Za upokojence iz 5. točke 6. člena obraču­ rost nadzidanih aH dozidanih stanovanj od ta­ nava samoprispevek Skupnost pokojninskega krat, odkar so ta stanovanja v uporabi. 42. in invalidskega zavarovanja SR Slovenije — po­ družnica Kranj. Krajevni samoprispevek naka­ POPRAVEK 2 — Vlažnost stanovanja zuje ob izplačilu pokojnin na posebni račun sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti 2elezniki 51510-843-128-5 Kra­ a) za popolno vlažnost stanovanja sc šteje sta­ v Železnikih jevni samoprispevek za izgradnjo kopališča Že­ novanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih V 8. členu sklepa o uvedbi krajevnega samo­ prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za ka­ prispevka v Železnikih je bilo pod točko 3 po­ lezniki.« tere ni kriv uporabnik stanovanja. motoma objavljeno, da za upokojence iz 5. točke Krajevua skupnost Železniki 5. Lastniki in upravljavci hiš so dolžni, da do 15/4-1973 zamenjajo hišne tablice po posebnem navodilu oddelka za občo upravo in družbene (13), 15 (12), 16 (-), 17 (-1, 18 (-), 19 (-), 20 (26), službe skupščine občine Kranj, ki bo dostav­ 21 (22), 23 (—), 24 (—), 25 (—), 26 (—), 27 (18), 28 ljeno vsem lastnikom oziroma upravljavcem hiš. Občina Kranj (17), 29 (19), 30 (20), 31 (21), 32 (25), 33 (24), 34 (23), 35 (27), 36 (28), 37 (29), 38 (30), 39 (—), 40 (31), 41 (31), 42 (32), 43 (32), 44 (33), 45 (33), 46 (34), Občanom z območja, na katerem se spremi­ ta, nja hišna numeracija, ni treba priglašati nastale Na podlagi 3. odstavka 3. člena pravilnika o 47 (34), 48 (35), 49 (35), 50 (36), 51 (36), 52 (37), 53 (37), 54 (38), 55 (38), 56 (6), 58 (9), 59 (8), 60 spremembe prijavnemu uradu v oddelku za no­ označevanju imen ulic in trgov ter o označeva­ tranje zadeve in oddelku za narodno obrambo nju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59), izdaja odde­ (5a), 61 (5), 62 (4d), 63 (4c), 64 (4), 65 (—), 66 (4a), 67 (4b). skupščine občine Kranj, ker bosta ta organa po lek za občo upravo in družbene službe skup­ uradni dolžnosti evidentirala te spremembe; iz­ ščine občine Kranj jemoma pa morajo te spremembe priglasiti ODLOČBO Hišna štpvilka 9 a Bičkove ulice v Kranju sc imetniki vozniških in prometnih dovoljenj od­ o spremembi hišne numeracije v nekaterih spremeni in določi nova številka 8a. delku za notranje zadeve skupščine občine ulicah v mestu Kranju Kranj. 3. 7. 1. Za hišo številka 20 Sitarska pot v Kranju se Zaradi novozgrajenih stanovanjskih blokov na Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku spremeni in določi novo ime ulice in. številka Gorenjske. Planini v mestu Kranju se spremene dosedanje »Benedikova ulica 21 a«. hišne številke »Planina«, ki so navedene v okle­ Številka- 015-01/1973-02/0 paju in določijo nove takole: 4. Kranj, dne 30/3-1973 1 (-), 2 (3), 3 (2), 4 (i), 5 (-), 6 (-). 7 (-), Spremenjena numeracija se uporablja od Načelnik * (-). 9 (-), IG (-), 11 (15), 12 (16), 13 (14), 14 15. aprila 1973. Franc Jamnik, 1, r.