št. 28 (1007) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, ^ 4 10. julija ^ 1969 DOLENJSKI LIST
Področni klub poslancev za Dolenjsko Danes popoldne bo v Dol. zaioval 20-letnioo obstoja. Ob Toniinah sestanek republiških 10. uri dopoldne bo v avli 16. julija 1969 in zvezmn poslancev, ki ga nove osnovne šole v Kočevju sklicuje klub poslancev RS dopolni Slovenije. Pogovorili se bodo sA'ečano zasedanje delavskega sveta in podelitev priasnanj o ustanovitvi področnega klu ba poslancev za Dolenjsko, Slanom kolektiva, ki so v po slikar in grafik izvolili bodo vodstvo kluba, djetju 20 let. V kulumem sprejeli program dela in se delu programa bodo nastopili dogovorili o načinu delovanja Ladko Korošec (bas), Vilma kluba. Bukovec (sopran), in Zdenka Bošidar Jakac Lukec (klavir). Ob 13. uJi bo Slovesnost ▼ hotelu »PUGLED« slavno stno kosilo, ob 19. uri pa to akademik in častni občan »Avta Kočevje« variško srečanje članov ko Na dan šoferjev, 12. julija, lektiva v prostorih mehanič Novega mesta bo »AVTO KOČEVJE« prar ne delavnice. sedemdeset let svojega umetniškemu ustvarjanju po s veče nega iivljenja
Od prvih vzgibov slovnih značilnostih« njegovega umetniške (Fr. Stele). ga ustvarjanja sta mu Naš someščan Bo bila Novo mesto in židar Jakac 'je brez dolenjska pokrajina dvoma osebnost, ki vir navdihov. Kamor ga ne poznajo samo Božidar Jakac: Avtoportret (39. 11. 1967) koli v široki svet ga naše mesto in Dolenj je zanesla ustvarjalna ska, pa Slovenija in sla, kjerkoli na treh Jugoslavija, temveč Ruža Lucija Petelinova; kontinentih se je opa ga kot velikega umet jal z lepoto in jo za nika in človeka pozna Mojstru Božidarju Jakcu ■ jemal v svojih nešte tudi kulturni svet v tih skicah, risbah, Evropi in zunaj nje. namesto portreta ~,xm grafikah, pastelih in Kot človek, Slove oljih, od vsepovsod nec in Jugoslovan je svojo vero v dobro Mojster.s tvoje slike spevi so visoki se je vedno vračal O življenju zemlje v senoi in v svetlobi, k svojemu mestu in in lepo, ki moreta Jasne so in čiste ko ubrani zvoki Dolenjski. kliti le v svobodnem, duhovno in miselno Strun, ki z njimi ubeži srce tesnobi. Kot zemlja v svoji poglobljenem člove Toplo, kakor se v dolenjskih gričih trte čudoviti barvitosti, ta ku ter družbi in na Rujni grozdi v soncu lesketajo zreH, ko ga je vedno prite rodu, izpričal v naj Ustvarjalno točiš sok življenja v črte, goval tudi človek v hujših stiskah naših vseh njegovih rado narodov, ko je kot Božaš tla domača s svojimi pasteli. stih in tegobah ter partizan s svojo umet Ognju, zemlji, zraku, vodi daješ trajno v njegovi vlogi v dru nostjo plemenitil naš Živost in odkrivaš, kar je tajno v črki. žbi in kulturi. Zato osvobodilni boj in ga Iskro iste večne volje si Niagari se je od vsega za v svojih delih poveli Dal s palete svoje kakor naši Krki, Srečno, tovariši šoferji! četka z vso vnemo čal. • A nad vsem ljubezen tvoja gospodari. In zavzetostjo posve Božidarju Jakcu, ve Rada bi v portret tvoj kleno položila 13. julij je DAN ŠOFERJEV, za katerega pj^rčno če Jedro, ki v njem praspočeta je duha svetloba. stitamo zlasti vsem p SLAVJE GORJANSKEGA BATALJONA Sestanek v Čateških Toplicah Prijetno srečanje pod Gorjanci v soboto, 12. julija, se bo do zbrali v zdravilišču Cate- ške Toplice slovenski in hr Ljudje iz Podgorja so toplo sprejeli borce vatski časnikarji ter turistič Gorjanskega bataljona - Kulturni program je bil ni delavci iz obeh republik. odlično pripravljen - Prijetno slavje je zbujalo Predstavniki zdravilišča jih bodo seznanili z razvojem spomine na partizanske mitinge. Toplic v minulih petih letih in načrti za prihodnost. v soboto in nedeljo, 5. in 6. Razen borcev Gorjanskega julija, so prebivalci prijazne bataljona, ki so prišli tokrat podgorjanske partizanske va na svoje tretje srečanje, smo VRATA sice Gabrje sprejeli več sto opazili tudi ljudi, ki so med borcev Gorjanskega bataljona vojno sodelovali kot družbeni r , I OKNA in blizu 3.000 ljudi iz vseh delavci na podgorjanskem i n i G S POLKNA krajev Slovenije. V prijetnem področju. Slavnostni govor je kulturnem programu, ki so imel medvojni politični' dela ga nrispevali pionirji in mla vec Vencelj Perko-Stefan, ki ribnica KREDIT dinci iz Kostanjevice, Brus je med drugim dejal: »Letos nic, Šentjerneja, Stopič in že tretjič zapored prirejamo Gabrja, godba na pihala iz srečanje borcev Gorjanskega Novega mesta, pionirji iz ta bataljona ter družbenih de bora »Sutjeska« in novome lavcev z domačini, ki so so ški taborniki, so obiskoval delovali v naši borbi in jo M m cem pripravili lepo doživetje. podpirali. Srečanje postaja OD 10. DO 20. JULIJA Uspel je tudi taborni ogenj v tradicionalno in je v glavnem soboto zvečer g programom, namenjeno naši mladini. Spo Okrog 10. In 20. juli minja nas na težke čase iz Na slavnostni seji družbeno političnega sbiHra v Krškem so danes t^eo izroč^ ki so ga pripravili novomeški ja padavine. V ostalem taborniki, nad katerimi ima preteklosti, ko je bil delovni Stanetu Nunčiču častno primanje z Valvasorjevo medaljo. Na sliki: dr^ Jotc lepo vreme. pokroviteljstvo Gorjanski ba Dr. V. M. Brilel podpredsednik skupščine SRS in ljudski poslanec v Posavju, čestita , (Nadaljevanje na 13. str.) <»dUkovanott (Foto: J.T eppey) taljon. tedenski Pred spremembami mozaik Saigonske oblasti so pre povedale številko ameriškega v gozdarstvu tednika »Neivsweek«, ki je objavil reportažo o tem, ka Kmečki gozdni posestniki naj sami in dokončno ko podgane zapuščajo ladjo, ki tone«. Ne morejo pa pre- odločajo o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo pri prečiti, da ne hi po najno gospodarjenju v njihovih gozdovih vejših poročilih dezertiralo kakih 11.000 juznovietnam- »Zdaj pa gre zares. Naše sestniki pa menijo, da bo ta skih vojakov vsak mesec iz kritike so le našle plodna tla,« ka stališča treba tudi uzako armade. Ladja res tone... je dejal kmet, ko sva se za niti, ne le predlagati gozdnim Se ena iz Saigona: oblastva čela pogovarjati o gozdarstvu gospodarstvom, naj jih uredi so prepovedala izhajanje ne in prodaji lesa. »V ja\Tii raz jo s svojimi statuti. Slabih izkušenj je namreč že veliko. kega časopisa, ki je objavil pravi bomo povedali, kaj mi movico«, da so Vietnamke slimo, in zahtevali svoje pra Osnovne pravice kmečkih vice.« gozdnih posestnikov bo treba zaradi kemikalij, ki jih upo Strinjam se z njim in z določiti z republiškimi pred rabljajo Američani za uniče vsemi, ki mislijo podobno. pisi ali pa se bo sedanja or vanje rastlinja, začele — le Vsakdo naj dobi za svoje delo ganizacija še naprej krhala. či jajca. . . Voditelj Nigerije pošteno plačilo! Pa ne le za Nezaupanje do gozdnogospo generalni major Jakubu Oo- delo pri sečnji in spravilu le darskih organizacij je prevla tvon je v razgovoru z novi sa do kamionske ceste, am dalo' celo v odboru za zadruž SLEPO OBRAČUNAVANJE — Po lunoru kenijskega ministra za gospodarsko narjem revije »Time« dejal, pak tudi za tisto, ki ga je več ništvo in kooperacijo pri re planiranje in razvoj T.onia Mboja (morilca še niso izsledili) so se že začeli da člani plemena Ibo (Bia- desetletij opravljal v gozdu, publiški gospodarski zbornici, pretepi in spopadi med člani plemena Liio, ki mu je pripadal Tom Mboja, in frčani) niso »naši sovražni da so sedanja velika drevesa saj je na zadnji seji sklenil, člani plemena Kikuju. Prvi trdijo, da je Kikuje ubil Toma Mboja. Na 'sliki: ki«. Nigerijska vojska se bo hitreje zrastla. Sicer pa tudi da se bo zavzemal, naj kmeč člani plemena Luo so se na ulici pred domom pokojnega Mboje v Nairobiju juje proti autelešenemu zlu*- naši republiški organi izjav kim gozdnim posestnikom o- spravili nad mladeniča, ki je iz plemena Kikuju. (Telefoto: UPI) Tako zlo je biafrski voditelj ljajo, da se strinjajo s takim mogočijo združevanje tudi v Ojukivu, id je »tipičen Hit nagrajevanjem dela kmečkih samostojnih organizacijah ali manjše skupnosti kmečkih ler« ... Sovjetski tisk še ni 'gossdnih pcsestnikov. pri kmetijskih zadrugah. Se gozdnih posestnikov, ne le en komentiral jiapovedanega obi I Nezaupljivi gozdni po- veda lahko imajo svojo or sam njihov organ pri velikem tedenski zunanjepolitični pregled | ska predsednika Nixona v Ro ganizacijo tudi pri gozdnem gozdnem gospodarstvu. To pa muniji v zdčetku avgusta. gospodarstvu, če mu zaupajo. pomeni, da bi kmetje v vsaki Tednik »Za rubežom« se je ‘ iRazprava o teh vpraša Italijanska vlada premiera italijjnske republike, in nje delovni enoti, ki naj bi bila Romurja je odstopila, ko je domislil prave. Ker tako in TELEGRAMI njih, ki je bila pri republiški pri gozdnem obratu, lahko govi somišljeniki v (»alači tako ne sme povedati srnje NAIROBl — Neznan atentator, konferenci Socialistične zve sklepali, ali prodajo svoj les prišlo do razcepa v italijan Barberini ustanovili neod ga mnenja, če »ni prišlo od ki ga doslej še niso odkriH, je v ze, pa je pokazala, da je preko komercialne službe ski socialistični stranki (PSI), visno demokratično strank^, soboto ubil na ulici v kenijskem katere predstavniki so bili ker so hott‘Ii preprečiti u.sts^ zgoraj«, si je sposodil mne glavnem mestu ministra za plani kmečkim gozdnim posestni gozdnega gospodarstva, ali nje prt »konkurenci«. Nave ranje in razvoj in človeka št. 2 v kom možno zagotoviti njiho drugim kupcem, ki so poobla doslej v vladi levega centra, novitev ljudske fronte v za- del je pisanje »New York Keniji Toma Mbojo. ve pravice tudi brez ustanav ščeni za odkup. Odločilna bi in ko je voditelj socia'istične veznišl\'u s komunisti. Timesa,« ki je med drugim NEW YORK — Generalni sekre ljanja novih organizacij in v bila' cena. Kdor bi plačal stranke Pietro Nenni od Tudi zdaj se zastavlja zapisal, da si je Nizon izbral tar OZN U Tant je zelo odločno okvini, ki ga je določil v svo več, bi dobil les. To pa bi stopil kot voditelj stranke in »v'prašanje« komunistov. So pozval Arabce in Izraelce, naj jem gradivu za razpravo o kot zunanji minister. Svoj cialisti in celo del levih »čuden čas« za obisk v Ro prenehajo s streljanjem, sicer be sililo uprave gozdnih gospo muniji ... Ko je grški pol- do posledice zelo hude. U Tant v teh vprašanjih Izvršni svet. darstev in njihovo komerci odstop je pospremil z greiv krščan.skih demokratov sodi, svojem poročilu poudarja, da je Ko so' ugotovljene dosedanje alno službo, da bi zniževali kim besedami: »Starost in da je prišel čas za pritegni kovniški režim odslovil pred sedanje obstreljevanje čez Sueški sednika državnega sveta, naj slabosti, je v gradivu namreč svoje stroške. moč mi ne dopuščata, da bi tev komunistov k »vzvodom prekop najhujše od junij.ske voj zapisano; »Zato je pri skup višje pravosodne qblasti v ne leta 1967. ■ Nekateri dvomijo, da bo začenjal znova in da bi se še oblasti«, da lahko samo so nem gospoflarjenju z družbe kdaj aktivno udeležil življe Grčiji, je odstopilo še osem TOKIO — Japonska socialistič do take obljube uresničene. delovanje komunistov poživi na stranka nasprotuje sovjetske nimi in zasebnimi gozdovi Slabih izkušenj je res veliko. nja v stranki.« umirajočo vlado in politični članov sveta. Grška vlada ta potrebno kmečkim gozdnim ko in tako ne potrebuje pra mu predlogu o ustanovitvi sistema Nove organizacije pa tudi ni Do razkola v stranki je pri koncept levega centra. Toda kolektivne varnosti v Aziji. Po posestnikom v okviru gozdno- lahko ustanoviti, ker brez šlo po burni seji CK stranke večnia v krščansko demokrat- vosodnih organov, saj ji po- mnenju stranke ne more noben go.spodarskih organizacij za sredstev ne more poslovati. polnomaf zadostujejo vojaška tak sistem v Aziji izključiti LR 4. julija z>’cčer, ko je Nenni sla stranki in socialni demo Kitajske. gotoviti lastno samoupravno 2^to bo treba te stvari dobro zaman opozarjal člane CK krati menijo, da bi bila ude sodišča in preverjeni polica skupnost, ki bo bnela vse premisliti. Gotovo bo laže j i ... Na Kubi so zdaj rado- PRAGA — Agencija CTK je spo nap omen enotnosti ne sa ležba komunistov v vladi |Ke- ročila, da so se v nedeljo začeli pristojnosti a dokončno in »prisiliti« gozdnogospodarsko mo za stranko, »npak tudi več »tv^ana«. nirali še kruh, da bi »pre poletni manevri sovjetskih čet na izključno odločanje o vseh organizacijo, da prižaia kme prečili razsipanje«. Razsipa ozemlju CSSR. Ti manevri, ki jih za politično prihodnost drža V gratlu Caernarvon \ Wa- je — kakor poroča agencija — vprašanjih, ki zadevajo go tom pravico odločanja tudi nja res ni, ker dobi vsak sa ve. Njegova resolucija je do Icsu je britanska kraljica Eli- odobrila češkoslovaška vlada, bo spodarjenje z zasebnimi goz pri prodaji lesa, kot ustano bila 53 glasov in je bila po mo 15 dekagramov kruha na do trajali do 14. julija. dovi.« viti novo organizacijo. Saj dan. Zato pa je sajno še sla ražena. Socialni de^iokrati v ORAN — Pred revolucionarnim B Po dosedanjih razpravah ne gre toliko za organizacijo stranki so se odcepili in takoj doled »brez kart«. Toda tudi sodiščem v Oranu se je začela so v republiških organih bi lah kot za dohodek od lesa! Kjer to ima svojo senčno stran: dna obravnava proti oeebam, ki ustanovili lastno stranko, ki so obtožene, da so decembra 1967 ko samoupravljanje kmetov ne bo uspelo, pa bodo seveda so 5o krstili za enotno soci po enournem ali še daljšem sodelovale v zaroti proti vladi z navedenimi pravicami raz tudi kmečki gozdni posest čakanju v vrsti mine človeka predsednika Boumediena. Glavne tegnili na sleherni gozdni niki morali biti odločni in alistično stranko. Njen sekre-' Razkol mu obtožencu polkovniku Tahariju tar je bivši socalistični avto- želja tudi po najslajšem sla Zbiri ju bodo sodili v odsotnosti, obrat ali delovno enoto. Od vztrajni. doledu ... ločale bi torej lahko tudi .ložo Petek iu)mist Mauro Ferri. Itali ker je pobegnil v tujino. janska desnica je pozdravila ustanovitev nove stranke, ze lo zanimivo pa je dejstvo, da v PSI je levo krilo krščansko de tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled mokratske stranke — stran ka je pred nekaj dnevi imela zabeta II. 1. julija podelila svoj kongres — izrazilo ob svojemu dvajsetletnemu sinu ■ SLABI OVIRAJO DOBRE — zije, ki je tu s hrvaške strani pre papirnici. Povsod se je pogovarjal žalovanje in »po'egnilo« s so Tudi prejšnji teden so bile v sredi- koračila Sotlo na svoji poti na šta o delu in problemih tamkajšnjih princu Charlesu naslov prc- cialisti, ki so os'.ali v sociali stolona.slednika, ki se v Bri ,šču pozornosti ne le skupščin, mar jersko. Prav tam so na dan borca kolektivov. Pri tem so ga železni stični stranki. več vse naše javnosti, ocene gospo odprli nov most Bratstva in enot čarji v Zidanem mostu obvestili, taniji imenuje waleški princ. darskih gibanj v letošnjem prvem nosti. Na proslavi je govoril nek da bodo čez nekaj dni začeli vozi To obžalovanje je razumlji Princ Clharles je postal 21. polletju. Ob hitro naraščajoči pro danji komisar XIV. divizije in se ti električni vlaki do Sevnice, no vo, -če upo.števamo, da je \va1eški princ, Ta naslov iz izvodnji, povečevanju izvoza in za danji podpredsednik republiške vembra pa do Dobove. levo krilo krščanskih dcmo- vira iz leta 1301, ko je Kd- poslenosti se hkrati spet pojavlja skupščine dr. Jože Brilej. ZAVAROVANJE — Te dni je začel kratdv prav tako v skrbeh za ward I., ki si je pokoril ne jo znaki gospodarske nestabilnosti, ■ KUDARJI SO PRAZNOVALI veljati odlok zveznega zavoda za vlado levega centra, kakor je poslušne in puntarske VVel- ki se kažejo v nepredvideno veliki — Dne 3. julija so v slovenskih rud cene, ki omogoča zavarovalnicam, Nenni. Takojšnja ustanovi šane, imenoval svojega sina potrošnji, večanju primanjkljaja v nikih slovesno proslavili dan ru da podražijo obvezno zavarovanje tev nove, enotne socialistične waleškega princa. Slovesnost plačilni bilanci in nelikvidnosti go darjev. Proslave v idrijskem rud avtomobilov za 40 odstotkov. Ta stranke, ki so jo postavili na v gradcu Caernarvon pa je spodarstva. niku živega srebra sta se udeležila podražitev letos ne velja za tiste, noge odcepljeni socialni de zelo mlada. Uvedli so jo leta Po mnogih ocenah so korenine tudi predsednik republiškega izvrš ki so že podaljšali veljavnost zava mokrati, upravičuje • • • dandanes je treba poguma, če hočeš ljudem povedati^ da je nebo res modro... nosti. Usodna avtomobilska' nesreča 16. salcev. Luči se spopadajo s temo, dre membnega človeka, temveč tudi malih, julija 1964 mu j^ zagrenila tudi ta up, vesa v viharju, urejenost z nemirom — anonimnih ljudi, ki pa niso nič manj po ni pa mu strla duha in volje. Neupog ljudje, rastline, stvari se bližajo simbo membni zaradi svoje zvestobe življenju: ljivo delaven, vitalen in človeško pre lom bivanja in mirovanja. Grudijo se delavcev v martinami, neznancev iz Ame kaljen služi gospe umetnosti, njena le vase, da se takoj nato vzpno v novem rike in puščavskdli Arabcev, kmetov, par pota pa je lepota slovenske zemlje in upanju. Roke ljudi so pogosto kakor tizanov. Modrost opuščanja vsega po njen obraz je obraz našega človeka. Za plameni hladnih ognjev, človeška telesa stranskega Jakac odlično obvlada. Ka svoje delo je Jakac prejel trikrat Pre so kot melodiozni vzdih iz mraku. In kor v sanjskem reliefu dviga pred naše šernovo'nagrado, Slovenska akademija končno; dandanes je treba poguma, če oči le najznačilnejše prvine stvari. Obraz znanosti in umetnosti ga je izvolila za hočeš ljudem dopovedati, da je nebo in roke so mu na portretih oporišče du rednega člana. Jugoslovanska akademija res modro — čisto smo pozabili na to. hovne govorice, v igri modelirujočih v Zagrebu in Srbska v Beogradu sta ga Morda umetniku celo zamerimo, če nas senc in svetlob pa se oblikuje pred nami odlikovali z dopisnim članstvom in 1963 spet spomni na to resnico. človekova osebnost prav tako, kakor je postal častni akademik na Accademia zaživi pokrajina v valujočih prelivih zadnjih Jakčevih delih se je ekspre barvnih ploskev ali senčenj in kompo delle Arti del Disegno v Firenzi. sija mladostnih dni spet prebudila, nogotera bridka doživetja so se kot V zicijskih ritmov. Po liričnem občutju na akor krepka brajda vinske trte vendar na drugi, z življenjskimi izkuš M vinogradnikov nožič zarezala v trto njami in z modrim umevanjem potrjeni vezuje Jakac na naj lepša platna naših Kje sedemdesetletno življenje sli Jakčevega življenja — bolečina pa je impresfbnistov — Jakopič mu ni bil za karja Božidarja Jakca. Njene ko ravnini. Simboli iz narave so znanUoi man veliki prijatelj in svetovalec — po žlahtnila plodove.* Ob trudni podobi člo usodnih sp>oznanj, ki izzvene končno v renine srkajo moč iz očetnega istrskega veka, ki je tudi vanj vtisnila grozo ne interpretaciji pa je subjektivTiejši, melo- Krasa, žlahtni sok plodov pa je dozorel vizionirani tragiki Dance macabre — dioznejši, morda bi smeli reči kar »ro mira, iskšmja in dvoma, pa umetnik ni mrtvaškega plesa boleče zvitih mrtvih v soncu materine Dolenjske. Oče Anton koli ni nehal verjeti, da je ena velikih man tičnejši«, če razumemo to besedo v je bil namreč doma iz vasice Jakci v dreves, pa tudi v upanje osamljenih njenem srčno zavzetem pomenu. S svo nalog .umetnosti vzbujanje upanja. Zato zvezd in v melanholično melodijo kolo Istri, mati Josipina pa je bila Colaričeva je tudi srečanje z Jakčevo umetnostjo jimi slovenskimi pokrajinami je sli s Slinovc pri Kostanjevici. Iz nemirne riranih lesorezov, kakršni so Veliki karsko realiziral prav tisto, kar je hotel vedno plemMiito doživetje — je srečanje kanjon. Indijanska vas. Po festivalu. življenjske volje očeta je dozorel ustvar z lepim, z iskrenostjo in s poezijo. povedati z besedami: »Objel bi to zem jalni »Hočem!«, iz mehkih materinih Tako se Jakac zvesto spet sklanja k pr ljo, objemam jo, poljubljam jo z očmi in z skoraj otroške vere v poslanstvo vim vrelcem svoje ustvarjalnosti, le da sanj se je spočel umetnostni »želim« umetnosti, iz poezije in glasbe cvete jo božam s svojim srcem.« Ta umetnost sina Božidarja, ki se je kot peti izmed I zdaj ekspresija ne potrebuje več erup hoče govoriti sočloveku. Ne v ugankah, Jakčeva umetnost. Cudi se svetu, zativnega vzgiba, ampak se zateka v zma šesterih otrok porodil 16. julija 1899 vzeta je nad njegovim utripom, zvesto ampak v konkretnih izpovedih. »Zdi se nad novomeško vijugo Krke. Usojeno govito odpoved, podprto z mirnimi ton mi, da je tu osnova vzroka za ustvarja spremlja vsa razkritja življenja in nje skimi soglasji, pri katerih barva ni glav mu je bilo, da se bo po prvih samouš- gove odmeve v lastni duševnosti. V raz nje, da drugemu posreduješ najgloblja kih poskusih razvil v umetnika, ki bo ni namen, ampak le nosilka razpoloženj doživetja, spoznanja in videnja.« merju do sveta je Jakac realist, toda skih kvalitet in zato ne preglaša čiste poveličal rodno deželo, križemsvet poro čista objektivnost mu je premalo, če je mal z risalnikom v roki in končno kot grafične govorice. Da, Jakac je stal ob o velja za vsa Jakčeva dela. Tudi za zrel moj.ster ostrmel nad razodetjem ne oživlja muzikalnost in je ne vzvalo rojstvu naše moderne grafike in še da T skicno sproščeni in prav zato pre vita Ipika in poseben ritem. Tako je nes je zagovornik njenega čistega iz tresljivo ekspresivni portret komponista domače zemlje kot njen zavzeti pesnik doživljal umetnost že v tistih mladostnih z barvami. Vzporedno z življenjskimi raza. Bil je odličen mentor mlajšega Saeveruda v olju, za markantno podobo le^, ko sta s prijateljem pesnikom postajami družine, ki ji je življenje pot grafičnega rodu, saj obvlada klasične očeta, za sliko domače krajine ali za kazalo iz Istre na Dolenjsko, v Romu Miranom Jarcem v Novem mestu sanja grafične tehnike do zadnjih tančin, od skicni zapis s potovanja ali iz partizan nijo in spet v Novo mesto, je šla Jakče la o velikih načrtih, to občutje ga je klanja pa zapeljive efekte tveganih ek skega življenja, številne .skice iz dni va življenjska pot iz ljubega Novega vodilo v praških študijskih dneh in sperimentov. Mnogokrat ne vemo, ali osvobodilnega boja so mnogo več kot mesta na realko v Idriji, na fronto ob danes zveni v meditativnih izpovedih bi bolj občudovali oblikovno ali tehnič preproste ilustracije časa in dogodkov Piavi v prvi svetovni vojski, nato pa leta zadnjih d©l. »Prava umetnina mora imeti no dognanost njegovih grafičnih listov — so umetniške interpretacije, iz real 1919 na umetnostno akademijo v Pragi, nekaj spontanega, sugestivnega, nekaj, — toda mar moremo prvo ločiti od dru nih situacij porojene »likovne misli«, kjer so mu bili učitelji J. Obrowski in kar te pretrese v dnu duše in te notra gega? Prav zaradi grafično čistega izraza resnične, toda invenciozne, stvarne, to Fr. Thiele, zlasti pa grafik A. Broemse. nje vzvibrira,« je sam poudaril. je znal združiti tudi najglobljo izpoved da duhovite. So umetniške glose velikega Toda že med prvim likovnim iskanjem oseben mik Jakčeve umetnosti je, nost z oblikovno dognanostjo in zgošče časa in njegovih osebnosti, človeško so Jakčeve mladostne umetniške vitice Pda zna življenje hkrati pričevalno in nostjo in doseči tisti zanj tako značilno Msoda čutimo v njih. iskale opore v trdni figuraliki Ivana Vav duhovno zajeti ter ga preliti v likovno lirično ekspresivni izraz, ki ga uvršča r^ o je humanizirana umetnost. Njeno potiča, hlepele k barvnim vizijam Rihar izpoved, polno globlje resničnosti, pa med najsubtilnejše mojstre naše eks I merilo je človekovo duhovno doži da Jakopiča ter se opijale ob ekspresivnih naj gre za psihološko poudarjeni, mno presionistične umetnostne smeri. Prav vetje, umetniško stvariteljsko videnje. risbah Franca Tratnika. Zato je stopil gokrat kakor z notranjim žarenjem po tako pa je znal zajeti tudi muzikalno V ritmični vzvalovanosti in prepletu Jakac na umetnostno akademijo že s življeni obraz portretiranca ali za za prepesnjeno realnost, ki klije iz njenega grafičnih črt ter. v tančinah tonskih pre trdo slikarsko samovzgojo in z discipli sanjano balado starega mesta ali za osebnega doživetja. Tak se nam Jakac livov čutimo dihrnje zemlje; v častit nirano voljo, ki ga spremlja vse življe pesi^ško interpretacijo pokrajinskega razkriva ne samo v grafiki, marveč tu ljivi podobi Mesta čutimo zgodovinsko nje. Veliko doživetje mu je bilo srečanje motiva ali za razpoloženjski odmev neike di v oljih in še posebej v pastelih — v žalost, v ranjenih, ožarjenih skalah Ve z grafikami norveškega mojstra Edvarda situacije ali za zapis nekega dogodka ali kot metuljeva krila občutljivi slikarski likega kanjona bridkost izumiranja in Muncha; razkrilo mu je poglobljeni gra za trepet zvezda nad elegijo minljivosti tehniki! — v katerih je znal preliti re dijanskega rodu; tragika umirajočih fični izraz in sugestivni mik svetlo tem ali za krik umirajočih dreves. Majhni alno podobo pokrajine v poveličano dreves se spreminja v tragiko človeka. nih ploskev, v katerih se kakor v mrač dogodki lahko zadobe veliko veljavo; enkratnost, pomerjeno po razpoloženju Pianistka prehaja v ogenj oči.ščujoče nih sanjah razkriva človeška usodnost. usoda posameznika se nenadno spreme človeka. Prav tako pa je znal v barvnih glasbe. NI čudno, da želi umetnik tudi ni v usodo človeštva: osamljenec na tonih ali v kredi zajeti tudi psihološko sam sebe spoznati ir ujeti vse poljube o vrnitvi v domovino se je mladi usode na lastnem obrazu. Od mladostno Pumetnik, poln življenjskih načrtov, ulici, onesveščenec v množici, zamišljeni podobo človeka, osebno podoživljeni ljudje Y pivnici, ekstaza glasbenika, ple portret, in sicer ne samo imensko po vedrih, zasanjanih portretov spremlja moral zadovoljiti s službo časopisnega lastno podobo mimo ur sreče in družin ilustratorja, nato je postal profesor ri ske idile ob ženi do velikih prelomnic sanja na gimnaziji, vmes pa je leta 1925 ih katarz, dokler se njegove oči ne za- obiskal Pariz in prvič Tunizijo, tri leta strme čez meje vsakdanjosti v jedro pozneje še enkrat severno Afriko, pravo človeškega bitja in komaj slutenih skriv prelomnico v življenju pa mu je pome nosti. Nekdanji »želim« in »Hočem« nil v letih 1929—1931 prvi obisk Ameri sta se združila v zavesti »Ustvarjam, ke, ki ga je s svojim stehniziranim živ ljenjem in računarstvom človeško torej sem.« (Ker pa »sem«, .sem tudi od pretresla. Leta 1936 ga je prijatelj kom govoren!) Tudi v bolečini je lepota, tudi ponist Harald Saeverud povabil na v lepoti je bolečina. Norveško, ki ga je pritegnila s svojim o se je mladi Jakac z vsem srcem mitom, nato je 1940 spoznal še Ogrsko. K navezal na Cankarjevega Kurenta, Sredi ustvarjalnega zagona, ki je že na je podzavestno določil lastno življenjsko pot. Pot odpovedi in upanja in zaupanja. šel priznanje doma in v svetu, se je znašel pred surovo resničnostjo druge Kot oče slovenske grafike si je v na Si vojske. S polno zavestjo človeške in umetnosti pridobil mesto, .prikovano v umetniške odgovornosti se je pridružil zgodovino. Kot avtor psihološko poglob osvobodilnemu boju in skupaj z ženo ljenih portretov sodobnikov je enkraten. odšel 1943 med partizane v dolenjske Kot pesnik slovenske zemlje pa dopol gozdove — tudi tedaj s svinčnikom v njuje generacijo slovenske moderne ki roki. Doživel je kot slovenski delegat nam je našo re.sničnost prva razkrila. zgodovinske dni II. AVNOJ v Jajcu, Dr. EMILIJAN CEVC kjer je portretiral maršala Tita, po zma gi pa se je s prvo slovensko vlado vrnil v Ljubljano poln umetniških in organiza cijskih načrtov. Novoustanovljeni umet = (Besedilo sestavka im tej stnuii je | nostni akademiji, za katero se je sam = povzeto po uvodni besedi v kataliHiu. | najbolj zavzemal, je postal prvi in nato E ki jo je saa raa.stavo ob 70-letnici roj- š šc večkratni rektor. Bil je med prvimi š fttva mojiitra Božidarja Jakca napisu! i pobudniki ljubljanskega grafičnega bie E umetno.stiii zgodovinar dr. Emilijan | nala, ki je utrdil čast naše grafike v E Cevc. Razstavo bodo slovesno odprli E svetu. Nepotešljiva žeja po potovanju ga S prihodnji torek zvečer v Koirtanjevici E je vnovič popeljala v Ameriko, v Rusijo, E na Krki, v sredo zvečer pa bo St. 28 (1007) DOLENJSKI LIST 5 m 111 rt ^ ~ ‘ *’***" rt *r**riaiii^tfiii ■ ■■» ■■m n n m iiii Glasba plemeniti ljudi Tovariš urednik! sikateremu njihovemu učite bil ustanovljen v Metliki v Rada bi opisala pomemben lju to prikrito! letošnjem šolskem letu na po dogodek, ki ga je Metlika do Ko so učenke čakale na budo Silvestra Mihelčiča, že živela prvič v svoji zgodo hodniku pred glasbeno učil- pred dvema letoma pa je to vini. Gre za oddelek glasbene niso, so imele precej treme, zamisel sprožil Franc Zupan šole, pri katerem so metli vendar so se vračale iz sobe čič. S tem sta hotela tg, dva ški učenci 11. junija prvič razžarjenih obrazov in sreč mlada belokranjska zelo opravljali izpite. ne. ker so uspešno opravile lentirana glasbenika omogo Da bi pri izpitu šlo izpit. čiti mladini metliške občine, ko, bi nekatere učenke rade Izpitno komisijo so sestav da bi prek glasbene šole z tik pred Izpitom še enkrat ljali Ernest Jazbec, ravnatelj razvijanjem estetskih okusov preigrale vaje. Poklenile so glasbene šole iz Novega me spoznala, doživljala in ustvar na tla hodnika, predse pa sta, Silvester Mihelčič, ravna jala resnično vredno glasbo razgrnile note in na tleh telj glasbene šole v Črnom in jo posredovala kot duhov »igrale« s prsti. Kakšna pri lju, Silvo Mihelčič starejši no svojino našemu ljudstmi. srčnosti Ena izmed njih je in Franc Zupančič, predava če kaj plemeniti človeka, po rekla, da je na ta način »va telj na glasbenih šolah, čla tem je to-lepa glasba! dila klavir« doma in zraven ni komisije so med letom Ustanavljanje glasbene šole pela vajo, da bi se kaj sliša^ ob pouku s svojo strokov je zlasti danes pomembno iz lo — v začetku šolskega ^eia nostjo in požrtvovalnostjo dveh razlogov: 1. ker nagli kar dva meseca, dokler os posredovali učencem znanje razvoj tehnike zasužnjuje člo novna šola ni dovolila klavir in jim vzgajali čut za doživ veka in njegovo duhovno Vsak gospodinjski stroj ja tudi za vaje. Koliko le-po- ljanje lepot glasbene umetno osebnost usmerja le glasba iz te je v učencih in kako raz sti. radia in televizije, filma itd. lične težave imajo, pa je mar. Oddelek glasbene šole je in 2. ker je danes v našem popravimo v 24 urah. šolstvu in življenju sploh za postavljeno vzgajanje čustve nosti mladih ljudi. Okrnjena Pokopali smo dva trpina vzgoja pa daje družbi tudi Pri okvari večjih strojev kličite okrnjenega človeka, kar se PrejSnji mesec smo pokopali je trpin vse življenje, še najbolj 71-letnega Janeea Stilia iz Pod pa na stara leta, ko bi lahko močno pozna v odnosih med telefon 314-958^ in še isti dan bočja. Komaj 15 let mu je bilo, mimo in zadovoljno živel. ljudmi ko^je moral od doma. Služil si Pred nedavnim smo pokopali ZORA HERAKOVIČ. Je kruh pri gozdni upravi v Ko Franceta Peterčiča, starega komaj Mestni trg 7, vas ho obiskal naš strokovnjak. stanjevici. Podiral je hraste, se 45 let. Bil je sin bajtarja iz Sta METLIKA kal, žagalT tesal. Pravil je, da so rega gradu in si je po končani se mu v močvirnatem Krakov šoli služil kruh kot dninar. 18 let skem gozdu pogrezale noge in so star se je priključil 1942 našim 19. in 20. julija proslava Največji servis za gospodinjske mu škornji večkrat ostali v blatu. tK>rcem. Bil je partizan do osvo 50-letnice viniške Zato se je sezul ter delal bos. boditve. Nato se je s starši pre Težavno in nezdravo je bilo to selil v Apače pri Gornji Radgoni. republike stroje in aparate v Sloveniji. delo, takrat tudi slabo plačano, Pred leti si je kupil nedozidano v okviru proslav ob 50- da se je težko preživljal. Bil je hišo v Velikem MraSevem. Bil je priden, trezen in varčen. Nekaj zaposlen pri gradbenem podjetju. letnici ustanovitve ZKS, si je prihranil, in ko je po več S pridnostjo si je spravil skupaj SKOJ in sindikata bo osred „STANDARD“ letih dela čutil, da mu leze bole hišo, tako da ima družina vsaj nja svečanost črnomaljske zen v noge, je delo pustil ter se primemo stanovanje. 2e pred leti priženil na malo kmetijo. Tudi je začel bolehati, zato so ga upo občine 19. in 20. julija na tu je bil priden. Uredil si je go- kojili kot invalida. Mnogo je pre Vinici, ko bodo obenem po Ljubljana^ q>odarstvo, da si je zagotovil za trpel v življeixju, med vo^o kot častili 50-letnico viniške re starost človeka vredno življenje. borec, po vojni kot nekvsUiticrani Dalmatinova 10 Toda kruta bolezen, ki si jo je delavec,' zadnja leta pa kot bol publike. V osnovni šoli bo nakopal v krakovskem močvirju, nik. Zapustil Je ženo in štiri odprta razstava, organizirali mu je g l o ^ a Icosti. Dobil je otroke, od katerih je preskrbljena bodo UiTističnp prireditev kostno jetiko. Zdravil se je dve le «ia hčerka. »Noč na Kolpi«, ob tej pri leti v Valdoltri, izgubil eno nogo Slava ob«na trpinoma, naj po in upal, da mu bo vsaj druga čivata T miru v doma ŽE PRED 40 LETI JE BIL ZLATNIK NAJBOLJ CENJENA NAGRADA ZA ZVE STOBO TRADICIONALNI KVALITETI. . m m * * ? ■ ZLATNIKI VAS ZNOVA ČAKAJO V PRALNIH MILIH. Drage gospodinje, morda je prav v vašem zlata nagrada! Že vnaprej se vam zahvaljujemo za kratko spo ročilo o najdbi zlatnika. Vsak mesec nadaljuje tra dicijo 200 zlatnikov v pral nih milih. Zlatniki so iz 14-karatnega zlata in vsak tehta 8 gramov. ^ h i o r o a PRESENEČA Krmeljčani zmagali v Ribnici Za Viranta dve tretji mesti Na roltomotnem turnirju v po Na državnem atletskem prven- Hribernik, Ici je pretekel 3lK) m v častitev dneva borca v Ribnici so stvu za starejše mladince, ki je Suhy Si Kristan v za- nasledile tri dolenjske rokometne ^ fP ht^i kookure^lci nista mogli po- ekipe. Precejanje presenečenje so nastopili štirje novomeški atleti: vidnih mestih. pripravili Krmeljčani, saj so osvo Marjan Hribernik, Branko Suhy, jili pokul občinske skupščine Rib Franci Kristan in Ko.stja Virant. Krogla: 3. Virant 12,12; disk: 3. nica. V prvem srečanju so pora Največ je dosegel nad^jeni Vi- Virant 38,54; kopje: 7. Suhy 4ti,50; zili Grosuplje 23:11, v druR»?ni pa rant, ki je osvojil dve tretji me- daljina: Suhy 5,85; 200 m: Hriber- so izgubili z domačini z 18:13. »ti, uapeSen pa je bil tudi Marjan nik 23,6; višina: Kristan 1,75. Grosu]xljčani so nato premagali domačine s 4 zadetki razlike, tako da so Krmeljčani prišli na pr vem mestu. Najboljši strelec tur nirja je bil Krmeljčan Milan Pa pež, ki je za to prejel poseben Odmor v košarkarski ligi pokal Za nami je prvi del tekmovanj Le.stvica: Ježica Ib, Trnovo 16, B. DEBEL.\K m že odigrano I. kolo v jesen- Novo mesto 12, Moste 12, Prule •skem delu tekmovanja v H. ko 12, Zagorje 10 (tekma manj), Li Avsec in Novome- šarkarski ligi. V tem tekmovanju tija 6. Metlika 6. $ientvid i (tek imamo Dolenjci kar dva zastop ma manj) in Hrastnik (—1). ščani zmagali nika: Metliko in Novo mesto. Ce M. (1. Na ribiškem tekmovanju v Dbb- se ustavimo ob doseženih rezulta ličici in Lahinji so se srečali ribi tih, lahko ugotovimo naslednje: či iz Novega mesta in Črnomlja. Novomeščan. so trenutno na tret Plavalci Celulozarja V tekmovanju rib s plovcem so jem mestu, vendar si ga dele še mod posamcaniki in ekipno zma- dvema ekipama. Z malo več oslabljeni gali NovOTneščant. Pri j5Uinih je športne sreče bi lahko bili še za v letošnjem tekmovanju za mo zmagal Savo Avsec (RD Novo kakšno mesto višje. V malo slab štveni pokal Plavalne zveze Slove mesto) z 850 točkami, sledijo: šem položaju so Metličani; tre nije bodo za ekipo Celulozarja v Miro Hirser (RD N. m.) 740. nutno si delijo sedmo in osmo glavnem , nastopili sami pionirji. Sti*vo Vidovič CRD Črnomelj) itd. mesto, vendar smo z njihovimi Pomlajeno moštvo Oluloearja bo Ekipno- 1 Novo mesto (Savo Av- nastopi kar zaidovoljni, saj so do okrepili samo štirje bolj izku .ser. Marko Picek, Miro Ker)(er) doma premagali vodeče moćtvo šeni tekmovalci te prve ekipe. 3070 točk Ježice in Prulr Mladim bodo pcnnagali Franc Čar go, Nevenka Jenkole, Mojca No vak in Zvonko Prosenlk. Večina plavalcev, ki je še lani KOCJO>SKI ODBOJKARJI (na sliki) so na kvalifikacijskem turnirju v Novem uspeSno nastopala, je letos prene mestu nastopili oslabljeni in so si komaj v zadnjem trenutku priborili pravi^c(> hala vaditi in se pričela resneje flkvarjatl z vaterpolom. Zaradi te pon(»vnega i.e:ranja v društvu najboljših. Dolenjci bomo imeli ^seni v republiški ga je bila tehnična komisija pri kvalitetni ligi kar tri predstavnike — Novo mesto, Kočevje in Trebnje siljena pomladiti ekipo, čeprav .se je že od začetka zavedala, da bo »mlada garda« požela večje uspe KVALIFIKACIJSKI ODBOJKARSKI TURNIR OBNOVA he Vedno več je družin, v katerih sta zaposlena oba 1975 pa še v Cerkljah, na Bi Stane Nunčič je dobil Valvasorjevo medaljo, štirje sindikalni xlelavci pa roditelja, to pa postavlja pred družbeno skupnost zeljskem, v Artičah, v Piše- odlikovanja predsednika Tita nove naloge. Sem sodi predvsem varstvo predšolskih cah, v Dobovi in v Globokem. in šolskih otrok. Za malčke je v brežiški občini del J. TEPPEV v .‘?pomin na prve krške žrt slavnostni seji. Kot gost ji tudi že vložil programe sa no že poskrbljeno, za varstvo šolarjev pa do sedaj Obisk iz Avstrije ve ter na povratek izseljencev je prisostvoval tudi podpred preusmeritev proizvodnje na sploh ni bilo možnosti. iz taboriš-C je občina Krško sednik skupščine SRS dr. Jo republiške organe in banke. v Brežicah 4. julija slavila svoj praznik. že Brilej. Skupščina pričakuje, da l>o S podalj.šanim bivanjem ne so potrebe po varstvu šo Delegacija sindikatov kme Vzdušje je bilo nadvse sve Predsednik občinske skup do jeseni urejeno financira otrok v šoli bi lahko nudili larjev in predšolskih otrok. tijskih in gozdnih delavcev iz čano že 3. julija, ko se je v ščine Jože Radej je obudil nje gradnje obrata METAL učencem pomoč pri učenju, Vprašalnike so prejeli v dru graške pokrajine si je pred sejni sobi skupščine sestal spomine na padle borce in NE za izdelovanje žerjavov dodatno vzgojo in urejeno žinah, kjer sta oče in mati dnevi ogledala topolove nasa družbeno-politični zbor na talce in nato. prikazal napore in tovarne keramike za proiz prehrano. V sedanjih razme zaposlena. V Brežicah so na de gozdnega gospodarstva v delovnih ljudi za gospodarski vodnjo obloženih ploščic. rah so mnogi otroci zaposle slovili anketo na 200 družin, Vrbini, Posavski muze;, zdra napredek občine. Z velikim Na predlog izvršnega od nih staršev za to prikrajšani 100 družin pa so zajeli v oko vilišče čateške Toplict>, tople zadovoljstvom je omenil zma bora Socialistične zveze je in prepuščeni škodljivim vpli liških središčih. Le 14 odst. grede AGRARIE na Čatežu in Specializacija go na referendumu za šolo, pri predsednik domače skupšči vom ceste. anketirancev je odgovorilo, Zavod za kulturo. Predsednik Agrokombinata katerem so Krčani dosegli ne odlikoval Staneta Nunčiča s Temeljna izobraževalna da varstva za otroke ne želijo. občine Vinko Jurkas je go slovenski rekord v številu pri častnim priznanjem in z me skupnost je letos napravila Po odgovorih sodeč so potre stom na kratko prikazal go Kmetijsko in trgovsko pod trdilnih glasov. daljo Janeza V. Valvasorja. anketo, da bi ugotovila, kakš- be po varstvu v občini zelo spodarski položaj občine. jetje AGROKOMBINAT iz V obdobju od 1967 do 1968 Dobil jo je za dolgoletno in velike. Z razvojem gospodar Sindikalni delavci iz sosednje Krškega se je specializiralo se je brutoprodukt v občini požrtvovalno delo na družbe stva, gradnjo novih stanovanj Avstrije so Brežičanom česti za proizvodnjo žitaric in povzpel na 45 milijard Sdin, nem in gospodarskem po RADIO BREZICE in zaposlovanjem ženske de tali za uspehe v gospodarst vzrejo piščancev ter za to je za 23,6 odst. več kot v dročju. lovne sile bodo še naraščale. kooperacijsko proizvodnjo. PKTKK. n. JULIJA: 20.00—20.10 vu in dejali, da so z obiskom letu 1966. Narodni dohodek je Na slavnostni seji so pode ^ Napoved sporeda, poročila. Občinska skupščina je na izredno zadovoljni. Kombinat že dve leti uspešno porastel na 18 milijard Sdin lili odlikovanja predsednika 20.10—20.25 — Nove plošće BTB, seji 2. julija sprejela program obnavlja vinograde. Pri ko konec lanskega leta in se je Tita . tudi štirim zaslužnim obvtt.stila in reklame. 20.25—21.15 razvoja otroškega varstva do Ivan Živič - predsednik operantih organizira tudi predvojnim in povojnim sin — "la.sbena oddaja: Izbrali ste v primerjavi z letom 1966 po Siinii. leta 1975. Za njegovo uresni UO sklada za oktobrske vzorne kmetije. večal za 28,5 odst. Vse gospo dikalnim delavcem. Red za NKDKIJA, 13. Jri-IJA: 11.00 — čitev bo potrebnih 14,220.000 nagrade darske organizacije so šle v slug za nared s srebrnimi žar Domače zanimivosti — SZDL da dinarjev. Zbrali bi jih delno novo leto 1969 s pozitivnim ki so prejeli Anton Hruševar, nes - Mimica Avsec: Prispevki in iz proračuna, iz sredstev te Občinska skupščina v Bre Zahteve po novih finančnim rezultatom. To da Alojz Omerzo in Jože Zidanič, davki občanov v letu 1969 — žicah je na zadnji seji razre Dr. Minko Bric in dr. Slavko meljne izobraževalne skupno vodovodih je lepe obete za prihodnje red dela z zlatim vencem pa Siišin govorita pred pričetkom flu- sti, s samoprispevkom in s šila bivšega predsednika ob obdobje. Rudnik Senovo je Franc Pavlin. J. T. orografske akcije — Za naše kme posojili pri banki in republi činske skupščine v Brežicah Zelje po vodovodih so tovalce: inž. Lojze Pirc — Se o ški izobraževalni skupnosti. Marjana Gregoriča predsed urejevanju hlevov za govejo živi prerasle možnosti krške obči no' — Prijetno nedeljo vošči an Vrtec za predšolsko mladi niške dolžnosti v upravnem ne, zato menijo odborniki, sambel Fantje treh vasi — Nedelj no nameravajo že prihodnje odboru sklada za podeljeva da bi bilo treba mobilizirati Hladilniki in televizorji na kredit ska reportaža: Iz dela .AMD Bre leto urejati v stari brežiški nje nagrad. Na njegovo me vse sile in vse denarne vire zico — Pozor, nimaš prednosti! sto je imenovala novega pod cm premera, kozice DEKOR -T Obvestila, reklame in spored šoh. V Cerkljah in na Bizelj za postopno in načrtno., na V trgovinah ELEKTROTE kinematografov. 13.00 — Občani skem bodo dobili prostore za predsednika Ivana 2iviča. peljevanje vode v mesta in HNE v Krškem in Sevnici pa prav tako od 14 do 20 če-ititojo in pozdravljajo. zanj po razširitvi šolskih po vasi, ki te dobrine še nimajo. prodajajo vse pralne stroje om premera. Dobili so tudi TOltKK, 15. JULIJ.A: 18.00 do Upokojenci so zbrali 2 in 3-delne garniture IDE 19 00 — Svetujemo vam — Ju slopij. V DoboVi je za pred Za vodovod prosijo v Kosta in televizorje na enoletni po goton vam predstavlja — Iz na šolsko varstvo že poskrblje za prapor njevici, v Mladjem pri Pod trošniški kredit brez pologa. AL loncev, skodelice za kavo, še 1'lasbene šole — Vzgojno pre- no. Bizeljski upokojenci so si bočju, v Sotelskem, v Zalogu V obeh prodajalnah so do ponvice DEKOR in garnitu ilavtinje: Začnimo zgodaj — Ob- že pred leti želeli svoj prapor, re ponvic ABC. V ELEK trestila, reklame in pregled fil Podaljšano bivanje učencev na Bohorju, na Velikem Kam bili pošiljko EMO posode. mov. 19.00—19.30 — Zabavne me v šoli bodo že naslednje leto s katerim bi ob smrti v član nu, v Dolenji vasi, v Kostanj- Emajlirane lonoe DEKOR TROTEHNI imajo tudi 5 in lodije iz tujih logov. vpeljali v Brežicah, do leta ski vrsti spremljali pokojne ku, v Ardrem pri Raki, v Sel imajo v velikosti 14 do 20 7-lit*rske lonce ECONOM, na zadnje bivališče, ob dru cah pri Leskovcu, v Zadovin- TRIUMF pekače in sokovni gih priložnostih pa bi jih pra- ku in na Šutni. ke. I>or zastopal kot člane organi Sprejem pionirjev Ker prodajajo omenjeno Firma - lažna fasada zacije. Denar so marljivo zbi posodo po izi^edno ugodnih rali in bodo svojo zamisel v LISCA odklonila s Češkega cenah, priporočamo, da pohi kratkem uresničili. Pokrovi Minulo soboto so gosto\'ali tite z nakupom. PO-E teljstvo nad praporom je prispevek za zasebnike prevzela najstarejša članica pri pionirjih Iz krške občine, V brežiški občini imajo de Občinska skupščina Krško ki preživljajo počitnice v ki si želijo pridobiti delo in društva 93-letna družinska je razposlala deldvnim orga lavnice številni obrtniki. Ne ugled s tem, da nastopajo upokojenka Ivanka Vilimek. Rovinju, pionirji iz Češko Nov transformator kateri izmed njih se pred nizacijam priporočilo za pri slovaške. Mladi Krčani pod nazivom firme, ne pa pod Razvitje b® v nedeljo, 27. ju spevek v sklad za odpiranje stavljajo naročnikom kot svojim imenom. lija, na Bizeljskem, so jim pripravili pri - velikan podjetje in nastopajo pod novih delovnih mest. Central ni delavski svet LISCE je srčen sprejem. Za to prilož nazivom firme, do česar kot nost so naštudirali pester v stari vasi pri Krškem so Pavšal je bil boljši sklenil, da tej vlogi ne bo delavci, poslovne enote ELEK- zasebniki nimajo pravice. kulturni progpam. Češki otro To omalovaževanje predpisov Odkar imajo obrtniki pred ugodil in da podjetje ne TRO-CELJE 3. julija v okviru bo soustanovitelj omenjenega ci bodo ostali v Rovinju 14 dneva borca in občinskega povzroča na sodišču številne pisano vodenje knjig, davčna dni. spore. služba pri občini marsikdaj sklada. Odklonilno stališče praznika izročili svojemu S tem, da se Oto tnik predsta ne ve, pri čem je. To so zve utemeljuje LISCA s tem, da »Ko bi bilo le še namenu pravkar dokonča vi pod nazivom KOVINA, deli odborniki na minuli seji podjetje že tako ali tako da no 110/20-kilovoltno razde PL.ASTIKA ipd., zavaja po- skupščine v Brežicah. Tista je veliko sredstev za odiTira- nekaj hudih zim« lilno trana.brmatorsko po bodbene stranke, ki menijo, ugotovitev velja tudi za obrt nje novih delovnih mest v Senovskim rudarjem se je stajo. Spodbudo za gradnjo^ da se pogajajo s podjetjem, Trgovsko podjetje nike, ker tudi oni ne vedo, obratu na Senovem. To je po letos godilo boljše kot lani. jim je dala elektrifikacija že in ne z zasebnikom. Ko pride za koliko bodo obdavčeni. Na mnenju samoupravnih orga leznice Ljubljana-Zagreb, kar ..KRKA« BREŽICE nov precej več, kot dajo dru Imeli so več dela, pa tudi do iožbe, mora nastopiti obrt občini menijo, da so imeli več zaslužka. Do konca maja bo povečalo odvzem energije. nik pod svojim imenom in za prej veliko boljši pregled, ko ge delovne organizacije. Vsa Pozneje predvidevajo gradnjo obvešča cenjene ko dodatno obremenjevanje letos so nakopali 900 ton pre enakih razdelilnih postaj tudi deva se zavozla. Vse skupaj so sklepali z obrtniki pogod moga kot v is om obdobju občane Bi/eljskefia, ^ be, ob dokončni obremenitvi podjetja bi bilo po njihovem v Sevnici in Brežicah. bi bilo lahko rešeno s plačil lanskega leta. Za ta rekord nim nalogom, ime firme pa da bo vsako nedeljo do pa so jih še naknadno obdav mnenju nepravilno in neso Odjemalci energije bodo čili, če so imeli večji promet razmerno z drugimi podjetji se imajo zahvaliti dolgi in zdaj na boljšem, ker bo pre povzroči, da se rešuje kot poldan odprta ena izmed hudi zimi. Vsem po vrsti je tožba. poslovalnic. kot v pogodbi. na tem območju. skrba z njo boljša. Pričakova zinanjkalo premoga in naro ti je manj nihanj v napetosti Veliko je primerov, ko Poslovalnici bosta vedno _ čila so kar deževala, »Ko bi - in manj izpadgv. V novo raz obrtniki samozvanci na tak bogato založeni z raznim le bilo še nekaj takih zam. delilno trafo postajo je kolek način zavajajo podjetja. Nji trgovskim blagom po kon potem bi laže prebrcKiili kri tiv vložil amortizacijo poslov hovi predstavniki so namreč kurenčnih cenah. zo!« si na tihem želijo kopa ne enote, del skupnih sted- prepričani, da sklepajo jk)- Pridite in prepričajte se! ' t \ či rjavega premoga ix>d Bo stev podjetja, nekaj pa sta godbo z drugim podjetjem. Za vaš obisk se priporoča hor jem. prispevala ZTP in brestani Nil sodišču menijo, da bi kolektiv. Kako so želje različne! ška termoelektrarna. morala pristojna inšpekcija poostriti nadzor nad obrtniki. KRŠKE NOVICE NOVO v BREŽICAH ■ CKiAM .nK MM.AJO Hi\A- i>bmorskem podziebju. Kr&ki pio ■ rillJK 7JVAIINI ItNKVl OK ■ V DRIKJI POLOVICI AV(il I.IACA — Občiaski skupščini do nirji letujejo v Rovinju kot pio KUKI. Proste dneve od potka do .STA ali najkasneje v začetku sep slej ni u. d o l e n j s k i l i s t II s SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Prikrajšane partizanske matere Z novim letom obvezni hišniki ZB Ribnica kritizira sramotno majhne invalidnine, ki jih dobivajo matere padlih borcev - Več pravic za borce po 9. septembru 1943 Imeti jih bodo morale vse večje stanovanjske stavbe - Živahna je bila tudi razprava o stanovanjskih zadevah borcev, o delni spremembi občin Na nedavni seji vodstva občinske organizacije no, borci po 9. septembru ZZB NOV Ribnica so r-azpravljali predvsem o delu 1943 naj bi dobili celo več skega proračuna in o planu odstrela divjadi za to lovsko leto svoje organizacije z ozirom na njen politični in druž pravic. pa je imela občinska skupščina beni pomen, o invalidninah, pokojninah, rekreaciji Obširno so razpravljali o Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je precej težav, če je zaradi i^loš- in zdravljenju borcev ter o porabi denarja, ki je na rekreaciji borcev in počitniš bila 3. julija, so razpravljali o stanovanjskem gospo nih koristi sgiet hotela dobiti od menjen za izboljšanje stanovanjskih razmer borcev. kih. domovih zanje. Za zdrav darstvu v občini, o reševanju stanovanjskih zadev stopljeno premoženje nazaj .- ljenje borcev pa so dodelili borcev, o zaključnih računih skladov, spremembi V zvezi s stanovanjskim gospo Ugotovili so, da je ZB ved ki bi jo radi postavili v pK>d- darstvom je bilo sprejetih še ve5 5000 din. proračuna in drugem. Sprejeli so tudi več odlokov. drugih sklepov in priporočil, ki no med tistimi organizacija^ rejen položaj, številni borci Pogovorili so se tudi o, de Ko so razpravljali o stanovanj enote samo pridobile, ker bodo se nanašajo na delo hišnih sve mi, ki se najbolj prizadevajo namreč uspešno delajo na narju, ki so ga dobili iz re skein gospodarstvTi v občini, so zgradbe bolje vzdrževane.- tov, komunalno mejanje zazidal za napredek občine. Prav za različnih pomembnih področ publiških virov in je name posebno poudarili, da morajo do Odborniki pa so zavrnili pred nih zemljišč, ceno gradbenih zem to ZB ni le stanovska orga jih. konca leta imeti vse večje stan.^- log, da bi poslovne prostore, ki ljišč, nakup 9t-anovanj in delo njen za reševanje stanovanj vanjske zgradbe (nekdo je ome so last splošnega ljudskega pre delavskih svetov stanovanjskih or nizacija. kot trdijo nekateri. Borci so ostro kritizirali skih zadev borcev. Sklenili nil, da one z nad 20 stanovanji) moženja in jih je v stanovanjski ganizacij. tvidi sramotno majhne inva so, da bodo ta denar nameni hišnike. V začetku bodo hišniki sklad vložila občina, prodali se Na seji je bila spet zelo' živah li izključno za gradnjo zaseb res predstavljali občutno finanč danjim koristnikom. Menili so, na razprava o planu odstrela div lidnine, ki jih dobivajo ma no breme, vendar bodo z njimi da je prej potrebno napraviti jadi (ki je bil sicer sprejet, a s Volitve in imeno tere padlih borcev. Zahtevali nih stanovanj za borce, del stanovanjiia pod.ietja oziroma analizo o tem; razen tega je pra prfdržkom. da bodo o njem do so naj invalidnine zvišajo ali tega denarja pa bodo vezali ksa pokazala, da so delovne or septembra ponovno razpravljali), vanja pri banki in ga uporabili' šele’ ganizacije, ki so prejele ali po- o stanovanj.skih zadevah udeležen pa popolnoma ukinejo, saj cen| odkupile zgradbe ali zemljo cev NOV in o delni spremembi Na zadnji seji občinske skup jim tista revna invalidnina ni v prihodnjem letu. Iz dobrega mesa SLP, pMJtem to drago prodale ali občinskega proračuna. ščine Ribnica 28. junija so ime novali člane svetov in komisij ob v nobeno pomoč. Opozorili narede slabo činske skupščine, in sicer: svet za so na to. da plačujejo na pri Kdo bo dobil pomoč? družbeni plan in finance (pred mer Nemci slovenskim mate Med nedavno razpravo ob sednik Franc Trdan), svet za no Poročali smo že, da je KGP podražitvi mesa v kočevski ram, ki so izgubile sinove v tranje zadeve (predsednik (Ivan nemški vojski, p>o 200 din in Kočevje letos namenilo iz občini je predstavnik gostin Gasilci za SO-letnico KPJ Lavrič), svet za gospodarstvo (in ženir Alojz Marolt), svet za ko validnine. Smo res tako rev sklada skupne porabe finan stva povedal, da kočevski me munalne zadeve in urbanizem (Mi na država, da ne zmoremo čno pomoč posameznim. kra sarji. ki prodajajo v mesni izvedli so tekmovanje gasilskih enot lena Borovac). svet za šolstvo, dati partizanskim materam jevnim skupnostim in gasil cah, ne zrna jo mesa prav ob kulturo in telesno vzgojo (Franc Mihelič), svet za zdravstvo, soci več? skim društvom. Občane za delati, zato iz dobrega mesa Občinska gasilska zveza Ko. Fara 3. PGD Dolga vas, 4. alno varstvo in delo (dr. Božidar nima, kdo bo dobil to p>omoč napravijo slabo. Kočevske PGD Mahovnik, 5. PGD Ko Zahtevali so tudi, naj bi čevje je pred kratkim oiig^ Voljč); komisija za družbeni nad imeli vojaški vojni invalidi in koliko. Pomoč dobijo kra mesnice so v sestavu KGP. nizirala v počastitev 50-letni- privnik 688 točk. zor (Stanka Ilc), komisija za jevne skupnosti: Loški p>otok Prav KGP dobavlja tudi me prošnje in pritožbe (Janez Andolj- brezplačno zdravstveno var ce KPJ in 100-letnice prvega Sodniki so pK>hvalili organi šek), komisija za predpise (Slav stvo in da novi pokojninski 5000 din, Ribnica 2200 din, so zasebnemu mesarju v So gasilskega društva v Sloveni zacijo tekmovanja, disciplino ka Pucar), komisija za skrb za zakon ne snie znižati že dose Prigorica 800 din, Sodražica dražici. Več inženirjev, pa tu ji gasilsko tekmovanje. Tek borce NOV (Bogo Abrahamsberg), in tekmovalni prostor (sta komisija za gradnjo in adaptacijo ženih pravic borcev. Nasprot- 1000 din, DolMija vas 1000 di drugih uslužbencev KGK movali so v dveh skupinah. dion). Predstavniki občinske stanovanj borcev NOV (Janez Ko Obe sta pols^li 105 m cevi. din. Nemška vas 500 din, ne kupuje mesa v kočevskih gasilske zveze so bili zado zina), mandatno imunitetna komi Grčarice 1000 din, in Velike mesnicah, ampak se vozi Skupina A je tekmovala še sija občinskega zbora (Ivan Lav voljni z organizacijo tekmo rič) in komi.sija za odlikovanja Poljane 1000 din; gasilska ponj k zasebniku v Sodra v mednarodnem gasilskem vanja in številom nastopajo napadu z 800-litrsko brizgalno, (Stane Petek). Prapor za društva: Dolenji Lazi 2500 žico. Torej: kočevske proda čih: razočarani pa so bili, ker Sku^o imajo sveti 68 članov, din, Gregor 1000 din, Bukovi jalce mesa v šolo za sekače! B pa s 600-litrsko. so poimensko vabili 40 pred- komisije pa 48. ribniško četo Skupno je nastopilo 12 ga ca 1500 din in Dolenja vas sta\'nikov političnih in druž Razen tega je občinska skup 500 din. Jamarski klub pa bo silskih desetin. Republiška benih organizacij ter podje ščina imenovala kot svoja pred Občinska skupščina Ribnica Gibanje prebivalstva komisija sodnikov, ki je na stavnika v skupščino temeljne iz- je na zadnji seji sprejela od dobil 1000 din. tij, odzvali pa so se raeen .obraževalne skupnosti Franca Mi Na območju matičnega urada Ko tekmovanju sodila, je od 1000 pokrovitelja Mira Heglerja le lok o podelitvi domicila 1. čevje sta bila v juniju rojena dva možnih točk prisodila posa heliča in Staneta škrabca. ribniški četi. Slovesna pode otroka (deček in deklica), izro meznim skupinam naslednji ANDREJ ARKO litev bo 31. avgusta na pro Gradili bodo po čili pa so se štirje pari. Umrli so; uspeh; TRIKGN namesto Stjepan Skreblin, upokojenec iz slavi Notranjskega odreda v čitniški dom Starega Loga, star 83 let; Jože Skupina A: 1. PGD Kočev- SUKNA Sodražici. Občinski odbor Rozman, delavec iz Kočevja, star je-onesbo 853 točk, 2. PGD ZZB NOV Ribnica bo ob tej Izvršni odbor sindikalne or 27 let; Janez češarek, kmet iz 20 let so pri »Avtu« Stara cerkev I 846, 3. indu Poročali smo že, da občin priložnosti izročil borcem 1. ganizacije v podjetju RIKO- Slovenske vasi. star 76' let; Marija AVTO KOČEVJE bo prav Pavček, gospo^nja s Smuke, sta strijska gasilska četa Rudnik, ska skupščina Ribnica išče ribniške čete prapor. Prapor Ribniška kovinska industrija ra 68 let; Marija Melik, upoko 4. PGD Stara cerkev II, 5. na dan šoferjev, se pravi 12. razne možnosti, da bi v pro bo nekaj posebnega; ker bo je i23Volil odbor za gradnjo jenka Iz Moelja, stara 71 let; Jo julija, praznoval 20-letnico IGC INLES 6. PGD Livold, storih ukinjenega obrata na njem tudi ribniški grb z počitniškega doma na Trav že Osterman, čevljarski mojster 7. PGD Struge 728,5. obstoja. Ob tej priložnosti iz Kočevja, star 61 let, in Jem^ TORBICE v Sodražici spet ribo kot simbolom Ribnice. ni gori. Podjetje namerava v Hren, uptrfcojenec iz Kočevja, star Skupina B: 1. K»D Salska bo prejelo priznanja 19 čla kdo odprl proizvodnjo in ta -r tem lepem gorskem svetu 73 let. vas 759.8 točke, 2. PGD Vas- nov kolektiva, ki so 20 let ko zaposlil odvečno žensko zgraditi počitniški dom, v ka pri podjetju. Ti so: Prane delovno silo s tega območja. KGP bo dalo dotacijo terega bodo odhajali letovat Boštjančič, Anica Cerkvenik, Vse je že kazalo, da bo tu člani kolektiva. Zamisel za Alojz Panjs, Jože Gržina, Va začel delati obrat podjetja Kmetijsko gozdarsko pose služi pohvalo in je vredna SVET ZA URBANIZEM, GRADBENE lentin Hribar, Branko Kle SUKNO iz Zapuž, vendar je stvo Kočevje bo letos dalo na posdiemanja. IN KOMUNALNE ZADEVE pač, Anton Klepač, Alojz načrt padel v vodo. Iz zane območju ribniške občine raz nih dotacij v skupnem znesku PRI OBČINSKI SKUPŠČINI KOČEVJE Kersnič, Ivan Lipovec, Alojz sljivih virov smo zvedeli, da Ličan, Feliks Slanovič, Slav namerava zdaj tu odpreti 20.000 din. Od tega bo dobilo Cene v Kočevju daje ko Smrekar, Mara Skrabec, svoj obrat podjetje TRIKON osem krajevnih skupnosti in Ribnici Rudi Šmalc, Pavla Trobec, iz Kočevja, vendar pod pogo 12.500 din, pet gasilskih dru štev skupaj 6,500 din in ja Pretekli ponedeljek so veljale v na razgrnitev zazidalne načrte: Franc Trobec, Ludvik Trošt, jem, če bo dobilo 80.000 din marski klub 1000 din. Krajei'- trgovinah s sadjem in zelenjavo in Slavko Zlobec posojila za obratna sredstva. v Kočevju in Ribnici naslednjo »D01*0LN1TEV PRI STRELIŠOU« ne skupnosti bodo porabile maloprodajne cene; denar za komunalno dejav »ZA RUD.VRSKIM DOMOM RUDNIK« nost. gasilska društva za ure Kočevje; »PRI GAJŠKU« — ZAZIDALNI NACRT ditev gasilskih domov, jamarji (cena v din za kg» V DOLGI VASI pa za popravilo ceste do ja krompir 1,15 1..T0 marskega doma. Novost je, da sveže zelje 1,90 2,(» Zazidalni načrti bodo razgrnjeni v času od fižol v zrnju 6,10 in 7,30 7.00 bodo dobili vsi dotacijo ne stročji tižol 2,40 7. julija do 7. avgusta 1969 v prostorih občan posredno od Kmetijskega go čebula 2,10 :<.20 ske skupščine Kočevje v I. nadstropju. zdarskega podjetja in ne prek česen 21,70 24,00 Vabimo vse občane in delovne organizacije, občinskega proračuna. solata 2,0(1 a,.”« paprika 4,.3(1 7,80 da dajo na razgrnjene zazidalne načrte svoje paradižnik 2,611 2,60 pripombe najkasneje do 7. avgusta 1969. Počastili so dan borca korenje 4,50 4,60 peteršilj 6,00 — Predsednik sveta za urbanizem, gradbene Mladina iz Rovinja, ki letuje v cvetača 5,6(1 C,00 iri komunalne zadeve občinske skup.^čine Ortneku, je na predvečer dneva rdeča pe.sa 1,80 2,60 l)orca organizirala prireditev s Kočevje: kulturnim sporedom in kresom. kumare 2,00 :i,oo inž. Oto I)ev.iak, 1. r. Govori, deklamacije in petje so se hnuSke — (i.OO vrstili pozno v noč. Na prireditvi marelice 4,.')0l 5,00 so nastopil itudi vojaki, kar je da breskvi* 4,70 5,30 lo slovesnosti Se večji pomen. Ob limone. 6,70 — tej priložnosti je bil ortneftki park banane 6,20 6 40 poln domačih poslušalcev oziroma jagode 7,70 8,20 DROBNE IZ KOČEVJA gledalcev. jajca (cena za kos> 0,61 in 0,63 0,67 ■ ■ ■ LEPO UREJENE VR ■ ■ ■ UDARNIŠKO urejajo TOVE in okraSena okna imaio že nijkaj sobot in nedelj naši pla v PcKlgorski ulici ob vznožju Sto'j ninci svojo kočo na. Mestnem vr RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ne. Med cvetlicami prevladujejo hu pri Jelenovem studencu. .Se ■ ■ ■ ZA GRADN.IO VIKENDOV drugih potokih le počasi segreva, vrtnicc. Najlepši je vrt pri Kla veda bodo polepšali tudi okoli na Travni gori se zanima tudi ob iitevilni kopalci pa komaj čaikajo, ričev! hiši. Upajmo, da bo komi co. Popravljena je tudi cesta do činski odbor ZZB Ribnica. Meni da se bodo nainakuli« in razgibali sija, ki vsako leto ocenjuje po koče, posebno njen zadnji del, ki jo, da bi bilo prav, če 'bi posta v vodi. dobo hiš in njihove okolice, obi je delal avtomobilistom preccj vili tudi za borce tu vikend ali ■ ■ ■ ZELO OBLSKANI SO GO- skala tudi to ulico. Pričakujemo, preglavic. Izkopali so tudi grez dva. Sem bi prihajali borci na ZDOVI od Žlebič proti Ortneku da bo vsjij ena nagrada ostala nico, ker nameravajo urediti no tukaj dopust ali pa bi včasih napravili in še naprej, kjer rastejo sladke ve sanitarije. Koča je redno os zamenjavo z organizacijami ZB, borovnice, ki so letos dobro ob- ■ ■ ■ POPR.AVUEN JE le krbovana ob sobotah in nedeljah, ki imjo počitniške hišice ob mor rodile. Obiralci prihajajo iz vseli seni mostiček preko Rinže pri seveda Jo takrat obišče ttidi naj ju. Občinski odbor ZZB Ribnica krajev in Je mati narava komaj vodovodni črpalnici. Tega so naj več izletnikov. je že Imenoval gradbeni odbor, vsem zadostila. bolj veseli učenci kovinarske šo ■ ■ ■ nabiralce UPOVE ki bo uredil vse potrebno v zvessi ■ ■ ■ GOBARSKA LETINA jd le, ki imajo v stari elektrarni GA CVETJA zdaj privlačijo lipe. z gradnjo vikendov na Travni go bila doslej zaradi dolgotrajnega praktični pouk (delavnice), . Pot ki so v bujnem razcvetu. Prav ri (dodelitev zemljišča, zbiranje deževja zelo pičla. Jurčkov je bilo jim je precej skrajšana. Je, da ljudje naberejo čimveč cvetja za domače potrebe in pro denarja itd.). še malo, pa tudi drugih gob Je ■ ■ ■ NAMA JE POD STRE dajo, vendar pa bi morali biti ■ ■ ■ NA TX>PUST v raane kra manj kot pr«j.^nja leta. Gobarji HO in delavci ZIDARJA, ki so pri obiranju bolj ob:iimi. Neka je, predvsem pa letovišča ob mor pričakujejo, da bo več gob Jese jo gradili, so ta svoj uspeh 2e teri namreč lomijo veje in drevo ju, je od.Slo že precej ljudi iz ni. proslavili z »likofom« v JE:LKI. tako opustošijo, da sl ie t nekaj ribniške občine. Počitniška skup ■ ■ ■ VELIKO GASILSKO SLA Delali so noC in dan, zato so bili letih no bo opomoglo — cvetja nost Ribnica Je odprla svoj novi VJE bo 13. Julija v Dolenjih La- zelo zadovoljni, ko so lahko po pa bo ob takem početju iz leta počitniški dom v Novem gradu, 2dh pri Ribnici. Gasilci bodo pro starem običaju na vrh slemena v leto manj. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKIH DRU kjer imajo nekateri Ribničanje tu slavili jubilej svojega društva. Na Bstaknili smi-ečico. »Likof« so .li ■ ■ ■ R.\ZNEGA MRČESA je di svoje vikende. V Ribnici se proslavo so povabili gasilce iz pošteno zaslužili. bilo letos po drevju in ntovih ŠTEV V VELIKIH LAŠČAH — Gasilci Kočevja, Stare vedno bolj uveljavlja dopust ob vse občine. Po proslavi bo veseli precej. Vrtičkarji nimajo Škropil cerkve, Ribnice, Dobrega polja in Grosupljega so v koncu tedna, ko oče v soboto na ca, ns kateri bo dobro poskrblje nic in se na uničevanje mrčesa nedeljo, 6. julija, pokazali svoje spretiiosti v obrambi loži svojo družino v avto in Jo no za pijačo in Jedačo. ne razumejo. Koristno bi bilo, če odpelje na morje ali kam dni- bi hortikulturna sckclja pri TD proti požarom. Zatem so mijboljšim društvom po gam. Družina se vme običajno v KOČEVSKE osposobila nekoga za tako delo, delili pohvale in priznanja. Posebno priznanje so po* nedeljo zvečer. ki bi ga potem lahko honorarno delili poveljniku ribniške gasilske čete tov. Šobru za ■ ■ ■ KOPALNA SEZONA v Bi- opravljal, saj bo delo 1* tako .strici bo letos zaradi slabega vre NOVICE opravljeno strokovno in pravo dolgoletno vrgojo mladega kadra y občini Ribnica. mena zelo kratka. Zaradi pogo H K S KI'O časno (Foto: France Modic) stega deij« M TOda t Bistrici in 10 DOLENJSKI' LIST St. ^8 (1007) ^ it NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA Je bil to golaž? „v Avstrijo pojdem!“ Prebivalci Blatnika pri Kanižarici sumijo, da so Pobratimstvo z avstrijsko IDfagno jih potegnili za nos: na Na Vinici otroci že v osnovni šoli računajo na vaškem sestanku pred vo- to, da bodo šli za kruhom v tujino Ut'rami jim je aktivist ob Potem, ko so odborniki obeh zborov metliške skupščine na ponedeljkovi ljubil naprfjavo trofazne- seji sprejeli odlok o ustanovitvi sklada za nakup, gradnjo jn popravila Izseljevanje z viniškega pre V službo, bi odhajanje v tuji ga toka, luč pa je še zme stanovanj za borce, so se odločili še za pobratimstvo z avstrijsko občino dela je postalo problem tudi no na mah upadlo. Tako pa raj slaba in tudi strojev v osno\ni šoli. Prosvetni de že otroci vedo. da zanje ne še ne morejo uporabljati. Wagna, okoli 15 km oddaljeno od meje lavci ugotavljajo, da so se ne bo drugega kniha kot tisti, O tem je spregovoril na kateri učenci, ki so bili še ki si ga bodo prigarali po nji Velika odgovornost in kaj bo upravni odbor sklada ta delegacijo na obisku v av zadnji občinski seji od neprijetna dolžnost čaka koj začel reševati prošnje za lani praw dobri, nenadoma vah. Ta kruh pa je tako gre bornik s tega predela in strijskem mestu Wagna so močno poslabšali. Ko je tako nak, da ga mladi nočejo oku letos člmie upravnega odho posojila, pri mnogih prosilcih odborniki sprejeli sklt^j o kar odkrito vprašal, če je ra sklada, iz katerega bodo pred koncem letošnjega šol šati. bila obJjuba le predvolilni pa se bo na terenu prepri pobratimstvu Metlike z Wag- skega leta učitelj vprašal fan borcem dodeljevali posojila čal o upravičenosti prošnje. no. Do sodelovanja med o'.')«- tiča: »Povej mi, kaj je s te golaž. Vprašanje so dali za nakup, gradnjo in popra »DOLENJKA« izpol na zapisnik. Prav tako bodo člani uprav ma občinama je prišlo pr<>k boj, da dobival slabe rede!« vila stanovanjsl^ hiš. De nega odbora sklada delali stikov z italijansko občino je bil odgovor: njuje obljubo narja je letos na razpolago sporazumno s krajevnimi or BcHichi, s katero so pobrate — Tovariš, jaz pojdem v Okoli 1.850.000 din bo ve- mnogo več kot prejšnja le ganizacijami ZZB. ni tako Metličani kot prebi Avstrijo. Tam me nihče ne bo loala nova. biagovnica, ki jo ta, vseeno pa ga ne bo do šele na tej. seji so bili iz valci občine Wagna. vprašal, s kakšnim uspehom v KolcdivorsM ulici v Cmom.- Pomanjkljivo varstvo volj za vse interesente posn voljeni organi občinske skup Metličani bodo manjšo de sem izdelal na Vinici. Za uče Iju gradi novomeško trgov j tl, zato so na seji zelo na ščine: odborniške komisije, legacijo Wagne še ta mesec nje je Skoda časa. Medtem sko podjetje DOLENJKA. pri delu tančno obravnavali odlok in sveti, upravni odbori skla povabili v Belo krajino, da raje obračam seno. Menda so Trgovina bo imela 1000 lev. Na območju črnomaljske status, po katerem bodo po dov, člani poravnalnih svetov se bodo pogovorili o raznih se v razredu oglašali še dru metrov uporabne površine, občine je lani inšpekcija de sojila razdeljevali. Za zapo- ter sodniki porotniki občin obHkah sodelovanja, na end gi: »Jaz pojdem v Francijo,« v njej pa bodo prodajali ra ■šlene borce in upokojence bo »Jaz v Kanado« ... la v 81 pregiledih našla 652 skega in okrožnega sodišča. izaned jeseniških zasedanj V pokrajini, od koder se zen meterskega blaga budi pomanokljivosti, ki zadevajo na razipolago 2,610.000 din. Na podlagi priporočila skupščine pa nameravajo sve. ljudje močno izseljujejo, je moško, žensko in otroško varstvo pri delu. Ugotovili za posojila kmetom borcem predsedstva skupščine Ivana čano podpisati listine o troj 484 otrok na viniški šoU in konfekcijo ter galanterijske so, da se je stanje od prej pa 180.000 din. želeta, ki je vodil metliško nem pobratimstvu. potrebščine, medtem ko bo njenih podružnicah. 250 jih šnjih let sicer p>opraiviio, še K osnutku odloka so imeli je v Dragatušu in okoli 300 v pr\^em nadstropju večji zmeraj pa so našli 135 neu odborniki več pripomb. Zah v Bosiljeveon čez Kolpo. salon pohištva. Predvidevajo, streznih gradbenih objektov, tevali so. naj bo v odloku 123 odlikovanj za krvodajalce bi imeU v bližini vsaj eno da bodo novo trgovsko hišo, 173 pomanjldijivih električnih zapisano, da posojila lahko podjetje, kamor bi lahko šli ki se bo lepo vključila med napeljav itd. Pomanjkljivo dobe samo borci, ki so že sedanje prodajalne v Kolo varstvo pri delu inšpekcija pred izidom odloka bivždi v Požrtvovalnost prostovoljnih dajalcev krvi iz dvorski uUci, zgradili in o prhanja zlasti zato, ker je metliški občina, in da nihče metliške občine je bila deležna priznanj p-remili ter odprli do kon toliko poškodb. Lani se je ne more dobiti več kot Cesta v Jernejo vas 50.000 din posojila pri Zvezi ca letošnjega novembra. DO med 3.799 zaposlenimi v ob Na prisrčni slovesnosti so v Me ko Mušič, Anton Brodarič, Anton, veliko dražja LENJKA bo s tem izpolnila čini Črnomelj pri delu poš borcev tliki 29. junija v domu TVD Par Kambič, Peter Trinko;- z Grma: Vaščani Jerneje vasd so obljubo, ki jo je dala Črno kodovalo 478 ljudi, kar po Na predlog odbornikov so tizan podelili “ odlikovanja zasluž Franc Molek; iz Primostka; Anton povečal' upra\Tii odbor skla nim krvodajalcem. Diplomi sta Tomc; iz Rosalnic; Slavo Vrani sprejeli dodatni samopri maljcem ob pripojitvi POT meni, da se na 1000 zajjosle- dobila Ivan Turšič iz Metlike in čar. spevek za gradnjo ceste od ROŠNIKA k novome.^kemu nih poškoduje vsak 125. ob da za 2 člana iz vrst kmeto. Karlina Mavretič iz Svržakov. podjetju. čan. valcev. Sklenjeno je bilo. da Iz Radovič: Martina Sodec, .■Vni- Kanižarice do njihove vasi. Zlato značko so dobili Metliča ca Rožman; iz Curil: Anton Vra- Pri računih, koliko bo cesta ničar, Terezija Pečarič; iz Grad ni; Zofka Grahek, Rudi Hrastar, ca: Julija Kočevar, Marija Stru- veljala, pa so se močno ušte Matija Blatnik, Milka Nemanič, g:ar, Milka Hrast, Marija Kristan, li. Mislili so, da z gradnjo ne Maks Vidic, Maks Kozjek, Slavo Metlika bo sodelovala Avguštin In Jožica Bezek, razen Katica Požek, H ^a Kovač, Onica bo več kot 80.000 din stroš Cim manj razlik, da ne teh pa še občani drugih krajev: Štefančič; iz Kloštra: Helena Šo ber, Miroslav Pavliha. Amalija Sti- kov, od katerih bi s samo pri gradnji ceste Martin Muc iz Ravnac; Marta Pe- panič; iz Dobravic: Anton Panjan; prispevkom zbrali polovico. renčevič iz Drag; Marija Kuznič Semič-Gradac z Dol; Marija Krštinc iz Dragom iz Božakovega: Angela Nemanič, Ko pa si je bodočo traso og Marija Matjašič, Franc Plut, Ma bo zamere in Itritike Na zadnji seji občinske lje vasi; Marija Fir in Alojzija rija Nemanič, Jože Kočevar, .\n. ledal gradbeni inšpektor, je skupščine Metlika so odbor Šuklje iz Bereče vasi; Jožefa Re ton Kozjan; iz Rakovca: Ivan Ma ugotovil, da bi po približni žek iz Bojanje vasi; Martin Vr- niki izglasovali skep o najet viščar z Radoviče; Vinko Janže tjašič, Boris Ferenc; iz Drašič; oceni gradnja te ceste veljala Takef^a mnenja so bili črnomaljski odborniki, Ana Simonič, Angela Guštin, Jože ju 450.000 din poso.j'ila, s ka kovič iz Radoš; Martin Matkovič Simonič, Olga Simonič; iz Železni okoli 150.000 din. Ker toliko ki so na zadnji seji sprejemali odlok o usta> terim bodo sosednji Črno in Zofija Matkovič iz Geršič; Ro kov: Marija Bajuk; iz Želebeja; denarja ni mogoče zbrati, de zalija Marinčič Iz škemljevca; novitvi sklada za gradnjo in popravilo stanovanj melj ski občini p>omagali gra Ana Mohar z Jugorja; Franc Za- Marija Srebačič. la stojijo. Vaščani Jerneje va diti asfaltno cesto od Semiča puhar In Anton Klemenčič s Sel; Vsem odlikovancem iskrene če si se bodo morali odločiti, za borce NOV do Gradca. Okoli 1200 m te Marija 2ugelj iz Slanine vasi; Ma stitke! rija Mavretič iz Boldraža; Ivan ali z denarjem, ki je na raz ceste teče po metliškem te ka šegina iz Prilozja; Rudi Dim, polago, popraviti cesto do va Na zadnji seji občinske mu in za koliko let se lahko renu, zato so pristali na so Ivan Petrič in Tončka Nemanič' si Dobliče, da bo primerna skupščine Črnomelj so na dol dodeli posojilo, zato bo v financiranje, čeprav ne v ta iz Gradca; Anton čmugelj in An Žetev se pričenja za prevoz s tovornjaki, ali ton Kočevar iz Božakovega; An go in široko razpravljali o statut vnesena lestvica z do ki višini, kot so predlagali ton Nemanič iz Želebeja 3 in An v metliški občini se bo za pa čakati, da se bo zbralo odloku in statutu, po katerem ločenim rokom, ko je treba Črnomaljci. Kredit bodo na ton Nemanič iz Želebeja 6 ter čela žetev s kombanji še ta dovolj denarja za gradnjo bodo iz občinskega sklada za kredit vrniti. Prav tako so jeli pod zelo ugodnimi po Karlina Kraševec, Jože Kraševec, teden. Direktor kmetijske nove ceste. Ivana Mavretič in Marija Guštin gradnjo, nakup in adaptacijo se odločili za enotno obrest goji, odplačevati pa ga bodo iz Drašič. zadruge inž. Janez Gačnik je stanovanj za borce dodeljevali no mero 2 odst., medtem ko začeli 1973. prosil odbornike na seji 8 srelirno značko so bili odli Napaka se maščuje posojila. prvotno obresti niso bile za skupščine, naj pomagajo na vse enako in natančno dolo kovani: iz Metlike: Ivan Vergot, Se ni dolgo tega, ko so v Ko so lani po terenu popi Izlet v Zagreb in Peter Guštin, Janko Butala, Ana domačem terenu vzdrževati čene. Na seji je prevladalo Matjašič. Peter Dokl, Rudi Vla- red, da se ne bodo krneti č5rmošnjicah ^>reuredili in so sovali vse člane ZB, so ugo Kumrovec šlč, Jure Bučan, Angela Petrič, tovili, da bi potrebovali za mnenje, da je treba odlok in posameznih vasi spet kregali, dobno opremili vaško trgovi statut sprejeti' tako, da bi bi Konec junija je občinski Savo Vuletlč, Miloš Omerzel, Jo no. Domačini so tedaj pred ureditev njihovih stanovanj komite ZKS v Metliki prire že Omerzel, Olga Jurajevčič, Mi kam naj kombajn najprej skih problemov poldrugo mi lo čim manj razlik, ker prav lenko Nenadlč, Francka Kobe, Jo pride. 2eti bodo začeli v oko lagali, naj za sanitarne pro te navadno povzročajo hudo dil enodnevni izlet za pred že Pirkovič, Stanko Rajner, Ivan store v vaški' trgovini urede lijardo starih din. Jasno, da vojne revolucionarje, člane Muc. Anica Šauer; iz Dragomlje lici Prilozja. Zadružni kom kri. bajni bodo vse žito pospravili ^ ena’izacijo, v Obudil bi mrtve iz spanja. A ni se mu oglasila. 24 Ckišel je sam po stopnicah. II.KA VAŠTEIOVA: »Porednica! Gotovo je šla že počivat in se smeje v svoji sobi,« si je mislil Grajžar, »a lačna vendar Grajžar ga je iz sosedne sobe opazoval, kako je ne sme zaspati!« v ciničnem samozatajevanju, z domišljavim izrazom Vstal je, odklenil vrata, odšel po prstih na hod v obrazu stopil pred ogledalo, ki je viselo med V i t A Ž J E f nik in potrkal na Marijina vrata. €)4tno«na, in si naraShnal črne dolge kodre po raane- Nobenega glasu. Vrata zaklenjena. nih. Nato se je strumno vzravnal, stopil z eno nogo »Mihec! Jaz sem, Grajžar —« naiprej, z dhigo pa je podrsal navzad in se s koket N ič . nim nasmehom globok^ priklonil — Mariji, kajpal^ ^ roman) Ali je ni v sobi? Stekel je po stopnicah navzdol. ki Je stala pri oknu. Jera je baš stopila iz svoje sobice v pritličju. Jezno se je Grajžar zasukal k oknu. Slišal je, da »Kristus, Marija, kako sem se ustrašila!« 8 0 se vrata zaprla za Valvasorjem in Vitezovičem. »Ali ste videli gospoda Mihca?« A odprla so se še enkrat in Grajžar je čul Hrva »Seveda sem ga. O mraku je prišel po drva ▼ tov glas; gajoča suknja se mu je na široko pozibavala okrog drvarnico. Pol ure pozneje pa je pokukal v kuhinjo »Gospod komornik! H kosilu vas popelje Graj bokov. Meč je trkal ob stopnice. in dejal, da potrka na moje okno, kadar se ponoči žar. Zvečer pa ostanete sami doma. Po naročilu go Marija je stopila v sobo. V poltemi se je na dveh vrne.« spoda barona vas vabim, da greste nocoj z menoj stoleh še vedno svetila atlasasta livreja. — Ali je res »Ponoči vrne?« se je prijel Grajžar za glavo m k večerji; če dovolite, pridem o mraku po vas.« pozabil? In moral bi biti že pred mrakom v vice ves bled je strmel v žensko. Grajžarju je udarila vsa kri v glavo. Marijinega domski palači. Za tako gostijo je mnogo priprav Jera pa je pokazala vso vrsto škrbastih zob. odgovora ni razumel. Stisnil je pest. ljanja. »Hihi! Nu, saj vedo — mladina »Prokleti ženskar stari. Zmešam mu račun!« Prižgala je dve lojevki, postavila svečnik na mizo Ni je poslušal. Kakor omotičen je odtaval po in nežno pogladila bleščečo livrejo. Nekaj je zaškri veži. IV. palo v sosednji sobi. — Morda miš? XXX A ni bila miš. V sobici poleg spalnice je za za O mraku tistega dne je »Mihec« nalagal na hod v veliki blesteči dvorani vicedomske palače se niku drv^ v peč. klenjenimi tapetnimi vrati sedel na nizkem stolu Matija Grajžar in čakal, žie večkrat je vstal, da bi je zbralo izredno veliko število povabljencev čez Kar se odpro vrata v sprejemnico in na prig dvesto ljudi. Velikanske kodraste baroke bogato na- stopi Valvasor v rdeči, z lisičevino podloženi suknji šel, pa se je premislil. »Za strežniško službo bo drugih dovolj. pa lišpanih kavalirjev so se vrstile med visokimi fon- in z lisičjo kučmo na glavi. tanžami iz najnežnejših čipk. posute z dragulji. »Kje pa je Grajžar?« ni nikogar, da bi varoval njo, da bi jo ubranil one mu ženskarju, Vitezoviču.« Na gorenjem koncu je sedela najvišja gospoda: »Ne vem.« ^deželni glavar knez Eggenberg, vicedom Adam Ursi- »Klical sem ga, a ga ni doma. Menda ni pozabil Menda je o mraku nekoliko zadremal, ko je čul na dolžnost, ki jo je prevzel. Zelo neprijetno bi mi zunaj šklepet vrat in moške korake. ni grof Barbo in drugi mogotci, med njimi dva ško bilo, ako bi ne držal gospe vicedomovki dane besede. »Gospodič — e — gospod Mihec!« fa: ljubljanski poleg gospodinje, gospe vic^omov- ke, in brižinski poleg kneginje Eggenbergove. Za Moram zdaj z doma, ker grem pred gostijo še na Aha, Vitezovič jo kliče. »Gospod Mihec!« stolom bledega, bolehnega ljubljanskega škofa 2ige obisk k zdravniku Marku Grbcu, č e pride Grajžar, grofa Herbersteina je stal njegov sluga, zamorec ga oponmi njegove dolžnosti.« Nič. Zopet zaropočejo vrata. Baron je odšel po stopnicah. Rdeča, do kolen ae- »Gospod Mihec!« I Ali. Na podlagi 7. člena pravilnika Komisija za razpis delovnega mesta SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE direktorja TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI »PIONIR« INDUSTRIJE OBUTVE, NOVO MESTO NOVO MESTO o štipendijah za izobraževanje IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE NOVO MESTO razpisuje RAZPISUJE razpisuj e zaradi upokojitve dosedanjega direktorja za šolsko leto 1969/70 mesto izvršni odbor TIS Novo mesto ZA ŠOLSKO LETO 1969/70 NASLEDNJE 20 prostih mest za priučevanje za poklic DIREKTORJA TESARJA POGOJI: Vabimo vse kandioiate, ki nimstjo končane visoka strokovna izobrazba s 4 leti delovnih izku ŠTIPENDIJE osemletke in so stari 16 let, da si na ta na šenj, od tega 2 leti na vodilnih delovnih mestih, čin pridobijo poklic. višja strokovna izobrazba s 6 leti delovnih izkušenj, za študij na srednji vzgojiteljski šoli 5 štipendij Kandidati bodo delali po posebnem programu od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, za študij slovenščine — nemščine na PA 2 štipendiji izobraževalnega središča; priučevanje traja srednja strokovna izobrazba s 8 leti delovnih izku za študij slovenščine — angleščine na PA 2 štipendiji 2 leti. šenj, od tega 4 leta na vodilnih delovnih mestih. za študij matematike — fizike na PA 4 štipendije Podjetje nosi v času priučevanja oskrbne za študij fizike in tehn. vzgoje na PA 1 štipendijo stroške; razen tega imajo pripravniki pravico Poleg navedenih pogojev mora biti kandidat za študij na PA — razredni pouk 4 štipendije do ene delovne obleke letno in do denarne splošno družbeno in ix>litično razgledan, imeti za študij glasbe na PA Z štipendiji nagrade, ki znaša: pa mora tudi organizacijske sposobnosti za za študij psihologije 1 štipendijo za I. letnik — 77 din mesečno, vod«ije delovne organizacije. za študij telesne vzgoje na visoki šoli 3 štipendije za II. letnik — n ^ ad a v višini osebnega do Ponudbe s kratkim življenjepisom ter z doka za študij na srednjih šolah — izredno hodka NK dfelavca. nadarjenim učencem 4 štipendije zili o strokovni izobrazbi in delovnih izkuš za študij na višji hotelski šoli 3 štipendiji njah pošljite na naslov KADROVSKA KOMISIJA »Komisija za razpis delovnega mesta direk Štipendije so predvidene v nasledinjih mesečnih zne torja pri vabi k sodelovanju skih: INDUSTRIJI OBUTVE, NOVO MESTO« v 20 dneh po objavi tega razpisa. 1. ZA SREDNJE ŠOLE: 6 GRADBENIH TEHNIKOV — za prvi letnik 140 din PRIPRAVNIKOV za učni uspeh v nadaljnjih letnikih pa za: ki imajo veselje, da bi delali kot gradbeni delo zadosten dober prav dober odličen vodje. RIBOGOJSTVO »KRKA« 1. letnik 150 160 170 180 2. letnik 180 190 200 210 Interesenti naj pošljejo svoje vloge kadrovski DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 3. letnik 210 220 230 240 službi razpisuje prosto SGP »PIONIR«, NOVO MESTO, 2. ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETAH, NA DRUGIH Kettejev drevored 37. • VISOKIH ŠOLAH IN VIŠJIH ŠOLAH: delovno mesto voznika prvi letnik 250 din POGOJI: popolna osemletka — voznik B kategorije drugi letnik 280 din z najmanj petletnimi izkušnjami — stalno bivališče tretji letnik 310 din v Novem mestu — v roku dveh let je treba opra četrti letnik 340 dSn viti izpit za polkvalificiranega sladkovodnega ribiča. -Osebni dohodek po pravilniku o osebnih do Splpšni pogoji za podelitev štipendije: hodkih. — Razpis velja dto 15. 7.1969. — najmanj dober učni u;^eh zadnjega konča ZAVAROVALNICA SAVA nega razreda in najmanj prav dober povpreč ni triletni uspeh iz predmetov, ki jih prosilec POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO štipendije želi študirati; razpisuje — ob enakih učnih uspehih imajo prednost ZB šolsko leto 1969/70 socialno šibkejši in prosilci — otroci borcev naslednji NOV. Razpisni rok velja do 1. avgusta 1969. Štipendiji; Prošnjam za štipendije je treba priložiti:'' 1. za ekonomsko srednjo šolo 1. overovljene prepis« spričeval zadnjih treh fWfella letnikov, 2. kratek življenjepis, 2. za tehniško srednjo šolo - 3. potrdilo o premoženjskem stanju oziroma strojni odsek uradno potrdilo o osebnih dohodkih dru Delovna skupnost žinskih članov. POSEBNE OSNOVNE ŠOLE KOČEVJE Prošnji priložite zadnje šolsko spričevalo in Prošnje, kolkovane s kolkom za 1 din, je treba kratek življenjepis. predložiti Temeljni izobraževalni skupnosti razpisuje prosto delovno mesto Novo mesto do 1. 8. 1969. Rok za vlaganje prošenj poteče 31. julija 1969. TAJNIKA ki bi opravljal tudi računovodske posle šole. Pogoji; srednja strokovna izobrazba ali nižja z večletno prakso v šolski administraciji in riičuno- O glašujte vodstvu. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. h a iP m v Dol. listu! Stanovanja ni. Nastop službe 1. 9. 1969. & 33. - Cesta se je prevesila proti morju. Slani, tablice so se bliskale. Paradižnikova sta čutila, so se zvrstili ob cesti; prvi kopalci ob obali. topli veter Jadrana se je že lovil v nosnice da vozita v veliki svet, daleč daleč od Košate Vozila sta kot v beli jahti v mesto ob morju; naših turistov. Jadran! Poslednja postaja veli lipe na Zaplankarskem, - Zaigralo je Klarino v imeniten letoviški center, Nad cesto je bil kega potovanja! - Ob cesti so se jele vrstiti srce, pa tudi Paradižnikovo ni ostalo ravno razpet velikanski transparent z napisom: Danes reklamne table. Ta je opozarjala na ruleto, ona na kremo za sončenje. Tretja je hvalila nepre dušno. Leta trdega garanja in stiskanja so ob pol petih na plaži pred hotelom Kalifornija cenljive ure Darvvil. Promet se je gostil, tuje končno rodila sad! Enkrat živimo! - Prvi hoteli izvolitev najbolj osončenega kopalca! Pred vojno so največje presenečenje povzročila kvalitetna Zla torogova pralna mila z nagrado v obliki zlatnika. Odtlej je minilo že dobrih 40 let, zgodbe o Zlatorogovih zlatni kih pa še krožijo med prebivalci številnih krajev naše dežele. Zdaj zlatniki v Zlatorogovih kvalitetnih pralnih milih znova čaka jo srečne dobitnike. Hkrati bomo s kolekcijami naših proizvodov nagradili tudi dobitnike predvojnih Zlatorogovih zlatnikov. Naši dragi stari prijatelji, sporočite nam, kako ste v predvojnih letih našli zlatnike, kako ste se ob tem veselili, kakšna usoda je doletela vaše zlate nagrade. Z la io r c g , NAGRAJUJE ZVESTOBO fElLEVIZIJSKI RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, zvečer«. 22.15 Zaplešimo ob glas »Španski bezeg iz Malchiena«. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, bi velikih orkestrov. 22.15 Jugoslovanska glasba. k a v a 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00 Pi ■ PONEDEUEK, 14. JULIJA: ■ SREDA, 16. JULIJA: 8.08 san glasbeni spored od 4.3Q do 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za Glasbena matineija. 10.15 Pri vas 8 .00, mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič NEDELJA, 13, JULIJA 20.35 C^ta — italijanski film ■ PETEK, 11, JULIJA: 8.08 doma. 11.00 Poročila — Turistični ni napotki za tuje goste. 12.30 (Ljubljana) napotki za tuje goste. 12.30 Kme Kmetijski nasveti — Ludvik Stro- 9.00 Kmetijska oddaja v ma C)perna m atineja. 9.35 »Morda 22.20 Bocherini-Sevnik: Scuola vam bo všeč«. 10.15 Pri vas do tijski nasveti — inž. Janez Poga bl: Letošnji datimii izkopavanja džarščini (Beograd) da ballo — oddaja iz cikla čar: Vime za strojno molžo. 13.30 semenskega krwnpirja. 12.40 (5d 9.30 Po domače z Zadovoljnimi ma. 11.00 Poročila — Turistični Ples skozi svet (Ljubljana) napotki za tuje goste. 12.30 Kme Priporočajo vam .. 14.35 Naši vasi do viisi. 13.30 Priporočajo Kranjci (Ljubljana) 32.40 Poročila (Ljubljana) poslušalci čestitajo in pozdravlja- vam ... 14.35 Naši poslušalci če 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) tijski nasveti — inž. Boris Belo- glavec: Organizacija obrambe vi stitajo In pozdravljajo. 15.20 Glas 10.45 Propagandna cxidaja (Ljub SREDA, 16. JULIJA nogradov in sadovnjakov proti to beni intermezzo. 16.00 Vsak dan ljana) za vas — I. del. 16.3U Mednarod 10.50 (Dtroška matineja: Nena či, 12.40 čez polja in potoke 14.00 Start Apolla 11 — prenos 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 ^M A G A J Sl SAM ni zdraviliški koncert med Porto vadne dogodivščine Marka do 14.50. (Mondovizija) Naši poslušalci čestitajo in po rožem in Waldiosbomom v Zah. Piegusa — filmska burle 17.15 Madžarski TV pregled (Beo zdravljajo. 15.20 Napotki za tu Nemčiji (pranos iz Portoroža). ska (Ljubljana) grad) riste. 15.25 Glasbeni intermezzo 17.30 Vsak dan za vas — II. del 11.30 TV kažipot do 13.50. (Lju 17.45 Eh'ajset slavnih — oddaja 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 člo -Tl BO POMAGAL 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lah bljana) za otroke (Zagreb) Mercator vek in zdravje. 19.00 Lahko noč, ko noč, otroci! 19.15 Glasbene raz 15.30 Festival narodnih pesmi — 18.30 Velika pustolovščina — se glednice. 20.00 Koncert opernih Ilidja 69 (Sarajevo) PETEK, 18. JULIJA otroci! 19.15 Minute z ansamblom rijski film (Ljubljana) Vilija Petriča. 20.00 Pojp zbor jo. 15.20 Glasbeni mtermezzo. melodij. 21.00 Mozaik zabavnih 16.30 Konjske dirke — prenos 19.00 Pisani trak (Ljubljana) 17.45 Polet Apolla 11 — pregled melodij. 22.16 S festivalov jazza. z Bleda - JRT - do 17.30 RTV Sarajevo. 21.15 Oddaja o 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Si 19.15 Jazz portret: Hank Modley (Ljubljana) morju in pomorščakih. 22.15 »Ples gnali«. 19.00 Lahko noč, otroci! ■ CEIHTEK, 17. JULIJA: 8.08 (Ljubljana) (Beograd) 18.15 mladinski koncert Iz Celja 18.00 Winnetou — jugoslovansko, z Bleda«. 19.15 Minute z ansamblom »Štirje Glasbena matineja. 9.05 Počitniško 19.45 TV prospekt (Zagreb) (Ljubljana) ■ SOBOTA, 12. JULIJA: 8.08 kovači«. 20.00 Simfonični koncert popotovanje od strani do strani. nemški film (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 19.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) Glasbena matineja. 9.20 »čez po orkestra RTV Ljubljana. 20.50 Me 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poroči 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 19.20 Naša soseda Italija — od lja In potoke«. 10.15 Pri vas do lodije v poletni noči. 22.15 Za lju la — Turistični napotki za tuje 20.00 TV dnevnik (Beograd) '20.35 G. Verdi: Traviata — ope daja iz dkla Svet tu za 20.30 Vijavaja (Ljubljana) ma. 11.00 Poročila — Turistični bitelje jazza. goste. 12.30 Kmetijski nasveti — ra (Ljubljana) slonu (Ljubljana) napotki za tuje goste. 12.30 Kme ■ TOREK, 15. JULIJA; 8.08inž Vilko Stem: Obratoslovnl In 20.35 Fant.je in dekleta (Beo 22.25 Filmski festival v Berlinu 19.50 Cikcak (Ljubljana) grad) tijski nasveti — inž.' Lojze Ceti Operna matineja. 9.20 »Morda vam ekonomski problemi pri usmerja (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) na: Svetovni kongres hmeljarjev bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. nju kmetij. 12.40 Pesmi jugoslo 21.20 Videofon (Zagreb) 23.00 Water|^lo Mladost : Ja 20.35 Čarovnik iz Oza — ame letos v Sloveniji. 12.40 Z doma 11.00 Poročila — Turistični na vanskih narodov. 13.30 Priporoča 21.35 športni pregled (JUT) dran — Hercegnovi (Za riški film (Ljubljana) čimi ansambli in pevci. 13.30 Pri potki za tuje goste. 12.30 Kme jo vara... 15.20 Glasbeni inter 22.05 ProKres — propagandne greb) 22.15 Poletni quiz — oddaja TV poročajo vam . .. 14.05 Glasbena tijski nasveti — inž. Franček Sl- mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. oddaja (Beograd) DRUGI SPORED: Zagreb (Ljubljana) pravljica Pavel Mihelčič: Dva vlc: Mravlje in izločanje mane. 18.15 Turizem in glasba. 19.00 Lah 22.0R TV dnevnik (Beograd) 17.25 Poročila (Zagreb) 23.45 Poročila (Ljubljana) najst drobtin. 15.20 Glasbeni in- 12.40 Slovenske narodne pfesmi. ko noč, otroci! 19.15 Minute z 17.30 Kronika (Zagreb) DRIGI SPORED: termezzo. 16.(X) Vsak dan za vas. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 ansamblom Janeza Mahkoviča. PONEDEUEK. 14. JULIJA 17.45 Oddaja za otjoke (Zagreb) 17.25 Poročila (Zagreb) 17.05 Gremo v kino. 18.15 »Top- Glasbeni intermezzo. 18.15 V to 20.00 Četrtkov večer -domačih pe- 18.35 Pedenped — pravljica 18.30 Poljudno znanstveni film 17.30 Kronika (Zagreb) pops 11«. 19.00 Lahko noč, otro- rek na svidMije! 19.00 Lahko noč, smi in napevov. 21.00 Od Ibsena I.iubljana) (Zagreb) 17.45 Oddaja za otroke (Skc^je) d! 19.15 Minute z ansamblom Mi otroci! 19.15 Minute z ansamblom do Ionesca. 21.40 Glasbeni noktur- 18.50 Človek, ne jezi se (Zagreb) 19.00 Enciklopedija (Beograd) 18.15 Mladinski koncert (Ljub lana Križana. 20.00 Sobotni ve »Fantje treh dolin«. 20.00 Radij no. 22.15 Sodobna glasba Sloveni 19.20 Skrivnosti prozornih globin 19.15 Popularna glasba (Beo ljana) čer z napovedovalcem Slavkom ska igra — Ruth Rehmann: je in Hrvatske. — sovjetski film (Ljublja grad) 19.00 Kultura danes (Beograd) Kastelicem — vmes ob 20.30 Za na) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 19.50 TV prospekt (Zagreb) bavna radijska igra — Claude 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (2Sagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) Aveline: »Redni potnik na liniji 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 II. spored italijanske TV 20.30 .Spored italijanske TV U« — II. 22. 15 Oddaja za naše 20.30 Vijavaja (Ljubljana) izseljence. SOBOTA, 19. JULIJA 20.35 Dr. Ivan Vošnjak: Lepa ČETRTEK, 17. JULIJA ■ NEDEUA, J3. JULIJA: 4.30 Vl&a — TV drama (Ljub- 17.45 Apollo 11 — pregled (Ljub do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij Ijana) 17.45 Polet Apolla 11 — pregled ljana) ska igra za otroke — Zora Rebu 21.40 P. Hindemilh: 8 skladb za 18.00 Nove melodije — narodno la: »Gabi in njene dogodivščine«. Gfodalni kvartet (Ljubljana) (Ljubljana) 18.15 Pionirski TV dnevnik (Ljub- zabavna glasba ‘(Ljubljana) 9.05 Koncert iz naših taajev. 10.05 21.50 Poročila fT.jubljana) Ijana) 18.30 Disneyev svet (Ljubljana) Se pomnite, tovariši ... a) Ljud DRI Gl SPORED: 18.45 Študentje v imlforml — od. 19.20 Znanost In morje — II. mila Krese-Maruša: Uporniki v 17.30 TV zaslon (Sarajevo) daja ()d zore do nuraka del (Ljubjana) novomeški gimnaziji, b) Milan 17 45 Oddaja za otroke (Zagrebi (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) Klemenčič-Ivo: Radgonska mladi 18 00 Mali svet (Zagreb) 19.15 Kalejdoskop (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) na in začetek TOtaje. 10.30 Pesmi 18.*>0 Znanost (Beograd) 19.45 Clkc^ (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) borbe in dela. 10.50 Naši poslu 18.50 Zabavna glasba (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Evropa ple&B — prenos Iz šalci čestitajo In pozdravljajo. 19.20 TV po6ta (Beograd) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) Velenje — JRT (Ljubljana) 11.00 Poročila — Turistični napot 19 45 TV proRifekt (Zagreb) 20.35 Sodobne baletne miniature 21.35 Apollo 11 — 'Pogled na ki za tuje goste. 13.30 Z novimi 20 fV) TVD (Beoerrad) — prenos ameriškega bale mesec med drugim krogom ansambli domačih viž. 15.05 Po 20.30 Sr>ored italijanske TV ta Glenn Tetlejr Dance (Mondovizija) poldne ob zabavni glasbi. 16.05 Company- (Ljubljana) 22.05 Inšpektor Maigret — serij »Po domače«. 17.05 Nedeljsko TOREK, 15. JULIJA Poti med nami — Kulturne ski film ( Ljubljana) športno popoldne, 19.00 Ltdiko 18 30 Risanka (Ljubljana) diagonale (Ljubljana) 22.55 TV kažipot (Ljubljana) noč, otroci! 19.15 Jugotonove glas- 18.40 Po Sloveniji (L.lubljana) Poročila (Ljubljana) 23.15 Poročlal (Ljubljana) bene razglednice. 20.00 »V nedeljo 19.00 Po sledeh napredka (Ljub- Ijana) 19.30 Vesoljski besednjak (Ljub ljana) 19..50 (Cikcak (Ljubljana) ČISTI TON IN JASNA SLIKA - samo z antenami ELRADA! 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vtlnvaja (Ljubljana) DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 15 Prisrčna zahvala pokojnikovim pa se zahvaljujemo za ganljiva kolegom vojakom ter starešinam poslovilne besede. Iz Skopja za poslovilne besede ob Žalujoči: družini Gale in Tavčar odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi vojakom iz gamiziona v Ljubljani Ob težki izgubi naše di'age žalujoči: neutolažljiva mama, oče, sestre in tete v TEM TEDNU VAS ZANIMA brata Andrej in Peter, sestra Ol gica, zaročenka Jožica, družina ANGELCE BRODARiČ Miklič in drugo sorodstvo iz Novega mesta nyja Ringa«. 14: in 15. 7. fran na Trzn«n. Kdor tega ne bo varščino v znesku 10 odst. od se iskreno zahvaljujemo vsem so izklicne cene na blagajni KZ. rodnikom in znancem, ki so jo coski film »Drugi dih«. 16. in upošteval, ga bom sodno prega Ob prerani izgubi dragega moža 17. 7. ameriški film »Zadnji njal. spremili na zadnji poti in nam in očeta izrekli sožalje, ZB Rosalnice in klic«. Anton Drganc, Kal 5, Semič, EKSPRESNO OČISTI oblačila Petek, 11. julija — Olga RIBNICA; Pralnica in kemična čistilnica. No Metlika, tovarišu Poldetu Segini 12. in 13. 7. jugoslovanski film prepovedujem Jožetu Ivanetiču iz FRANCA SLADIČA za poslovilne besede in Miku Sobota, 12. julija — Mohor Omota 5 hojo po mojem pose vo mesto, CSermova 5. iz Kota pri Semiču Nedelja, 13. julija — Dragan »Graoski biki«. Matjašiču za dobro organizacijo. stvu in delanje kakršnekoli škode ZIDAKE, BETONSKE in termo Posebno zahvalo smo dolžni to Ponedeljek, 14. julija — Franc SE\T^ICA; okrog moje zidanice. Če tega ne vseh vrst, dobite pri Grilu, Po se iskreno zahvaljujem vsem, ki Torek, 15. julija — Vladimir 12. in 13. 7. ameriški film »Na so ga premili na zadnji poti in varišu Francu Brulcu in njegovi zaj po sledi in graničarska bo upošteval, ga bom sodno pre ljane 17, Dol. Toplice. ženi Rozi, ki sta nam stala ob Sreda, 16. julija — Dan tankistov ganjal. mu darovali cvetje. Islo«na hva Četrtek, 17. julija — Aleš pravda«. ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za la kolektivu in upravi »Iskre«, strani v težkih trenutkih, ravno SODRA2ICA: Jurij Majerle, Ul. 31. oktobra 13, sesalce za prah obnavlja ščetar- tovarni kondenzatorjev v Semiču tako tovarišu Jožetu Brodariču in 12. in 13. 7. nemški barvni film Črnomelj, prepovedujem hojo po stvo Armič, Ljubljana. Trfaška 52. za pomoč in organizacijo pogreba, ženi Francki za pom oč in ko »Winetou in Old Firehand«. mojem vrtu v Radencih pri Sta LD Smuk, ZB, SZDL, AMD Čr lektivu Tekstila — Dolenjke za TREBNJE; rem trgu. Kdor tega ne bo upo- nomelj in Metlika, KZ Črnomelj, podarjeno cvetje 12. in 13. 7. italijanski barvni št^al, ga bom sodno preganjal. Komunalnemu podjetju Črnomelj, žalujoči; brat Martin z ženo ia BRE2ICE: kavbojski film »Adios Gringo«. BETI — Črnomelj, osnovni šoli sestra Rezka z družino 11. in 12. 7. italijanski film »Z 16. julija ameriški avanturistični Semič za podarjene vence, film »Obračun »Obračim pod oboki«oboki«. J _ ■■ one strani zakona«. 13. in 14. 7. Ob nepričakovani, tragi&ii izgubi žalujoči: žena Anica Sladič, sin jugoslovanski film »Kobila stri dragega sina in brata Jože in hčerka Milena ca Toma<(. 15. in 16. 7. franco JULIJSKO VREME ski film vTeta Žita«. rp ijn a jp f^ ^ I^OEVESTILA I IVANA PETKA V PREGOVORIH ČRNOMELJ: LbI V/1 Kmetijska zadruga Črnomelj propro is Starega loga pri Kočevju od 11. do 13. 7. ameriški barv- da na Javni dražbi mlatilnico Zar- Ob prerani izgubd na£ega dragega Ce je na drugi dan juli ni film »čabasko«. 15. in 16. 7. Aiut KleviSar iz Gor. Suhado ^ in motor Aran v dobrem sta se vsem, ki so nam v teh težkih moža, dobrega očeta, starega oče ja lepo, tako do konca la 17. Brusnice, ^epovedujem trenutkih izrazili sožalje, lepo za ta, tasta, brata, strica in svaka sovjetski barvni film »človek, ki vsem sosedom hojo živine ob mo nju. — Licitacija bo 14. 7. 1969 ga ljubim«. ob 8. uri pri mrfianični delavnici hvaljujemo, prav tako vsem, ki meseca bo. — Ce Cirila in KOČEVJE — »JADRAN«; jem vrtu in po dvorišču, posebno KZ Črnomelj. Ogled je možen eo pokojniku poklonili cvetje in ANTONA GALETA Metoda dež pere, orehe in Jerneju Piletiču iz Gor. Suhadola. vence, ter sosedom in aiancem, koiarskega mojstra iz Krškega 11. • do 13. 7. ameriški barvni Kdor prepovedi ne bo upošteval, vsak dan od 6. do 14. ure pri kostanj z drevja obere. — film »Hondo in Apači«. 14. in delavnici. — Interesenti so dolžni ki so nam kakorkoli p<»nagali in če na Marjeto dež lije, 15. 7. ameriški film »Bosonoga ga bom sodno preganjala. pred začetkom licitacije položiti nas tolažili v težkih trenutkih., se iskreno zahvaljujemo vsem, ki v parku«. 6. julija francoski Jože Slak, Dol. Ponikve 13, so v dneh žalosti sočustvovali z seno na travniku gnije. — barvni film »Kaster z Zahoda«. Trebnje, prepovedujem pašo koko nami, nam pc»nagali in nam iz če na Jakoba dežuje, ostro 17. 7. angleški barvni film »Ubo ši po mojem vinogradu in njivi rekli sožalje. Poseteio zahvalo zimo oznanjuje. — Jako go dekle«. dolgujemo dr. Tatjani Hvali-An- drijaševič, ki mu je v času dolge bova ajda in Ožbaltova KOSTANJEVICA; bolezni lajšala bolečine, in osebju repa je le redkokdaj lepa. 12. 7. ameriški barvni film »Top- i^lošne bolnice v Novem mestu kapi«. 13. 7. jugoslovansko-nem- za vso požrtvovalnost. Hvaležni LUNINE MENE: ški bar^Tii film »Razbojnik Šut«. smo tudi vsem sosedom, sorodni 16. 7. francoski film »Grom in kom, prijateljem in znancem, ki pekel«. so mu poklonili lepe vence in 6. 7. f ob 14.17 METLIKA; prekrasno cvetje ter ga spremili od 11. do 13. 7. ameriški barvni na poslednji i>oti. Prav lepa hvala 14. 7. ® ob 15.11 film »Lord Jim«. Od 11. do častiti duhovšžini in članom gasil 22. J. 3 ob 13.10 13. 7. angleški barvni film »ya- skega društva Krško za zadnje leč od razuzdane množice«. 16. spremstvo. Tovarišu Avgustu Pircu in 17. 7. ameriški barvni film »Banda Al Caponoja«. MIRNA: vsak mesec 12. in 13. 7. baiviii film »Izgon iz pekla«. NOVO MESTO: NOV PROGRAM Od 11. do 13. 7. italijansko-fran- coski l»nmi film »Ubijte John- Pri Brezi: s ceste v Šentjernej: trčenje pri odvodni Jarek hiši št. 32 Ljubljančan Aleksander Pitare. Srečko Likar iz Kostanjevice je Vič se je 30. junija popoldne pe 30. junija v Šentjerneju pri hiši ljal z osebnim avtomobilom iz s številko 32 prehiteval dva peš Ljubljane proti Zag^rebu. Pri Bre ca. Prav tedaj mu je naproti pri zi je v slabo preglednem ovinku peljal avtomobil, ki ga je vozil prehitel neki avtomobil, ko mu je Boris Grgič. Vozili sta trčili. Sko naproti pripeljal avtobus. Pitare- da znaša 1300 din. vič se je imiaknil za preMtevani šajte pri Potokarju, Stari trg 24, avtomobil, pri tem pa je zapeljal Trebnje. čez bankino na travnik in obstal Podgračeno: prekucljaj SLUŽBO IŠČE PRODAM dobro ohranjeno mla v odvodnem jarku. Voznik in so tilnico, ici čisti tudi žito. Vpra- potnik sta se pri nesreči ranila. na bankini I;^EM v bližini Novega mesta ZARADI SELITVE prodam struž Na vOBilu je za 2000 din škode. Zagrebčan Dragomir Jorgič je zaposlitev kot gospodinjska po nico in spalnico. Štefka Bajc, f 2. julija vozil tovornjak iz Zagre močnica. Naslov v upravi lista Kolodvor fca 18, Kočevje. Obrežje: prekratka var ba mimo Podgračenega. Naproti (1317/69). PRODAM belo pleskano spalnico mu je pripeljal po levi strani ne z vložki in čm hrastov kavč. nostna razdalja ki avtomobil. Jorgič je prav te Jakovljevič, Nad mlini 4, Novo daj zavil na levo stran in se pre Franc česnovar iz Dobrave pri vrnil z neutrjene bankine. Voz mesto. Ljubljani je 30. junija vozil avto SLUŽBO DOBI PRODAM motorno slamoreznico v nik se je laže poškodoval. Ocenje. v koloni. Pri Obrežju se je zaradi na škoda 2snaša 6000 din. prav dobrem stanju. AntMi Kri prekAtke varnostne raadalje na DVA SAMOSTOJNA mizarslca po žaj, Okroglo 4, Naklo — Go mokri cesti zaletel v osebni avto močnika dobita stalno zaposli renjska. mobil Antona Ogrisa iz Voglja pri Gradac: otrok pred tev. Mizarstvo črtalič, Dobro Kranju, ki je vozil pred njim. Na. va 1, Kostanjevica na Krki. stala škoda znaša 950 din. avtomobil SPREJMEM samostojnega klju KUPIM Ljubljančan Janez Skrabar se je čavničarja (samsko stanovanje peljal 4. Julija popoldne z oseb preskrbljeno) in vajenca za TUDI VI STE KOVAĆ! Bič: prevrnjen tovornjak nim avtomobilom , skozi Gradac ključavničarsfko stroko, z dokon KUPIM VEČJO KOLIČINO smre 1. julija je Zagrebčan Miloš proti Metliki. Na cesto je nena čano osemletko. Stanovanje in kovih desk 5 in 3 cm. Jože Ko Popovič vozil iz Zagreba proti doma pritekel 4-letn! Mladen Fi- hrana v hiši. Anton Golob, šak, Družinska vas 2, Bela cer Ljubljani tovornjak francoske re lak. Voznik je zbil dečka na tla. Tacenska cesta 88, Vižmarje, kev. Vsak je kovač svoje sreče! Zato gistracije. Pri Biču je dohitel Mladena so s poškodovano glavo Ljubljana. Tržačana Gnida Wrussa, ki je odpeljali v bolnišnico. prav tako vozil tovornjak. Ko mislite že danes na jutrišnji dan je rtalijan pred priključkom za STANOVANJA in ne pozabite: iz malega raste ve vrl, je I*opovič, ki Je vozil v pre. Vlom v Gradcu in POSEST kratki varnostni razdalji, naglo liko! Vlagajte svoje prihranke zavil na neutrjeno bankino. To Novem mestu TAKOJ ODDAM sobo in kuhinjo vornjak se Je prevrnil. Škodo so TAKOJ PRODAM hišo t Regerči v Regerči vasi. V poštev pride na hranilno knjižico pri ocenili na 900 din. v noči med 3. in 4. julijem Je vasi. Ponudbe pošljite na na jo samo interesenti, ki lahko nekdo vlomil r gostilno Julija Ra slov: Sonja Mišjak. Ljubljana, plačajo najenmino za 2 leti vna karja v Gradcu. Vlomilec Je na* Gregorčičeva 11/a. prej. Naslov v upravi lista. Karteljevo: čez cesto silno odprl okno na straniSču in KUPIMO vseljivo hišo, stanova se splazil v notranjost gostišča, h t NUJNO IŠČEM lopo opremljeno v drevo predala točilne ndze je ukradel nje ali sobo kjerkoli v Sloveni sobo s souporabo kopalnice. Pla DOLENJSKI BANKI ji. Naslov v upravi lista — Konstantinos Tsiamis se Je 2. nekaj drobiža. Za storilcem poiz čam dobro. Ponudbe peljite na julija peljal z osebnim avtomobi vedujejo. (1326/69). upravo lista pod »Nujno«. UGODNO PRODAM zazidljivo grad lom iz Ljubljane proti Zagrefbu. Prav ▼ isti noči so poskusili n»- beno parcelo t Gotni vasi z Pri Karteljevem je nameraval snanci vlomiti tudi t gostiSče n a gradbenim načrtom in nekaj ma IN HRANILNICI pr^tevaitl neU tovornjak, ki Je Bregu T Novem mestu. S ponare teriala. Alojz Cimprič, Kolodvor MOTORNA VOZILA vozU pred njim. Ko Je bil Se na jenim ključem so nameravali od ska Novo mesto. levi strani ceste. Je 0{>a2 il, da preti vhodna vrata, vendar var 4, mu naproti voel toromjak. IH bi nostna ključavnica ni popustila; PRODAM novo. Se nedograjeno PRODAM ŠKODO, odlično ohra se izoenll trčenju. Je za(peljal dee ponarejeni ključ se je zlomil in o- enostanovanjsko hišo v Dol. njeno, 27.000 km. Pismene po cesto na levo strw t go«l in tr »tal T ključavnici. Vlomilce ie Straži 95. Poizve se pri Marti nudbe na upravo lista pod »Ni v Novem mestu čil v drevo. Skoda znaša 2500 din. Iščejo. t nu Grandovcu, Vrh pri Ljubnu potrebna gotovina«. 17, Novo mesto. PRODAM MOPED, 68. letnik. In PRODAM ZIDANICO (soba klet) formacije vsak dan od 15. ure z inventarjem, vinograd (13 dalje. Zameško 22, Šentjernej. ali pri njenih poslovnih enotah arov) in sadni vrt (11 arov). UGODNO PRODAM motorno kolo Poizve se pri Stanku Kozoletu, BMW 245. Brulc, Vinja vas 13, v Krškem, Metliki in Trebnjem! Trška gora 31, Krško. Stopiče. PRODAM novo hišo s 3 ha zem FIAT 750 ugodno prodam, tudi i lje, lahko tudi posamezno. Ce za ček. Oglasite se v železnini, DOLENJSKI LIST na nizka. Peter Kukovičič, Dol. Kvedrov trg 26, Sevnica^^ — od Hranilno knjižico DBH lahko dobite Leskovec 71, Brestanica. 8. do 16. ure. POCENI PRODAM gradbeno par PRODAM osebni avtomobil Audi tudi pri vseh poštah v občinah No celo z odobrenim gradbenim do 72, letnik 1967, prevoženih 50.000 voljenjem In načrtom za manjšo km. Naslov v upravi lista. vo mesto, Krško, Metlika in Treb LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen hišo. Oddaljeno 1 km od šmar ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli jeških Toplic. Naslov v upravi nje! ka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Usta (1328/69). RAZNO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik DBH v Novem mestu obrestuje (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko INŠTRUIRAM francoščino in an PRODAM gleščino. Kristanova 23, Novo hranilne vloge Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado- mesto. van, Jože Primc, Jožica Teppejr In Ivan Zorfln. Teh UGODNO PRODAM snopovezalko DENAR IN ČAS vam morda ne nični urednik: Marjan Moškon. za »beCesko«. Mačkovec 4, Oto- dopuščata zdravljenja v zdravi 6ec, Novo mesto. lišču. Z majhnimi stroški lahko IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 PRODAM novo Italijansko okroglo doma zdravite bolezni Jeter, žol - navadne po par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin zložljivo otrodko stajico. Schmidt, ča in črevesja, čire, zaprtja in Mestne njive — blok VII, No hemoroide z rogaškim DONAT (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev vo mesto. vrelcem. Zahtevajte ga v svoji U600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo PRODAM slamoreznico, motorno, trgovini, ta pa ga dobi v No 62.50 novih dinarjev (6.3^ Sdin) oz. 5 ameriških do »Alfa«,. pleteno koSico za voz vem mestu pri HMELJNIKU — larjev ali ustrezna druga'valuta v vrednosti 5 ameri in moped. Ivan Globevnik, Sko- tel. 21-129, STANDARDU (MER ojan 2. CATORJU) — tel. 21-158 In pri - vezane do ških dolarjev — Tekočd račun pri podr. SDK v Novem UGODNO PRODAM Dieslov motor DOLENJKI — tel. 21-440. mestu: 521-84) ~ NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA. Aran 9 do U KS, vprežno ko- CE STE V ZADREGI, kakšen pr V^: Novo mesto, Olavnl trg 3 — Pofitnl predal: 33 — sllnioo na motorni pogon za stan bi podarili svoji ljubljeni, enega konja in obračalnik Po- obiSčite zlatarja Otmarja Zida- Telefon: (068)-21-^ » Nenaročenih rokopisov In beda. Poisve s« ttl Kirnu, Dd. rlfia r Gosposki 9 t ijubljani fotografij ne vračamo Tiska OP »Delo« v Ljubljani BIroooro X9, Beut oerker. (2X>leg \udrwi9i.