Ako Inspekciite I Op{Tinite Bea Na Dobri Temeli Nema{E Da Ima 400.000

KLIKNI! ^itajte ne i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mk

br. 174 27.05.2021

ZO[TO NA VREME NE SE SPRE^I DIVOTO GRADEWE? Ako inspekciite i op{tinite bea Skopje e nabieno so zgradi, ne znam koj }e ja zapre na dobri temeli urbanata mafija nema{e da ima 400.000 divogradbi

Virusot zede premnogu `rtvi, }e dobieme seriozni analizi i pouki ili samo frazi?

Na Skopje mu trebaat sekoj den nad 20.000 obroci za siroma{nite 2 RETROVIZOR Nema studenti da prou~uvaat, samo |ubre se trupa, ovci pasat... Porazuva~ki sliki i vpe~atoci za sostojbata na spomenik na prirodata Arboretumot vo op{tina Gazi Baba, objavi ekolo{ka organizacija „O2 inicijativa”. Ovoj priroden kompleks, oformen vo 1953 godina od strana na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje za nau~ni istraùvawa i nastava vo priroda za studentite, sega e ostaven da propa|a. - Sostojbata {to nie ja vidovme e o~ajna, od prekrasna priroda, ispolneta so crcor na ptici do ostatoci od nekoga{nite objekti, koi se uni{tuvaat i razgrabuvaat, rasfrlen gradeèn {ut i miris na stoka od divo napraveno trlo za ovci na samiot Ej, {to se slu~uva na kej? vlez vo Arboretumot. Retki drvja i babmus se se~at zatoa {to nema nikoj da go za{titi ova retko pri- Gradskite vlasti so mnogu pompa najavija deka go rekon- rodno bogastvo koe go imame vo blizina na glavniot struiraat kejot na Vardar „13 noemvri” kaj GTC. Te }e bil grad na dràvata, se naveduva vo objavata na O2 obnoven, te }e bil osloboden od mnogute rasposlani kafe - Inicijativa na nivnata Fejsbuk-stranica. an ski terasi, te… Arboretumot e lociran e vo Skopskata Kotlina, vo Ama izgleda tendi i metalnite konstrukcii vo delot atarot na selo Trubarevo i zafa}a povr{ina 3 hek- kade {to se ugostitelski objekti pak si rastat. ]e se tari. Vo nego bile zasadeni drvenesti i grmu{es ti vi- naru{i li najaveniot nov izgled na kejot? Vakva dilema se dovi od na{ata avtohtona dendroflora i vidovi od pojavi otkako po socijalnite mreì se pojavija fotografii site kontinenti, posebno od Evropa, Azija i Severna od podigaweto na golema metalna konstrukcija za tenda koja Amerika. Vkupniot broj na drvenestite i grmu{estite bajagi }e ja pokrie rekonstruiranata povr{ina. Konstruk- vidovi vo Arboretumot iznesuva{e okolu 600 vida. cijata e mnogu po{iroka otkolku {to e predvideniot pros- Vo objavata se naveduva deka pred 4.5 godini Mi- tor od nekolku metri {to moàt da go koristat ugostitelite nisterstvo za obrazovanie i nauka gi povleklo sred- spored dogovorot so gradskite vlasti. stvata za odrùvawe, a UKIM i [umarski fakul tet - [to se slu~uva na Kej? Spored izjavite na gradona~al- vo Skopje nema sredstva da go odrùva i ostaveno e nikot ugostitelitee imaat samo 2,5m od objektot za terasa. da propa|a i se razgraba. Ova se mnogu pove}e od 2,5 metri. Gradat li nelegalno ili - Чumu proglasuvawe na spomenici na prirodata se raboti za ne{to drugo?, se naveduva vo objavata na so- koga nema koj da se griì za niv? Sostojbata i so Os- cijalnata mreà Tviter na eden gra|anin koj ja snimil met- trovo i so Ezerce, unikatni ekosistemi e porazitel - alnata konstrukcija. na. \ubre, gradeèn {ut, isturawe na otpadni vodi Pra{aweto upateno do gradskite vlasti, se ~eka od vo niv. Kako spomenik na celata na{a dràvna ne gri- tamu objasnuvawe. Na {to }e li~i kejot ako site ugostiteli à za vistinskite vrednosti ostanala da svedo ~i postavat vakvi ili razli~ni konstrukcii ne e te{ko da se tablata za „Spomenikot na prirodata na RM”, poten- pretpostavi. ciraat od O2 Inicijativa. Hristo Ivanovski nov glaven urednik na „Skopsko eho“, Antonio Spasev }e raboti na novi mediumski proekti Po skoro pet godini i 173 pe~atewa na „Skopsko Eho”, nedelnikot na makedonskata metropola dobiva nov glaven i odgovoren urednik. Od ovoj broj so vesnikot rakovodi Hristo Iva nov ski, novinar so tridecenisko iskustvo. Ivanovski rabotel vo vesnicite „Nova Makedonija” i „Dnevnik”, kade imal uredni~ka pozicija, kako i vo nekolku portali, a be{e i politi~ki analiti~ar vo naci- o nalnata TV Alfa. Toj najavuva deka }e go prodolì ureduva~kiot trend i standardite koi gi ima postaveno vesnikot, a toa e pred se da mu se dade zna~ewe i dostojno mesto na gra|aninot, ili kako {to samiot veli: „Ehoto na gra|a - ninot e posilno od glasot na politi~arite”. Dosega{niot glaven urednik Antonio Spasev koj go osmisli i realizira „Skopsko Eho” ostanuva vo kompanijata i }e raboti na razvoj novi mediumski proekti. GRA\ANSKA DIOPTRIJA 3

PANDEMIJATA NI ODR@A ZDRAVSTVENA LEKCIJA Virusot zede premnogu `rtvi, }e dobieme seriozni analizi i pouki ili samo frazi? Takva analiza e najitno potrebna u{te od po~etok na pandemijata, koga Makedonija be{e me|u prvite deset zemji vo svetot po smrtnosta, veli Martina \or|ievska

to e pri~inata {to Makedonija [ima tolku mnogu po~inati lica od korona virusot? Se pravat li eks- pertski analizi, se baraat li pri~i - n ite za toa? ]e ima li odgovornost? Oficijalnata brojka vo ponedel- nikot stasa do celi 5.329 umreni lica. Spored brojot na po~inati na eden milion ìteli nie sme na ~et- vr to mesto vo svetot. Branot koj ne zafati minatite meseci, no koj prodolùva so golemiot broj na po~inati i sega, ostavi nekriti~no davawe na antibiotici, tori, ni veli Martina \or|ievska. zad sebe li~ni i semejni tragedii i nemawe protokoli vo lekuvaweto... I Sneàna Josifovska smeta opusto{ena ekonomska sostojba. I toga{ se najavuva{e deka }e se deka imalo mnogu slabosti koi No, dali sostojbite moèbi se i pravat analizi za visokata brojka na tre ba da se popravat za pak da ne polo{i? Denovive amerikanski ot umreni lica, no nekoi temelni anal- ni se slu~uvi da imame mnogu institut „Helt data” soo p{ ti deka izi i soznanija do sega ne se soop { - po~inati lica. ima somne` vo oficijalnata brojka te ni. Javnosta mora da znae kade - Ima{e nesoodveten pristap tvr dej }i deka taa e dvojna povi - krahira sistemot. Neodamna na lekuvawe, ignorirawe na seri- soka. Toa spored niv zna ~i ministerot za zdravstvo oznosta na bolesta od strana na deka vo Makedonija ima po- Venko Filip~e pak najavi pacientite, nepravilna terapija ve}e od 10.000 gra|ani po- deka }e se pravi takva od strana na doktorite pa se do ~inati od koronavirus. temelna analiza. nemawe dovolno tehni~ko-medi- I pokraj vakvata alar- cinski pomagala, nemawe dovolno mantna sosotojba, zatoa MARTINA \OR\IEVSKA: na medicinski personal, smeta {to i pet iljadi po~inati Ima pove}e pri~ini za taa. se mnogu, ovoj problem ni- visokata smrtnost,kako Gra|anite baraat sega koga e pe- kako da dobie konkreten od- nekvaliteten ìvot ili riod na smiruvawe na pandemijata govor od nadle`nite, pred se zdravstven sistem koj toj da se iskoristi za otstranuvawe od ministerot za zdravstvo. Nad - di{i na aparati na site uvideni problemi – od ne- le` nite davaa objasnuvawa deka bo- maweto na jasni protokoli, od pre- lesta e te{ka i nepredvidliva, deka kumernata upotreba na antibiotici, naj te{ ko gi pogoduva licata so hro- Toa e ona {to gra|anite podolgo pa se do podobri vrski na mati~nite ni~ni bolesti, kako dijabetes, ast - vreme i go baraat. lekari i pacientite, blagovremeni ma, hipertenzija, debelina... Se - Analizata za visokata smrt- testirawa, pa do opremenosta na poso ~u va {e i na docnoto javuvawe nost e najitno potrebna u{te od bolnicite, za{titata na hroni~no na lekar i pra}awe vo bolnici, po~etok, koga zemjata dojde me|u pr- bolnite, navremeni merki... Vo vite deset zemji po smrtnosta. Spo- sprotivno, ako na javenata analiza red mene, ima pove}e pri~ini za toa, zavr{i samo kako dokument vo Nema sekoj od nekvalitetniot ìvot, zdra v - fioka vo koj }e bidat nabroeni site stven sistem koj „di{i na apara - ovie raboti ni{to nema da 12.000 evra za le~ewe ti”, ot sustvoto na pre vencija, se podobri, a }e ostanat -Na socijalnite mreì ~itavame zadocneto nosewe merki, somneòt i nedoverba ta deka na pacientite vo bolnicite ne- nemawe protokoli za leku- vo zdravstve niot sis- malo koj da im dade voda da se napijat, vawe. Mati~nite lekari tem. pa se do toa deka se stavale ~adori vo bea ostaveni da se sna o - bolni~kite toaleti za da ne te~at |aat, se prepi{uvaa an- SNE@ANA JOSIFOVSKA: fekalii. Zna~i, po moe mislewe, tibiotici koga ne treba, uslovite vo dràvnite bolnici se duri i po dupli dozi. Prob- Ima{e nesoodveten katastrofalni i tie treba da se lemi so hospitalizacii na pristap na lekuvawe, popravat. Nema sekoj 12.000 evra za pacienti, docnewe na vakci- odnosno nepravilna lekuvawe po privatni bolnici, smeta nite... Se na se, lo{oto menaxi- terapija gra|aninot Dimitar Atanasov. rawe kaj nas ~ini ìvoti koi ne se samo brojka, i koe ne smee da se pov-

27 maj 2021 4 VO FOKUSOT

ZO[TO NA VREME NE SE SPREÎ DIVOTO GRADEWE? Ako inspekciite i op{tinite bea na dobri Najodgovorni {to go dozvolile ova se op{tinite i grade`nite inspektori koi ne postapuvale ni po prijavi na gra|ani, i ako ne se sopre, bespravnoto ludilo }e prodolì, a }e se legalizira nepavdata, smeat gra|anite lasite vo Makedonija dosega pote no do skopskite op{tini. Izleguva Vkaàa i dokaàa deka e zaludno deka ovaa golema skopska op{tina da se debatira za nekakvi DUP-ovi, voop{to nema posebno lice za ot- GUP-ovi, koga se podgotveni da zami - krivawe i popre~uvawe na gradewe àt pred zakonite i da gi legalizi- divogradbi. A, edna e so najmnogu ra at divogradbite. Kako {to i vra boteni vo op{tinskata ad- sa miot premier Zoran Zaev ministracija - 163. izjavi deka legalizacijata e Vo Op{tinata \or~e vo interes na gra|anite, Petrov, pak, raboti samo oso beno na posi ro ma{ ni te eden ovlasten gradeèn koi nemale pari za komu - nalii. Kako da se raz mi s - KOSTADINKA luva posle vakva izjava na IKONOMOVA: premier? Deka bitkata so Treba da se urivaat divigradbite e samo na har- divogradbite, no na tija i za ma~kawe o~i eve ubava smetka na onie koi {to potvrda. dozvolile da se podignat - Ve informirame deka op{tina Karpo{ nema ovlasten gradeèn inspektor i za taa namena angaìra inspektor. Op{tinskite vlasti ne- stru~no lice, ovlasten gradeèn in- maat precizna informacija kolku di- spektor so skrateno rabotno vreme vogradbi ima na teritorijata, iako koe raboti vo op{tina Aerodrom... vo 2011 godina bea podneseni okolu Vakov odgovor denovive „Sko - 12.500 barawa za legalizacija. psko eho” dobi na pra{a - Kolku i da bile malubroj- siroma{nite gledale od niv, ni ve- weto za toa kolku imaat ni inspekciite so sekojdnev - li Kostadinka Ikonomova. inspektori za otkriva- na rabota i obikolka na we na divogradbi upa- o{tinskite me|i, moè le BESPRAVNI GRADBI I NAD BUNARI da gi otkrivaat divogra - KASIM DERVI[I: dbite i da ja popre ~uvaat Se procenuva deka vo zemjava nivnata gradba. Me|utoa, ima me|u 300.000 i 400.000 divo- Vo Tetovo ako dade{ toa ne se prave{e i „blago- gradbi, najmnogu napraveni vo peri- mito moè{ da gradi{ darenie” na takviot odnos, na odot na na migracijata od selo vo divogradba inspekciite i onie koi upravu- grad. Najgolem del, okolu 260.000 vat so niv, vo zemjava se napravija vakvi divogradbi se legaliziraa tolku mnogu bespravni objekti. spored zakonot donesen vo 2011 god- Po prvata masovna legalizacija ina. Me|utoa, i so nego problemot ne Bogatite se protnuvaat vo 2011 godina, sega }e se pravi i se re{i bidej}i divoto gradewe pro- vtora. No, novopredloèniot zakon dolì i vo samostojna Makedonija. so siroma{nite stana sporen bidej}i se planira da So taa razlika {to vo izminative Novoto zakonsko re{enie koe pred- se legalizira bukvalno sekoj i tri decenii divite gradbi po~naa viduva legalizacija na divogradbite so se~ija divogradba, so mali isklu~o- da niknuvaat i vo nacionalni parko - pla}awe za 50 otsto poskapi komunalii ci. Toa predizvika opravdano neza- vi, vo za{titeni predeli, vo elitni vo ista polo`ba gi stava site gra|ani – dovolstvo vo javnosta. skopski naselbi, duri i vo zoni kade i socijalnite slu~ai i onie so dobra - Za divogradbite odgovorni se ima izvori na voda za piewe. imotna sostojba. Izleguva deka bogatite op{tinski inspektori, odnosno, niv- - Dojdete da vidite kako vo Gazi se „protnuvaat” so siroma{nite. nite {efovi {to ne pobarale Baba se podignati divograd bi - Prvo treba da se sankcioniraat ot~et za rabotata. Ako sega se vo za{ titeni zoni kade ima bogatite oti tie gradele na divo i si- dozvoli legalizacija zna~i bunari za voda za piewe, ro ma{nite gledale od niv pa i tie gra- ne vredi {to imame zakoni vo na seleno mesto Juru - dele, smeta Kostadinka Ivanova. i }e sleduvaat novi divo- m leri. Duri se vr{i i Taka, na primer, zo{to da ne se na- grabi. Treba da se urivaat pra vi ova kategorija na gra|ani da pla- divogradbite, no na smet- ZORAN PAVLOVSKI: }a mnogu poskapi komunalii – za 300, ka na onie koi {to dozvo- 400 otsto... ako ve}e se saka legaliza - lile da se podignat pa da Ako sega napravam ku}a cija na nivnite golemi divogradbi. Se se zapra{aat dali pak }e na sred raskrsnica me|u razbira, nadvor od podra~jata na na- dozvolat da se gradat. A grade- „Partizanska“ i Soboren cionalni parkovi. weto go dozvolija tie od gore. Prvo hram, dali }e mi ja sru{at? bespravno gradele pobogatite, a

27 maj 2021 VO FOKUSOT 5 temeli nema{e da ima 400.000 divogradbi

lema kolku divogradbi u{te ima za se pla{at od niv, ne im davale nitu legalizacija. Vladinite pretstav- li~na karta ako ne e policija so niv”. nici izlegoa so procenka deka gi Imalo i mnogu dupki vo zakonite. Pa, ima okolu 50.000 vo celata zemja, kako toga{ da se re{ava problemot so odnosno, kako {to izjavi ministerot divoto grade we? za transport i vrski Blagoj Bo~var - - Noviot zakon sekoj }e go poddr - ski „vo op{tini so sredna golemina ì ako se dozvoli besplatna legal- ili pogolemite ima od 2 do 4 iljadi izacija za soocijalni slu~ai, no ne vakvi objekti”. Kolku od niv se na na objekti pogolemi od 50 kvadratni skopsko podra~je, isto taka e enig- metri. Ova {to sega se predlaga e ma? Gradona~alnikot Petre [i- samo legalizacija na krimi- legov lani, pri urivaweto na nalot koj i natamu se pot- divo gradbata kaj „Mavrovka” tiknuva. No, osnovno e da re~e deka vo gradot ima se donesat DUP-ovite okolu 140 divogradbi, no tamu kade {to gi nema ostana dilema na koi divogradbi misli? Чairs ki- TONI DANEVSKI: ot gradona~alnik Visar Osnovno e da se Ganiu denovive izjavi deka donesat DUP-ovite tamu do sega im se primeni okolu kade {to gi nema za 8 iljadi aplikacii za legal- polesno da se doa|a do izacija na objekti. grade`ni dozvoli - Glaven problem e {to op{tinskata inspekcija e pod direktno vli- janie na gradona~alnikot i nejze i se za polesno da se doa|a do grade`ni vrzani racete. Rabotata 99 pro- dozvoli, smeta Toni Danevski. centi ne funkcionira. I toa total- I Vladimir Anastasov misli no fijasko ja motivira divata sli~no. gra dba, vis tinski haos, smeta Vla- - Ako se misli za siroma{nite, sto panska dejnost, {to e naj strogo za- dimir Anas tasov. toga{ moè da se dozvoli legaliza- bra neto. Ima tuka i benzinski pumpi I vo Tetovo, spored Kasim Dervi - cija na lu|e i familii koi nemaat izgradeni na divo. Na j odgovorni {to {i, bilo sli~no. kade na drugo mesto da ìveat i toa go dozvolile ova se op{tin- - Op{tinskite inspektori ne mali objekti do 20 kvadratni metri ski inspektori koi ne pos - gi pra{uva nikoj. Vo Tetovo za po ~len na semejstvoto. Toa e i ev rop- ta puvaat po prijavi na divograbite klu~ni se ~eti ri ski prosek za prostor za ìvee we. Vo gra |ani, a seto ova go – pet lu|e. Ako dade{ mito nikoj slu~aj da ne se legaliziraat i znae i grado na ~alnikot, moè{ da gradi{ divo - vilite vo za{titenite podra~ja, po- gradba. Na moeto bara we za tencira ovoj gra |a nin. ZORAN SPASOVSKI: gradba ne mi e udovoleno No, osnovno e da postojat efi kas- Dojdete da vidite iako e zakonsko. Ne sum dal ni inspekciski slu`bi koi nema da kako vo Gazi Baba se mito. Prijaviv i vo Antoiko- dozvoluvaat da se grado bespra v no. podignati divogradbi vo rupciska, no nikoj do sega ne e - Ako sega napravam ku}a na za{titeni zoni kaznet, ni veli Dervi{i. sred raskrsnica me|u „Partizan- ska” i Soboren hram, }e ì - DA NE SE LEGALIZIRA I veam vo nea, dali }e mi ja no i toj ni{ to ne prezema. Ako ova ne KRIMINALOT sru{at? pra{a sko pja- se sopre besprav no to ludilo }e pro- necot Zoran Pav lov s- dolì, ni veli Zoran Spasovski od Istraùvaweto na koe ki. Gazi Baba. lani go sprovede NVO-In- So novopredloèniot zakon, koj focentar pokaàlo deka po VLADIMIR ANASTASOV: {efot na dràvata odbi da go pot- op{tinite ima malku gra- Za siroma{nite da se pi{e se predviduva legalizira we de`ni inspektori. Na de bata dozvoli legalizacija na divogradbite nasekade osven po ova istraùvawe eden in- po 20 metri kvadratni po zgradi i delovni objekti i na onie spektor re~e deka „na terenot ~len na semejstvoto na ohridskoto podra~je. Sega e di- licata koi gradat divo voop{to ne

AGRONOVA DOO - SKLADI[TA MAXARI JAVNI I CARINSKI SKLADI[TA I [PEDICIJA Ul. Blagoja Stefkovski bb Maxari, 1000 Skopje Makedonija Tel: +389 2 2535 510 Mob: +389 71 382 062 e-mail: [email protected]

27 maj 2021

VIZIJA 7

„SKOPSKO EHO“ PRA[UVA: KOI TRI RABOTI PRVO BI GI NAPRAVILE AKO STE GRADONAÂLNIK? GORAN BO@INOVSKI IVANA PETKOVSKA DA SUM GRADONAÂLNIK NA GRAD SKOPJE ]e vovedam 99-godi{en moratorium za novogradbi na Vodno Vo centralnoto gradsko podra~je bi vovel delumna ili celosna zabrana za dvièwe na avtomobili oran Boìnovski, ekonomist po profesija, posebno Gbi se angaìral na za{titata na omilenoto skopsko izleti{te, no i za re{avawe na soobra}ajni problemi 1. Itno zapirawe na idni gradbi na Vodno Edinstveniot zelen planinski prostor, (belite dro- bovi na Skopje), izmasakriran od ogromni betonski ~udo - vi{ta, pla~e i moli za pomo{. ]e vovedam itno za pirawe na idni gradbi i korekcija na postojnite kako i 99-godi - {en moratorium za novogradbi na padinite i na podno` - je to na Vodno. Na nekolku lokacii bi napravil vistinski DA SUM GRADONAÂLNIK NA KISELA VODA parkovi (ne park~iwa so po dve klupi), kako na{iot pre- ubav Gradski park, i sekako ~uvari vo parko vi te. Za kraj, ]e najdam na~in povrzuvawe na site prigradski i gradski na selbi so velo pateki i voveduvawe na gradska policija za oslobodu- op{tinata da ne se zadolùva vawe na velo patekite od parkirani vozi la. Potrebno e, i jas bi se angaìrala okolu toa, 2. Zabrana za avtomobili vo centarot da se ovozmoì prostor vo koj {to decata so Vo centralnoto gradsko podra~je bi vovel delumna popre~enosti }e dobijat ednakvi uslovi za ili celosna zabrana za dvièwe na avtomobili (ili ograni~eno dvièwe vo odreden del od denot), kako i igra i druèwe voveduvawe na ednonaso~en soobra}aj vo pove}e ulici a Ivana Petkovska, pravnik po profesija i gra|anski i preina~uvawe na ulici vo pe{a~ki zoni. Pritoa, bi Zaktivist, prioritet bi bilo grià za mladite i fi- na pravil edna ili dve obikolnici koi od prigradskite nansiska stabilnosta na op{tinata i gradski naselbi bi vodele do i okolu centarot na gra dot. Izgradba na futur- 1. Mladite da se vklu~at vo donesuvaweto odluki isti~ki nadzemni parkin - Za àl, mnogu ~esto mladite vo op{tinite se zapos- zi, so zele ni pro~is tu va~i taveni i ne se slu{a nivniot glas. Potrebno e efikasno na vozduhot i podzemni ga- i aktivno funcionirawe na lokalnite mladinski sove- ra ì nad koi }e ima zeleno ti vo ramki na op{tinata. Na mladite treba da im se kat~e so prijatni urbani dade prostor kade {to }e imaat mo`nost da go iznesat kafuliwa. svoeto mislewe i jas bi rabotela na toa. Voedno, mladite treba da bidat aktivno vklu~eni vo procesot na 3. Zalovuvawe na donesuvawe na odluki koi {to se od su{tinsko zna~ewe ku~iwata skitnici za op{tinata vo koja {to ìveat. Eden od najgorlivite 2. Finansiskata odr`livost na op{tinata problemi na gradot! Gole - Deficitot na finansiski sredstva na op{tinite e ma akcija zaedno so site osnoven problem so koj {to istite se soo~uvaat. Pot- or ganizacii, poedinci, op- reb no e da se ovozmoì prostor za privlekuvawe na {testveno odgovorni kom- inves ticii i zgolemuvawe na finansiskata stabilnost panii za izgradba na novi na op{tinata za da nema potreba da se zadolùva. Gra- i dogradba i osovremenu- |a nite pla}aat danoci koi {to treba da bidat racio- vawe na postojani staci- nalno iskoristeni, a krajnata korist treba da ja imaat onari za pesovi - skitni ci. istite. Stroga kontrola na sop- stvenicite na pesovi - mi- 3. Prostor za igra za decata so popre~enosti lenici, od aspekt na kaz- Retko koja op{tina ima napraveno soodvetni igra- nuvawe dokolku se napu{ - li{ta i parkovi koi {to se adaptirani za decata so po- tat i ostavat na ulica. Do- pre~enosti. Potrebno e, i jas bi se angaìrala okolu polnitelno pottiknuvawe toa, da se ovozmoì prostor vo koj {to decata so popre - i pomo{ za otvarawe na ~e nosti }e dobijat ednakvi uslovi za igra i druèwe. ve terinarni ambulanti i Inkluzivnosta na ovie deca e od isklu~itelno zna~ewe punktovi. kako za niv, taka i za nivnite roditeli.

27 maj 2021 8 FOTO DOKAZ GRA\ANITE DO GRADONA^ALNICITE

Koga nekoi drva }e se isu{at vo drvoredot na JP „Ulici i pati{ta“ ako go baraat zagubeniot bulevarot „Jane Sandanski“ kaj Tri biseri, znak, mo`e da go najdat kaj Ju`niot bulevar. treba i da se zamenat. Mirjana Odamna nikoj ne go pobaral. Mile

„Krivinata“ kaj Saraj nekoga{ be{e ubavo mesto... Se dodeka ne dojdoa nekoi koi ne go zaslu`uvaat. Ana

Foto Studio so 27 godi{no postoewe. Profesionalni uslugi od oblasta na Foto i Video produkcijata. Tel. 02/3062-018, 078 305-186

27 maj 2021 FOTO DOKAZ 9 GRA\ANITE DO GRADONA^ALNICITE

Na onoj {to ja crtal lenatata na kolovozot kaj hotelot Aleksandar palas mora da mu se tresela rakata. Mirjana

Silno svetnal den na plo{tadot „Makedonija“. Toa }e go platat skopjani.

Po~ituvani ~itateli, Preku rubrikata „FOTO DOKAZ“ moète da ispratite poraki do skopskite gradona~alnici za se ona {to mislite deka treba da go popravat, dopravat, napravat, is~istat... ili pak da gi Fala Bogu najposle go sredija, toa go zasluùva pofalite za ne{to dobro sraboteno. Site va{i herojot {to go dal ìvotot za Makedonija. fotografii i kratok komentar moè da ni gi ispratite na e-mail: [email protected] Vo zavisnost od prostorot i soodvetnosta na sledete ne na porakite Redakcijata na „SKOPSKO EHO“ Skopsko Eho pogolemiot del od niv }e gi objavi vo vesnikot.

27 maj 2021 10 OBJEKTIV

Platformata common.mk e dokaz deka digitalizacijata galopira i vo Makedonija Pandemijata so kovid 19, koja go biznisite i vo koristeweto na niv- zafati svetot, predizvika promeni nite uslugi od strana na gra|anite, drugi povolnosti {to go pravat is- vo sekojdnevniot ìvot, vo navikite odnosno potro{uva~ite. Veb sajtot e kust voto na potro{uva~ite kva litet - i potrebite na lu|eto. No, inovatori - dostapen i besplaten za site krajni no, a voedno i razli~no. te ne gi prespaa dolgite karantinski korisnici na uslugite na firmite denovi, tuku smisluvaa na ~ini za ko- koi gi nudat tie uslugi i se na{i kli- l Dali i kako ja garantirate be- munikacija, pa i pristap do nekoi us- enti, velat kreatorite na platfor- z bednosta, podatocite i uslugata lugi bez koi te{ko se ìvee. mata. koja ja baraat va{ite korisnici? Kompanijata A.S. Partner{ip Postojat sli~ni aplikacii, no ka- - Vo common.mk, za{tita na poda- DOO Skopje e tokmu takov primer, no ko {to velat od kompanijata, momen- tocite i bezbednosta se prioritet. i dokaz deka od po~etokot na pande- talnata sostojba na pazarot e sosema Na na{ite potro{uva~i sakame da im mijata, vo Makedonija ima zabrzana razli~na. dademe vrven kvalitet na usluga, a so digitalizacija vo golem broj indus- - Po napravenata detalna anal- samoto toa da se zgolemi i nivnata trii i biznisi. Mo`nosta za onlajn iza na pazarot, se uverivme deka doverba vo koristeweto na platfor- rezervacii e opcija koja e neiz be èn potrebata za eden vakov proizvod e mata. proces i e del od sekojdnevieto vo neop hodna vo odredeni granki od in- ostanatite zemji vo svetot. Vo kom- dustrijata, odnosno kaj site onie koi l Dali aplikacijata moè da se panijata sozdadoa platforma tokmu rabotat po principot na zakaùvawe nadgraduva i da najde primena i vo so takvi celi. termin. Pobaruva~kata na pazarot za drugi oblasti? eden vakov proizvod e golema, {to e - Mora da se napomene deka com- l Koj be{e predizvikot taa da ilustrirano preku rezultatite od mon.mk e platforma nameneta za se napravi? Kolku e taa dostapna prvite 3 nedeli postoewe na com- site biznisi koi rabotat po princi- alatka, odnosno kolkava e nejzi- mon.mk. Pokraj onlajn rezervaciite, pot na zakaùvawe termini. Momen- nata primena? platformata nudi pogodnosti od talno se opfateni golem broj saloni - Predizvikot da se sozdade plat- tipot na vau~eri za popust, sobirawe za ubavina, no mnogu brzo o~ekuvame formata common.mk be{e vsu{nost na lojalni poeni so koi sleduvaat po- voveduvawe i na zakaùvawe na ter- idejata da se re{at sekojdnevni pro- pusti, dostapnost na op{ti informa- mini za sportski tereni i PZU ordi- blemi koi se javuvaat vo rabotata na cii za sekoj biznis i u{te mnogu nacii, kako i drugi biznisi. INTERVJU 11

VLADIMIR RADI] Skopje e nabieno so zgradi, ne znam koj }e ja zapre urbanata mafija Vo gradot mi nedostasuva mir, staloènost, igrali{ta za deca, tereni za mali sportovi a{iot poznat rakometen trener l Skopje i skopjani davaat i Ni u~itel Vladimir Radi} vo svo- pla}aat, no dali instituciite i jot roden grad bi sakal da vrati ne- gradona~alnicite dovolno mu da- koi raboti po koi toj nekoga{ bil va at na gradot? prepoznatliv i koi go sakale site - Sekoj gradona~alnik se trudi gra |ani. da pridonese {to pove}e za svojata op{ tina, no sigurno se ograni~eni l Koga }e kaète Skopje, koi so sredstva za pogolemi zafati. misli i sliki vi se pojavuvaat? Samo mi e ~udno kako nema sredstva - Mislite mi se vo minatoto koga za klubovite koi go promoviraa \or- se ìvee{e miren ìvot bez gu`vi, ~e vo Evropa i svetot kako evropski so mnogu pomalku dinamika vo ìvo- {ampion, a i svetski vo Johanes- tot. Skopskoto korzo kade moè{e burg - J. Afrika. Takov klub nema da se sretne sekoj, kade se pravea niedna naselba vo Makedonija, vo drugarstva, qubovi me|u mladi, po- Evropa, pa i vo svet, a ima deca koi s ta ri, pa i najstari. Kinata i kino moàt da stanat golemi igra~i i bav ~ite. Vov~eto od \or~e Petrov sportis ti. so koe patuvavme za vo Fiskulturno Skopjani vo danoci dovolno da- {kolo. Mi se ~ini se be{e na edno va at za gradot. Instituciite nedo- mesto, blisku i ednostavno. Gradot volno davaat za gra|anite i gradot, ima{e vozduh. na primer, sobiraweto na |ubreto vo Aerodrom i Novo Lisi~e. l Koe Skopje go sakate pove}e, ova sega ili toa od porano? l Dali Vie dovolno mu dadov- - Go sakav ona od porano moèbi te na gradot? am so mojata naselba \or~e vo koja zatoa {to toga{ bev mlad, a mla- - Ima del vo koj jas mu dadov ne{- izrasnav. dosta sekoga{ e ubava. Go sakav \or- to na Skopje i Makedonija, a toa e ~e kako naselba so drugaruvawe i vo uspehot so rakometnata ènska eki- l Pregolemo li e Skopje za vas, koja skoro site mladi se bavea so pa na RK „\or~e Petrov” so vleguva- treba li da raste ili da se na- sport. Ova sega{no go sakam zatoa weto vo prvata Jugoslovenska liga. mali? {to e polno so du}ani, prodavnici Gra|anite na Skopje gledaa prvo- - Skopje e pregolemo so tolku za hrana, golemi trgovski centri koi liga{ki rakomet. So „Kometal-\or- mnogu nabieni zgradi, tolku mnogu u{te }e gi gi ima za{to se vo iz- ~e Petrov” mu dadovme evropska gradbi, nema cirkulacija na vozduh. gradba. Ima{e ubavina i vo staro {a mpionska titula so 4.000 gleda~i Se pove}e ke raste zatoa {to se po- Skopje i vo ova novo so mnogu novi vo tesnoto Kale, so 100.000 na plo- ve }e se gradi i se gradi. Sekoja zele- ìteli. { tad i eden milion pokraj malite na povr{ina e so zgrada. Ne znam ekrani. Se razbira, deka golem pri- kako da se spre~i, koj da zapre, koj da dones ima publikata, upravata, igra- prezeme merki za urbanata mafija? Da se razbudi{ vo ~ite i sponzorot Trifun Kostovski so svojata familija. Se u{te rabo- l [to vi nedostasuva vo gra- ~ist vozduh tam vo rakometot so sozdavawe mla- dot, a {to bi odzele? di igra~i. - Vo gradot mi nedostasuva mir, l Vo kakvo Skopje sakate da ìve - staloènost, bez brzawe i tr~awe e te? l So {to najmnogu se gordeete po rabota. Mi nedostasuvaat igra- - Sakam Skopje ~isto, bez |ubre, bez vo Skopje? li{ta za deca - dobro odrùvani, a deponii, da se razbudi{ vo ~ist voz- - Li~no, se gordeam {to sum ro- ne ispokr{eni i opasni za decata duh, soobra}ajnicite da bidat prood - den vo Gradska bolnica kar{i So- koi nema kade da igraat, mali igra- ni. Da se napravi cirkulacija po branie. Se gordeam na goleminata li{ta za mali sportovi. Toa e ko- vise~ki mostovi kade ima mo`nosti, na gradot, na gostoprimstvoto na risno za decata koi rastat i se da se napravi soobra}aj po kejot na lu|eto, na novite avtobusi koi ne razvivaat. Ne moàt site deca da Var dar so èleznica ili drug prevoz bu~at, se gordeam so moite profe- platat i da treniraat vo sportskite od \or~e do Novo Lisi~e. Skopje so sori vo Fiskulturno i Fakultetot {koli iako moèbi se talentirani. son ce za{to sonceto vo Skopje i Make- za fizi~ka kultura koi mi dadoa Mi nedostasuva maloto vov~e koe donija najubavo sveti i gree vo celiot zdravje, fizi~ka konstitucija i voze{e od Gradskiot park do \or~e, svet kaj {to sum bil. znaewe da moàm da se bavam so be{e atrakcija i sega }e be{e tur- sport i da bidam trener. Se gorde - isti~ka atrakcija.

27 maj 2021 12 ZA NAS 25.000 VESNIKOT GO IMA I VO VA[ETO MAALO... tira` Zemete primerok na „Skopsko Eho“ na 100 lokacii niz gradot Ova se lokaciite kade mo`e da si zemete vesnik „Skopsko eho“, koj besplatno ve ~eka sekoj ~etvrtok: Автокоманда: Маркет КАЛИНКА; Драгстор ЕЛДЕ Ново Лисиче: АГРОВАРДАР ПРОМЕТ Аеродром: Тобако ТАБАК ИВ; Пекара ЈОВЧЕ ТЦ Бисер; Пилјара греен Тафталиџе 1: МЕСАРА АНДРЕА Фруит; Маркет ОКИ; ДИСКОНТ М; Месарница БЕЈБИ БИФ ТЦ Бисер Тафталиџе 2: ТОБАКО ВЕНЕРА Битпазар: Тобако ГАБЕРЦИ ТРЕЈД Центар: ДЕНЕСА ТОБАКО, ТОБАКО МТ АС, Бутел 2: ТП КИКИ; Продавница МАТАК ТОБАКО ЛАЦДИ, продавница ЦАЦИ, КИОСК ВИТА ПРЕС Влае: ТИКТАК Тобако Црниче: ПОЛО МАРКЕТ Водно: ВОДНО МАРКЕТ Чаир: Продавница ГИЛЕ СУПЕР ТРЕЈД; ТП КИКИ Железара: ПАПАК ТРЕЈД Ченто: МАРКЕТ АНГО КОМЕРЦ Капиштец: Тобако МАРТОН ТП Карпош 1: Продавница УН АМИГО ГРАНДЕ Карпош 2: Тобако ЕСТЕРА ЛУКА. Карпош 3: ТАК ТОБАКО; ДАНИ МЦ. Карпош 4: Зур и Гранап К. Вода: Тобако МОРНАР; Тобако ТО МИ АС; Маркет ДИМ Козле: ЗОКИ ГОЛД Населба Лисиче: ДИСКОНТ М @IVOT 13

KRIZEN CENTAR „NADE@“ Za{titivme pove}e od 10.000 `rtvi na semejnoto nasilstvo Potrebna e pogolema informiranost na naselenieto da go prepoznae Da se napravi semejnoto nasilstvo kako Kineski yid kaj problem, veli Maja Acevska red dvaesetina godini vo zemjava Zeleno pazar~e Pmalku se zboruvalo za semejnoto nasilstvo. U{te pomalku imalo cen- Pe{a~ki premin kako da e nepot - tri vo koe zasolni{te moèle da naj- reb na rabota na centralnata grad- dat `rtvite na agresivnosta na rabota so semejnoto nasilstvo. ska ulica „11 Oktomvri” vo delot kaj najbliskite vo semejstvoto. No, edna Angaìrani se i socijalni rabotnici, Zeleno pazar~e. Tamu mnogumina si studiska poseta na [elter-centarot psiholozi, pedagozi i pravnici, pominuvaat kade }e posakaat. Od za vakvi `rtvi vo gradot Arsamas, sekako po pominata obuka za rabota so stara gradska bolnica kon pazar~eto Rusija vo 2000. godina od strana na `rtvi na semejno nasilstvo. Finan- ili od pazar~eto kon bolnicata brzo pretstavnici na Organizacijata na siska poddr{ka dobivaat od Minis- – brzo si protr~uvaat lu|e, a ~esto i ènite na op{tina Gazi Baba toa go terstvoto za trud i socijalna si stojat na sredina na ulicata, ~e- promeni. Nabrzo, tie re{ija da politika, od Op{tinata Gazi Baba, no kaat da pominat vozilata, kako soo- formiraat Krizen centar „Nade`” koj i od doma{ni donatori, kako i od bra }ajci se… {to e zakonski registriran na 18 janu- me|unarodni organizacii, fondacii i Za da se spre~i ovaa zagriùva~ - ari 2001 godina. ambasadi. ka pojava zaedno so rekonstrukci- - Na tema semejno nasilstvo ne se - Imame postojana 24-~asovna SOS- jata na trotoarite se podigna i ni razgovara{e vo javnosta, be{e linija, obezbeduvame za{tita metalna ograda koja treba{e da gi tabu tema i organizacijata i zgriùvawe na `rtvi na spre~i pe{acite da go zagrozuvaat ima{e pote{kotii da dobie semejno nasilstvo vo pe- soo bra }ajot. No, pe{acite i natamu kakva bilo poddr{ka za da riod od 24-48 ~asa vo si pomi nuvaat preku ulicata kako i formira zgriùva~ki cen- krizni situacii koga e vo porano. Tie gi koristat delovite tar za `rtvite na semejno kade ne e postavena ogradata, po- nasilstvo. No, motivacijata MAJA ACEVSKA: sebno kaj uli~kata za stanbenite i upornosta na ~lenkite na Sekoj ima pravo na zgradi i kaj avtobuskoto stojali{te. Organizacijata ne zgasnaa i dostoinstven ìvot O~igledno, potrebno e ne{to vo januari 2001 godina, for- bez nasilstvo, {to e i drugo za da gi zapre nesovesnite pe- malno be{e registriran Krizen na{a vizija {a ci. Moèbi, nekakva gradba vo Centar „Nade`” i so poddr{ka na stilot na Kineski yid, na betonskot op{tinata Gazi Baba dobi svoj pros- yid kakov {to e podignat me|u SAD i tor za dejstvuvawe, ni objasnuva rizik ìvotot i zdravjeto na `rtvata Meksiko… pretsedatelkata Maja Acevska. i nejzinite deca. Kaj nas imaat Najdobro e, sepak, policijata da Jadroto na Centarot se Sobrani- bezbedno smestuvawe, hrana, obleka, e poprisutna. eto od devet ~lenovi, Izvr{en odbor higienski sredstva, lekarstva i drugi od trojca, site so golemo iskustvo vo potrebi na `rtvite vo momentite na zgriùvawe. Im pomagame i na psi- holo{ki plan, so pravni soveti, SKOPSKO EHO Spasena po ~etirimese~no edukacija, veli Acevska. ul. Dimo Haxi Dimov br. 38 zato~eni{tvo A brojot na onie na koi im e pomog- tel: 078/418-692 nato vo „Nade`” e navistina golem. osnova~: Vo „Nade`” posebno go istaknu- Procenka e deka na godi{no nivo im Antonio Spasev vaat primerot so 19-godi{na devoj - se pomaga na okolu 500 gra|ani. Redakcija: ka koja be{e i fizi~ki i psihi~ki -Za 20-godi{na rabota sme im po- glaven i odgovoren urednik: maltretirana od strana na nejzi- mognale na pove}e od 10.000 gra|ani. Hristo Ivanovski nite rodnini vo Makedonija. Za àl, brojot na `rtvite postojano se [email protected] - Be{e drèna zatvorena po ve - zgolemuva. Potrebna e pogolema in- Izdava~: }e od 4 meseci, bez mo`nosti da formiranost na naselenieto vo Make- VI@N BORD izleze nadvor. Devojkata uspea da donija da go prepoznae semejnoto ul. Dimo Haxi Dimov br.38 go prijavi slu~ajot vo policija, koi nasilstvo kako problem i {to e u{te ìro smetka: 290-1000000918-08 vo sorabotka so Centarot za soci- pova`no da go prijavi vo relevantnite Direktor: jalna rabota i so Krizniot Centar organizacii i institucii. Nie vo Vladimir Pandovski „Na de`” nea ja zgriìja. Po napu{ - ramkite na na{ata programa, orga- Marketing: ta weto na Krizniot centar, devoj- nizirame razni aktivnosti za podignu- [email protected] kata zamina kaj svojata majka vawe na svesnosta, od uli~ni akcii do tel.078/444-021 na d vor od Makedonija. Posle {est onlajn kampawi za da gi ohrabrime Tira`: 25.000 primeroci meseci, ni se javi, ni kaà deka se onie koi se soo~uvaat so ovoj problem Ispe~ateno na: 26.5.2021 g. Pe~ati: „Evropa 92“ Ko~ani ~uvstvuva odli~no i slobodno, de- da go prijavat. Vpro~em, sekoj ima ul. Krièvska br.22 ka se omaìla, veli Acevska. pravo na dostoinstven ìvot, is- taknuva Maja Acevska.

27 maj 2021 Истакнете ја вашата реклама преку ТАБЛО Медиа

l Забележлив и кога не очекуваш l Флексибилен во промена на постерите l Прецизно одредување на таргет група l Сугестивен l Идеален за пренесување на детални информации l Внимателно избрани 500 локации во градот l 50.000 лица дневна фреквенција

l Концепт на рекламирање со кој најлесно може да се дојде до саканата таргет група l Рекламирањето е во рамка во која се поставува постерот со рекламната порака МАРМАКС СТЕП l Рамките се лоцирани во станбени и деловни згради, ДООЕЛ Скопје исклучиво во приземјето, пред тел: 078/444-021 лифтот или во самиот лифт е-mail: [email protected] IMAME 15 KVORUM îe zavladuva~ko probivawe enovive vibriraat ~udni strui ja prekinalo dejnosta na Dvo vozduhot – i od doma{niot i od nadvore{niot svet. Nebare celta Sv. Kiril i Metodij? im e da izrazat u{te edna{, prezri - vost i potcenuvawe na makedonskata vladuva~kiot probiv na Bugarite vo skoto u~ewe srede civilizaciska vrednost vo evrop- makedonskite isto~ni delovi. Iako slovenskite na ro di i skata i vo svetskata kulturna ba{ti - dejnosta im bila prekinata kon krajot nivnoto opismenuva - na. Piskotnici od drska podbivnost 855 g., sepak nivnoto nasledstvo }e we. Vo ova papsko pis- i gruba zalaufanost na sevozmo`ni oìvee vo tekot na poslednite dece - mo, od pove}eto poda- „politi~ki amebi” za da n* vkalapat nii od IX i vo po~etokot na X vek, bla- toci za misionerska - Nata{a KOTLAR vo nekakvo istorisko zaedni{tvo i godarenie na rabotata na niv ni te ta rabota na bra}ata, - TRAJKOVA da n* izbri{at kako posebni – Make- u~enici Kliment i Naum. Tie od vpe~atok pravi dose - donci, i toa, vo presret na golemiot gradot Ohrid i negovata okolina, got na nivnata dejnost – „Moravija, praznik – 24 Maj denot na svetite soz dale sredi{te na slovenskoto Bohemija, Panonija, Bosna, Galicija bra}a Kiril i Metodij. prosvetitelstvo i hristijanstvo – s* do Kiev i Moskovskoto kneèvstvo Чestvuvaj}i go ovoj den, oddavame poznatata Ohridska knièvna {kola, opfa}aj}i gi Liburnite i Srbite… po~it kon nivnata sevkupna mision- vo koja se obrazovale okolu 3500 u~e - Panoncite… Bugarite… Dalmatin- erska i kulturna rabota. Za nas, Ma- nici. Ovaa visokoobrazovna {ko la, cite… Karantancite”, nakratko od kedoncite, solunskite bra}a se prva vo slovenskiot svet, dosledno Slova~ka do Ukraina i Rusija, kako i va ` ni kako osnova~i na prvata slo- se pridrùvala do izvornata kir- celiot slovenski Balkan. ven ska azbuka – glagolicata, kako ilometodievska tradicija, upotre- Sevkupnata misionerska i kul- u~iteli i prosvetiteli. Vo osnovata buvaj}i ja glagolskata azbuka vo turna rabota na bra}ata Kiril i na glagolicata tie gi postavile ju`- pis menoto op{tewe. Metodij, rodum od Solun (Tesaloni - no makedonskite govori od okolinata Vo odnos na seslovenskiot atri- ka) – „prv grad na Makedoncite” im gi na gradot Solun (selata Suho, Visoko but na misionerskata dejnost na bra- donela imenuvawata i epite tite i Zarovo). Isto taka, vo nea bilo }ata Kiril i Metodij, klu~na e „Ednakvi na Apostolite”, „Apostoli vgradeno i steknatoto iskustvoto na niv nata rabota {to ja realizirale na Slovenite” i „Za{titnici na Ev- Me todij, a potoa i na Konstantin vo slovenskoto kneèvstvo Moravija, ro pa”. Po~etokot na Moravskata mis- (Kiril), pri upravuvaweto na Stri- po~nuvaj}i ja vo 863 g. Ovaa misija e ija (863), 24 maj (11 maj po star st.), vo monskata sklavinija – „slovensko va`na za site slovenski narodi i e XI vek Crkvata go proglasila, za den kne èvstvo”. opi{ana vo poznatata papska encik- nasvetite prosvetiteli Kiril i Bile sostaveni i pove}e „knigi na lika „Grande Munus”. Na 30 septemvri Metodij. slovenski jazik”, a vo hristijanska ve- 1880 g. papata Leon XIII go objavil Ovoj datum vo ~est na svetite bra - ra vovedeni ok. 54.000 lu|e od spomenatoto pismo so koe go vovel }a Kiril i Metodij i osnova~i na pr- kneèvstvoto. Ovaa misija na bra }a- ~es tvuvaweto na svetite Kiril i Me- vata slovenska azbuka e dràven ta, poznata kako Bregalni~ka, sepak, to dij vo celata Katoli~ka crkva, makedonski praznik. Neka e ~estit i ne bila dovolna za da go spre~i za- zaradi nivnoto {irewe na hristijan- vekovit!

IN BOKS Ni prodavaat evtini prikazni? SETI SE... Na eden ili toga{ zo{to ja primija, kako {to basadorka Anke Hol{tajn), toga{ {to drug na~in, me|utoa sekoga{ prethodno ja primija i Grcija, so nitu napravila EU da ja vra zumi ovaa vo stilot „Ti zboru vam }er- eden re{en problem so Makedonija kapriciozna zemja, bidej }i ako na ko, seti se snao!”, evro p skite (malcinstva, jazik, istori ja, egzo- ne{to e ~uvstvi telna, toga{ toa se lideri, kako i am ba sa dori - dus...), bidej}i principot e princip i parite. Dali se obide le, barem ed- te na nivnite zemji vo Ma kedonija, toj (vo normalni uslovi) bi trebalo na{, da & soprat barem edna finan- sekojdnevno n* ubeduvaat deka osnov- da vaì za site, seedno dali nekoj e siska slavina, kako sredstvo da ja nata pri~ina za nepriemot vo EU se ve}e del/~lenka na Unijata ili ne. vrazumat? Ili i ponatamu n* proda- nere{enite bi lateralni odnosi so Kone~no: ako problemot e samo vaa t evtini prikazni, kako vo Repub- Bugarija. Ako e taka, dali koga ja pri- Bugarija i ako Bugarija, so svoite lika Makedo nija da ìveat samo mija Bugarija odnosite me|u dvete ze- kaprici, gi drì kako z a l o ` n i c i maloumnici? mji bea re{eni? Ako bea re{eni, koga (!?) site ostanati ~lenki na EU (kako Qubimir Cuculovski i koj gi rasipa? Ako ne bea re{eni, {to v~era tvrde{e germanskata am- – 21 maj, Fejsbuk

27 maj 2021 16 IMAME KVORUM Moè li od dupka da se otvori nov Klini~ki kako pupka? ema praznik na koj politi~kite nalen Klini~ki centar u{te vo 2011 vini deka opozicio- Nlideri ne povikuvaat na zaed- godina najavi toga{niot premier ne rite go prekr{ile ni{ tvo. Demek moralo da se postig - Gruevski. Toj objasni deka }e se gra- vetuvaweto oti }e se ne visoka sorabotka me|u vlasta i di deset godini. Ako be{e taka, de- otkaàt od blokadi- opozicijata zaradi dobroto na gra- novive ve}e vo nego }e se primaa te. A od VMRO-DP- |anite. No, vedna{ potoa si teraat prvite pacienti. No osven edna dup- MNE velat deka na po staro, raskarani, podeleni, si ka, iskopana vo 2014 godina, blizu sredbata bilo dogov- Nikola podmetnuvaat edni na drugi, a stra- Klinikata za Ginekologija, koja tre- oreno poinaku i deka TASEV daat tokmu gra|anite, za koi velat ba da glumi temel, od nov Klini~ki Mickoski na Zaev mu deka im se najva`ni. centar ne vidovme ni{to drugo. A dal konstruktivno predlog re{enie Sorabotuvaat samo koga se ra bo- potoa so najavite prodolì i SD- koe zna~i kompletno renovirawe na ti za nivni konkretni partiski in- SM. Premierot Zaev i vo 2017 i vo postojniot Klini~ki centar i iz- teresi za pari ili za amnestirawe 2020 ja vetuva{e izgradbata. gradba na nov Urgenten centar. na nivni funkcioneri i donatori. No sdsmovcite se trtkaa okolu Zo{to vo SDSM ne sakaat voo p- Ami oti ne e taka koga treba da se dupkata na Gruevski, pa razmislu- { to da go razgledaat ovoj predlog? izglasaat zakoni za koi se zaintere- vaa na drugo mesto dupka da kopaat, Dali vo pra{awe e suetata ili sirani site gra|ani, koi se za do- pa potoa na drugo i taka... Rezulta- moèbi i èlba da se dobie mo`- broto na site, za cela Makedonija, tot od ovie desetgodi{ni vetuvawa nost vo vaka golem proekt – izgrad - za da se za{titi prirodata, da se se deka ostana istata dupka – temel ba na kompletno nov Centar na izgradi ne{to... Eh oti! od pred sedum godini i mnogute ve- druga lokacija, da se „brcne” vo me- Чudni odnesuvawa! Bea sorabot - tuvawa, promena na planovi i lo- dot, dobien od mnogubrojnite ten- livi i obedineti koga ekspresno go kacii i prepukuvawe po mediumite. deri i dogovori vo ~etiri o~i? izglasaa Zakonot za legalizacija na Zarem o~ekuvaat noviot Klini~ki Ve}e ne se znae dali poseriozni divogradbite, a prethodno i za da centar da se izgradi sam od sebe so pacienti se tie koi do sega treba{e si dobijat dràvni pari na partis- vetuvawa i soop{tenija? Ili moè da go napravat Klini~kiot ili pak kite smetki, ama ne se isto efikas - o~ekuvaat deka ako igraat okolu dup- gra|anite i zdravstvenite rabot- ni, na primer, i so proektot za nov kata sam da izrasne noviot Centar, nici koi se isporazbolea ~ekaj}i go Klini~ki centar. nebare e drvo? noviot objekt. Sekoj koj bil vo sega{niot ras- Mnogu neseriozno, za seriozna Dali ima nade` deka nabrgu }e klaten Klini~ki centar znae kolku tema i potreba. Za ova razgovaraa i se po~ne so gradbata? Neizvesno e va`no da se izgradi nov. Skopje i liderite na dvete najgolemi partii e! Ovie {to sega ja vodat Make- cela Makedonija na nego ~ekaat so pred eden mesec, velea deka baraat donija se specijaliziraa pred se godini. Nov moderen i funkcio - re{enie. Ama naskoro SDSM ob- za dupki.

IN BOKS

Sliknete Va`no ne pla}ame u~ili{ni radiodufuzna...

toaleti Se otkri koj n* true i koj bukvalno `rtvuva lu|e i ìvoti za profit (pa u{te i }e gi tuàt novinar- Renovirale ed- ite). ni toaleti vo ED- Se otkri deka nikoj nema realno namera da se NO osnovno u~ili{te srede CE N- bori so divogradbite, bitno li~nite lukrativni interesi da se TAROT na Skopje i si pravat promo- zadovoleni. cija - za digitalizacija! Ah, da! I Se otkri i deka nemalo ni namera da se napravi edna izborna ve}e vodat kampawa za lokalni iz- edinica. bori koi se odrùvaat na esen! Site lagi im se a~ik. Na site. Ama ej, va`no proterale ruski A sega sliknete gi toaletite mal- diplomat, ~ovek od zemjata koja ni nude{e vakcini koga site n* ig- ku podaleku od centarot na glavniot noriraa - kakov diplomatski poteg, svaka ~as. grad, pa da vidime dali ni se decata I da, u{te pova`no - ne pla}ame radiodifuzna taksa. ednakvi. M'k, m'kavica od drugarite nemapravdanemamir, ez olvejs. Osven Biljana Vankovska tie na koi samodanesevratigrujo im e na repeat. – 12 maj, Fejsbuk Darija Andovska – 18 maj, Fejsbuk skopskoeho.mkKLIKNI! ~itajte ne i na internet i tamu sme besplatni

27 maj 2021 IMAME KVORUM 17

ropska prestolnina Za Ispraveniot ~ovek na kulturata vo 2028 godina. ekoj }e re~e: Vidi gi, nemaat gleda me bleda svetlina na krajot Kako e mo`no i Nleb da jadat, ama imaat Fejs- od tunelot. Svetski primer za Is- da se pomisli za buk. Zgora na toa }e sprovele digi- praven ~ovek e Mandela, a toj ne takov predlog koga talizacija vo obrazovanieto, a znael za duhot koj najte{ko se ob- realnite sostojbi ì veat vo beda i siroma{tija. novuva. se kata stro falni, Tre ba edna{ da se prestane so ne - Vo svetot ima slavni avtodi- po ~nuvaj}i od uslo- stru ~no ra botewe, so reformi na dakti, a lu|eto sakaat da naglasat vite vo gradot (vo brzina kako i so prezemawe, nese- deka najsre}ni se neukite lu|e. Da- site aspekti), kako i lektivno tu|i primeni vo site ob- li Kromawonskiot ~ovek trebalo vo kulturata i umet- Vladimir lasti, taka i vo obrazovanieto. da zavr{i likovna akademija za da nosta koi odvaj moè VELI^KOVSKI Doc nime vo site sferi na delu- gi sozdade remek-delata na pe{- i da se za beleàt. vawe, i so site po red se nao|ame ter skata umetnost? Toa }e re~e de- Kako kuriozitet se pre t stavuva na dnoto na site svetski rangi- ka najmalku ni e potrebna partiski fo to gra firaweto na partiskite rawa. Lu|eto se apa ti~ni i ramno- instruirana obrazovna reforma, a fun k cione ri so kuratorot na Bi- du{ni, ne reagiraat na mnogu ne- vo nikoj slu~aj ne moè da se izbeg - enaleto na mladi umetnici vo posakuvani slu~uvawa od egzisten- ne osovremenuvaweto na nastavata Muzejot na sovremenata umetnost. cijalno zna~ewe za ~ove kot i zem- i obrazovanieto na mladite. Se Skopje, vpro~em, e te{ko podelen jata kako celina. poja vija brzozborki, no i glasno- dezintegriran grad vo koj nema at- Gane Todorovski vo stihozbir - zborki koi zboruvaat nejasno, no mosfera ili klima za kreativna kata „Skopjani” (Misla, 1981 god- pravat lo{i raboti. samostojna kriti~ka misla i umet - ina) go slavi Ispraveniot ~ovek, @enite gi dobija svoite prava. ni~ko tvore{tvo. go opea gradot – feniks i ne bez Me|utoa, ostanaa bitnite ele- Vo nego postojat samo nekoi de- taga, na originalen na~in ja izra - menti na obi~ajnoto pravo, kako i lovi vo koi bi moèlo da se podob - zi make donskata tragi~na sudbina. biolo{ kite razliki me|u maòt i rat uslovite za ìvot. Gradot stana Vaka glasi del od ova negovo sti- è na ta. Zgora na seto ova, no so o - lo{o mesto za ìveewe. Seko ja boja ho zborje: brazeno so novite pojavi i nebu- i skulptura so svoite upotre beni Makedonija: lozi programskata menaxerka na materijali pretstavuva „energetska Em-Ma-em-ke-don-em-ci timot na „Skopje 2028” izjavuva: ~esti~ka” koja zra~i vo okolinata i Em-donci-make-em-kedon-maci „Site treba da veruvame vo ide- na psihata na ~ovekot. So nek- Em-donma-cike-em-cima-donke jata za podobar grad i zaedno da go valitetni dela dobivame negativno Sekoj ~ovek ima svoj tunel, na - gradime”. A, se odnesuva na kandi- zra~ewe i ma~nina vo ~ovekot kako pi{a Sabato, a nie kako celina daturata na gradot Skopje za Ev- psiho-fizi~ko su{testvo.

red pribli`no Pdve sedmici, be- Istorija i op{testvo {e objavena novata programa za ~etvrto oddelenie vo osnov- za identitet na gra|anin no to obrazovanie za noviot predmet koj go da se isklu~uvaat edna so druga) i marginalizira, bi sakal istoto da nosi imeto, Istorija da bideme najretkiot primer na dr- go potenciram za ostanatite ~ita te - i op{testvo. Mnogu- à va vo svetot koja nema pravo na li koi ne se tolku zapoznaeni so mina bea {okirani nacionalno samoopredeluvawe i ovie pra{awa. Treba da se ima koga voo~ija deka po- razvoj na nacionalen identitet. Da predvid deka e predvideno, vakviot Bor~e me|u navedenite ce- potsetime deka ova e po~etok na za- tip na koncept na programi da MILO[ESKI li, navedeno e i deka mislata za nov pravec vo obrazo- prodolì i vo pona tamo{nite obra- preku sodrìnite na vanieto, so koj javnosta po~etno zovni skalila. Za dobie na „kvali - ovoj predmet u~enikot }e razviva be{e delumno zapoznaena pri kra- tet”, MON, objavi eden oglas (ako ne „identitet na gra|anin na Repub- jot na 2020 godina. Drugo pra{awe se laàm. trae {e celi 8 dena), vo lika Severna Makedonija”. Vo spo- pretstavuva problemot, {to i pokraj koj povika stru~ni lica od soodvet- redba so sosednite dràvi, tamu, toa {to vo naslovot pred zborot nite oblasti da se prijavat na kon- kade {to moèbi imame najmnogu op{testvo e naveden zborot is to ri- kursot za izrabotka na u~ebnik po sli~nosti vo op{testvoto i sli~ni ja, dokolku, povnimatelno se raz- ovoj predmet za ~etvrto oddelenie. problemi vo obrazovanieto, ova e gleda programata, generalno }e se Spored konkursot, Ministerstvoto unikaten primer. zabeleì deka sodrì mnogu mal bara u~e bnikot da bide izraboten Namesto razvojot i gradeweto broj na nastavni sodrìni koi se po- do 1 juli 2021 godina, odnosno, pri- na nacionalniot identitet, nie, vr zani so istorijata. Iako, veruvam bli `no za eden mesec. Duri i onoj ve }e so ovoj po~etok na ovoj „mega deka na pogolemiot broj na istori - koj nema iskustvo vo ovaa dejnost, proekt” koj se sproveduva preku ak- ~a ri vo Makedonija im be{e jasno ve ru vam mu e jasno deka e krajno ne- tuelnata garnitura vo MON, mo ra - od samiot start deka ovoj navi dum seriozno da se zboruva za izrabotka me da se ograni~ime na nekakva kompromis ne e ni{to drugo osven na u~ebnik vo tolku kratok vremen- gra |anska svest (dopolnitelno da politi~ki poteg za da se „protne” ski rok, ne{to, {to zboruva za is- potencirame deka nacionalnata, noviot koncept, vo smisla na toa krenosta vo pogled na idejata za so gra|anskata, apsolutno ne mora deka nastavata po istorijata ne se kva litetno obrazovanie.

27 maj 2021 18 IMAME KVORUM êtirite java~i na Apokalipsata na zdravstvoto vo Makedonija tara angliska izreka veli: „Ne konsumirawe, ma{ina, robot i kla- ima ubavi komisii, a Sostanuvaj vo grad kade nema do- sen sistem. Raste, raste, raste i se faktor }e bide vo bar doktor“. Britanskiot sistem dviì kon t.n. potro{uva~ki meur. sledniot vek. koj nekoga{ be{e najdobar, vo vre - Sistem-dizajnerite go prefrlaat Parite se naj va` - me na Ta~erizmot ostana bez hu- problemot kon privatniot sektor, ni za se. Bez pari ne- manost vo la`niot „sjaj“ na ma siv- koj lapa i lapa i lapa - sozdava drug ma medicina. Bez nata privatizacija i „Hayek-Fried- meur, odnosno armija na onie {to pa ri ne si ni doktor Prof. Dr. Samuel man-Sachs marketizacija” odn. fa- ne moàt da pla}aat (klasa na ni pacient. Sega si SADIKARIO mozniot „neo liberalen kapi tali- mrtov ci). Totalnata privatizacija ho mo monetarius. Fi- - KOLONOMOS zam“ koj nie go lapnavme kako od na zdravstvoto koja se zagovara kaj nansiite se kosmi~ ka glad razbudeni staorci. nas }e zna~i masovna smrt - holo- sila, a nie kon niv se odnesuvame Ovde zboruvam istovremeno ka- kaust. Dragi ~itateli, ~uvajte go dr- paganski – bez ideja, bez krea tiv - ko biv{ lekar, no i pacient, koj àv no to zdravstvo dodeka e mo`no, nost, bez etika, bez garancija, kako neodamna preleà te{ka forma na veru vaj te mi! gladna glutnica. Vsu{nost po pra- Kovid-19 pnevmonija so multi-or- Nov klini~ki centar: Ima nekol - {a weto na finansiite – nie sme ganska disfunkcija i „citokinska ku maani: daleku e, xenem (zamis- neuki, sitni, bedni, izmameni i bu ra“. So soprugata sme ìvi blago - lete deka ste kriti~en pacient koj ra sipani. @alam. Toa vle~e se na- darenie na doktorite od „Sis tina- go vozat 40 minuti), a infrastruk- dolu. Axibadem“ i privatnata medicina turi nema. Cenata od 500 milioni Re{enie e podobar sistem i (za àl), a dràvnata, kade go pomi- evra za izgradba e sme{na (ako zbo- razum. Tie se funkcija od eduka - nav rabotniot vek i i ja dadov du{a - ru vame za seriozen klini~ki cen- cii: doma{no vospitanie i {kol- ta – me napu{ti. Mega-smetkata ja tar). Kadri, fakultet, odrùva we, stvo. A {to e {kolstvo? – Elek tro pokrivme, bidej}i ima{e drug {to opremi, transport, inflacija, post- - socijalna zatapenost. A kakov ni pla}a. „Neoliberalizmot“ koj kaj kovid-kriza – ne se ni spomenuvaat. e mentalitetot? - Anti - vakci- nas nagazuva, a vo svetot se nad- Politika: Politi~arite se ko- nalen, „boj n o-otroven”, anti i mizo minuva, veli „ako ima{ pari ìvej, mandanti, a doktorite i profeso- - medika len, lukro - manijakalen, ako ne ma{ pari, baraj si taà~ki“! rite se izme}ari. Ba{ taka. A Minhauzenski, izme{an so Gejts - Kon ta mu odime prijateli moi, penzionerite se tolpa na zombi. Rokfeler - Soros - Saks - ov tip na ba{ tamu! Bajkata za „ednakvost“ Politi~arot e Pontij Pilat so ovie mislewe, {to pokaùva kakvi sme. na dràv noto i privatnoto zdrav- zada~i: inicijativi, vrabotuvawa Edni velat deka glaven princip vo st vo e iluzija, magla, a jas bi re- po klu~, postavuvawe direktori, up- medicinata e „humanost”, a drugi kol izmama. ravni odbori, sindikat i gradewe „profit”. Odberete si sistem po Чetirite „java~i na Apokalip- novi edinici/kliniki. Najgolemo vkus za va{ata idnina i za va{ite sata“ vo Makedonija se: privatiza- dostignuvawe na doktor e da stane deca – Sega! Ako zgre{ite, va{ite cija, klini~ki centar, politika i politi~ar. Etikata (bioetika) e sega deca pokraj siroma{tijata }e bidat pari. Privatizacija: medicinata e politi~ka funkcija. Toa e ubav zbor, bolni, gladni i nesre}ni.

МЕДИЦИНСКИ ПЕДИКИР l Проблематични нокти и стапала l Враснати нокти l Габични инфекции l Жуљеви Ул. Методија Шаторов Шарло 23/3 Аеродром DIREKTNO SO... 19

DU[KO HRISTOV Na Skopje mu trebaat sekoj den nad 20.000 obroci za siroma{nite Podatocite govorat deka za vreme na kovid 19 pandemijata za najmalku deset pati se prodlabo~ila krizata kaj siroma{nite i ekonomski nemo}nite familii i gra|ani vo celina o Du{ko Hristov, osnova~ i ra ko- del od studentite od vantre{nosta, Svo ditel na Banka za hrana vo itn) celosno krahiran proizvede Ma kedonija, zboruvame za pomagawe - u{te pogolem problem za egzisten- to na siroma{nite gra|ani, za toa cija na ne taka mal broj na{i sogra - kako kone~no pravilno da se koris- |ani! Ovde akcentot e na gradot tat vi{o cite na hranata, a ne tie da Sko pje, no slikata vo vnatre{nosta za vr {u vaat na deponii e u{te podramati~na! Ako do pred pandemijata so Kovid-19 krizata l Kakva e sega sostojbata vo ze- imavme vo prosek vo edna nedela mjava i vo gradot Skopje vo odnos pome|u osum do de set pobaruvawa za na brojot na lu|eto koi nemaat do- pomo{ vo prehran beni paketi, vo s toinstven obrok? eden tenzi~no pandemi~en period - Bankite za hrana {irum svetot pobaruvawata bea i nad sto, pa i ot sekoga{ rabotele i rabotat vo ne- pove}e vo edna ne dela, samiot ovoj kakva si pandemija – nare~ena glad fakt ukaùva deka za najmalku deset - siroma{tija. Koga na „vratot” dojde pati se prodlabo ~ila krizata kaj i Kovid 19 pandemijata toa be{e i siroma{nite i ekonom ski nemo}ni- se u{te e eden ogromen tovar za se - te familii i gra|ani vo celina! koe op{testvo, pa i na{eto. Siviot, Ako se vodime od faktot koj kako ne formalen sektor (~ista~ki na pro- broj go spodeluvavme pred Kovid 19 s toriii i objekti, kelneri, turisti~ - krizata, za okolnata brojka na pot- ki rabotnici, tekstilni rabotnici, reb ni nad 11.000 dostoinstveni ob- ro ci samo vo Gradot Skopje, po {o kot hrana, koj be{e kako predlog od re deni pokazateli denes i sega praten do Vladata, se u{te dreme vo „[to }e se jade utre“? toj broj so sigurnost tvrdime deka e nekoj „fioka”, slikata i sostojbata dupliran! Slikata vo celata dràva nema da se promeni. Sosema e ne- Vo ovaa kriza se pokaà eden drug e mnogu podramati~na i alarmantna, jasen stavot i „ti{inata” od strana aspekt na op{testveno dvièwe koi bidej}i kako fakt go poso~uvame „fe- na Vladata zo{to ovoj Zakon ne se prete` no doa|a od gra|anskite organi- no menot” deka odredeni mali famil- „doopravi” i prati na javna rasprava zacii, a se odnesuva na pojavuvawe na ijarni firmi koi moèbi pred Kovid vo Sobranieto, koga pokazatelite brojni pomali i pogolemi inicijativi - 19 krizata imaa mo`nost da doni- ukaùvaat deka hranata e poskapena koi se zafatija so obezbeduvawe na raat po ne{to od vreme na vreme, is- i do 30 procenti (za nekoi proizvo - pomo{ pred se vo hrana i za{titni tite tie „stanaa” na{i korisnici, t.e. di). Zakonot moè i so sigurnost higienski sredstva za zna~ajna grupa nivnite vraboteni... mora da pomogne vo edna vakva pan- na{i sogra |an i. Toa pak so pretpostav - demi~na situacija koja i do den deka deka instituciite toa go napravija l Kolku hrana se frla vo Make- ne {en e so nesiguren status do koga so nekolkute paketi na ekonomski mer- donija, kolku gra|ani moè da se i kolku {teti na sekojdnevieto na ki (no ne vo hrana). nahranat so nea? onie koi ba{ i nemaat mo`nost da Zna~aen del od proektnite tro{oci - Na pra{aweto kolku hrana se „prijdat” i da dobijat dostoinstven na gra|anskite organizacii se prena- frla, te{ko deka nekoj vo Makedoni - obrok. menija za nabavka na hrana, taka i na- ja moè da dade to~en odgovor, a po- {a ta organizacija vo ramki na VSS gotovo vo edno vakvo krizno vreme! l Kolku gra|anite i firmite se Efekt proektot poddràn od Evrop- Pretpostavkite se deka koli~inite raspoloèni za donirawe na hra- skata Unija, mal del od CBF Makedo- na hrana koi se frlaa pred Kovid 19 na ta? Dali pobogatite gra|ani i nija i Civika moblitas vo momentov krizata bea golemi. Otprilika nad pobogati firmi se poraspoloè - realizira edna takva nacionalna ak- 15.000 semejstva bi imale barem ni i pove}e doniraat ili ne? cija za spodeluvawe na 1.620 prehran- eden dostoen obrok dnevno. - Koga na masa se stava pra{awe beni paketi za isto tolku semejstva vo kolku gra|anite i firmite se ras- 20 op{tini. I pri kraj }e napomenam: l Do kade e donesuvaweto na poloèni da doniraat, odgovorot ogromna grupa na{i sogra|ani ne ìve - za konot za donirawe na vi{oci moè da bide – da, sakaat da doni- at, tie samo egzistiraat vo nivnoto se- na hrana? ra at, no koga }e dojde vistinskiot kojdnevie, vo najgolem del od vremeto - So nedooformeni i doneseni moment na toj ~in za donacija, mnogu si postavuvaat samo edno pra{awe zakonski i podzakonski akti koi ja te{ko ja gledame taa „teatarska “[to }e se jade utre?”. ureduvaat ovaa materija, osobeno pretstava” na donirawe. Sekoja ~est Predlog-zakonot za donirawe na vina isklu~oci koi ne se ba{ malku!

27 maj 2021 20 TALENTI

DEJAN GEORGIEVSKI Talentot, napornata rabota i stru~nata pomo{ mi go ostvarija olimpiskiot son Vo Tokio protivnicite }e mi bidat najdobrite taekvondisti od celiot svet, }e bide te{ko, no veruvam vo sebe i vo site onie koi stojat zad mene, ni veli makedonskiot olimpiec alent na koj {to mu se ostvaril Tsonot. Takov }e bide momentot koga 22-godi{niot Dejan Georgievski }e go nosi makedonskoto dràvno zname na otvoraweto na pretstoj - nite letni Olimpiski igri vo Tokio kade, zaedno so drugi, }e ja pretsta - vu va na{ata zemja vo bore~kata dis- ciplina taekvondo. Dejan neodamna napravi senzacionalen rezultat: na kvalifikaciskiot turnir vo Sofija vo finaleto go pobedi aktuelniot olimpiski {ampion Radik Isaev od Azerbejxan i obezbedi nastap na Olimpijadata. medal za na{ata zemja, ni veli De- bea na visoko nivo, ni raskaùva ovoj - Otsekoga{ sonot mi be{e na jan. sportist. na sta pam i da ja pretstavuvam Ma- Ova }e bide samo posleden vo Toj ima posebno mislewe za toa kedonija na Olimpiskite igri. Toa e niza ta uspesi koi vo izminative {to e klu~no za uspeh na eden tal- son na sekoj sportist, a jas se gor- godini toj gi postignal. Vo negovata ent. deam so toa {to obezbediv A-norma. riznica se ve}e pet medali od ev- - Najva`no za eden uspeh e da Sega sum siguren i deka }e os vojam ropski prvenstva me|u koi i zlaten ima te dobar stru~en tim. Bez eks- medal od Mediteranskite igri, mno- pertiza se e pote{ko. Vrvniot sport gu medali od svetski G1-kupovi... Za pred se e nauka pa potoa sport. Tal- Sport, muskuli, no i knigi sportist koj so taekvodno po~nal da entot e sekako vaèn, napornata rab- Na mladite Dejan im pora~uva da se se bavi otkako kako 9-godi{nik slu- ota e u{te pova`na, no planot za zanimavaat so sportot. Toj inaku, osven ~aj no videl demonstracija na ovoj tre ning e kruna na se. Sekako, pre- so taekvodno trenira rekreativno i xu - sport od taekvondo klubot „Butel” sudna e i upornosta. Sekako se toa do, saka dobri knigi... vo negovoto osnovno u~iliste sekako ima smisla ako Bog e so nas, iskreno - Prepora~uvam da se ve`baat bo- mnogu. Zad toa se mnogu, mnogu tren- ni kaùva Dejan. re~ kite sportovi. Tie davaat posebna inzi. Dejan voobia~eno trenira 6 Sega go ~ekaat posebni podgotov- samodoverba i ednostavno ìvotot go pati vo nedelata, no koga ima podgo- ki za nastapot na olimpiskata arena. pravat poednostaven. Ubavinata vo ta - tovki toga{ i po 14 pati nedelno, Ni veli deka se ~uvstvuva sigu ren. e kvondo e toa {to pred se ima odli~na sekoj den po dva pati. Koga e na pod- No, toj e pretpazliv. refleksija na fizi~koto zdravje, se gotovki na strana toga{ i po tripati - Se ~uvstvuvam deka moàm da gradi zdrava i cvrsta muskulatura i na den... pobedam sekogo, no sekoga{ moète golema fizi~ka motorika. No, ima i - I olimpiskata norma e proiz - i da zagubite od sekogo. Vo Tokio vtor del del vo koj se razviva stabilen vod na mnogu trud, rabota i sistem- protivnicite }e mi bidat najdobri - i cvrst karakter koj se krepi so mnogu ski pristap na mojot tim na ~elo so te taekvondisti od celiot svet – od hrabrost i odlu~nost bazirani na dis- moi te treneri. Za ovie olimpiski Rusija, SAD, Brazil... od sportski ciplina koja moèbi e kralica na se. kvalifi kacii se podgotvuvavme vo velesili. ]e bide te{ko no veru- Taekvondo stanuva na~i na ìvot od koj Kru {evo, napravivme vrvni podgo- vam vo sebe i vo site onie koi sto- imame samo korist, veli toj. tovki koi vrodija so plod. Takti~ka - jat zad mene, ni veli makedonskiot ta podgotovka i fizi~kata kondicija olimpiec.

27 maj 2021

078 23 43 53 TV MANIJA 23

GORAN \UROVSKI - \URO Gleda~ite zasluùvaat da bidat yvezdite na televizija Mislam deka nedostigaat sodrìni kako reportaì od drugi neotkrieni delovi na Makedonija, kako i likovi koi ne se zastapeni vo javnosta, veli \urovski oran \urovski – \uro koj e del od rot ne jade slatko.. Televizija gle- Gpopularnata televiziska emisija dam pred da zaspijam i toga{ naj~es - „Zevzekmanija” ima recet za toa {to to gledam dokumentarni programi na gleda~ite treba da gledaat na mali - TV kanalite {to se zastapeni na ka- te ekrani – ona {to im pravi zado- belskite operatori. Isto znam da se vol stvo. zagledam vo nekoj film na filmski - te kanali, no nikoga{ ne go do~eku- l [to bi im prepora~ale na vam negoviot kraj. Da zaklu~am: sko pjani da gledaat na tv ekranite? gledajte {to vi e keif . - Iskreno jas ne pratam ~esto TV programa. Znaete kako velat slatka - l [to bi napravile kako emisi - ja za da bide vredna za gleda ~ite? - Smetam deka so skromnite resur - Ako vi se bega od realniot si so koi raspolagame se trudime da ìvot nemojte da begate gi raspoloìme gleda~ite i da gi oddale~ime od rozeviloto i sivilo- l Dali Skopje e dovolno zasta - preku turski serii to. Vo Kolaòt od razli~ni sodrì ni pe no kako tema na makedonskite l [to smetate deka gra|anite tre- se trudime da dopreme do sekoj gle- te levizii? ba da izbegnuvaat na tv ekranite? da~. - Skopje e mnogu malku zastapeno, - Definitivno politika i t.n. real - Mislam deka nedostigaat sodrì - osven koga se raboti za nekoj GUP ili ni {oua. I dvete sodrìni vnesuvaat ni kako reportaì od drugi neot kri- DUP. Skopje ne e samo GUP ili DUP, negativna energija, nemir i voz nemi re - eni delovi na Makedonija, kako i Skopje si ima svoja du{a koja momen- nost. Nametnuvaat la`ni vrednosti i li kovi koi ne se zastapeni vo javnos - talno e stegnata i moli da bide ot- {und. [to pomalku od ovie sodrìni ta a se od nekoja dlaboka vnatre{ nost vo rena. Skopje ne e gra dona ~alnikot tolku pove}e raat , sre}a, nasmevka na na na{ata Makedonija. Ed na takva i birokratite. Isto taka, sakale, ne- liceto. Druga sodrìna koja toplo ne li~nost za malku }e ni done se {e os - sakale da priznaeme, Skop je e nov ja pre po ra~uvam toa se turskite serii. kar neli? Mislam deka gleda ~i te grad, so novi ìteli i navi ki. Dosta Ako vi se bega od realniot ìvot nemoj - zasluùvaat pove}e da se gle daat e so stari, mladi skopjani. Potrebna te da begate preku ovie serii. Podob - sebe si na ekranite. Tie da bidat yve- e edna nova prikazna za ovoj grad. ro e da zami ìte i da si fa n tazirate. z dite, a ne nekoi nivni |oamiti pret- Grickaweto semki i pluka we to e Ne vi e pot reben laèn rasko{ i ne - stavnici. Da zaklu~am: bi gi vklu~il dosadno i retro. Kalta i kaldr mata sre }a zaradi tenzija. ubavite slu~ki i primeri od obi~nio gi snemuva vo cel svet. Vre me e za ìvot, tie da bidat pozastapeni. ne{to novo i urbano. TELE – SKOP [etaweto kako antobiotik za televiziskiot virus vam obratna distanca. Televizo rot go sot u mozok mu vleze, koga i da se vi - proglasuvam za korona. di me samo za politika mi zbori. De Dodu{a }e yirnuvam povremeno bre ~ovek, {to ti bide mu velam, ama {to ima na makedonskite televizii on mi odgovara deka kaj mene e prob- za da napi{am u vesnikot {to mis- lemot i deka e {teta {to ne sledam lam za programite, ama }e si stavam kako premiero Zaev ja spasuval od maska i na fino rastojanie }e gle - beda Makedonija (kom{ijata ja vika dam. „Severna....”), pa deka EU mnogu ne Malku maskata, malku so vnima - sakala... amali opasnosta od ovoa koro na - nie i nema da dozvolam da me zarazat Greota e, }e probam da mu pomagam Nta i sega ne planiram da sedam politi~kite koroni koi demnat preku na ~ovekot. Dobar kom{ija e. ]e go doma po cel den i da zjapam u televi- vestite. A,a.a... nau~iv ja lekcijata vikam po~esto na pro{etki, toa da mu zorot. Dosta vreme dràv distanca de ka virusite se jako nezgodni ako ti bide antibiotikot... vaqda virusot od prirodata, a od {to morav se „le - se ugnezdat u teloto. na otvoreno i bez televiziska prop- pev” za TV kanalite. Gotovo, }e pra - Imam eden kom{ija izgleda viru- aganda }e oslabe.

27 maj 2021 24 GRADSKI INFORMATOR

DRAMSKI TEATAR MLADINSKI KULTUREN CENTAR MUZEJ NA MAKEDONIJA 27 maj 20.00 ~. 28 maj 19.00 ~. Plato MKC Izlo`ba: „Na Srem“

Promocija na debi albimot „HELLO WORLD“ na indi-rok bend STONED HEDGE Niz slika i tekst, izlo`bata go Nastanot e planiran vo format na sledi borbeniot pat na slu{a~ka promocija so mnogu makedonskite edinici, oficeri i druèwe i slu{awe na albumot vo borci, kako i nivnite premre`ja na Karmen - Monodrama na labava atmosfera Sremskiot front i vo zavr{nite Biljana Dragi}evi} - Projkovska operacii za osloboduvawe na (Po motivot na romanot SINEPLEKS Jugoslavija i za pobeda nad „Pet ~asa so Mario“) fa{izmot, vo poslednite meseci 27 maj od Vtorata svetska vojna. 28 maj 20.00 ~. Kruela, avantura Izlo`bata }e moè da se poseti vo Karmen - Monodrama na periodot od 18 maj do 31 avgust. Biljana Dragi}evi} - Projkovska (Po motivot na romanot MALA STANICA „Pet ~asa so Mario“) Izlo`ba: „Women about women“ 29 maj 20.00 ~. Izlo`bata obedinuva dvaeset i pet Karmen - Monodrama na vizuelni umetnici od Srbija, Biljana Dragi}evi} - Projkovska Crna Gora, Hrvatska, Slovenija i (Po motivot na romanot Makedonija. „Pet ~asa so Mario“) Ulogi: Ema Stoun, Ema Tompson JAVNA SOBA TEATAR ZA DECA I MLADINCI 27 maj Izlo`ba „Odbienale 2021“ na 29 maj 19.00 ~. Prikazni od skrien grad: 15 mladi makedonski umetnici {to Lakomata meca Drvo na èlbite bea odbieni za 13. Bienale na MSU POVA@NI TELEFONI VO SKOPJE

Protivpo`arna brigada 193 JSP-Skopje 3174 264 Aerodrom TAV 3148 333 Brza Pomo{ 194 Nacionalna besplatna SOS linija Me|ugradska avtobuska stanica Policija 192 za `eni `rtvi na semejno nasilstvo - - Skopje 2466 313 Klini~ki centar 3147 147 070 141 700; 141 700 Mati~na slu`ba 3223 787 Gradska op{ta bolnica 3087 400 AMSM-Telefon za sostojba na Hram „Sv. Kliment” 3237 218 pati{ta i informacii 15555 Vodovod i kanalizacija Pazaren inspektorat 3220 547 - Prijavi defekt-Skopje 0800 22555 AMSM-Telefon za pomo{ na pat i Celosen telefonski EVN Makedonija-prijava na {lepuvawe 196 imenik na Republika Makedonija 1188 defekti 0890 88888 @elezni~ka stanica-Skopje 3164 255 MNT biletarnica 02 3230 304

27 maj 2021

26 PISMA [to sakam pove}e od 132 denari poka~ena penzija? Navistina mnogu, mnogu Obvinitelkata Andonovska dodu - od EU, xabe {to e #FON#. Sekoj den is - sakam barem 100 000 evra vo {e ne mi e qubimica. Pove}e mi leì ta garderoba - pantalon~iwa, bluzi~e xeb, namesto 132 denari poka~uvawe na tan demot Ruskovska-Kacarska, no imav ka ko za sredno {kolo i najvi{e {to me - penzijata. Moèbi i drugi penzioneri hendikep i ne uspeav da dojdam do niv za nu va e bojata na blejzerot. Ama, na{i - ima at vakva èlba, zatoa jas nema da da napravam edna zaedni~ka selfi fo- te ministerki - sekoj den nova bi dam sebi~na, i so ovoa pismo sakam da to grafija za pokolenija. Imeno, izlegu- bren dirana garderoba za pretpladne, im prenesam nekoi sugestii kako toa da vav na barem 80% od protestite za popladne i za nave~er (za marami, bro- go postignat, pou~eni od mojot li~en #ZAEDNI^KA MAKEDONIJA#, no {e vi, gerdani i sl. , i~ da ne spomiwame; primer. ba{ za 27 april mi najavi poseta edna skoro se od prirodni , ekolo{ki mater- Imeno, so ova pismo, jas se obra}am drugarka {to ìvee vo stranstvo. Koj ijali - svila, koà, pamuk, biseri, zlato do Ministerot Spasovski so slednata da znael deka ba{ toga{ Krsto }e gi i td.). molba i vetuvawa: nema da zaàli ako ot vorel vratite od zakonodavniot Koga ve}e gi reklamiram svoite me vklu~i vo {emata za izdavawe pa so - dom. Da si znaev, }e ja otkaèv poseta- sposob nosti, i na Mila bi i se na{la {i na mafija{i, ubijci i sl (ne veruvam ta, }e si zemev razni boi da gi frlam vrz pri raka. ]e kupam edno stotina vio- deka so ovie 200 i kusur paso{i, iz vo - bren diranata garderoba na nekoi pra - letovi flomasteri, }e go sednam Gru - rot na mafija{i se iscrpe). Poznavam te ni~ki i da kreiram vinoìto kako bi do mene, i se {to }e kaè da se 4 svetski jazici (ne vbrojuvajì gi tuka {to tie pravea koga bea {areni, pa }e iz bri{e od u~ebnicite }e go prekriam bugarskiot i jazicite od biv{ata si dojdev vo kontakt so slavniot sud- so omilenata boja na Ministerkata - SFRJ), pa moàm da rabotam me|unaro- iski tandem so kvalifikacija za tero - violetova. Taa neka se fokusira na di- den marketing vo oblasta na krimi- risti~ko zdruùvawe. Onie {ve|anine gita lizcijata bez internet. nalot za da gi promoviram neiscrpnite neka si bamborat deka kvalifikacija- Penzioneri! Ako se dvoumite kakov mo`nosti, kreativnosta i inovativ - ta na deloto moè da bide samo BUNT ànr e ovoj tekst, }e Vi kaàm. Ova e nosta na na{ata Severna Makedonija. - {to ti se razbiraat tie od teror- satira na Severno Makedonskata tra - Se kako moàm da go kontaktiram i izam koga so godini go nemale. Pribe gedija. poznatiot #BIG MAISK#, za da go neka gi podu~uva kakvi reformi da na - Liljana Peeva odmenam i da mu u{tedam vreme i na pravat za da ne gre{at. Pa i ambasado - Premierot. Vetuvam deka }e sprovedam rot Timonie- dobro {to mu zavr{i Po~ituvani ~itateli, najbrz proces na izdavawe la`ni paso{i ma ndatot- kaj mu tekna da kaè deka - rekordot od 46 minuti na Sofronieva ne vini skapuvaat po zatvori, a kri v ci- rubrikata „Pisma“ e nameneta }e bide minato - }e vovedam inovacii i te si uìvaat po gr~kite plaì. za va{i reakcii i mislewa procesot }e go skratam na najmnogu 30 [to se odnesuva do Premierot i po razni temi {to ve minuti. I da si kaàm odnapred: po Pre tsedatelot. Pravea golemi gre{- zasegaat. Obra}awata moè pri roda sum skromna, pa {tom izdadam ki. Ne deka potpi{uvale {tetni do- da gi ispra}ate na na{ite 20 paso{i, sekoj od po 20 000 evra, po mo- govori - golemo ~udo, #tresla se gora, adresi: ul. Metodija [atorov de lot edno evro za mene, a edno za Vice - ro dio se mi{#, tuku celiot konti- to (koj i da treba da bide Viceto), }e gent bakneì mu go predadoa samo na [arlo 30, Skopje; i na priznaam krivica pred obvinitelkata Borisov. Pa Bugarija si ima Minis- [email protected] Andonovska i, ako ba{ treba, }e odle - terka so brendirana garderoba, a nejze Dopisite }e se objavuvaat àm edno mesec-dva zatvor, a potoa mo- ama i~ ne ja zafermaa. vo izdanijata na vesnikot vo àm da po~nam odnovo kako ekspert za Koga sme kaj brendiranata garder- zavisnost od prostorot. uslugi na svetski kriminalci. oba, i nie ne sme za frlawe. Onaa Ursula Нема јазик што нема да го научите со нас!!! БЦ Палома Бјанка 2 спрат 078/313-398 28 ZABAVA

SUDOKU HUMOR – Da plivame do tamu! – i se frlil vo vodata. Trpe odi so Trpana vo 30-godi{niot: motel i na recepcija – Moè da ima ajkuli… pra{uva: Da napravime splav! – Bi sakale da iznaj- 40-godi{niot: mime soba na 5 minuti. – Kako pa da ne! ]e sme – No toa ne e mo`no plivale… Tie neka gospodine… dojdat! Vo muabetot se ufrluva 60-godi{niot: Trpana ta`no: – [to }e plivame – Mo`no e, mo`no e… natamu-navamu, koga i od ovde se gleda *** dobro… Чetvorica maì na razli~na vozrast posle *** brodolom se na{le na Trpe odi na doktor i pust ostrov. Otkako go pra{uva: – Doktore, obikolile ostrovot, kaì mi na ~ist make- videle deka vo donski jazik, {to mi e? neposredna blizina – Mnogu pie{, brat! – A ima drug ostrov, koj bil sega povtori mi go pak naselen samo od goli na latinski. Sepak èni. treba da ѐ kaàm ne{to 20-godi{niot: na èna mi.

27 maj 2021

30 ZDRAVJE

POMOGNETE MU NA TELOTO SO VNIMANIE Ni{te te go lo{iot holesterol, so pove}e luk, a pomalku margarin Sup stancii koi go uni{tuvaat lo{iot holeterol ima i vo le}ata, gravot i boranijata. Od druga strana treba da se ograni~i konsumiraweto crveno meso na dvapati nedelno borot ho lesterol vedna{ ni ja Zkre va kosata na glava – oti toa go povrzuvame so zapu{eni krvni sado - vi koi seriozno go zagrozuvaat zdravjeto. No, toj ne e tolku stra{en, se raz bira ako se kontrolira. Holes te - ro lot e lipid {to se nao|a vo mem- do mozokot ili do srce to, i na toj Za da gi postigneme ovie vrednos- branite na kletkite na site tkiva i na~in nastanuva mozo~en udar ili ti i da spre~ime pojava na koronarna e zaslu èn za nivno nor mal no funk- infarkt. Me|utoa, siot holesterol vo srceva bolest i infarkt na srceto, cio nirawe. Or ga ni zmot go kori sti za krvta ne e opasen. HDL-holeste ro lot vnesuvaweto na holeste ro lot treba so z davawe na hor moni kako i nekol - ima za{ti t na uloga za{to gi ~isti ar- da se namali od 300 na 250 mg na den. ku pot rebni vitamini. Eden del od teriite od masnotiite. Nas proti toa, Zatoa treba da se odbegnuvaat ja de- ho lestetolot se nao|a i vo krvta i {tetniot LDL - holeste rol se sobira wa bogati so holesterol: biskviti i ako toj se nasobere na yidovite na na yidovite i gi zagrozuva ìlite. slatki, pavlaka, zreli sire wa, mas- krvnite sadovi e opasen. Vnat re{ ni - no mesa, a osobeno òl~ kata na jaj ce- ot pre~nik na arteriite se namalu - IZBEGNUVAWE NA SRCEVI BOLESTI to (samo edna òl~ka sodr ì 275 - va, a so toa se namaluva i proto kot 300 - mg holesterol). Zna ~i naj mno gu na krv ta. Zaradi zaba veniot tek na Najnovata programa za edukacija edno jajce na den da se jade, a mar- krvta i vleguvaweto na golemi koli - za holesterolot donesuva dnevni garinot po mo`no st da ne se koristi. ~estva holesterol vo yidovite, doa - pravila na odnesuvawe za da se |a do taloèwe na masnotiite i spre~i pregolemoto koli ~es tvo mas- RASTITELNI VLAKNA dru gi materii {to se opasni za zdra- notii vo krvta, so {to se za{tituva vjeto na arteriite. Tok mu pukaweto srceto i se spre~uva infarktot. Os- Zatoa pak treba da se na glasi dena takvi te ar terioskleroti~ni sloe- novnata preporaka glasi: ne e va`no ka osobeno e va ` no da se jade ja bol- vi ovo zmoùva da se sozdadat krvni samo nivoto na holesterolot tuku i ko. Isto taka treba da se ko n zumira zgr u t ~uvawa, {to doveduva do zatvo- na {tetniot LDL-holesterol, na za{ - leb napraven od celo zrno ili od rawe na arteriite koi ja nosat krvta titniot HDL-holesterol i na niza trici. Supstancii koi go uni{tuvaat drugi faktori na rizikot. lo{iot holeterol ima i vo le}ata, Kako da se za{titime? Najva`no e gravot i boranijata. I osobe no se Imajte sportski naviki da se namali koli~estvoto zasiteni prepora~uva jadewe na sve` luk. Za da go drìte pod kontrola niv- masnotii vo ishranata. Naj mnogu gi Ovo { jeto i drugiot zelen~uk treba da oto na holesterol, imajte zdrav i ima vo ma r garinot, svinskata mast, pa- se jade sekojdnevno. Blagodare nie na ramnomeren ìvot. Eve gi faktorite vlakata, masnite sirewa i masnoto rastitelnite vlak na koi so dràt an- za koi treba da vodite grià: meso. U~estvoto na tie masnotii vo tioksidanti, pomagaat holesterolot Pu{ewe - prestanete da pu{ite ishranata tre ba da bide pomalo od vo krvta da se namali i da se spre~at za{ to cigarite go namaluvaat nivoto 7%, {to se odnesuva na vkupnite ka lo- negativnite posledici od negovoto na za{ titniot HDL - holesterol. Tele - rii, dodeka vkupnoto koli ~estvo kon - dejstvuvawe. sna aktivnost - licata {to redovno su mirani mas notii vo eden den moè Od druga strana treba da se ogra - ve` baat, imaat pogolemo nivo na za{- da bide malku pove}e od porano posta - ni~i konsumiraweto crveno meso na titen HDL - holesterol vo krvta i poni - ve ni te normi (zgolemeno e od 30 na dvapati nedelno. Names to crveno sko nivo na {teten LDL - ho lesterol, 35%). Osta na tiot del od mas notiite meso jadete riba i meso od ìvina. otkolku licata {to ne se za nimavaat so treba da go ~inat nezasite nite mas- Da se namali konsumiraweto sire we telesni aktiv nosti. notii, koi gi ima vo mas linovoto mas- na 2-3 pati nedel no, po mo`nost polo i riba ta. posno.

27 maj 2021 MALI OGLASI 31

Продавам бор машина Green tools, Нега на постари лица и помош во НЕДВИЖНОСТИ powered by Raider, некористена и домаќинство Центар, К.Вода, од 7 количка со 2 тркала за транспорт од дo 9 часот. 078425164 Издавам еднособен стан, наместен, кола до дуќани. Тел.070 233 603 со парно греење во Кисела Вода. Изработка и поправка на женска и Тел. 076 471-159 Продавам дрвена маса 70х70 со 4 машка конфекција. Попуст за уче- столици на собирање прекршу- ници и невработени 20%. Работно Се издава празен стан 52м2 во на- вање. Јамболии волнени бели за време од 09-17, сабота 09-15ч , селба Аеродром близу хемиско учи- тросед, двосед и фотелја. Цена Бутел 1 ТЦ Живко Брајковски. лиште. Тел 071/346-563 6000 денари комплет. Тел 6135557 Се продаваат два регали. Цени по Се издава наместен 60 м2 стан во и 078/231-1047 договор. Тел. 075 216 641 Центар позади Олимписки базен 250 Продавам црева цела гарнитура за евра месечно телефон 070741099 Се продава француски лежај за трактор 533 и 539 ефтино. 078/885- спална соба и телевизор. Цени по Се продава двоспратна куќа во на- 994 договор.Тел. 075 216 642 селба К.Вода-Скопје 88м2 со дворно Продавам бели калифорниски зајци место 190м2 плац 254м2. Цена по Се продава гарнитура за седење. 4 женски 1 мажјак цена 500 ден Цена по договор.Тел. 071 630 560 договор. Тел 070 901-846 еден. тел 078 355253 Се продава кожна троседишница Се продава или се издава дуќан Продавам кокошки јарки 500 ден и комплетно наместен како канцела- (тросед само за седење). Цени по еколошки јајца 9 ден тел 078 355 договор. Тел. 075 216 641 риски простор во Скопје во ТЦ 253 Стара Рампа од 30 м2. Тел. 078 310 816 Продавам маса за трпезарија или биро, стакло со инокс ногарки ВОЗИЛА Се продава или се издава наместен 135х80см, заедно со 4 столици канцелариски простор 46 м2 во Цен- инокс со бордо еко кожа, 6500 ден, тар на Скопје во ДЦ Палата Кузман. 074220911 Продавам „Гранде пунто“, бензи- Тел.078 257 174. Цена поволна нец, 2008 година, 1400 кубика, 75 Продавам планинарски чевли бр. Продавам нива во Шишево близу коња со поминати 76.000 км. Тел. 43,5 марка Лова. Марка Гриспорт 070 267 148 Грчец. Тел. 070383391 бр. 42 марка Меиндл бр 41 Продавам скутер. Тел. 070 233 603 Се издава наместен 60 м2 стан во Планинарски ранец Алпина. Цена Центар позади Олимпискибазен 250 по договор 075 666621 Продавам возило Лада 111 караван евра месечно. Телефон 070741099 2000г Во исправна состојба не реги- Електричар поправа бела техника, стрирана.078/885-994 Се продава двоспратна куќа во на- домофонија, менува стански табли селба К.Вода-Скопје 88м2 со дворно и електрични инсталации Се продава Шкода фелиција 95-та место 190м2 плац 254м2. Цена по 075666621 од прв сопственик. Максимално со- договор. Тел 070 901-846 чувана, мала километража, атести- Купувам малолитражно возило од Се издава убаво уреден 4 собен на- ран плин, кука за влечење. Цена по прв сопственик неувезено до 2000 € договор. Тел. 075/947-510 местен спрат од куќа во Лисиче. Тел. по можност со плин тел 075 666621 078 239 744 Продавам Дачија Соленца 2005г. Продавам расен црвен петел, цена 98000км. Атестиран плин. Вградени Се продава стан од 74м², во Скопје, 700 ден. тел. 078355253 во општина Центар. Цена по дого- клима и кука. Во одлична состојба. вор. Тел. 075 216 641 Продавам количка за магацин и За 1 000 ден минува 550км. Цена зелен пазар; парчиња мермер за 1350 евра. Тел 072 312 504 венецијан. Тел: 077 507-832 Продавам Опел Мерива најнов РАЗНО Продавам проточен бојлер Сименс- модел 2015г. 139 000км. Со ком- Аутоматик-21КВ за 5.000ден. 070 плетна опрема. Фабрички вграден Купувам врата од туш-кабина со ди- 301 193 плин, не загадува. 120 коњски сили мензии 36 ширина и 178 должина. Чистам влезови, канцеларии од 7 3,7л/100км. Не е од увоз. Цена 7450 Тел. 070 233-603 до 9 часот и др. 078425165 евра. Тел. 072312504 MALI OGLASI vo SKOPSKO EHO Dovolno e da dojdete vo Redakcijata so napi{an tekst; da ni ispratite pismo ili va{iot kratok tekst za OGLASUVAJTE oglas (napi{ano kirili~no) da go dobieme na na{ata e-meil adresa (najdocna do ponedelnik do 16 ~.) ul. Metodija [atorov [arlo 30/2, Skopje BESPLATNO [email protected]