Glasilo Občine Žužemberk Št. 57 Leto XX. Pomlad 2015

Sv. Anton Padovanski v Dolnjem Kotu Foto: Slavko Mirtič 2 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, IZ NAŠE OBČINE 3 3. seja BESEDA ŽUPANA NE SPREGLEJTE lo na investicije. Kljub zmanjšanju projektov, ki koristijo našim obča- Stran 5 sredstev s strani države pa sem pre- nom, lahko pa bi jih še veliko več, Občinskega pričan, da bomo tako kot do sedaj če ne bi imeli v naši občini škodo- Javni razpis za uspeli najti način, da do sredstev željnih posameznikov, ki nenehno pridemo, bodisi prek razpisov ali prijavljajo, ovajajo ali kako druga- podelitev priznanj sveta iz drugih virov. če škodijo naši Občini in njenim Najpomembnejši projekti, ki se občanom. Občinski svet občine Žužemberk se je 19. 12. pripravljajo, pa so sledeči: Pro- Žalostno je le-to, da je občina v 2014 sestal na 3. redni seji, na kateri so svetni- jektna dokumentacija za kana- prejšnjem mandatu za namene od- ce in svetniki v drugi obravnavi potrdili predlog lizacijo na Dvoru, izdelava pro- vetniških stroškov in ostale stroške, odloka o proračunu za letošnje in prihodnje leto jektne dokumentacije in pridobi- povezane z inšpekcijami in ostalimi 2016. Občinski svet je potrdil Odlok o spremembi vanje zemljišč za izgradnjo mr- organi, ki niso do sedaj ugotovili Odloka o proračunu Občine Žužemberk za leto Končno smo jo dočakali, pomlad liških vežic v Šmihelu in v Veli- še nobene nepravilnosti, porabili 2014 – rebalans II. namreč, obdobje, ko se narava pre- kem Lipju, priprava projekta za okoli 50.000 EUR in ti posamezni- Tako občina za naslednje leto predvideva oko- buja in ko se pričnejo kmečka opra- cesto Polom-Žvirče, projektiranje ki delajo škodo Občini še naprej, še li 11,1 milijona evrov prihodkov in za okoli 630 vila. To je tudi čas, ko se lahko ozre- infrastrukture(kanalizacija, elek- več, nekateri od teh so bili izvoljeni tisočakov več odhodkov, medtem ko naj bi se v mo nazaj in ocenimo naše delo in trika, voda, javna razsvetljava) v celo za svetnike in so za svoje ova- letu 2016 v občinsko blagajno steklo okoli 13,1 pripravljamo načrte za naprej. Dolgi vasi, sodelovanje z Direkci- janje in prijavljanje plačani s stra- milijona evrov, okoli 60 tisoč evrov manj pa naj In pri tem smo lahko samo pono- jo za ceste pri projektih ceste skozi ni nas, občanov. Torej so za svoje bi bilo odhodkov. Oba proračuna sta velika pred- sni, saj je bilo v prejšnjem letu reali- Dvor in Ambrus-Žvirče, pripra- početje dvakrat plačani, namesto vsem zaradi glavnega projekta suhokranjskega ziranih veliko projektov, med njimi va OPPN-ja za obvoznico okoli da bi od njih zahtevali, da plačajo vodovoda, ki bo krojil proračun naslednjih nekaj člana Odbora za lokalno samoupravo predlaga- članico odbora za lokalno samoupravo imenoval so najpomembnejši: Tomažev most, Žužemberka, vzdrževalna dela na za vso škodo, ki so jo povzročili v Stran 32 let. Župan Franc Škufca je člane občinskega sveta na dva člana, in sicer Danijela Bradač in Bojan Danijelo Bradač iz Trebče vasi. Tlačni vod Dvor-Žužemberk, cesta cesti Dvor-Ajdovec, priprava pro- vseh teh letih. seznanil, da sta bila za imenovanje manjkajočega Vidmar. Občinski svet je z večino glasov za novo n Urednik Brezova Reber-Prečna, OPN, izde- jekta obnove trga v Žužemberku s V bodoče si želim, da bi zna- Neja Hrovat lava nove kurilnice v OŠ Prevole, parkom znanih Suhokranjcev, sku- li Suhokranjci stopiti skupaj, kajti javna razsvetljava v Žužemberku, paj z investitorji pripravljamo tudi le tako bomo lahko naredili veli- 4. seja Občinskega sveta prekritje strehe na PŠ Ajdovec, WI- OPPN na Dvoru, če omenim samo ko dobrega za našo občino in nje- FI omrežje- brezžično omrežje za najpomembnejše. ne občane. internet in še bi lahko naštevali. Ne glede na vse ostale projekte, Na koncu bi želel vsem občan- Kljub velikemu delu, ki je bilo ki sem jih navedel, pa še vedno tež- kam in občanom Občine Žužem- Bo novi komunalni prispevek nižji? opravljeno, pa se nismo ustavili. ko čakamo na odločbo o sofinan- berk veliko razumevanja, medse- Osrednja vsebinska točka 4. redne seje Občinskega sveta občine Žužemberk, ki je potekala v četrtek, 5. februarja, v sejni Trenutno pripravljamo kar nekaj ciranju s strani države za največji bojnega spoštovanja, prijateljstva, sobi Občine Žužemberk, je bila obravnava predloga Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega novih projektov, ki bodo luč sveta projekt v zgodovini naše Občine, druženja, kajti v teh časih nam naj- prispevka za celotno območje občine Žužemberk. zagledali v kratkem, seveda pa je »Suhokranjski vodovod«, ki smo bolj manjka le-tega. veliko odvisno od finančnih sred- ga v lanskem letu začeli graditi z Ob tej priložnosti bi rad čestital Občina Žužemberk trenutno upo- vodnim, kanalizacijskim omrežjem, svetniki so tudi sami naredili izra- stev, ki jih imamo, oziroma od fi- lastnimi sredstvi, sedaj pa čakamo vsem občankam in občanom ob 1. rablja pri odmeri komunalnega pri- omrežjem cest in objekti zbiranja ko- čune, ki pa so se zaradi zahtevne- nanciranja s strani države. V leto- le še državo, da bomo lahko projekt maju, prazniku dela, vrednoti, ki je zgradili do konca. v teh časih še kako pomembna. spevka občinski odlok iz leta 2009. munalnih odpadkov, ki se jim pove- ga izračuna in neupoštevanja vseh šnjem letu bomo dobili s strani dr- Lahko smo zadovoljni, da smo Zakonodaja namreč zahteva, da se čuje neto tlorisna površina in se jim koeficientov bistveno razlikovali od žave v obliki povprečnine oziroma glavarine in 23. člena za približno kljub še vedno trajajoči gospodar- n Vaš župan občinski akt, ki služi odmeri komu- spreminja namembnost, zadeva pa omenjenega primera. Lastnikom 500.000 EUR manj sredstev kot ski krizi uspeli zagotoviti ogromno Franc Škufca Stran 34 nalnega prispevka, uskladi z občin- predvsem novogradnje ter stavbišča, obstoječih stavb, ki bodo plačali ko- lansko leto, kar bo močno vpliva- sredstev in z njimi izpeljati veliko skim prostorskim načrtom(OPN), ki bodo dobila kanalizacijo. V pri- munalni prispevek za priključitev na Naši znani ki ga je Občina že sprejela. Predmet merjavi s primerljivimi sosednjimi kanalizacijo, se bo priznalo tudi mi- obračuna komunalnega prispevka občinami Trebnjem, Ivančno Gori- nula vlaganja. Odlok predvideva tudi Suhokranjci - so predvideni in obstoječi objekti, co, Kočevjem, Mirno Pečjo bi bil po oprostitve komunalnega prispevka; Frank Lausche ki se bodo prvič opremljali z vodo- novem odloku prispevek občutno le-ta se ne plača za gradnjo objektov nižji, le sosednja Občina Dolenjske gospodarske javne infrastrukture, za Vsem občanom, občankam, Lovše Toplice bi imela še nižjega«, je pou- gradnjo neprofitnih stanovanj in po- daril pripravljalec odloka Blaž Ma- sameznih vrst stavb za izobraževanje, delavkam in delavcem lenšek iz firme Espri. Višina komu- stavb za nastanitev gasilcev, stavb v malih čistilnih naprav ter soglasno nalnega prispevka pa je odvisna od lasti občine, objektov, ki so zgrajeni potrdili tudi načrt razpolaganja z ze- iskreno čestitam površine in opremljenosti stavbnega s humanitarnimi sredstvi, 30 % pa se mljišči in stavbami ter načrt pridobi- zemljišča, neto tlorisne površine in zmanjša zavezancem komunalnega vanja nepremičninskega premoženja ob 1. maju, prazniku dela. namembnost objekta ter izboljšanja prispevka s statusom mlade druži- za leto 2015 in 2016. Ob zaključku opremljenosti s komunalno opremo. ne. Svetniki so obravnavali osnutek seje je bilo v razpravi s strani svetni- Blaž Malenšek je podal tudi izračun odloka o koncesiji za opravljanje lo- za enostanovanjsko hišo neto veliko- kalne gospodarske javne službe po- kov izpostavljenih kar nekaj pobud Župan občine Žužemberk sti 150 m2 in 500 m2 površine stavb- sodobitve in vzdrževanja infrastruk- za manjša vzdrževalna dela, pa tudi nega zemljišča; le-ta bi znašal po no- ture javne razsvetljave v občini in se za boljše ter učinkovitejše delo sve- Franc Škufca Predsednik Odbora za okolje in prostor, vem predlogu 4234 evrov, po starem seznanili s predlogom pravilnika za tnikov in občinske uprave. komunalo in promet Jože Papež iz leta 2009 pa 5056 evrov. Nekateri subvencioniranje nakupa in vgradnje n Urednik 4 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, IZ NAŠE OBČINE 5

5. seja Občinskega sveta Pisno priznanje se podeljuje občanom, skupinam obča- nov in pravnim osebam za njihove uspehe in prizadevanja na posameznih področjih življenja in dela. Pisno priznanje Nižji komunalni prispevek se lahko podeli tudi ob posebnih priložnostih in slovesno- Žužemberški občinski svet je na 5. seji potrdil poslovni plan novomeške stih. Komunale za minulo leto in se seznanil s poročilom o delu skupne občinske Pisna zahvala občine se podeljuje občanom, skupinam uprave-Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dolenjske Toplice, občanov in pravnim osebam za njihove uspehe in prizade- Mirna Peč, Straža in Žužemberk, ki ga je predstavil Marjan Menger. Darin- OBČINA ŽUŽEMBERK vanja na posameznih področjih življenja in dela. Pisna za- ka Redling in Istok Zorko iz Komunale Novo mesto sta svetnikom podala Žužemberk, Grajski trg 33 nekaj pojasnil in odgovarjala na njihova vprašanja. Na predlog predsednika 8360 ŽUŽEMBERK hvala se lahko podeli tudi ob posebnih priložnostih in slo- www.zuzemberk.si Odbora za okolje in prostor, komunalo in promet Jožeta Papeža je Občinski vesnostih. svet brez razprave potrdil predlog Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe posodobitve in vzdrževanja infrastrukture javne II. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja razsvetljave v Občini Žužemberk. Več razprave in pomislekov pa je požel Predloge za podelitev priznanj Občine Žužemberk lah- in priznanja novi odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega ko podajo občani, politične stranke, krajevna skupnost, prispevka. Le-ta je v primerjavi s starim odlokom iz leta 2009 ugodnejši za podjetja, društva in druge pravne osebe. občane. Občina Žužemberk je bila po sprejetju občinskega prostorskega Na podlagi 2., 4. in 15. člena Odloka o priznanjih Obči- načrta- OPN po zakonodaji v šestih mesecih dolžna uskladiti odlok o ko- ne Žužemberk (Ur.l. RS, št. 55/02 in 29/10) Komisija za munalnem prispevku. Višina komunalnega prispevka je najbolj odvisna od III. mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja velikosti objekta, pa tudi od velikosti parcele in faktorja dejavnosti. Tako bo Predlogi za podelitev priznanj morajo biti podani v pisni objavlja po novem odloku komunalni prispevek za povprečno stanovanjsko hišo v obliki in morajo vsebovati naslednje podatke: Predlog za znižanje komunalnega prispevka povprečju nižji za okoli 15 odstotkov, kar pa pomeni, da bo iz tega naslova • ime in sedež predlagatelja manjši proračunski prihodek. Svetniki so podprli predlog občinske upra- Predsednik Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, proračun, • osnovne podatke predlaganega prejemnika prizna- ve, ki ima v primerjavi s sosednjimi občinami enega najnižjih komunalnih davčno politiko in finance Dušan Papež je prisotne seznanil s prošnjo prispevkov, in zavrnili vse amandmaje, ki sta jih vložila svetnik Dare Pucelj podjetnika Franca Turka iz Klečeta Profiliranje lesa, Franc Turk s.p., da se JAVNI RAZPIS nja in svetniška skupina SDS. mu zniža komunalni prispevek. Po daljši razpravi o znižanju prispevka so ZA PODELITEV PRIZNANJ • vrsto predlaganega priznanja Na predlog Jožeta Šteingla, predsednika Odbora za družbene dejavnosti, obravnavo predloga na seji odbora spremenili in potrdili 70 odstotno zni- OBČINE ŽUŽEMBERK • podrobno utemeljitev predloga je Občinski svet potrdil tudi letni program dejavnosti javne gasilske službe, žanje komunalnega prispevka. • priporoča se tudi dokument, ki potrjuje navedbe v obra- letni program za kulturo in program športa v letu 2015. n Urednik zložitvi. I. Predloge s podatki in obrazložitvijo, predlagatelji posre- Občina Žužemberk zbira predloge za kandidate za pri- dujejo na naslov: znanja, ki so se v letu 2014 izkazali s svojim delom in pri- Občina Žužemberk, Komisija za mandatna vpraša- Komunalni pripevek v Občini Žužemberk spevali k prepoznavnosti, družbenemu, gospodarskemu nja, volitve, imenovanja in priznanja, 8360 Žužem- Z 11. 4. 2015 je stopil v veljavo nov Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Žužemberk. in splošnemu razvoju, podeljujejo pa se v letu 2015: berk, Grajski trg 33, v zaprti ovojnici, z oznako “ZA PRIZNANJA OBČINE ŽUŽEMBERK”, do vključno 18. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opre- V primeru, da enostanovanjski objekt nima kanalizacije, (torej samo ce- Naziv častnega občana Občine Žužemberk se po- me, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini (v primeru novogradnje/le- sta, vodovod, ravnanje z odpadki), je izračun sledeč (v EUR): deljuje posameznikom, občanom Občine Žužemberk, dru- maja 2015, do 12. ure. galizacije objekta, priklopa obstoječega objekta nanovo komunalno opremo 2 Neto tlorisna površina objekta v m gim državljanom RS, državljanom tujih držav za izjemno po- Kontaktna oseba je g. Jacques Gros, direktor ob- (kanalizacija, vodovod),…). v m2 80 100 125 150 175 200 250 300 membno delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k činske uprave ([email protected]). 200 1.504 1.800 2.171 Nepravilno označene ovojnice bodo zavrnjene in vrnjene Olajšave plačila komunalnega prispevka 2 300 1.664 1.960 2.330 2.700 3.071 razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Žužemberk. pošiljatelju. Možno je uveljavlajti tudi olajšave (mlada družina, vlaganje lastnih sred- 400 1.823 2.120 2.490 2.860 3.230 3.601 4.341 Zlati grb Občine Žužemberk se podeljuje posamezniku stev v izgradnjo komunalne opreme,…). 500 1.983 2.279 2.650 3.020 3.390 3.760 4.501 5.241 600 2.439 2.809 3.180 3.550 3.920 4.660 5.401 za življenjsko delo, za večletne uspehe ali enkratne izje-

Parcela v m IV. 800 3.129 3.499 3.869 4.239 4.980 5.720 mne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnega pome- Obročno plačilo komunalnega prispevka 1.000 3.818 4.189 4.559 5.299 6.040 na ali skupini občanov oziroma pravnim osebam za večle- Predloge za podelitev priznanj bo obravnavala Komisija Komunalni prispevek se lastnikom obstoječih objektov, ki na novo pridobiva- tne uspehe ali dosežke na gospodarskem, družbenem ali za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in prizna- jo kakšno vrsto komunalne opreme, lahko odmeri kot obročno plačilo, vendar Informativni komunalni prispevek samo za kanalizacijo za obstoječe objek- nja Občinskega sveta Občine Žužemberk ter pripravila mora zavezanec za plačilo še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na drugem področju življenja in dela, s katerimi so pomemb- te v EUR glede na velikost parcele in stanovanjskega objekta. predlog za odločanje na Občinskem svetu Občine Žu- občino pisno prošnjo. V tem primeru se lahko komunalni prispevek plača na no vplivali na razvoj in ugled Občine Žužemberk. Podeljuje največ šest mesečnih obrokov, možno je tudi več obrokov (sklep župana). Površina se eno priznanje. žemberk. Parcela objekta 80 m2 120 m2 150 m2 200 m2 250 m2 300 m2 Priznanja za učence in dijake bodo podeljena na poseb- (dol) Srebrni grb Občine Žužemberk se podeljuje posamezniku, Nekaj primerov izračunov komunalnega prispevka za enostanovanjski (desno) ni svečanosti! 100 m2 510 724 885 skupini občanov, društvu ali drugi pravni osebi ob izjemnih objekt z vso komunalno opremo, (cesta, vodovod, kanalizacija, ravnanje z Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Občinskega odpadki), je sledečih (v EUR): 120 m2 527 741 901 1.169 enkratnih dosežkih, ob izrednem humanem in požrtvoval- 2 sveta Občine Žužemberk oz. slovesnosti v počastitev ob- Neto tlorisna površina objekta v m2 150 m 552 766 926 1.193 1.461 nem dejanju, ob življenjskem ali delovnem jubileju ali v m2 80 100 125 150 175 200 250 300 200 m2 807 967 1.235 1.502 1.770 drugih posebnih priložnostih. Podeljuje se eno priznanje. činskega praznika, ki bo 12.07.2015. 2 200 2.097 2.500 3.004 250 m 1.276 1.543 1.811 Bronasti grb Občine Žužemberk se podeljuje posamezni- 2 300 2.339 2.742 3.246 3.750 4.254 300 m2 1.585 1.852 400 2.581 2.984 3.488 3.992 4.496 5.000 6.008 ku, skupini občanov, društvu ali drugi pravni osebi za po- Pozor: Obstoječim objektom se parcela obračunava po formuli parcela= 500 2.823 3.226 3.730 4.234 4.738 5.242 6.250 7.258 sebne uspehe in dosežke na področju življenja in dela, po- 600 3.468 3.972 4.476 4.980 5.484 6.492 7.500 stavbišče x 1,5, kar je vzrok navidez majhnim površinam parcel! Številka: 094-1/2015-1 Komisija MVVIP

Parcela v m membne za občino in dejanja, ki se odražajo v humanem 800 4.457 4.961 5.465 5.969 6.976 7.984 Žužemberk, 16.04.2015 Občine Žužemberk odnosu do soljudi. Podeljuje se eno priznanje. Marija Ban l.r. 1.000 5.445 5.949 6.453 7.461 8.469 n Občinska uprava 6 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, IZ NAŠE OBČINE 7 Gradnja Suhokranjskega vodovoda NAŠA ANKETA V Občini Žužemberk uspešno poteka izgradnja 1.faze Suhokranjskega Kakšen je vaš odnos do okolja? vodovoda. Krajša ustavitev del je bila le zaradi vremenskih razmer, pred- vsem snega. Pogodbo o izgradnji 1. faze Projekta oskrbe s pitno vodo Suhe Vedno bolj očitno postaja, da je potrebno korenito spremeniti odnos do okolja in zmanjšati njegovo obremenjevanje. krajine je Občina Žužemberk skupaj s partnerskimi občinami podpisala Pomemben segment te problematike predstavlja ravnanje s komunalnimi odpadki. Odgovornost vsakega posameznika je, da meseca avgusta 2014 z nosilnim partnerjem gradbenih del družbo IMP odpadke pravilno ločuje ter odda, saj se le na takšen način omogoča njihovo pravilno recikliranje. Ali znate pravilno sortirati, PROMOT d.o.o.. Suhokranjske občine so jeseni pričele s prvo fazo projek- ta, vrednost celotnih del pa je 1,5 milijona, od tega je na območju Občine zbirati in deponirati odpadke? Poznate novi urnik odvoza odpadkov? Ali veste, da lahko odpadke pripeljete tudi v ZRC Žužemberk pol milijona evrov. Partner glavnega izvajalca Komunalne gra- Žužemberk? Poznate obratovalni čas centra? dnje d.o.o. je že zgradil črpališče na Vinkovem Vrhu, trenutno se izvajajo dela na fasadi objekta vrtine, pospešeno pa se izvajajo tudi zemeljska dela Sicer poznam urnik odvoza sme- bližini ni ekološkega otoka. V nase- na izgradnji cevovoda od črpališča do vodohrama Mačkovec v dolžini 960 ti, ki ne sodijo v zabojnik, a takšne lju, kjer živim, tega problema ni, zato m. S to vrtino bo občanom omogočeno, da se bodo oskrbeli iz domačega odpadke raje kar sami odpeljemo tam pravilno ločujem odpadke. Po- vodnega vira. v zbirni reciklažni center. V občini znam dan in čas odvoza odpadkov, n Urednik pogrešam očiščevalne akcije, v ka- vem pa tudi, da imamo v Žužember- tere bi se lahko vključilo večje šte- ku Zbirno-reciklažni center. vilo občanov. Klavdija Legan, frizerka, samostojna Pohvala zimski službi Lilijana Hrovat, vzgojiteljica, Dvor podjetnica, Sela pri Dolenjskih Toplicah Napovedi vremenoslovcev o obilnem sneženju so se v letošnji zimi ven- Žal je v naši vasi Cvibelj samo en Okolje je prostor, v katerem živi- darle deloma uresničile, saj je tudi naše kraje prekrila debela snežna ode- zabojnik, v katerega odmetavamo mo, zato je naša dolžnost, da zanj ja. Na dogajanje so se hitro odzvale tudi zimske službe, ki so očistile vozne smeti. Še ta je na koncu vasi. Vanj skrbimo, saj ga uporabljamo v naš površine. Hitro so se odzvali tudi na Občini Žužemberk, kjer so organi- stresamo vse po vrsti. Ne, ne loču- prid. Pri nas doma ločujemo od- zirali delo tudi v soboto, 7. februarja. Komunalni delavci so tako skupaj z jemo smeti in v naši vasi pogrešam padke, že vse odkar je v vasi ekološki zunanjimi izvajalci pridno čistili javne površine na Dvoru in v Žužember- ekološki otok z vsaj tremi zabojniki. otok, po mojih opažanjih pa tako de- ku. Verjamemo, da se bo vedno našel kdo, ki bo kritičen. Vedno se najdejo Doma sem na kmetiji, zato z biolo- lajo tudi ostali vaščani, tako starejši tudi taki, ki iščejo dlako v jajcu, a je potrebno priznati, da je zimska služba škimi odpadki nimamo težav. Sem kot mlajši, kar se mi zdi super! Ur- pozimi opravila zimski test z odliko, zato ji gredo vse čestitke. mnenja, da bi v naši vasi morali nuj- nika odvoza odpadkov sicer ne po- n Urednik no dobiti več smetnjakov. »Menim, da se danes velika večina znam, a menim, da bi v poletnem Doma ločujemo odpadke in jih Polona Mrvar, študentka, Cvibelj ljudi dobro zaveda, kako pomembno času smeti morali odvažati pogosteje odnašamo v vaški zabojnik, le pla- je bivanje v zdravem in čistem okolju, kot v zimskem času, saj so zabojniki stenke in steklenice vozimo v Mali kljub temu pa še vedno lahko v naravi poleti že v nekaj dneh zvrhano polni. Lipovec, kjer je samo tam ekolo- srečamo divja odlagališča. Sam se za- O Zbirno-reciklažnem centru v Žu- ški otok. Organske odpadke kom- Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji se je vedam, da neprimerno rokovanje in žemberku vem pa le to, da obstaja in postiramo kar doma, saj živim na ravnanje z odpadki lahko privede do ni več drugega. kmetiji. Zbirno-reciklažni center v različnih bolezni, celo epidemij. Nika Papež, študentka, Ratje Žužemberku se mi zdi pomembna predstavila na sejmu CMT v Stuttgartu Zdi se mi, da mlajše generacije pridobitev za ekološko osveščenost bolj stremijo k (pravilnemu) ločeva- občine. Tja sem že velikokrat peljal Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji in v projekt vključene občine so se v tujini prvič skupaj predstavile na sejmu CMT v nju komunalnih odpadkov. Pogosto odpadna olja, azbestne plošče in Stuttgartu. slišim pogovore krajanov, ki izražajo ostale odpadke, ki ne sodijo v kla- nezadovoljstvo ob dejstvu, da ločene sične zabojnike za smeti. Se mi pa Po podatkih iz preteklih let je to ena najbolj bo skozi oči popotnika z avtodomom. Na sejmu Metlika, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Or- odpadke na ekoloških otokih komu- zdi, da smo še vedno premalo eko- obiskanih sejemskih prireditev v Južni Nemčiji, pa so se predstavili na razstavnem prostoru št. mož, Postojna, Radenci, Radlje ob Dravi, Ravne Menim, da se v občini še vedno nalna služba odpelje v istem vozilu. loško ozaveščeni. Na poti do službe tako po številu razstavljavcev, poslovnih partner- 7A51 v okviru znamke Mein Platz, pod katero se na Koroškem, Razkrižje, Semič, Sevnica, Slovenj premalo dela na ekološki ozavešče- Takšna dejanja gotovo ne motivirajo ob cesti nemalokrat opazim prazne jev kot tudi iskalcev ponudbe. Prebivalci Nemčije združujejo posamezna postajališča za avtodome Gradec, Slovenske Konjice, Šentjernej, Šentjur, nosti ljudi. Žalostno je, da nekateri krajanov k ločevanju odpadkov. pločevinke ter ostale smeti, ki kazijo sicer potrošijo letno več kot 60 milijard evrov za iz Nemčije, Švedske, Avstrije, Italije, Slovenija pa Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, – kljub temu, da živimo na pode- Idejo o recikliranju in ponovni podobo našega kraja in onesnažuje- potovanja v tujino, med njimi je veliko popotni- se predstavlja z nastajajočo mrežo. Velenje, Velike Lašče, Vrhnika, Zagorje ob Savi, želju – plevel iz vrta še vedno me- uporabi surovin podpiram. Za ZRC jo našo prelepo naravo. kov z avtodomi. V okviru predstavitve so pripravili brošuro Zreče, Žalec in Žužemberk. V Stuttgartu so se čejo v zabojnike, namenjene dru- Žužemberk sem že slišal, o delov- Matjaž Štravs, Z vzpostavitvijo mreže postajališč za avtodo- s predstavitvijo občin v projektu v treh jezikih predstavile še občine Mokronog-Trebelno, Straža, gim odpadkom. Pri nas biološke nem času pa nisem obveščen. V pri- Moj odnos do okolja je zelo spo- inženir elektronike, Srednji Lipovec me po Sloveniji želijo partnerji pod enotno tržno (slovenski, angleški in nemški), v jeseni pa bo na Škofja Loka in Železniki, k projektu pa je pristo- odpadke odlagamo v kompostno meru, da bi njihovo storitev koristil, štljiv, saj sem rada v naravi. Odpadke znamko tako doma kot v tujini promovirati Slo- razstavnem prostoru t.im. Slovenski dan. V četr- pila tudi občina Sv. Jurij ob Ščavnici. jamo, steklo, embalažo in papir pa bi si več prebral na internetu.« v salonu na Dvoru sicer ločujem, a Miha Papež, dipl. delovni terapevt, Hinje n Uredništvo venijo, predvsem pa lokalno turistično ponud- tek, 22. januarja 2015, so predstavili projekt in V okviru projekta bo v prihodnjih treh letih v odpeljemo do ekološkega otoka. še vedno ne povsem pravilno, saj v vanj vključene občine, obiskovalcem pa ponudi- vsaj 50 slovenskih občinah vsaj eno standardizira- li tudi nekaj iz bogate slovenske kulinarične in no postajališče za avtodome z informacijsko tablo glasbene ponudbe. z namigi za izlet. Pobudniki želijo popotnikom z Nosilec projekta je Občina Mirna, trenutno avtodomi predstaviti turistično-kulinarične le- pa so partnerji v projektu občine Benedikt, Bled, pote naše dežele od blizu. Tako bodo začutili in Črnomelj, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Gor- doživeli drugačno Slovenijo, kot jo vidijo z avto- nji Grad, Idrija, Jesenice, Kočevje, Koper, Kosta- ceste, ko se peljejo mimo. njevica na Krki, Kozje, Krško, Ljubno, Lukovica, n Petra Krnc 8 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, IZ NAŠE OBČINE 9 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in Občani podjetniške dosežke za leto 2014 Žužemberka so Gospodarska zbornica Slovenije je 4. marca 2015 že 47. podelila Nagrado GZS za gospodarske in podjetniške dosežke kot priznanje tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. Letošnjih nagrajencev je 8, iz 7 podjetij, postali aktivni na prihajajo pa iz šestih regij in šestih panog. Turistične nočitve v Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so slovenski gospodarski oskarji, saj so najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja spletu v Sloveniji. Prejmejo jo vodilne osebe družb, ki so preteklem letu dosegle Občini Žužemberk v letu 2014 Občina Žužemberk in podjetje PriMS sta v izjemne rezultate in tako doprinesle k promociji odličnosti, konkurenčno- mesecu novembru 2014 za občane odprla sti, razvoju in širšim in trajnejšim družbenim spremembam. V letu 2014 so turistični delavci in ponudniki nočitvenih zmogljivosti v Občini Žužem- nov informacijski medijski kanal, ki povezuje Pri ocenjevanju dosežkov se upošteva 69 različnih kriterijev, od tržnih, ra- berk imeli 522 nočitev, od tega je bilo 90,8 % tujih in 9,2 % domačih turistov. V letu 2013 lokalno skupnost. S tem namenom smo izvedli zvojnih in izvoznih rezultatov gospodarske družbe do rezultatov poslovanja pa je bilo 648 nočitev, od tega 55,7 % tujcev in 44,3 % domačih turistov. Opazna razlika je ter uveljavljanja na trgu. Ocenjujejo se sposobnost hitrega in učinkovitega v tem, da je v letu 2013 prenočilo 361, v letu 2014 pa 474 tujcev. Največji upad je pri do- delavnico za vse zainteresirane, ki bodo pisali prilagajanja spremenjenim pogojem poslovanja, dolgoročna jasna strategija, mačih turistih, saj jih je lani prenočilo le 48, v letu 2013 pa 287. novice o dogajanju v žužemberški občini. vlaganja v razvoj in inovacije ter odgovornost do družbenega okolja. Od tujih turistov je bilo največ Nemcev, ki jih je prenočilo 46, sledijo Italijani (29), Ame- ričani (25), Avstrijci (23), Francozi (22), Švicarji (14), Kanadčani (10), Belgijci (8), Hrvati Nagrado GZS za leto 2014 so prejeli: (6). Prenočili so tudi državljani Nizozemske in Velike Britanije (4), iz Bosne in Hercego- Miroslav Brus, direktor AGITO d.o.o. vine (3), iz Slovaške, Srbije in Poljske (2). Zanimivo je tudi to, da so prenočili tudi po en Radgonske gorice Gornja Bolgar, Estonec, Irec in tudi Japonec. Borut Cvetkovič, direktor Radgona, d.d. Največ prenočitev so imeli pri Domačiji Novak, kar predstavlja 67,8 % vseh nočitev v Anton Kisovar, direktor TEHNOS d.o.o. Žalec Anton Konda, direktor Jože Štupar, tehnični direktor občini, sledi zidanica Ludvikov hram s 11,8 %, apartmaji Petrovčič s 10.7 % ter Domači- Anton Konda, direktor in KEKO - OPREMA d.o.o. ja Krnc s 9,6 %. Po zbranih podatkih je na območju občine Žužemberk 42 ležišč v 10 sobah in 5 apart- Jože Štupar, tehnični direktor Žužemberk Anton Konda in Jože Štupar, Martin Novšak, direktor GEN energija d.o.o. majih. Glede na prenočitvene možnosti je zasedenost prenočitvenih kapacitet na obmo- KEKO – Oprema d.o.o. Žužemberk Stojan Petrič, predsednik koncerna čju Občine Žužemberk le 3,4 %, kar ne vzpodbuja sobodajalcev k bolj aktivnemu delo- do 30.9.2014, sedaj predsednik vanju in povezovanju. KOLEKTOR GROUP d.o.o. nadzornega odbora in konzorcija Od 1995, soustanovitelja n V. Kostevc lastnikov Spletni portal MojaObčina.si je javno odprt informacijski prostor, kjer lahko lokalni pisci vsebin in uredniki objavljajo Tanja Skaza, direktorica PLASTIKA SKAZA d.o.o. Proizvodnja strojev za proizvodnjo integriranih elektronskih kom- novice, dogodke in razpise, s čimer širijo svoje informacije ponent, ki se uporabljajo v večini elektronskih aparatov – GSM tele- Keko - Oprema d.o.o. Žužemberk in znanje preko sodobnih multimedijskih komunikacijskih foni, DVD aparati, digitalne kamere in fotoaparati,: Primer proizvo- Konjeniško društvo 'Kljuse' kanalov. Vsak uporabnik portala lahko pridobi status pisca, Anton Konda in Jože Štupar sta solastnika podjetja, ki sta ga pred 20 leti da: najmanjši element, ki se ga lahko naredi na njihovih strojih meri ki mu omogoča širjenje informacij znotraj svoje občine in ustanovila na temeljih bivše Iskre. V podjetju proizvajajo stroje za proizvo- njene bližnje okolice. Bralcem pa so te informacije dosto- dnjo integriranih elektronskih komponent, ki se uporabljajo v večini elek- 0,25 x 0, 5x 0,5 mm in je sestavljen iz 100 plasti posebnih keramičnih Budganja vas pne po številnih vsebinskih kanalih. tronskih aparatov, kot so GSM telefoni, DVD aparati, digitalne kamere in folij, na katerih je tiskano elektronsko vezje – uporaba v oddajnikih, Informacije na portalu dosežejo spletne bralce na na- fotoaparati,pri pridobivanju energije in v avtomobilski industriji. Kar 98 od- sprejemnikih, radarjih ali visoki piezo aktuator, sestavljen iz do 1.400 je že drugič organiziralo božično zabavo. Tako je dne 27. 12. 2014 boziček obiskal otro- slovu MojaObčina.si in mobilne uporabnike na naslovu stotkov prihodkov ustvarijo na tujih trgih, predvsem v Aziji in EU, vstopajo plasti keramičnih folij, potiskanih s kovinskim slojem – uporaba pri ke iz Budganje vasi in sosednjih vasi. Zbrani otroci in njihovi starši so ga v velikem številu m.mojaobcina.si. Novice pa lahko občani spremljajo tudi pa tudi na trge bivše Sovjetske zveze in ZDA. Stroji, ki jih sicer izdelajo po pričakali pred kočo KD Kljuse v Budganji vasi. Ker Božiček prihaja z daljnega severa, je vbrizgavanju goriva v dizelskih motorjih preko Facebook strani. Spletni portal tako preko prispevkov specifičnih naročilih kupcev in so konkurenčni predvsem zaradi zaščitenih imel malo zamude, čeravno so ga pripeljali iskri konjički z zapravljivčkom in ne jelenček o dogajanju v lokalni skupnosti že skoraj dve leti povezuje inovativnih postopkov, nosijo blagovno znamko Keko Equipment. Zaradi 95 % izvoz, celo svoj Show Room za predstavitev in testiranje v ki- na saneh. Povedal je, da bi se raje pripeljal s sanmi, vendar nam bog za božič še ni name- društva, ustanove, podjetnike, obrtnike in posameznike. visoko specializirane proizvodnje, temelječe na lastnem znanju, v podjetju nil snežne odeje. Vseeno pa je bilo veselo in živahno. Otroci so se v koči najprej okrepčali tajskem Kunshanu Ker želimo prebivalcem občine ponuditi najbolj sve- namenijo med 10 in 20 odstotkov prihodkov za razvoj in raziskave, pri če- s toplim čajem, sokovi in piškoti, nato pa je Božiček razdelil skromna darila. Seveda so se že in aktualne informacije in novice o dogajanju v lokal- mer izjemno sodelujejo tako z do- tudi otroci potrudili in Božičku zapeli. Tako je Božiček videl, kako pridno se učijo. Po ve- ni skupnosti, smo v četrtek, 20. novembra 2014, na delav- mačimi kot s številnimi tujimi R&R selem rajanju so se otroci v prisrčnem vzdušju poslovili od Božička. Obljubil je, da zopet nico povabili društva in organizacije, ki delujejo v občini instituti in fakultetami. pride naslednje leto in to s sanmi, če bo le naše kraje prekrila snežna odeja. Žužemberk in bodo od sedaj sodelovala pri soustvarjanju n Nada Jankovič Izjemne dosežke podjetja potrju- medija. Udeleženci so se naučili, kako lahko sami upora- jejo številni kazalniki - od večletne bljajo uredniški vmesnik za vpis, objavo in deljenje infor- rasti prihodkov in dobička podjetja macij po javno dostopnem spletnem prostoru. S tem so se do 72 odstotkov višje dodane vre- naučili, kako na pravi način v lokalnem okolju predstavijo dnosti od panožnega poprečja, vi- in iščejo vse pomembne lokalne in regijske informacije. Kot sokih prihodkov na zaposlenega ter kritični problem današnje dobe smo predstavili področje nezadolženosti. Z rezultati, ki jih do- učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, kjer segajo tudi na razvojnem, tržnem in je dobra informiranost izredno pomembna. proizvodnem področju, bodo lahko Vse bralce pa pozivamo, da nas spremljate še naprej in realizirali svojo vizijo postati eden ostajate na tekočem z lokalnimi novicami. Če želite sou- izmed desetih največjih izdeloval- stvarjati pri pisanju vsebin, pa se lahko pridružite naši ra- cev strojev za integrirane elektron- znovrstni ekipi. ske komponente na svetu. n Anej Ivanuša 10 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, IZ NAŠE OBČINE 11 400 letnica rojstva Janeza Vajkarda kneza Turjaškega 11. marca mineva 400 let od rojstva enega najpomembnejših plemičev in diplomatov tistega časa Janeza Vajkarda kneza Turjaškega oz. Johanna Weikharda von Auerperga, ki je bil rojen na naših tleh, v Žužemberku. Janez Vajkard Turjaški je bil četrti sin Ditriha in Frančiške, rojene grofice Mannsfeld z gospod- Turjaškega in Sidonije, rojene Gall, pl. Gallen- stva Bornstedt. Imela sta sedem otrok, 4 hčere in stein, s Knežije. Ditrih Turjaški je na Žužember- 3 sinove, knežjo linijo pa je nadaljeval sin Franc škem gradu po smrti Andreja Turjaškega (znan Karel, rojen 1660. po prvi zmagi krščanske vojske nad Turki pri Janez Vajkard knez Turjaški je bil nedvomno Sisku leta 1593) postal lastnik Šumberka in Žu- ena izmed najpomembnejših osebnosti takra- žemberka. Dva sinova sta umrla še kot otroka, tnega cesarskega dvora na Dunaju, 'osebni pri- zato pa so ostali trije pomembno krojili usodo jatelj' in vdani privrženec cesarja Ferninanda III, takratne Kranjske in tudi Evrope. diplomatski odposlanec in prvi minister. V vsej Janez Vajkard Turjaški je bil sprva baron šum- svoji veličini in sposobnostih pa je v neravno ra- berski in žužemberški, nato je leta 1630 postal zumni težnji po kardinalski časti 10. decembra grof Turjaški in od leta 1653 še knez Svetega 1669 moral po cesarjevem ukazu v treh dneh za- rimskega cesarstva s pravico kovanja lastnega pustiti cesarski dvor. Od takrat je brez dvornega denarja ter veliki palatin z nazivom 'visokorodni' blišča in visoke politike živel pri svojem bratu s pravico prvorojenstva. Bil je tudi član knežje- Volfu Engelbertu v Ljubljani in na svojem gra- ga kolegija s sedežem in virilnim glasom, grof v du Žužemberk, kjer se je posvečal teološkim in Welsu in grof Kočevski. Od leta 1654 je postal filozofskim študijam in 11. novembra 1677 tudi vojvoda v Münsterbergu (Ziebice) in Frainke- preminul. Pokopan je v družinski grobnici pri steina (Zabkovice Šlaskie) v Šleziji na Poljskem. ljubljanskih frančiškanih. Leta 1664 je postal pokneženi grof v Tengnu. Bil V spomin na 400-obletnico rojstva Janeza je ustanovitelj fidejkomisa (združenega nedelji- Vajkarda kneza Turjaškega je bila v žužember- vega posestva, ki prehaja le iz roda v rod) Kočev- škem gradu postavljena spominska fotografija je, Žužemberk, Višnja Gora, Poljane, Postojna, kneza Turjaškega, občina pa je postavila spo- Lož, Snežnik in Belaj. Bil je vitez zlatega runa, minsko ploščo. cesarski tajni svetnik in komornik, prvi državni Leta 1654 se je na Dunaju poročil z Marijo Ka- n Vlado Kostevc in konferenčni minister ter vrhovni dvorni moj- tarino grofico Losenstein, cesarsko dvorno damo TD Suha krajina ster, deželan na Koroškem, član starorudolfin- in damo reda zvezdnega križa, hčerko grofa Ju- skega gosposkega stanu v Zgornji Avstriji. Leta rija Ahaca z gospodstev Geiersberg, Gschwendt, Vir: Preinfalk, Miha, Auerspergi, po sledeh mogočnega postavili temelje lesarske industrije, ki je danes ni več, 1655 je pridobil tudi ogrski indigenat. Litschau, Losensteinleiten in St. Peter in der Au tura, SAZU, Ljubljana 2005 iskali so različne rude…V gospodarskem pogledu so imeli velike načrte in dobre ideje, žal pa železnica ni bila zgrajena po trasi, ki so jo oni zagovarjali, to je od Višnje Gore na Žužemberk-Dolenjske Toplice in od tu v Belo krajino in zato so se začeli umikati. Njihovi gradovi, zlasti Soteska, so bili pravi kulturno-umetniški zakladi. Odkrita spominska plošča velikemu rojaku Center knežje kulture je bil v Ljubljani, kjer je danes na- V spomin na 400. obletnico rojstva Janeza Vajkarda Auersperga, kneza Turjaškega, je bila v sredo, 11. marca, v Žužemberškem rodna in univerzitetna knjižnica, v čemer je svojevrstna gradu posebna slovesnost. TD Suha krajina je v stolpu gradu na ogled postavilo spominsko fotografijo kneza Turjaškega, simbolika. Podpirali so slovenske protestante, kupova- Foto: S. Mirtič občina Žužemberk pa je dogodek obeležila s postavitvijo spominske plošče. li slovenske knjige in časopise. Tam naj bi izvajali prve dramske predstave in opere. Tisti, ki so bili lastniki Žu- Je eden najpomembnejših ljudi, ki se je rodil nez Vajkard, ki se ni sramoval naziva baron žemberka in Soteske ter tu tudi dlje čas bivali, so znali Sliko, povečavo iz knjige dr. Mihe Preinfal- je prispeval prof. dr. Stane Granda ( v odso- v svetu ob Krki, začetnik bleščečega vzpona Žužemberški, je povezal posest gospostev Ko- ka, Auerspergi - po sledeh mogočnega tura, tnosti ga je prebral član društva), ki je nanizal tudi slovensko govoriti. Tisto, kar jim lahko očitamo, rodbine, ki je zaznamovala tako slovensko, kot čevje, Žužemberk, Višnja Gora, Poljane, Po- SAZU, Ljubljana 2005, fotografirala pa jo je vrsto zaslug, ki so jo imeli Turjaški za kraj in je dejstvo, da so oni vselej bili Kranjci, da so smatrali vseavstrijsko zgodovino. Rodil se je kot baron, stojna, Lož, Snežnik in Belaj v fidejkomis, to Barbara Žabota, sta javnosti predstavila župan samo Dolenjsko. »Zakaj so pomembni Turja- za svoj tako nemški kot slovenski jezik. Nikoli pa niso po očetu, ki je bil med tem dvignjen v grofo- je dedno, nedeljivo in neobremenljivo dedno Franc Škufca in predsednik TD Suha krajina ški? Poleg stiških menihov so bili največji do- sprejeli Jugoslavije, ne stare ne nove. Staro plemstvo ni vski stan, je postal 1630. leta grof. 1653. leta posest, na katero se ni smelo ne zadolžiti, ne Vlado Kostevc. Vlado Kostevc je ob dogodku lenjski fevdalci. Zgradili so veliko dolenjskih maralo nobenega od totalitarizmov. Znano je, da so je postal knez in naslednje leto celo vojvoda, je prodati. Povedano drugače. Videl je boga- izrazil veliko veselje, saj se je po mnogih letih, gradov. Turjaški so se izjemno izkazali pri partizanom ponujali 500 000 lir, če jih pustijo na miru. kar je najvišji položaj, ki ga je kakšen človek stvo tudi v našem kraškem gozdnatem svetu in na poseben način, v grad vrnil knez, ki se je v obrambi naših krajev proti Turkom. Nekateri Mnogi plemiči so tukajšnja posestva prodajali, ker niso z našega ozemlja dosegel v fevdalni hierarhi- ga dvignil kot gospodarsko podlago rodbine. gradu rodil in pred koncem svojega življenja so v preteklosti v tem pogledu veljali za neka- hoteli biti pod Italijo, Auerspergi pa so bili na tukajšnji ji. V državi je opravljal pomembne upravne Povedano še drugače. Imel ga je rad in je zidal prav tu proučeval filozofijo in teologijo. Spo- kšne ljudske junake, kot Peter Klepec. Za nas svet preveč navezani. Revolucija je šla svojo pot in tudi in finančne funkcije, bil državni konferenč- na njem prihodnost rodbine, ki je v nadaljnih minsko ploščo sta odkrila predsednik Odbora Dolenjce so Turjaški še posebno pomembni po osamosvojitvi nekdanji turjaški knezi niso imeli no- ni minister in vrhovni dvorni mojster. Kljub stoletjih v habsburški monarhiji dosegla naj- za obnovo žužemberškega gradu Slavko Gliha v gospodarskem pogledu. Od vseh plemiških bene možnosti, da bi dobili nazaj njihovo nekdanjo po- številnim gradovom v različnih habsburških višje državne službe. Ko bomo mi Dolenjci in in župan Franc Škufca. V kulturnem programu družin na našem ozemlju so imeli za gospo- sest. Prav zato je kakršnokoli ščuvanje proti njim velik deželah je umrl v Žužemberku 1677. leta, po- Slovenci tako vzljubili zemljo in videli v njej so se predstavili žužemberški osnovnošolci in darska vprašanja največ smisla. Dolenjske To- primitivizem.« Prof.dr. Stane Granda je poudaril tudi: kopali pa so ga v Ljubljani v nekdanji franči- svojo v prvi vrsti gospodarsko prihodnost, člani viteškega reda Seinsenbergensis Tumul- plice nas še danes spominjajo nanje. Zgradili »Odkritje spominske plošče ni toliko spomenik nek- škanski cerkvi«, in zaključil govor z besedami: bomo izšli iz gospodarske krize.« tus. Slavnostni govor na svečanem dogodku so železolivarno na Dvoru, z veliko žago so danjim knezom kot opozorilo nam, ki živimo ob Krki. » Kaj je njegovo sporočilo za današnji čas. Ja- n Urednik 12 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, IZ NAŠE OBČINE 13 Pogovor s predsednico KD Šmihel pri Žužemberku Heleno Barle Kako in kdaj je prišlo do ideje sekcije. Trenutno je aktivnih 8 sekcij. smo izkoristili žegnanje na dan Sv. za nastanek Kulturnega dru- Odrasli in otroški pevski zbor, Mlaj Mihaela. Obogatili smo ga s stojni- štva Šmihel? – sproščanje s pomočjo simbolov, te- cami, fotografskim natečajem, kotič- Ideja o ustanovitvi društva se je po- lovadba – splošna telesna pripravlje- kom za otroke, animacijami, petjem, javila med vaščani v letu 2007. Želeli nost, pravljične urice, nogometna igranjem na harmoniko ter tudi z go- smo se povezati med seboj in popestri- sekcija, pohodništvo in pritrkovalci. lažem in sladkimi dobrotami. ti dogajanje v vaseh. Tako je bilo na Vsaka sekcija organizira tudi prire- društva, vključno z obrtniki iz naših dan 21. 3. 2008 ustanovljeno društvo, ditve, ki so ji v interesu. Tako v okviru Poudarek dajete tudi druženju vasi. Pomagajo nam tudi gasilci Pro- v katerem je bilo prisotnih zgolj 10 društva organiziramo zborovske kon- vaščanov iz vseh vasi. stovoljnega društva Šmihel, Osnovna oseb, od tega 6 ustanoviteljev. certe, žive jaslice, žegnanje na dan sv. Vedno, ko organiziramo dogodek, šola Žužemberk, župnik Uroš Švarc, Mihaela, pohode, obisk Miklavža, va- poskušamo že k sami pripravi dogod- Občina Žužemberk, Izletniška kme- Lahko društvo in člane tudi ške nogometne turnirje, prireditve v ka privabiti vaščane iz vseh vasi. Saj tija Meden, Turistično društvo Am- predstavite? okviru Trških dni itd. druženje poteka že ob sami organiza- brus, Kulturno društvo Zagradec, Preteklo leto si bodo zapomnili po žledolomu Članstvo je po letih in interesih zelo ciji dogodka. Vsak sam pa je potem samostan Stična. Pri vsaki prireditvi raznoliko. Tako ob druženjih uspešno Po čem je Kulturno društvo naj- zadovoljen, da je naredil nekaj za pa poskušamo najti tudi sponzorje iz Z začetkom novega leta so se hinjski gasilci zbirali različna sredstva za pomoč ljudem, priza- - v OŠ Prevole so izvedli vajo – evakuacija in pri- bogatimo medsebojne medgeneracij- bolj prepoznavno? skupno dobro in pripomogel k temu, naše ali pa iz drugih občin. zbrali na občnem zboru, da ocenijo opravljena detim v poplavah v Bosni. Akcija je bila uspešna merno ukrepanje v primeru potresa; ske odnose, kar je tudi ena pomembnih Društvo je postalo v zadnjih letih da se nas je zbralo čim več. dela v preteklem letu in si zastavijo nove cilje. V in konec maja so bila vsa zbrana sredstva dosta- - udeležili pa so se tudi vaje Občinskega gasil- nalog, ki smo si jih zadali v društvu. najbolj prepoznavno po farnem že- Bogato je tudi zborovsko petje.. prostorih gasilskega doma so se zbrali člani do- vljena v Doboj. skega poveljstva v Žužemberku (na sliki). Ker sodoben način življenja tudi pode- gnanju in živih jaslicah. Gotovo so največji izziv tudi Takoj na začetku društva je Robert mačega društva ter gostje. Iz poročil vodilnih or- Hinjski gasilci se dobro zavedajo, da je za ob- S svojimi desetinami so se udeležili tekmovanj, želskim vasicam ne prizanaša, želimo žive jaslice? Kdo je dal idejo in Kohek sestavil pevski zbor, katerega ganov je bilo razvidno, da je za njimi razgibano vladovanje sodobnih naravnih in tehničnih ne- že tradicionalno so pripravili tekmovanje harmo- s svojim delovanjem, poleg dvigovanja Ob farnem žegnanju vam je kako vam uspeva najti toliko vodenje je potem prevzel mladi or- in delovno leto. všečnosti potrebno stalno utrjevanje in nadgra- nikarjev z veselico, sodelovali pa so tudi pri pri- športne in kulturne ravni, oživljati, uspelo pripraviti tudi kultur- igralcev in statistov? ganist Aleš Rojc iz Klečeta. Z redni- Pravega požara jim ni bilo potrebno gasiti, a jim jevanje znanja. Kar nekaj članov se je udeležilo pravah drugih dogodkov v kraju. ohranjati in vključevati dediščino vasi ni dogodek? Pobudnika za ta dogodek sta Slav- mi vajami so res postavili pravi zbor jo je že februarja zagodel žled. Dober teden je bila različnih izobraževanj, veščine, ki so potrebne Na koncu srečanja so posameznikom in dese- v sodoben način življenja. Že kmalu na začetku se je pojavi- ka Vidic in Rafael Vidmar. Dogodek z večglasnim ženskim in moškim pe- na terenu ekipa gasilcev, ki je v težkih in nevarnih za izurjenega gasilca, pa so preverili in urili na tini podelili priznanja za dosežke, opravljena izo- Društvo je organizirano v sekcije. la težnja po tem, da bi organizirali je res velik, saj zahteva tedne priprav tjem, ki obogati maše v cerkvi, prire- razmerah skrbela za primerno očiščene ceste in številnih vajah: braževanja in za obletnice članstva v društvu. Vsaka sekcija ima svojega predsedni- kulturni dogodek, na katerem bi se in potem še nekaj dnevnih intenziv- ditve, udeleži pa se tudi revije zbo- električne vode. Domačinom so na pomoč prisko- - udeležili so se tehnične vaje, ki je potekala v Gostje so delo društva pohvalili, izpostavili so ka, ki je odgovoren za delovanje svoje zbrali vaščani vseh starosti. Za to nih priprav pred dogodkom. Ljudje rov v Stični. čili tudi člani okoliških društev, Civilne zaščite in GRC Novo mesto; dobro organizacijo pri delovnih akcijah in pa zelo se na povabilo k temu dogodku od- pripadniki Slovenske vojske. - na povabilo PGD Struge so se udeležili vaje – zagnano in uspešno delo članic, ki so se med dru- zovejo, ker je res nekaj drugačnega, Načrti v prihodnje!? V maju so na pobudo članice PGD Hinje, Nike evakuacija in gašenje požara na žagi Pogore- gim prvič udeležile avtorelija. posebnega in zato, ker imajo možnost Organizacija dosedanjih prireditev Papež, organizirali humanitarno akcijo, v kateri so lec; n Mojca Obrstar nekajdnevnega druženja z ostalimi ali še kakšne več. Da bi se vključilo še vaščani vseh starosti, sploh v času več članov, da bi privabili še več mla- praznikov. dih, da uredimo igrišče na Luži, zače- tek delovanja kakšne nove sekcije in Pohvala velja vsem, ki so sode- uspešno sodelovanje z vsemi, s kate- Letno poročilo pgd Šmihel lovali pri tem projektu; lahko rimi smo sodelovali do sedaj. koga posebej izpostavite? V soboto, 24.1.2015, je v sejni sobi društva pote- Organizatorja: Slavko in Rafaela, Na občnem zboru v začetku mar- kal prvi zbor mladih, ki se ga je udeležilo 20 mla- Podružnično šolo Šmihel, Mirka Str- ca se je izglasoval tudi nov upravni dih gasilcev (pionirjev, mladincev in pripravnikov) nada, Marijo Vidmar, Gasilsko dru- odbor. Mesto predsednice je pre- našega društva. Desetar je podal poročilo o delu v štvo Šmihel pri Žužemberku. vzela Karmen Sadar, delo tajnice letu 2014, predstavnik mladine pa predstavil načrte nadaljuje Jožica Zaletelj, delo bla- Kdo vse vam pomaga pri orga- za leto 2015. Pregled preteklega leta sta predstavi- gajnika pa bo prevzela dosedanja niziranju teh kulturnih do- la tudi oba mentorja ga. Silva Papež in g. Marjan predsednica Helena Barle. Pečjak, nekaj vzpodbudnih besed pa sta mladim godkov? n Urednik namenila predstavnik mladine OGP Žužemberk V prvi vrsti vsi člani in podporniki g. Aleš Drenšek in podpoveljnik OGP Žužemberk g. Aleš Repar. Mladi so izvolili tudi predstavnike, ki so jih zastopali na občnem zboru PGD Šmihel, ki je potekal teden kasneje, torej 31.2.2015. Na 87. VABILO rednem občnem zboru PGD Šmihel se je zbralo Vabimo vas na mednarodno konjeniško tekmo "vzdržljivostno okrog 40 domačih gasilcev in 20 članov ostalih jahanje" Endurance za pokal Slovenije (državni prvak je tudi David društev OGP-ja. Predstavili smo poročila vseh Hočevar, član KGD Kranjški, Brezova Reber), ki bo potekalo na organov društva za leto 2014 ter sprejeli plan dela Ajdovški planoti za leti 2015/16. Glede na vsa poročila je za nami 2. maja 2015, ob 8. uri, na Veseli Vasi. uspešno leto 2014, v katerem smo izpolnili veliko Po končani tekmi bo ob 15. uri na sporedu spretnostno jahanje in večino nalog, ki smo si jih zadali, načrte za letošnje zabava z živo glasbo. leto pa smo deloma že začeli uresničevati. Vabljeni n PGD Šmihel 14 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, IZ NAŠE OBČINE 15

Mladi člani in članice Društva Podeželske mladine Suha kraji- na so se v soboto, 21. februarja, Suha krajina na mednarodnem sejmu v gostišču Krnc v Hinjah zbrali na 10. rednem občnem zbo- ru društva. Številne mlade sta turizma in prostega časa Alpe – Adria pozdravila tudi Dušan Papež- lastnik gostišča Krnc in predse- Na nedavno zaključenem mednarodnem sejmu Alpe - Adria Turizem in prosti čas, ki je potekal od 28. do 31. januarja 2015 v Ljubljani, se je dnik društva Srednjeveški naje- uspešno predstavila tudi turistična ponudba občine Žužemberk, ki jo je predstavilo domače turistično društvo. mniki Jože Košmerl.

Člani na občnem zboru društva podeželske mladine Suha krajina

Zakorakali smo v deseto leto Predsednik Klemen Papež Društvo podeželske mladine (DPM) Suha kra- za vsa društva dolenjske in belokranjske regije. akciji, se udeležiti kmečkih, športnih iger, kviza jina je letos zakorakalo že v deseto leto delovanja. Kljub majhnemu številu ekip je bil dogodek do- in strokovnih ekskurzij, kolesarjenja po Suhi kra- Na letošnjem občnem zboru, ki je bilo v soboto, bro izpeljan. Člani pa so pokazali svoje spretno- jini, tradicionalnega sodelovanja na Trških igrah Na sejemskem prostoru Steklene dvorane Go- 3. do 13. julija 2015 na skorajda vseh območjih ogledal tudi župan Franc Škufce, ki je nato spre- 21. 2. 2015, smo potrdili dosedanje vodstvo dru- sti in znanja, ne samo na regijskem, pač pa tudi in še veliko več. spodarskega razstavišča v Ljubljani, v dvorani, občine Žužemberk. Javna predstavitev, ki je bila govoril z obiskovalci ob predstavitveni stojnici. štva s predsednikom Klemenom Papežem, bla- državnem nivoju. Najprej so se udeležili kmečkih Željni smo novih druženj, spoznanj, novih kjer so se predstavljala turistična društva pod izvedena na glavnem odru Steklene dvorane, obo- Pohvaliti velja vsa sodelujoča društva in turistične gajnikom Vinkom Longarjem in tajnico Karmen iger v Dobravi pri Škocjanu in osvojili tretje me- članov, pozitivnih odzivov, spoznavanja drugih okriljem TZS, smo predstavili najpomembnejše gatena s fotografsko podlago, je pritegnila veliko ponudnike, ki so se pridružili in na sejmu tudi ak- Koncilja.V društvu je zopet zavel spomladanski sto. Na regijskem kvizu Mladi in kmetijstvo prav krajev društev, športnih izzivov, izzivov znanja in znamenitosti naravne in kulturne dediščine, ko- pozornosti. Turistično ponudbo in znamenitosti tivno sodelovali, saj le v sodelovanju je priložnost veter, ki je dodobra osvežil tudi novo mladino in tako v Dobravi so Urška, Anja in Lucija osvojile predvsem pomembno se nam zdi druženje vseh ledar prireditev, zanimiva naselja ter ostale turi- so predstavili: ljudske pevke v pokrajinskih nošah, za še boljšo promocijo Suhe krajine in s tem tudi jo spodbudil k številnim novim aktivnostim, ki tretje mesto. Udeležili smo se tudi državnih zim- mladih podobnih misli. stične zanimivosti in obiskovalce povabili na tra- viteški red Seisenbergensis Tumultus in harmo- boljši obisk izletnikov in turistov. se bodo odvijale skozi vse leto. skih športnih iger na Kopah in iger na Prevolah, Vsi zainteresirani mladinci lepo vabljeni, da dicionalne Trške dneve, ki bodo letos potekali od nikar Žan iz Podšumberka. Predstavitev pa si je n VladiMir V Srednjem Lipovcu ima društvo urejene svoje ki so se odvijale v medsebojnem okviru vseh de- nam pišete na elektronski naslov dpmsuhakraji- prostore, v katerih skrbno zbira in raztavlja vsa lujočih društev v Suhi krajini. [email protected] in se nam pridružite pri raznovr- že dosežena priznanja in pokale. V preteklem Letos imamo v načrtu izpeljati kostanjev pi- stnih aktivnostih društva. letu smo na Podlipi organizirali Paintball turnir knik, taborjenje ob Kolpi, sodelovati v čistilni n Karmen Koncilja Letos bodo proslavile 20-letnico delovanja Članice društva kmečkih žena Suha krajina Žužemberk so se v ponedeljek, razpoznavno tudi z organizacijo vsakoletne kulinarične razstave suhokranj- 9. marca, zbrale na rednem letnem občnem zboru društva v Žužemberku. skih dobrot in razstavo potic. Članice so poleg dveh odmevnih razstav poskr- Svetopisemska Božična zgodba v Šmihelu Pregledale so delo v minulem letu in zastavile načrte za letošnje, ki bo še po- bele tudi za družabni utrip in dobro razpoloženje z organizacijo ekskurzije sebej slovesno, saj bodo jeseni proslavile 20-letnico delovanja. Po besedah in izleta. Lavričeva se je ob tej priložnosti zahvalila tudi vsem prizadevnim Člani Kulturnega društva Šmihel pri Žužemberku so v soboto, 27. decembra, skupaj s tukajšnjo podružnično predsednice Tadeje Lavrič je bilo minulo leto izredno delovno in razgibano. članicam. Številne članice sta pozdravila in jim čestitala ob prazniku žena šolo pripravili svetopisemsko Božično zgodbo z živimi jaslicami. V sklopu Društva kmečkih žena Suha krajina deluje tudi pevski zbor Žitni predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc in župan Franc Škufca. klas, ki se je že predstavil na različnih koncih Slovenije. Vse bolj je društvo n Urednik Člani društva so letos že drugič pripravili gledališko zgodbo, ki so jo ume- stili v božični čas, kar so izredno dobro sprejeli tudi številni obiskovalci. Zgodba se je odvila v pravem gledališču na prostem na farovškem posestvu župnije Šmihel ob cerkvi sv. Mihaela s kozolcem, drvarnico in hlevom. Po besedah Slavke Vidic, ki je gonilna sila te prireditve, se svetopisemska zgod- ba prične z igro o božiču in jaslicah ter petjem najmlajših, učencev tukajšnje podružnične šole pod vodstvom Petre Zadel, nato se zgodba nadaljuje v Be- tlehemu pred dvema tisočletjema, ko sta Jožef in Marija iskala prenočišče. Našla sta ga v skromnem hlevu z živalmi, kjer se rodi Jezus. Njegov prihod naznani angel, na obisk pa pridejo tudi številni pastirji in trije kralji z daro- vi. Zgodbo je ob spremljavi otroškega pevskega zbora in Mešanega pevskega zbora pod vodstvom Aleša Rojca, s pripovedjo in vezno besedo obogatila Andreja Malnar. Za številne gledalce so organizatorji postavili tudi montažni oder, čar prireditve pa so dodali tudi številni igralci in statisti, največ je bilo med njimi pastirjev, dodatno vzdušje pa različne vrste živali. »Z izposojeni- mi izvirnimi kostumi iz samostana Stična, ozvočenjem, razsvetljavo in še s čim pravzaprav naredimo predstavo iz nič«, pove Vidiceva in doda, da se na tej prireditvi združijo mlade in stare generacije, ki delajo za kraj. Šmihelsko nebo nad cerkvijo sv. Mihaela je za zaključek razjasnil tudi prelep ognjemet, druženje in pesem pa je odmevala še dolgo v noč. n Urednik Članice društva so se množično udeležile zbora 16 DRUŠTVA pomlad 2015, pomlad 2015, DRUŠTVA 17 »Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko« Jubilejno dvajseto kračevanje z rekordi Tako je zapel Prešeren v naši himni. Mi pa dodajamo: Prijatli, spekle gospodinje so nam dobrote, ki so paša za oko… kračevanja je tokrat v dobrem vzdušju potekal ne Gorice Dušan Strnad, domači župan Franc v turistični kmetiji Pod gradom, pri Pucljevih, Škufca in številni posamezniki, ki so izdatno Februar je mesec, ko nam postane kultura bli- za izvedbo pa sta poskrbela kračmana- mlaj- napolnili blagajno kračmanov. že, kot nam je sicer med letom. ši Vlado Kostevc in starejši, z najdaljšim sta- Poleg mesnih in krušnih dobrot, ki so brez Tako pestre kulture, kot je slovenska, ne naj- žem, Franc Longar. Za glasbeno razpoloženje težav našle radodarne kupce, so na licitaciji demo daleč naokoli; od romantične dvojine do so poskrbeli tokrat gosti z Gorenjske, Krvav- ponudili celo radič donatorja iz Vevč, klobuk raznolikih narečnih pesmi iz preteklih stoletij in ški planšarji, ki so navdušili s svojo pojavo in iz Kanade, pletene košare in koša, so najviš- pristnih jedi posameznih slovenskih pokrajin. humorjem, pa tudi domači Moški pevski zbor je ceno dosegle salamoreznica, ura s podobo Umetnost ima mnogo obrazov. Enega, morda Cirila Zajca in Primož Pasar na harmoniki. Z sv.Roka, stenski nosilec kozarcev s termo- vsem nam najljubšega, smo lahko ponovno ob- licitirano najmanjšo kračo, ki je dosegla vre- metrom in vlagomerom, umetniška slika žu- čudovali na Razstavi suhokranjskih dobrot. »Kar dnost petdesetih evrov, so motoristi napove- žemberškega gradu in večja krača z do sedaj svet pozna umetnosti, najslavnejše smo me,« pra- dali »oster boj« županovi ekipi in suhokranj- rekordno licitrirano vrednostjo 640 evrov. vimo kuharice. Pa še res je. Da gre ljubezen skozi skim konjerejcem, z dvigovanjem licitiranega Ko so kračmani potegnili črto, je njihov se- želodec, pa je tudi vsem znano. Že vrsto let orga- zneska pa je vedno znova in znova poskrbel števek pokazal, da so bili sila uspešni, kaj- niziramo kuharske tečaje, ki jih vodi ga. Valeri- Zaslužna žužemberška moža za ohranjanje kulturne in žive Ivek Samobolec iz Budganje vasi, ki je vsem ti letošnji izkupiček jubilejnega dvajsetega ja Poreber. Tečaji potekajo v OŠ Žužemberk. Ga. dediščine Vlado Kostevc, predsednik TD Suha krajina, in Franc vztrajno tanjšal denarnico. Med aktivnejšimi kračevanja je bil res rekorden, denar v višini ravnateljica Mira Kovač ima velik posluh za tovr- Longar licitatorji so bili tudi letos motoristi,člani Ko- 2565 evrov pa bodo namenili za vzdrževanje stne aktivnosti in nam rada priskoči na pomoč. njerejskega društva Suha krajina, ekipa župa- cerkve sv.Roka. V Žužemberku je bila v soboto, 17. januarja, v cerkvi Razstava suhokranjskih dobrot, ki vključuje nov in gospodarstvenikov, med katerimi so bili n Urednik sv. Roka, na praznik sv. Antona Puščavnika, sveta maša, krušna peciva, izdelke iz medu in domače obrti, tudi topliški župan Jože Muhič,župan Ivanč- vezenine in drobne predmete, ki so plod spretnih ki jo je ob somaševanju dekanijskih duhovnikov in prstov članic DKŽ, ima letos nazadnje spredaj žužemberških rojakov daroval opat p. Janez Novak iz številko 1, saj bo prihodnje leto že 20. Postala je samostana Stična. Žužemberški dekan Franc Vid- nepogrešljiva stalnica kulturnega življenja Obči- mar je pozdravil stiškega opata in poudaril tesno ne Žužemberk. Zadovoljuje takorekoč vsa naša navezanost žužemberške župnije s samostanom in čutila: vid, vonj, otip in okus. dodal, da je bil znameniti kronist pater Janez Pucelj Na otvoritvi se je kljub slabemu vremenu zbra- je zvrstilo veliko obiskovalcev, ki imajo posluh za doma iz bližnjega Podgozda. Ob priprošnji za zdravje lo veliko ljudi. V programu smo sodelovali vino- vse, kar je lepo in dobro. Prišli so skoraj vsi učen- živine, ljudi, dobro letino, pa tudi medsebojno razume- gradniški pevski zbor, ki ga vodi g. Alojz Kužnik, ci osnovne šole in tudi otroci iz vrtca, ki so ravno vanje je opat blagoslovil mesne in druge dobrote, ki so otroci razredne stopnje OŠ Žužemberk, pev- tako razstavljali svoje izdelke iz slanega testa. jih ljudje prinesli na kračevanje. Ljudje so že od nekdaj ska skupina Žitni klas, pod vodstvom ge. Slavke Članice DKŽ se po najboljših močeh trudi- prihajali v cerkev, ki so jo na travniku nad Stransko vasjo Hrovat. Zbrane je najprej pozdravila predsednica mo, da ohranjamo dobro sodelovanje med dru- pod tedanjim župnikom Filipom Spicikom in na pobu- DKŽ ga. Tadeja Lavrič. štvi v občini in da ohranjamo bogato kulinarič- do stiškega opata Jakoba Reinprechta začeli zidati leta Slavnostna govornica je bila ravnateljica OŠ no dediščino in jo prenašamo na mlajše rodove. 1626. Prav gotovo pa je bil razlog za gradnjo tako veli- Žužemberk ga. Mira Kovač, častna gostja pa po- Vsem, ki ste se udeležili otvoritve razstave ali si ke cerkve v priprošnji za rešitev od kuge, ki je razsajala slanka državnega zbora ga. Urška Ban. jo samo ogledali, se vsi razstavljajoči zahvaljuje- v tistem obdobju. V prostornem svetišču so bili nekoč Prisotne je nagovoril tudi župan g. Franc Škufca. mo za obisk. štirje oltarji, žal oltarja, posvečenega sv. Antonu Puščav- Razstava je bila odprta tri dni in v tem času se n Lilijana Hrovat niku, ni več, ostal je le njegov kip. Dolga leta pred vojno in še nekaj časa po njej je bila v Žužemberku vsakole- tna dražba krač in drugih mesnih izdelkov, večinoma po domovih. Nova oblast je tradicijo prekinila, dokler je niso na pobudo tedanjega župnika Franca Povirka Prešernovanje v Žužemberku obudili ključarja podružnične cerkve sv. Roka Franc Rojc in Franc Longar ter Janez Pavel Gliha. Stari običaj Jože Malenšek je skupaj s Krvavškimi planšarji poskrbel za izjemno vzdušje Foto: Slavko Mirtič V nedeljo, 8. februarja popoldne, se je pred žu- žemberškim gradom v Pavilijonu Easa, na prosto- ru, kjer je nekoč stala cerkev sv. Jakoba, v organi- zaciji Turističnega društva Suha krajina, odvijal nevsakdanji kulturni dogodek –Prešernovanje. Vesela Vas vabi! V pavilijonu Easa, ki je pomembno oživil trg, so ljubitelji poezije v pokritem prostoru, kljub Slikarska kolonija nizkim temperaturam vztrajno poslušali pesmi Vesela Vas letos bo prvič organizirala kolonijo za slovenske likovne umetnike po svetu. našega največjega slovenskega pesnika France- Razstava likovnih del bo skupaj s predstavitvijo umetnikov 18. junija 2015 na Veseli Vasi. ta Prešerna, Toneta Pavčka in tudi pesmi, ki so jih predstavili domači pesniki in literati na čelu Pohod iz 6. občin s predsednikom Vladom Kostevcem in pesnico Na Veseli Vasi bomo dan državnosti, 25. junij, obeležili z 2. rekreativnim in tradicional- Magdo Hočevar Kastelic. Žužemberškemu ob- nim pohodom 6. občin na Veselo Vas. Zbor pohodnikov bo v šestih občinah (Novo me- činstvu se je predstavil tudi pesnik Janko Rošelj sto, Straža, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Trebnje in Žužemberk), ki se bodo v zgodnjih iz ivanške občine. Dogodku, vremenu in brbon- dopoldanskih urah povzpeli na hrib Sela pri Ajdovcu, ki leži ravno na sredini šestih občin. čicam primerno je pošteno prijalo tudi kuhano Moto pohoda je "Vesel duh v zdravem telesu". vince in druge dobrote. Vabljeni, da v dobrih dveh urah in pol, kolikor povprečno traja pohod, uživate v naravi n Urednik FOTO: S. Mirtič in se poveselite ob hrani, pijači ter živi glasbi. 18 IZ NAŠE OBČINE pomlad 2015, pomlad 2015, DRUŠTVA 19 9. pohod po poti Janeza Kmeta Suha krajina, tu in tam V Kulturnem društvu Dvor smo skupaj s Pla- ninskim društvom Krka Novo mesto pripravili tradicionalni, tokrat že 9. pohod po Poti Jane- za Kmeta, s katerim obeležimo obletnico rojstva Turistična inventura ljudskega pisca in priljubljenega duhovnika, ki Turistično društvo Suha krajina ostaja eno izmed najaktivnejših turistič- bi letos praznoval 99 let. Kljub ne najbolj vzpod- nih društev na Dolenjskem in tudi v širšem slovenskem prostoru. Člani in budnemu vremenu v jutranjih urah se je na iz- članice uspešno nadaljujejo delo in uresničujejo zastavljene cilje ter naloge hodišču zbralo blizu 100 pohodnikov. Mnogi v letu 1938 v Žužemberku ustanovljenega Tujsko-prometnega in olep- med njimi so se udeležili vseh dosedanjih poho- ševalnega društva. Sedanje društvo se je na novih temeljih delovanja dov, vsako leto znova pa smo veseli novih ude- na novo ustanovilo leta 1993. V nedeljo 29. marca so člani in člani- ležencev iz različnih koncev Slovenije, ki pridejo ce na rednem občnem zboru v Žužemberku pregledali delovanje spoznavat lepote Suhe krajine. Trasa pohoda je vseh udov društva. Predsednik vlado Kostevc je podal vsebinsko ustaljena. Prvi del poti vodi po vaških poteh in bogato poročilo dela s kar 185 različnimi dogodki in predstavitvami stezicah, ki jih je pokojni Kmet, ko se je odpravil Slavko Mirtič Foto: Urednik s kar 19.445 urami ovrednotenega prostovoljnega dela. izven domačega kraja, velikokrat prehodil, saj v teh koncih po vojni še niso poznali avtomobilov. »Širok spekter delovanja članov turističnega društva še vedno presega Ob poti do prijetne, nekdaj farne cerkvice na Se- klasično delovanje prostovoljcev, saj to delo sega na področja etnologije, lih pri Ajdovcu, smo se pohodniki lahko okrep- zgodovine, narave, ekologije, raziskovalnega dela, organizacije rekreativ- čali pri prijaznih domačinih. S sveto mašo, ki jo nih, kulturnih, etnoloških in turističnih prireditev, predavanj, promocije, je daroval domači župnik, smo tudi po duhovni založništva, turističnega vodenja, iskanja razvojnih rešitev, interneta, kar bi plati obeležili spomin na našega rojaka. Da smo lahko vse skupaj označili kot turizem, »je dejal predsednik Kostevc in dodal, pohodniki in drugi domačini kot včasih po kon- da je slogan turističnega društva, Suha krajina, kjer čas teče drugače,« že na čani sveti maši postali pred cerkvijo in pokra- širšem slovenskem prostoru suhokranjska blagovna znamka. Člani društva mljali, smo poskrbeli organizatorji s toplo pijačo so sodelovali na prireditvah tudi v tujini, na različnih viteških srečanjih na in sladkimi dobrotami. Pot smo nadaljevali po Hrvaškem. Člani so med drugim izvolili nadomestnega člana nadzornega gozdni cesti do konjeniške koče na Plešivici, kjer v dolino prijal topel obrok in kratek počitek. Po- ključek dneva in vzpodbudo za naslednji pohod odbora, to funkcijo bo opravljal Matjaž Tome. Občni zbor sta med drugim so nas v prijetno ogretih prostorih pričakali člani poldansko sonce, ki je posijalo nad dolino Krke in druženje v Suhi krajini. pozdravili tudi žužemberški župan Franc Škufca, Pavel Groznik, predse- Konjeniškega društva Suha krajina. Kljub temu, in pohodnikom ob spustu omogočilo prelep raz- n Valerija Vidmar, Vesna Može in Jadranka Meglen dnik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, in Jože Gros, predsednik da je postalo že prijetno toplo, je pred spustom gled na tukajšnje vasi, je omogočilo prijeten za- Kulturno društvo Dvor Turističnega društva Višnja Gora. Predsednik je ob tej priložnosti podelil tudi priznanja društva za prizadevno delo.

Dogodki in prireditve, ki smo jih organizirali člani, v okviru sekcij, so bile enake lanskoletnim. Občni zbor kulturnikov Osrednja dogodka v Šmihelu sta postala žegnanje V začetku marca smo v prostorih Gasilskega doma Šmihel člani in članice KD Šmihel pri v septembru in uprizoritev živih jaslic v decem- Vlado Kostevc ostaja Žužemberku opravili sedmi redni letni občni zbor. bru, ki je požela veliko pozornosti s strani obisko- valcev naše občine, sosednjih občin ter medijev. Prav tako pomembne pa so postale tudi akcija to- podpredsednik Turistične zveze pli piškotki, s pomočjo katere vaške gospodinje s svojimi piškoti in pecivi osrečijo starejše in ljudi s posebnimi potrebami, vaški nogometni turnir Slovenije na Luži in obisk Miklavža. Skozi celo leto se člani sekcij srečujejo na te- Na 30. volilni skupščini zveze v Ljubljani so ga 28. marca delegati izvolili za enega od denskih ali mesečnih srečanjih, na katerih ure- petih podpredsednikov še za drugi štiriletni mandat. sničujejo svoje načrte in kujejo nove. Velja omeniti, da sta letos vodenje pravljičnih Po izvedenem postopku evidentiranja kandida- Peter Misja, za pet podpredsednikov uric prevzeli mladi članici Tina Turk in Simona tov za različne funkcije v organih Turistične zve- pa Dominik S. Černjak, Barbara Ko- Sadar, na katerih berejo našim najmlajšim, se z ze Slovenije je Svet za kadre, priznanja in pravna lenc, Vlado Kostevc, Jože Protner in njimi pogovarjajo in ustvarjajo. vprašanja obravnaval celoten kandidacijski po- Dejana Baša. Zveza pa si bo, kot je Na občnem zboru se je izglasoval tudi nov stopek in izbor predlaganih kandidatov. Svet je dejal Misja, tudi v prihodnje pri- upravni odbor. Mesto predsednice je prevzela sprejel okvirna izhodišča, na podlagi katerih je bil zadevala za čim večjo povezanost Karmen Sadar, delo tajnice nadaljuje Jožica Za- oblikovan predlog enotnih kandidacijskih list za društev. Po zadnjih podatkih je va- letelj, delo blagajnika pa bo nadaljevala dosedanja posamezen organ zveze. Posebno pozornost pri njo aktivno vključenih 279 iz 24 re- predsednica Helena Barle. oblikovanju enotnih kandidacijskih list sta celo- gijskih oz. območnih zvez, skupaj pa Na občnem zboru smo bili zadovoljni z uresniči- tnemu postopku posvetila predsedstvo zveze in imajo 28.110 članov. tvijo načrtov v letu 2014, tako z njimi nadaljujemo upravni odbor. Na skupščini so tudi na novo ime- tudi v letu 2015. Porajalo pa se je spet kar nekaj no- novali upravni in nadzorni odbor, disciplinsko Vladu ob imenovanju vih idej. Upamo, da jih bomo uspeli uresničiti ter razsodišče ter mladinski odbor in sprejeli izho- zopet privabili ljudi v naše konce in pripomogli h dišča za nadaljnje delo zveze. Po razrešnici dose- iskrene čestitke! kulturnemu razcvetu in prepoznavanju kraja. danjih organov Turistične zveze Slovenije je bil na n Helena Barle odprtih volitvah za novega predsednika izvoljen n Urednik 20 DRUŠTVA pomlad 2015, pomlad 2015, DRUŠTVA 21 JAVNI Radi delamo dobro 2015 Že tretje leto zapored podjetje Mercator v stotih so- sedskih prodajalnah po vsej Sloveniji izvaja vsesloven- RAZPIS ski projekt "Radi delamo dobro". Vabljeni h glasova- nju za vaše najljubše društvo. Svoj glas lahko oddate v Občina Žužemberk, Graj- izbrani prodajalni tudi na Dvoru od 1. do 30. aprila ski trg 33, 8360 Žužem- 2015, tako, da vržete žeton v za to pripravljeno glaso- berk, objavlja začetek valno skrinjico. postopka javnega raz- Kako poteka glasovanje? pisa športnih, kulturnih, kmetijskih, upokojen- V času od 1. aprila do 30. aprila 2015 bo v stotih iz- Oglasno sporočilo branih Mercatorjevih prodajalnah po celi Sloveniji po- skih, turističnih, inva- tekalo prav posebno glasovanje. V teh prodajalnah do Ob zaključku glasovanja bodo društva prejela Merca- lidskih in humanitarnih konca aprila ob vsakem nakupu prejmete poseben že- torjevo donacijo,glede na število prejetih glasov, sredstva ter ostalih društev v Ob- ton, s katerim lahko oddate svoj glas podpore enemu pa namenila za izvedbo konkretnega projekta, s katerim čini Žužemberk v letu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem dona- se potegujejo za donacijo. Proslavili 60. obletnico delovanja 2015. Razpis je odprt od cije. Za Mercatorjevo donacijo se v marketu Dvor po- Donacije: tegujejo Prostovoljno gasilsko društvo Dvor, Društvo Člani Kulturnega društva Dvor so v soboto, 28. marca, v prostorih nekdanje železolivarne na Dvoru v muzeju EPC Edukacijskega in 5.5.2015 do 4.6.2015. Prvouvrščeno društvo bo prejelo donacijo v višini produktnega centra železolivarne, pripravili slovesnost ob 60-letnici ustanovitve kulturno-umetniškega društva. Razpisna dokumentaci- kmečkih žena Suha krajina Žužemberk in Osnovna šola Žužemberk – Vrtec Žužemberk.Svoj glas lahko oddate 1.000 EUR. ja je na voljo na sedežu v izbrani prodajalni tudi na Dvoru od 1. do 30. aprila Drugouvrščeno društvo bo prejelo darilno kartico Pred 61 leti, točno 26. februarja leta 1954, so Primc in Zora Može. V enajstih letih je odboru s Kohek in Marjana Dobovšek, ki dvorski zbor občine ali na spletni stra- 2015, tako, da vržete žeton v za to pripravljeno glaso- Mercator v višini 200 EUR. na predlog občinskega ljudskega odbora in osta- spremenjeno zasedbo uspelo izdati kar 27 številk vodi že vrsto let. V obdobju osemdesetih let in ni Občine Žužemberk, valno skrinjico. Tretjeuvrščeno društvo bo prejelo darilno kartico lih krajevnih organizacij na Dvoru ustanovili z bogato krajevno in kulturno zgodovino, zadnja do sedaj so delo društva zaznamovali predsedni- www.zuzemberk.si. Žetoni se zbirajo v posebnih glasovalnih skrinjicah, Mercator v višini 100 EUR. Kulturno-umetniško društvo, ki je nosilo ime po je izšla 30. decembra leta 2000 ob odprtju večna- ki Zora Može, Slavko Mirtič, Franc Može in Bog- ki so nameščene v teh izbranih Mercatorjevih proda- narodnem heroju Stanetu Rozmanu. Ustanovne- menskega doma na Dvoru. Društvo je leta 1996 dan Murn, ki vodi društvo tudi danes. V zadnjih n Občina Žužemberk jalnah. Pomagajte izbrati najboljšega kandidata! Vaš glas šteje. ga občnega zbora se je udeležilo kar 72 ljubiteljev dostojno obeležilo tudi 200-letnico železarstva, letih je društvo prepoznavno tudi z organizacijo n Urednik kulturno-prosvetnega dela z Dvora, Sadinje vasi tudi s posebno številko Fužine, leto kasneje pa je tradicionalne otroške maškarade in pohodom po in okoliških vasi. Za začetek je občinski odbor na- skupaj z Osnovno šolo Žužemberk na Jami sve- poti duhovnika Janeza Kmeta. bavil novemu društvu harmoniko, gasilci klarinet, čano odkrilo spominsko ploščo jezikoslovcu dr. Zbrane je na sobotni slovesnosti pred števil- s skupnimi močmi pa so poskrbeli tudi za ostale Franu Bradaču. V jubilejnem letu 1996 je nastalo nimi obiskovalci pozdravil sedanji predsednik inštrumente. V prostorih nekdanje garaže so člani tudi zgodovinsko – rekreacijsko popotovanje po KD Dvor Bogdan Murn, v bogatem kulturnem 5. Valentinov pohod po Kriški planoti postavili oder, izdatno pomoč pri delu pa jim je rimski cesti, ki sta ga udejanila takratni predsednik programu s pesmijo, recitacijo in glasbo pa so obljubila tudi zadruga. Prvemu odboru je predse- KD Dvor Slavko Mirtič in raziskovalec Leopold se predstavili učenci OŠ Žužemberk in tukajšnje Tudi letos smo člani PGD Križi pripravili tradicionalni Valentinov pohod, ki se je po 8 km dolga, nezahtevna trasa, nas je vodila po doval Dušan Zupančič, učiteljica Rezka Kulovec Sever iz Ivančne Gorice. Kulturno društvo se da- podružnične šole, recitatorja DU Dvor Franci srečnem naključju odvijal ravno na Valentinovo, oz. pustno soboto. vaseh Kriške planote, dotaknila pa se je tudi Blaja pa je opravljala tajniška dela. V začetku delovanja nes ponaša s svojim pevskim zborom pod vod- Murn in Cvetka Glavič, mladi glasbeniki , kvin- in Brinovke. Svojevrsten čar pohodu daje pred- so bili poleg godbene sekcije, v kateri so bili trio stvom Marjane Dobovšek. Prvič so se predstavili tet Dvorjani in mešani pevski zbor KD Dvor pod vsem njegova popoldansko- večerna izvedba, saj Mirko Repar s harmoniko, Stanko Kocjančič s sa- leta 1999 pod vodstvom Franca Možeta, potem pa vodstvom Marjane Dobovšek. se na pot odpravimo, ko se nad pokrajino poča- ksafonom in Franc Mirtič z bobni– poznani pod so bili umetniški vodje tudi Aleš Makovec, Robi n Urednik si že spušča mrak. Letos nam poti ni osvetljeva- kratico Koretič, sestavljeno iz črk njihovih imen in la Luna, zato smo nekoliko izdatneje posegli po priimkov , dejavni tudi mladi, ki jih je učila Rez- baklah in skupaj s snegom na poti pričarali pravo ka Kulovec. Naučila jih je igrati note za harmoni- romantično vzdušje, ki ga ni pokvarilo niti bla- ko, tamburico, kitaro in druge instrumente, ki so Največji snežak na Dolenjskem to, ki smo ga bili deležni na nekaterih delih poti. bili v lasti društva. Izredno aktivna sta bila tudi Vreme nam je bilo sicer kar naklonjeno, kljub dva pevska zbora in dramska sekcija, ki je štela gosti oblačnosti smo pot prehodili brez kapljice 48 članov, in pevska sekcija, ki je štela 37 članov - Stavški snežak dežja. Čeprav je pohod kratek, nas na poti vedno in članic. Dramska sekcija je istega leta nastopi- pričakajo tri okrepčevalnice, na katerih nikoli ne la z Razvalino življenja v zasilni dvorani, kasneje Fantje Športnega društva Stavča vas smo po- manjka sladkih in mesnih dobrot ter dobre ka- so igrali tudi Sumljivo osebo, spevoigro Vasoval- novno potrdili rek "V slogi je moč". Z obilico pljice, za kar poskrbijo skrbni domačini. Pohod, ci in enodejanko Izdajalec, ki so jo predstavili ob dobre volje, smeha in radosti smo zadnji vikend ki se ga je tudi letos udeležilo nekaj nad 60 po- odkritju spominske plošče na podružnični šoli minulega leta pričeli z "gradnjo" največjega sne- hodnikov vseh starosti, predvsem domačinov s Dvor. Kulturno bogato je bilo tudi obdobje do leta žaka v bližnji in daljni okolici. Ideja je padla, še sorodniki in prijatelji, smo po dobrih treh urah 1963, ko je društvo vodila prizadevna Majda Lev- predno so vas pobelile prve snežinke, nedelja končali, kjer smo ga pričeli- v gasilskem domu stik. Društvo je gostilo številne ansamble, igralske po kosilu pa je bila kot nalašč za realizacijo. Prvi PGD Križi, kjer smo bili deležni "večerje" ter dru- skupine in tudi filmske predstave. Kasneje je delo sneg se je odlično sprijemal in kmalu je nastala ženja pozno v noč. društva zamrlo, tudi po pozivih tukajšnjih politič- ogromna kepa. Z nekaj težavami s sipkim sne- Tudi letos gre posebna zahvala Branetu, Slavki nih veljakov in partijske celice ni bilo prave volje gom smo nadaljevali še v ponedeljek in torek. in Jožetu, ki so poskrbeli za kulinarično razvajanje za delo in kulturno udejstvovanje. V osemdesetih na poti, Petru in Boštjanu, ki sta se za to priložnost letih je društvo izdalo svoj prvi časopis z imenom Popoldanska "odjuga" nam je s pomočjo dodatne "maskirala" v kuharja in poskrbela za topel obrok Fužina, ki so ga v ciklostirani obliki prvič izdali vode omogočila, da je snežak rastel in na koncu na cilju ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k dvorski mladinci. Prva številka tiskanega glasila s presegel 4 metre. In kdo je bil model? Priljubljen prijetnemu vzdušju na pohodu. Na snidenje zo- fotografijami je izšla 26. aprila 1988, takratni ure- risani junak z imenom Olaf, seveda! pet prihodnje leto. dniški odbor pod vodstvom Slavka Mirtiča pa so n Rok Zupančič n Tomaž Špelko, tajnik PGD Križi sestavljali še Jožica Legan, Dijana Pečjak, Nežka Foto: Gregor P. 22 DRUŠTVA pomlad 2015, pomlad 2015, RUBRIKA 112 23 Na regijskem kvizu Dolenjske in Bele krajine je Stolp - nova pridobitev za največ znanja pokazala ekipa DPM Suha krajina usposabljanje suhokranjskih gasilcev! V petek, 27. marca 2015, je v Štatenberku na tje mesto pa so z napetim dvobojem med Služil bo tekmovanju in rednim operativnim vajam. Trebelnem potekal regijski kviz Mladi in kme- DPM Dobrava in Grm Novo mesto - tijstvo, kjer so mlade članice društva DPM Suha Center Biotehnike in Turizma dobili Žužemberški gasilci so se v začetku krajina osvojile 1. mesto in se uvrstile na državno člani Grmske šole Novo mesto. Na tega leta lotili projekta izdelave gasilske- raven kviza, ki bo potekal 11. aprila 2015 v Ko- državni kviz pa se je kot edina pred- ga stolpa, ki bo prostovoljnim operativ- mendi. Letos se tekmuje v znanju o polžih, biotski stavnica iz Bele krajine uvrstila tudi nim gasilcem skozi leto nudil možnost raznovrstnosti, konoplji in jagodičevju. Organiza- ekipa DPM Metlika. vadbe vrvne tehnike, služil pripravam torji kviza so bili DM Trebelno, skupaj s Kmetij- Med posameznimi krogi tekmova- tekmovalcev na tekmovanje Fire Com- sko gozdarskim zavodom Novo mesto, ki je pote- nja so zaigrali harmonikaši Trebelnega in otroci bat, ob enem pa bo na omenjenem tek- kal v prostorih gasilskega doma Štatenberk. pevskega zbora OŠ Trebelno, program pa je vo- movanju uporabljen tudi kot ena izmed Lucija Kužnik, Urška Skube in Nina Legan so dil Matej Zore. ovir, ki jo morajo premagati tekmoval- odlično zastopale ekipo našega društva s pomočjo ci na poti do cilja. Stolp v višino meri 9 navijačev, ki so dodobra stiskali pesti in navajali metrov, širok pa je 3x3 metre. Tekmovalkam čestitamo za odlično prvo mesto in za zmago. Poleg našega društva je tekmovalo še 6 n Mateja Filipič FOTO: Gregor Krakar uvrstitev na državni kviz in se držimo pregovora, društev Dolenjske regije in 1 društvo iz Bele kra- da na mladih, polnih znanja, svet stoji! jine. Tekmovanje je bilo vseskozi napeto in o zma- govalcu se ni vedelo vse do izločilnega dvoboja, ki Gasilska mladina PGD Žužemberk se je v marcu so ga dekleta dobila z društvom DPM Mirna Peč. Tajnica DPM Suha krajina Drugo mesto so torej osvojili DPM Mirna Peč, tre- n Karmen Koncilja Na kviz gasilske mladine udeležila Kviza gasilske mladine dolenjske regije, ki je potekal v prostorih Osnovne šole Šentjernej. Udeležili so se ga s štirimi ekipami; dvema ekipama mladink, 2015 tokrat s štirimi ekipe pionirk in ekipe pionirjev. Gasilce boli anonimna prijava Mladi gasilci so se izkazali pri vezanju gasilskih voz- lov, poznavanju pravil gasilskih tekmovalnih disciplin Prostovoljno gasilsko društvo Dvor je 7. februarja izvedlo redni občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko sosednjih prijateljskih ekipami! ter znanju prve pomoči. društev in tudi pobrateni gasilci s Šentilja. Letos je potekal v Šentjerneju. n Mateja Filipič nega odbora skupaj s poveljstvom, prišla prav iz dovoljenje za izgradnjo garaže, vse to pa je pove- gasilskih vrst. Anonimna prijava je bila dana na čalo stroške za okoli 4000 evrov. Predsednik je bil gradbeno inšpekcijo. Obštetar je članom pojasnil, kritičen do gasilca, ki je na veselici zakuhal prepir da je društvo delovalo v prostorih, za katere ni bila in je pokvaril ugled gasilske organizacije na Dvo- urejena nobena dokumentacija. Z veliko truda in ru, poročilo pa je zaključil z vzpodbudnimi bese- pomoči nekaterih članov, župana Škufce, občine dami, z željo po večjem sodelovanju in druženju Žužemberk in poznanih ljudi na posameznih ura- v letošnjem letu. Zbrane gasilce je med drugim dih pa so dokumentacijo uredili. Objekt je lega- pozdravil tudi župan Občine Žužemberk Franc liziran, urejena je tudi lokacijska dokumentacija Škufca, za glasbeni vložek so poskrbeli pevci z in pridobljeno potrdilo o uporabnem dovoljenju. Dvora in mladi glasbeniki. Po pridobljenih vseh soglasjih je bilo šele izdano n Urednik

Poveljnik Klemen Kužnik

Poleg številnih tekmovanj, vaj, izobraževanj, preventivnih delovanj so imeli lani tudi veliko in- tervencij, saj so priskočili na pomoč pri odpravi posledic žledoloma, poplavah, snegoloma in po- žarih, je povedal poveljnik društva Klemen Ku- žnik. Obsežnejše poročilo o delu društva je podal tudi predsednik Tomaž Obštetar, ki je predstavil načrte v prihodnje. Med drugim so dvorski gasilci pomagali zbirati humanitarno pomoč za otroke v poplavljeni Bosni, organizirali regijsko tekmova- nje v orientaciji in dan odprtih vrat. Predsednik Obštetar je bil kritičen tudi do anonimne(ga) FOTO: V. P. prijavitelja(ice), ki je po mnenju večine in uprav- 24 RUBRIKA 112 pomlad 2015, pomlad 2015, DRUŠTVA 25 Trebanjski in žužemberški gasilci skupaj 41. občni zbor na vaji tehničnega posredovanja! PGD Križi Za prostovoljnega operativnega gasilca je permanentno izobraževanje Člani PGD Križi smo na občnem zboru, ki ključnega pomena. smo ga imeli v soboto, 17. 1. 2015, predstavili delovanje društva v lanskem letu. Imeli smo Tehnologija v današnjem času napreduje hitro in to na vseh področjih. Tudi v prometu. Zato kaj predstaviti, saj je bilo celotno leto za je v primeru posredovanja ob prometni nesreči za prostovoljnega operativnega gasilca izredno društvo nenavadno pestro, neprestano so pomembno, da pozna tako najnovejšo tehnologijo v prometu kot tudi tehnologijo, s katero pri- se vrstili prijetni in žal tudi zelo neprijetni stopa k posredovanju na intervenciji. dogodki. V sredini meseca februarja je z namenom obnavljanja praktičnega znanja operativnih gasil- cev v Žužemberku potekala gasilska vaja na temo tehničnega posredovanja ob prometni nesre- Operativno smo ga pričeli s pomočjo pri odpravlja- či. Na vaji so sodelovali prostovoljni gasilci PGD Žužemberk in PGD Trebnje. nju posledic žledoloma, ki v našem okolišu na srečo ni n Mateja Filipič FOTO: Jerneja Filipič povzročil (večje) škode, zato pa je bilo toliko hujše že v naši neposredni bližini. Nekaj dni smo bili na terenu, pomagali, ob tem pa tudi nabirali izkušnje. Naslednje manjkali na različnih izobraževanjih in ostalih Leto, ki je za nami, je bilo polno novih pre- intervencije so potekale v našem okolišu, kjer smo se dogodkih, povezanih z gasilstvom. izkušenj, na katere pa smo se odzvali kot pro- Pionirji PGD Reber še naprej srečevali z nam doslej nepoznanimi situaci- Še naprej se je dogajalo pri gasilskem domu, fesionalci in jih tudi uspešno reševali. jami in žal tudi smrtjo. Do konca leta smo pomagali katerega zunanjost smo v celoti prenovili in ga Ob načrtih za letošnje leto si želimo pred- na sedmih intervencijah, od katerih smo na dveh že ob v novi preobleki predstavili na proslavi ob 40. vsem intervencijsko mirnejše obdobje, saj in- na državnem kvizu prihodu ugotovili, da trem udeležencem žal ne more- obletnici ustanovitve društva. Čas po veseli- tervencija pomeni, da je nekdo v težavah, ki mo več pomagati. ci in ostali družabni dogodki so bili trenutki, pa jih res ne želimo nikomur. Sodelovali smo na različnih tekmovanjih, kjer nas je ko smo lahko nekoliko "odklopili" in se spro- n Tomaž Špelko, tajnik PGD Križi gasilske mladine uspešno zastopala desetina članic A, prav tako nismo ščeno poveselili. Foto: Aleksander Bonifer Pionirji PGD Reber so zmagali na regijskem kvizu gasilske mladine v Šentjerneju.

Želja po novih gasilskih znanjih in spretnostih ter druženju so Nušo Žužemberške gasilce Glavan, Mateja Glavana in Dominika Hrovata vodile na priprave za kviz gasilske mladine, ki je potekal v Šentjerneju, 7.3.2015. Izkazali so se na vseh področjih znanja;od prve pomoči, zgodovine gasilstva, tekmovalnih bo vodil novi poveljnik disciplin in požarne preventive. Tudi gasilska spretnost in vezanje voz- lov jim nista predstavljala ovir za osvojitev nepozabnega 1. mesta v GZ Prostovoljno gasilsko društvo Žužemberk je v soboto, 21. februarja, izvedlo že 127. občni zbor, Malo za šalo, nič zares! Novo mesto. Uvrstitev na regijski kviz pa je le še bolj spodbudila nadalj- ki so ga s svojo prisotnostjo obogatile številne delegacije pobratenih in prijateljskih društev iz nje priprave pod mentorstvom Tanje Hrovat. Na kvizu gasilske mladine Belavićev, Črnomlja, Zbur, Dobrniča in gasilcev iz domačega občinskega poveljstva. NERAZSODNOST »Gospa, oprostite, prosim. Dolenjske regije smo premagali celotno konkurenco. Te odlične uvrstitve Predstavite se. Kdo kliče?« Nedeljsko popoldne. So- so nas vodile na 14. državni kviz, ki je potekal v soboto, 28.3.2015, v Kra- Preteklo leto je bilo po besedah predsednika Du- predstavnica članic in mladine. Tudi v preteklem poveljnik Danijel Sajevic. Člani in članice so tako »Marija. Marija No- seda Franci in Jože se po- nju. Tekmovali smo proti najboljšim ekipam iz celotne Slovenije.Vložen šana Ožbolta za gasilce uspešno, predvsem zaradi letu je društvo dalo velik poudarek izobraževanju razrešili starega in soglasno izvolili novega povelj- vak… ampak, nujno govarjata. trud in delo sta bila poplačana z odličnimi rezultati, dobro voljo v ekipi nabave novega gasilskega vozila avtocisterne 35/70, in usposabljanju gasilcev, uspešni so bili na tekmo- nika Petra Košička, ki se je že izkazal v združenju je…« Franci je bil ravno in nepričakovanim sprejemom pred gasilskim domom na Rebri. ki so jo svečano prevzeli meseca julija. Gasilci se vanju Fire Combat in opravili so kar 28 intervencij, Fire Combat Slovenija, v katerem žužemberški ga- »Od kod pa kli- dan prej priča, kako je n Tanja Hrovat zavedajo velikega finančnega bremena, ki ga bodo, med katerimi so prevladovale intervencije zaradi silci in gasilke dosegajo odlične rezultate. Občni čete?« zagorela hiša soseda po besedah blagajnika Mihaela Filipiča, s skupno žleda in prometnih nesreč. Stosedemindvajseti obč- zbor so kulturno obogatili moški pevski zbor Ci- »Ja… iz telefonske Janeza in o dogodku pomočjo tudi premagali. Poročila o delu v prete- ni zbor je bil tudi v znamenju volitev in kadrovskih rila Zajca pod vodstvom Nine Zajec, harmonikaš govorilnice. Am- pove tudi Jožetu. klem letu so podali še namestnik poveljnika, pred- sprememb. Zaradi službene obveznosti in selitve v Vid Teme in mlade gasilke z recitacijo. pak…« »Na lastne oči sem sednik nadzornega odbora, predstavnik veteranov, drugo občino je podal odstopno izjavo dosedanji n Urednik videl, kako se je vče- »No, zdaj mi pa raj gasilec Janez vrgel povejte naslov!« v plamene in rešil ta- »Govorilnica je ščo!« pravi Franci. na Jurčkovi cest…« »Veš, ob nenadnih »Ne naslov govo- katastrofah se lahko rilnice, ampak vaš na- zgodi, da človek izgubi glavo…« slov, prosim!« mu odvrne Jože. »Ah… nimam več naslova. Tako mečkate, da mi je že vse po- LEPO, PO PREDPISIH gorelo!« »Halo, je tam gasilska briga- da?!« http://www.teachersparadise.com/images/ prods/Paint%20by%20Numbers%20Happy%20 »Ja. Želite?« Fireman%20by%20TeachersParadise.png (15. »Prosim, pridite takoj…« november 2014) 26 DRUŠTVA pomlad 2015, pomlad 2015, DRUŠTVA 27 Druženje konjerejcev iz Suhe in Bele krajine Družabna Druženje na parceli konjerejskega društva Suha krajina na Plešivici Ker je 7.2.2015 odpadlo druženje na kulturni dejavnost du Dvor praznik zaradi visokega snega, je bilo prestavljeno na soboto 21.2.2015. Druženje konjenikov Suhe in V prijetnem vzdušju s pesmijo na ustih in plesom smo se člani Dru- Bele krajine je bilo na Plešivici, katerega sponzor štva upokojencev poslovili od leta, ki se hitro končuje. je bil novopečeni dedi Milan Plut iz konjerejskega V soboto, 13. decembra, smo se upokojenci z Dvora in okolice zbrali društva Semič. V dokaj velikem številu jahačev iz v gostišču pri Henriku v Loški vasi. Največ jih je izbralo prevoz z avtobu- obeh društev je bilo na Plešivici na ribjem pikni- som, saj so tako lahko poizkusili kapljico, ki so jo pridelale pridne roke. V ku zelo družabno. prijetnem in sproščenem vzdušju so uživali in se zabavali. Kmalu je ura V soboto, 21.2.2015, sta društvi konjerejcev iz odbila polnoč. Zavrteli smo se v prijetni glasbi za slovo od leta. Pozabili Bele in Suhe krajine pripravili srečanje jezdecev pa nismo tudi prisotnih, ki so v decembru praznovali rojstni dan. Česti- in furmanov na Plešivici. Zbirno mesto jezdecev tali smo jim z željo, da ostanejo zdravi in jim zapeli za rojstni dan. -jahačev pred odhodom na Plešivico je bilo v Do- Prijeten večer je hitro minil. Stisnili smo si roke in si zaželeli prijetne lenjem Polju pri Soteski na kmetiji Šenica Darka- praznike ter srečno Novo leto. Slavke, člana konjerejskega društva Suha krajina. n Dušan Mikec Jahači iz Bele in Suhe krajine so se tu združili, se malo spočili in okrepili ter pot preko Gorenjega Polja in nad Sotesko nadaljevali po novi gozdni cesti proti Plešivici. V še vedno lepem vremenu vse ribe pečene in se je okrog koče širil prijeten Seveda pa koča konjerejskega društva na Pleši- Topli piškotki nas je spremljalo sonce, ki je veselo kukalo izza vonj in samo še dober tek ter na zdravje je sledilo.... vici ni dolgo sama, ob nedeljah je tam vedno kak oblakov in nam dajalo prijeten navdih v gozdni Seveda pa urica ob prijetnih trenutkih hitro teče, član društva, ki tudi poskrbi, da se lahko popo- Obdarovanje najstarejših in oseb s posebnimi potrebami. idili na poti proti Plešivici. V križišču, na poti belokranjski konjeniki so se morali počasi odpra- tniki-pohodniki tu zaustavijo, spočijejo ali popi- proti Plešivici,Globodolu in Soteski, je bil manj- viti domov, saj jih je čakala še dolga in naporna pot jejo topel čaj... Že nekaj let zapored Kulturno društvo Šmihel pri Žužemberku, v sodelo- ši postanek. do Rožnega Dola. Suhokranjski konjerejci pa so Prav v kratkem pa bo na konjerejski parceli vanju s PŠ Šmihel in Rdečim križem, organizira dogodek Topli piškotki. Ob prihodu na parcelo konjerejskega društva se tudi odpravili proti domu ter še pred mrakom spet zadišalo po dobri pečenki, kdaj pa v nasle- Gre za praznično dejanje v času božiča in novega leta, v katerem se spo- nas je pričakala ekipa-gospodar koče Marjan ter pospravili svoje konjičke v domače hleve, kjer jih dnjem članku.... mnimo na naše najstarejše in osebe s posebnimi potrebami v našem kraju. Jernej in tajnica Mateja, ki sta poskrbela, da so bile je čakalo obilo krme po naporni ježi. n Jole Adrijanič V sodelovanju s Podružnično šolo Šmihel, starši in otroki najprej naredimo voščilnice, kar je imenitna priložnost, da starši s svojimi otroki kvaliletno preživimo svoj čas, se družimo z drugimi otroki, starši ter na ta način kre- pimo medsebojne vezi. Spomnimo pa se tudi božičnega dobrega duha ter naredimo malenkost, ki nekomu lahko pomeni zelo veliko. Suhokranjski konjerejci - Gospodinje nato spečejo piškote, ki jih zberemo in zapakiramo v pakete. Otroci nato v spremstvu šmihelskih učiteljic, zadnji dan pred počitnicami, 24. 12., raznesejo po Šmihelu pakete piškotov skupaj z voščilnicami starej- novoletno jahanje na Plešivico šim občanom ter jim zaželijo lepe praznike. Po ostalih vaseh pa otroci sami razveselijo najstarejše z darilom. 1. januarja poteka tradicionalni pohod s Dogodek razveseli otroke, saj so veseli, ker so naredili nekaj dobrega, in konji ali brez na konjerejsko parcelo na starejše, ki so veseli otrok in njihovega obdarovanja. n Helena Barle Plešivici, kjer je za vse pohodnike s konji ali brez topla malica in pijača

Čeprav je za nami najdaljša noč v letu, se suho- kranjski konjerejci in pohodniki vsako leto tra- Društvo upokojencev Žužemberk dicionalno zberemo na svoji parceli na Plešivici. Ob topli malici, pečenem krompirju v žerjavici Dne 14.12. 2014 ob 16. uri smo se člani dru- in dobri kapljici s prijetnim stiskom rok ob besedi štva upokojencev Žužemberk zbrali v gostišču Župančič na Grajskem trgu, kjer smo imeli sil- SREČNO v letu 2015 si izmenjamo novoletna vo- vestrovanje. ščila ter v dopoldanskem druženju, kljub hudemu V dokaj velikem številu smo se zbrali in moram mrazu, veselo kramljamo ob ognju. Tudi letos je reči, da je bilo silvestrovo v zelo prijetnem vzduš- na Plešivico prišel žužemberški župan Franc Šku- ju, ob dobri kapljici, obilni hrani, z zvokih harmo- fca, tudi član suhokranjskih konjerejcev. nike ter petja in plesa vse do jutranjih ur. Seveda je bila pot na Plešivico težka, saj je bilo Društvo je obiskal tudi Dedek Mraz in nas ob- zasneženo, ceste pa poledenele. Kljub temu, da so daril, prav tako je bilo slišati nekaj zapetih in re- naši konjički na štirih nogah, so morali previdno, citiranih pesmi. da ne bi prišlo do kakega zdrsa. V popoldanskih Z nalepšimi željami in SREČNO 2015 smo se urah, še pred nočjo, smo naše štirinožce varno utrujeni po aktivni noči odpravili domov, ne- pospravili v hleve, kjer so tudi oni dobi bi malo kateri peš, nekateri s svojim ali z organiziranim močnejšo malico. prevozom. n Jole Adrijanič n Jole Adrijanič 28 DRUŠTVA pomlad 2015, pomlad 2015, NAŠI JUBILANTI 29 Članice DKŽ sodelovale na ocenjevanju Jubilanti - 80 let potic v Šentjerneju Na Miklavževo nedeljo so se članice DKŽ račun je odigrala »Lojzka iz Šentvida«-njihova SUHADOLNIK JANEZ, Suha krajina-Žužemberk pomerile na razstavi in članica. Druga članica je prebrala svojo globoko ocenjevanju potic v Šentjerneju. Od osmih naših doživeto pesem, ki se je dotaknila vsakogar. Ko Jurčičeva ulica, Žužemberk članic, ki so oddale potico na ocenjevanje, jih je so na oder priplesali bosi, najmlajši člani šentjer- V mesecu februarju je svoj 80. rojstni dan berku, kjer je ISKRA ravno takrat ustanavljala šest dobilo zlato priznanje. Tri potice so prejele nejske folklorne skupine, so nas zasrbeli podplati. praznoval naš dolgoletni član Janez Suha- novo tovarno in iskala ustrezne kadre, kate- celo vse možne točke in bile prodane najboljše- Pogostitev je bila sladka. Pijača aromatična. Člani- dolnik. rim je hkrati omogočila tudi najem stanovanj. mu ponudniku na licitaciji. ce DKŽ Šentjernej so nam polepšale Miklavževo Rodil se je 8. 2. 1935 v Rudolfovem pri Sv. Tako so Notranjec, Ljubljančanka ter njuna Društvo kmečkih žena Šentjernej je pripravi- nedeljsko popoldne. Vidu nad Cerknico, od koder je bila doma nje- otroka postali »Krajnčani«. lo bogat kulturni program. Šaljiv »skeč« na svoj n Tadeja Lavrič gova mama in je šla tiste dni pomagat doma- Sprva je delal v Iskri Žužemberk, leta l977 pa čim pri kolinah. Na svet je prišel dva meseca se je zaposlil v ISKRI TNN (kasneje Iskra Tenel) prezgodaj, ko je mama hotela dvigniti težji v Novem mestu, kjer je delala do upokojitve leta škaf, tako da so imeli ob kolinah še porod. 1993. Žal je že kmalu po upokojitvi, leta 1992, Otroška leta je preživel na Rakitni. Bil je naj- izgubil sina Romana, leta 1996 pa mu je po krat- Bil je prijeten večer starejši izmed petih otrok, od katerih pa sta dva kem boju z rakom umrla še žena Minka. umrla še zelo majhna, tako da sta poleg njega Ponovno je sonce posijalo v njegovo življe- Člani društva upokojencev Dvor smo s pesmijo, plesom in smehom pre- ostala le še brat in sestra. Brezskrbnih let je bilo nje, ko je sin Branko k hiši pripeljal snaho živeli prijeten večer v Beli krajini. kmalu konec, saj se je pričela II. svetovna vojna, Matejo in ko sta se mu rodila vnuka Nina in Programske smernice društva so narekovala, da v novembru izvedemo ko je imel komaj 6 let. Ob koncu vojne, ko je Nejc, katerima je po svojih močeh pomagal martinovanje. Odločili smo se , da letos to opravimo v Beli krajini, kjer imel 10 let, je bilo eno najtežjih obdobjih nje- pri odraščanju in vzgoji in na katera je še po- imajo dobro kapljico in pridne turistične roke. govega življenja, saj so vsi trije otroci z mamo sebej navezan. V petek popoldne smo se napotili na kmečki turizem Bajuk v vasico Ra- v strahu pred nasiljem zbežali prek Ljubelja v Žal so vse preizkušnje iz preteklosti zahte- dovico, ki leži ob meji s Hrvaško. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Imeli Vetrinj ter nato preživeli vrnitev, Teharje in vsi vale svoj davek pri njegovem zdravju. Kljub smo srečo, da je bil lep dan brez padavin in temperature niso zlezle pre- trije otroci tudi znani Petriček. temu je dolga leta še uspel sam oz. ob pomoč nizko. Čeprav se je dan že prevešal v večer, smo lahko opazovali vinogra- Po končani osnovni šoli in gimnaziji je od- bližnjih skrbeti za svoje zdravje, ker pa se je de, ki se razprostirajo po pobočju in raztresene zidanice. Najprej smo se šel na študij elektrotehnike v Ljubljano. Med to v zadnjem času poslabšalo do te mere,da študijem je stanoval na Ježici nad gostilno »Pri potrebuje stalno oskrbo, je od 1.9.2014 postal Alešu«. Na drugi strani ceste je bila kovačija oskrbovanec DSO Novo mesto v Šmihelu pri Kunaver, kjer se je zagledal v kovačevo naj- Novem mestu. Tam ga obiskujejo svojci, pa mlajšo hčer Minko. Leta 1960 sta se poročila tudi številni znanci. in rodila sta se jim sinova Roman in Branko. V prednovoletnem času pa smo ga obiskali Martinov pohod Do rojstva Romana so še stanovali pri ženinih tudi člani DU Žužemberk in mu zaželeli ve- starših, potem pa je postala prostorska stiska liko zdravja in dobrega počutja med novimi prevelika in rešitev se je pokazala v Žužem- stanovalci.

Pečjak Ivan, Gradenc nasmehnili ob prikazu učne ure, ki nam jo je pripravil Jože Matekovič v Dne 24. februarja 2015 je svoj visoki življenjski jubilej praznoval naš leseni hiši, ki so je sam restavriral. V tipični belokranjski leseni hiši iz 18. upokojenec PEČJAK Ivan iz Gradenca. stoletja nam je prikazal pouk, kot je bil nekdaj. Ob koncu šolske ure smo Rojen je bil v številni kmečki družini z osmimi otrok (sedaj je živih še vsi prejeli tudi spričevala. 5 sester, brata sta umrla). V tistih časih ni bilo nobenih zaposlitev, zato je Za tem smo se napotili v prostore Bajukovih, kjer so nas prijazno sprejeli vsa svoja zgodnja mlada leta preživel na domačiji in staršem pomagal pri z glasbo ansambla Hit. Na mize so prinesli juho in za tem še ostalo hrano delu. Želja po učenju mu je pomagala, da se je kot 24-letni fant podal na s sladico. Čeprav nismo navajeni, da ob takem času toliko pojemo, nam je svojo pot proti Ljubljani, kjer se je zaposlil v Metalki in ob delu dokončal tokrat zelo teknilo, saj je bila hrana zelo okusno pripravljena. Po večerji smo trgovsko šolo. V tem podjetju je bil zaposlen do upokojitve. V Ljubljani Športno kulturno društvo Šmihel je organiziralo pohod za vse tiste, se zavrteli ob zvokih glasbil in petju članov ansambla. Ob zabavnem progra- pa je bila zaposlena tudi njegova bodoča žena Tončka. Usoda jima je bila ki so želeli nedeljo obogatiti z rekreacijo in sv. mašo v cerkvi sv. Marti- mu smo se nasmejali, še posebej ob krstu mošta, ki ga je pripravil Branko, naklonjena, saj sta se večkrat srečala ob različnih priložnostih. Ljubezen na na Valični vasi vodja ansambla. Gospodar Ivan nam je razkazal klet, kjer ima shranjeno je vzklila. Poročila sta se leta 1965 in vse do upokojitve živela v Ljubljani. Udeleženci smo se zbrali ob 8.30 pred cerkvijo v Šmihelu. Pot nas je vino in postavljenih preko pet tisoč vinotekarjev. Opravili smo degustacijo Ima dva otroka: hčer Marjetko in sina Andreja ter eno samo vnukinjo. vodila čez Klečet in Draščo vas in nato preko Velikih Reberc do Valične njihovih vin, ki so prečudovitega okusa in arome. Da smo lažje okušali, so Še v času, ko sta bila zaposlena, sta se vračala v Gradenc in počasi ob- vasi, kjer smo se ob 10. uri udeležili maše v cerkvi sv. Martina. nam ponudili tudi belokranjsko pogačo. Čas je hitro tekel in se kar nismo navljala domačo hišo. Po upokojitvi pa sta se preselila nazaj v Gradenc. Po maši smo se odpravili mimo Grilčeve hiše do vasi Vrh pri Križu. Pot mogli posloviti. Bilo je krepko preko polnoči, ko smo se poslovili od Baju- Z njima živi tudi sin Andrej, ki jima zelo pomaga, predvsem v zadnjem nas je vodila preko Blaja in Kriške gore, do peskokopa na Poljanah. kovih in se odpeljali proti svojemu domu. času, ko je očeta prizadela bolezen. Hči živi s svojo družino na Gorenj- Zaključek pohoda je bil okrog 14. ure, kjer smo se na naši zaključni Vsekakor je bil prijeten večer. Še v avtobusu smo zapeli nekaj pesmi in skem, se pa njenega obiska in vnukinje zelo razveseli. postaji, na Izletniški kmetiji Meden, okrepčali s kuhanim vinom in ča- sploh nismo vedeli, kdaj smo prispeli v domači kraj, kjer smo morali izsto- Člani DU Žužemberk smo ga ob tem njegovem visokem jubileju obiska- jem ter seveda dobrim šmihelskim golažem. piti z avtobusa in se posloviti od prijetne družbe. n Helena Barle li, zaželeli še veliko zdravja v krogu najbližjih in ga skromno obdarili. n Dušan Mikec 30 NAŠI JUBILANTI pomlad 2015, pomlad 2015, NAŠI JUBILANTI 31 Lavrič Ana, Šmihel 60-letnica poroke Letos sta zakonca Jože in Marija Gregorič iz Drašče vasi Dne 19. marca 2015 je svoj visoki jubilej – 80 kam Turističnega društva Žužemberk in pevkam visokem jubileju obiskali, ji iskreno čestitali za let praznovala naša upokojenka LAVRIČ ANA društva upokojencev. Ima 2 vnuka in eno prav- praznik, zaželeli veliko zdravih let v krogu dru- praznovala že svojo 60-letnico poroke. iz Šmihela pri Žužemberku. nukinjo. Posebno je ponosna na vnuka Mitja, ki žine in naj se njen glas še dolgo sliši po suho- Rojena je bila v Zagradcu, kjer so takrat živeli je zelo dober pevec in ima svoj ansambel kranjski dolini. Jože se je rodil 7. 1. 1929 v Primči vasi pri Ambrusu in Marija 7. 4. 1929 njeni starši, v družini s petimi otroki (2 sestri in Člani DU Žužemberk smo jo ob tem njenem n Tinca Cajnko, tajnica DU v Drašči vasi. 3 bratje). Po večkratni selitvi se je družina konč- Poročila sta se 12. 2. 1955 in Jože se je priženil k Mariji v Draščo vas, kjer no ustalila v Šmihelu, v hiši, ki so jo zgradili star- sta prevzela skrb za domačijo in tudi za Marijino bolno mater. ši, kjer tudi sedaj živi njena družina. Z domačijo sta imela precej dela, saj je med 2. svetovno vojno zgorel Po končani osnovni šoli v Šmihelu je eno leto hlev in tako sta morala zgraditi novega, ki sta ga uspela dokončati do leta živela na Igu in pomagala pri delu na kmetiji. Tu 1973. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Najstarejši sin Jože se je rodil se je zelo težko privadila na novo okolje, zato jo leta 1955, leta 1957 se jima je rodil sin Janez in leta 1960 hčerka Marija kot je pot spet zanesla v domače okolje kjer je poma- zadnji in najmlajši otrok. gala staršem pri delu na kmetiji. Spoprijateljila Do približno leta 1968 sta Marija in Jože vso svojo skrb namenila do- se je z domačim fantom Rafaelom in se z njim mačiji in skrbi ter vzgajanju svojih otrok. Z vsem tem sta imela zelo veliko leta 1958 poročila. V zakonu je rodila 2 otroka dela, zato nobeden od njiju ni hodil v službo. K sreči so na kmetiji pridelali – Rafaela in Anico. Sin Rafael je umrl v nesreči, dovolj hrane zase, vzredili pa so tudi kakšno hlevsko žival za prodajo, da so potrpeti in da je bolje biti tiho ter se malo ugrizniti v jezik, da ne pride do hči Anica pa se je poročila in ustvarila družino v prišli do denarja. Ker pa so zelo težko plačevali davke, je šel Jože leta 1968 hudih besed. Še vedno oba živita na svoji domačiji, skupaj s sinom Jane- svoji hiši. Zaposlena je bila v IMP Ivančna Go- v službo. Najprej je le tri leta in šest mesecev služboval v Litostroju, nato je zom, ki sta mu prepustila vodenje domačije, saj njuno zdravje ni več naj- rica, kjer se je tudi upokojila. Mož ji je umrl. Bil šel za vratarja pri Mestnem vodovodu, nato pa v Klinični center, kjer je bil boljše, sta pa še vedno toliko pri močeh, da poskrbita zase, drug za drugega je organist v župnijski cerkvi Šmihel, zato se mu vse do svoje upokojitve. ter pomagata pri manjših kmečkih in gospodinjskih opravilih. Vedno pa se je tudi ona pridružila pri petju na »koru«. Petje Živela sta mirno življenje, brez prepirov. Na vprašanje, kako to, da nikoli razveselita obiskov svojih sedmih vnukov in štirih pravnukov. n Helena Barle jo še vedno veseli, zato se je pridružila tudi pev- ni prišlo do prepira, je Marija dejala, da je v zakonu potrebno vedno malo Na Hinjah sta praznovala zakonca Kranjc Občni zbor društva upokojencev Žužemberk Pred mesecem sta proslavila biserno poroko. V torek 23. decembra 2014 pa je praznoval rojstni dan zakonec Ivan, in to kar 90 let.

»Šestdeset let ni kratka doba, a je čas hitro mi- lativno zdrav, vozi avto in skoraj ne pozna zdra- Obisk takšne družine, kot sta zakonca Marija in nil«: Tako sta dejala slavljenca, ko smo ju obiskali. vil. Žena Marija je še v redu, a je imela več težav z Ivan, je prijeten in vliva upanje, da je tudi nekaj sta- Delegacijo so sestavljali: člana društva upokojen- zdravjem, vrsto nezgod, zaradi katerih ima nekaj rejših, ki nimajo težav z zdravjem in spominom. Ob cev, članica KORK Hinje, župan občine Žužemberk posledic. Med pogovorom smo izvedeli marsikaj o slovesu smo jima zaželeli še veliko let v zdravju. Franc Škufca in direktor občinske uprave Jacques njuni prehojeni poti, težavah in srečnih trenutkih. Gros. Kljub težki mladosti, bivanju v koncentra- Za oba jubileja smo jima čestitali, izročili skromna cijskih taboriščih in terenskem delu je Ivan še re- darila in šopka, ki bosta krasila njun dom. n Dušan Mikec

Kot vsako leto smo se tudi v letošnjem letu ob namenjena izletom, ki se jih udeležuje zelo veliko Z enakimi željami po izletih in srečanjih smo prazniku dneva žena -8. marca 2015, zbrali člani članov. V preteklem letu smo imeli dva zanimiva imenovali tudi novega vodjo izletov, g. Štefanič društva upokojencev Žužemberk na svojem le- izleta, in sicer: prvi nas je popeljal v Avstrijo, kjer Branka. tnem občnem zboru. smo si ogledali lepote Celovca, pot nadaljevali na Na občnem zboru smo podelili tudi plaketo za Pred pričetkom občnega zbora smo imeli kra- Vrbsko jezero, nismo pa izpustili niti ogleda cerkve DIAMANTNO POROKO (60 LET) zakoncema tek kulturni program, ki so ga pripravile naše pev- Gospe Svete in knežjega kamna. Tudi naš drugi Gregorič iz Drašče vasi. ke in recitatorke ter učenci OŠ Žužemberk pod izlet je bil zanimiv in nas je popeljal na Gorenj- Za letošnje leto načrtujemo izlete: Olimje -Pod- vodstvom ga. Alenke Pavlin. sko: ogled gradu Brdo z okolico, gradu Strmol in četrtek, ogled Žičke kartuzije z okolico, ogled No- Na občnem zboru smo navzočim podali poroči- Veleseva. Tudi na druženje nismo pozabili. Orga- tranjske ali Primorske. la o aktivnostih društva v preteklem letu. Iz poro- niziral smo srečanje upokojencev v Dol. Toplicah, čil je bilo razvidno, da je naša največja pozornost martinovanje in silvestrovanje. n Tinca Cajnko, tajnica DU 32 PREDSTAVITEV pomlad 2015, pomlad 2015, ZANIMIVOST 33 »Si to, na kar se osredotočaš!« 70. obletnica bombandiranj Žužemberka Dobra fotografija pripoveduje svojo zgodbo. In dobrih zgodb je v zbirki oblikovalke in fotografinje Neje že veliko. 7. januarja leta 1944 je zavezniško letalstvo začelo iz Italije bombardirati industrijske in druge objekte v Sloveniji. Vse do konca vojne so zavezniki z letali obstreljevali tudi Žužemberk, ki je bil bombandiran več kot dvajsetkrat. Veliko škode na objektih pa V eni izmed suhokranjskih vasi, v Klečetu, so med vojni naredili tudi Nemci in Italijani. V Suhi krajini je iz časa druge svetovne vojne poleg številnih tem bombandiranje je danes 22-letna Neja Hrovat v zgodnjih naj- gotovo neraziskano področje. Bombandiranja so povzročila veliko uničenja in tudi smrti ljudi. Cilje za bombardiranje v stniških letih prvič pogledala skozi fotografski objektiv. In kar je videla, ji je bilo všeč. Zelo všeč. Sloveniji so določali skupaj s partizani, ki so sporočali koordinate. Tako zelo všeč, da je fotografija postala del nje- Znana je fotografija zavezniškega pride. Pa to pot ni bilo ničesar več. leto in da je bila luknja v stropu ve- se je res vršila, toda ob majhni ude- nega vsakdanjika. letala, ki spušča uničevalne rakete Dvoje partizanskih lovcev je prile- čja. Nemški oficir, ki je bil v civilu ležbi vernikov, ki pa so vsi odhajali Prve korake v svet fotografije je Neja naredila nad Žužemberk. Zdaj smo dobili več telo izza ribniške Velike gore preko inženir ali arhitekt, pojasni, da za- iz cerkve solznih oči in z žalostjo v že v poznih osnovnošolskih letih. Sprva je bilo fotografij, ki so jih posneli zavezni- hinjskih hribov nad trg, obkrožilo enkrat cerkev ni v nevarnosti in da srcu, da se vojaška oblast znaša nad fotografiranje zanjo le sproščeno preživljanje ški piloti in prikazujejo raketiranje desni breg Krke in zažgalo ter po- imamo, dokler bo trajalo lepo vre- cerkvijo, ki v nobenem oziru ni ni- časa. »V sedmem razredu sem pričela uporablja- Žužemberka, bližnje Sadinje vasi, rušilo hišo in gospodarsko poslopje me, brez skrbi službo božjo v njej, ko česar zakrivila.« ti družinski digitalni kompaktni fotoaparat,« se Novega mesta, Šmihela in Straže Rojc Franceta št. 117. To pa, kakor odstranimo ruševine, lahko pa na- »Kakor nalašč sta popoldne prile- spominja Neja. Fotografije, ki so nastale kot re- pri Novem mestu, Ribnice, Vač in še se je pozneje govorilo, pomotoma, stane katastrofa, če jo zadene še kak teli zopet dve partizanski letali nad zultat njenega umetniškega lovljenja trenutkov drugih »ciljev«. Na večini posnetkov ker je bila ta usoda namenjena prav- podoben pretres, ker se je vsa juž- trg in po daljšem kroženju nad na- vsakdana, je imela priložnost razstaviti na svoji vidimo spodaj na zemlji vasi in stav- zaprav poslopju št. 124, kjer je bila na stena nevarno nagnila navzven. šim koncem sprožili rakete v nad- čisto prvi fotografski razstavi v domači osnovni be, v ospredju pa raketne izstrelke, domobranska komanda. Nato sta le- Pri tem nama pa kaže precej široko stropje Glavanove hiše, kjer je bila šoli v Žužemberku proti koncu svojega šolanja, v ki letijo proti njim. Pretresljivi po- tali zavili ob Krki navzdol in z nekaj razpoko, ki je nastala na vrhu, ko je nemška komanda in v nasproti le- devetem razredu. Ko so ji starši v juniju, tik pre- snetki. Seveda se letalci v teh letalih raketami porušili na Dvoru cerkev stena odstopila in se nagnila na ven. žečo hišo Martina Hrovata, št. 64, den je zaključila šolanje v osnovni šoli, povsem niso zavedali, da povzročajo smrt in in zvoniku odbili streho. Mirno in Da tudi sedaj ni ostala na strehi niti očeta župnijskega upravitelja Iva- nepričakovano podarili čisto nov, profesionalni uničenje nedolžnih ljudi. veselo velikonočno veselje je bilo v ena opeka, je bilo razumljivo samo na Hrovata. Ker pa je med obema fotoaparat, se je njen hobi počasi pričel razvijati trenutku končano.« po sebi. Sosed Zupanc se je poslovil, hišama stala visoka in košata lipa, Gnidovec o bombardiranjih v nekaj več – v način življenja. jaz pa sem naprosil nekaj žensk, ki sta mogli letali hiši samo s konca Raketa v cerkev Šolanje je Neja nadaljevala na Ekonomski šoli Lansko leto je izšla knjiga spomi- so prišle blizu, naj vsaj deloma po- raketirali, tako, da sta bili pač moč- Neja Hrovat z zmagovalno fotografijo natečaja Vesna – Živeti življenje brez nasilja, osebni arhiv Neje Hrovat spravijo kamenje, ki se je nakotalilo no poškodovani in postali za stano- Novo mesto, kjer se je vpisala na program me- nov žužemberškega dekana Karla »Tudi ta dan je ravno za kosilo po cerkvi in ga zmečejo na kup ob vanje nerabni, ni pa bil nihče ubit dijski tehnik. Tam je svojo strast do fotografije mi fotografijami, teh je bilo 145, Nejina dosegla ne zavedajo se kompleksnosti njegovega dela. Gnidovca, v kateri je poleg mnogih zopet završalo v zraku prav tam, cerkveni steni ter pobrišejo prah po ali ranjen.« in oblikovanja pričela razvijati še na strokov- prvo nagrado. »Logotip ni le sličica, ki jo lahko narediš v petih hudih zgodb opisal tudi nekaj letal- kakor prejšnji dan, samo da je sedaj skih napadov na Žužemberk. še hitreje in še bližje treščila raketa oltarju in klopeh, da bomo mogli nem nivoju. S fotografijami se je v času srednje- Neja trenutno na Fakulteti za dizajn obiskuje minutah. Je končni rezultat daljšega procesa raz- »Ko smo bili z litanijami že blizu v neko steno, ki se je z glasnim tru- imeti popoldansko pobožnost. Ta (se nadaljuje) šolskega izobraževanja vrnila na osnovno šolo v 3. letnik smeri vizualne komunikacije. Kot pravi iskave, razmišljanja, skiciranja, povezovanja… konca, naenkrat zabobni nad nami, ščem rušila. 'To je moralo biti pa že Žužemberk, kjer je leta 2012 v okviru slovenske- sama, je študij »samoiniciativen in odvisen od že- Logotip mora predstavljati podjetje, sicer je brez kmalu se na spodnjem koncu trga na tej strani,' rečem prijatelju, ki je ga kulturnega praznika ponovno razstavila svo- lja in truda, ki ga v študij vloži posameznik.« Štu- pomena. Marsikdo se tega ne zaveda, zato tudi ne zasliši značilno švistanje padajoče prestrašen prisluškoval, kam so se je fotografije. diju posveča veliko pozornosti, ob enem pa strast ceni oblikovanja in se zadovolji s povprečnostjo.« bombe in nato tresk in trušč podira- lovci sedaj obrnili. Slišati je bilo, da Pričela je sodelovati tudi na fotografskih ter do oblikovanja izkazuje tudi pri številnih drugih Kot še meni mlada oblikovalka, oblikovanje od jočega se poslopja. V cerkvi nastane se oddaljujejo. V tem pa že prihiti v oblikovalski natečajih in tekmovanjih. Predsta- projektih in v sodelovanju z različnimi mediji, oblikovalca zahteva vizualno in likovno razmišlja- grozna panika. Vse se dvigne in ti- sobo moja gospodinja, ki pravi, da vljali so ji izziv, ob enem pa tudi možnost spo- podjetji. Dve leti je v uredništvu Dolenjskega li- nje, čim širšo razgledanost, razumevanje likovne šči k izhodu. Jaz hitro spravim mon- se skoz okno vidi dim, kakor bi cer- znavanja, kako svet skozi objektiv in svoje razmi- sta opravljala praktično usposabljanje, sedaj pa umetnosti, umetnostne zgodovine. Neja zavrača štranco v tabernakelj in od oltarja kev gorela. Skočiva tja pogledat, pa šljanje vidijo drugi, njeni sovrstniki. Med vidnejše tam že četrto leto občasno nadomešča medijske- sledenje trenutnim trendom in jih raje poskuša zavpijem ljudem, naj mirno ostane- ugotoviva, da to ni dim od ognja, dosežke lahko Neja naniza 1. mesto v grafičnem ga operaterja; retušira in pripravlja fotografije za preseči. »Če se zadovoljimo s tem, kar nam ponuja jo v cerkvi, ker bi bilo vsako beganje ampak prah od ruševin in to toč- oblikovanju na festivalu Vetrnica 2010; 2. mesto tisk, oblikuje oglase, internetne pasice, ustvarja sedanjost, ne bomo nikoli tako odlični, da bi trende po cesti še bolj nevarno. Ubogali so no od cerkve. Zopet naju je minilo v grafičnem oblikovanju na festivalu Vetrnica animacije. Izdeluje tudi celostne grafične podo- uspeli postavljati sami,« je prepričana. me, tiščali so se eni pod oboki zvo- vse veselje, brž zaključiva obed in 2011; zmago na literarnem natečaju Demokracija be za podjetja, priložnost pa je imela sodelovati Navdih za svoje oblikovanje in fotografiranje nika, drugi pod obokom zakristi- se podava v trg. Cerkev je ostala čez naj ti da krila, ki ga je organiziralo Ministrstvo za tudi s priznano modno oblikovalko Majo Ferme Neja išče med številnimi svetovnimi in tudi slo- je in tako smo trepetaje čakali, kaj poldne odprta, da bi lahko šli notri šolstvo in šport v sodelovanju z Zavodom RS za na lanskem pariškem tednu mode. venskimi umetniki. V umetnosti se navdušuje pride. Priletela je nad Žužemberk molit verniki, ki bi v trgu čakali po- šolstvo in družbo Mobitel; 1. mesto v fotografiji Svoje ustvarjanje Neja predstavlja pod psev- predvsem nad deli španskega umetnika Salvadorja ponovno cela eskadrilja bombnikov, poldanske službe božje. Ko prideva na festivalu Muza 2012 v kategoriji do 21 let; 1. donimom Ajen Design (www.ajendesign.com), Dalija, belgijskega surrealističnega slikarja Renéja a k sreči je v trgu odvrgla samo eno do cerkvenih vrat, srečava na pragu mesto v fotografiji natečaja spletne strani Lifestyle aktivno pa sodeluje tudi v video produkciji The Magritta ter nizozemskega grafika M. C. Esherja. bombo, ki je do tal raznesla hlev in nekega nemškega oficirja, ki se je Natural; zmago na natečaju Travel Slovenija; na- Pyroman Production (www.thepyromanproduc- Med fotografi ima precej širok spekter tistih, ki jih skedenj gospodarja Novak Janeza št. ravno vračal iz cerkve, medtem, ko grado na natečaju MKLJ – Voda. Vse uspehe je tion.com), kjer s preostalimi člani ekipe snuje ceni, še posebej pa ji je všeč fotografsko delo Arne- 12, potem pa zopet raztresala bombe je nekaj domobrancev še stalo v njej za konec srednješolskega izobraževanja kronala z zgodbe, piše scenarije, snema ter ureja posnetke ja Hodaliča. »Všeč mi je, kako se giblje med koncep- po bregu proti Cviblu in izginila za in si ogledovalo veliko luknjo, ki jo diamantno maturo, za katero je dobila priznanje v postprodukciji. tualnostjo in komercialo,« izpostavlja Neja. Golim Vrhom.« je izstrelek naredil v steno. 'No, lep »Na veliko noč, dne 1. aprila, je pozdrav so vam partizani poslali za in nagrado predsednika Republike Slovenije. Neja zase pravi, da je grafična oblikovalka in Pred Nejo se vsak dan pojavljajo nove prilo- bilo najlepše vreme. Opravilo ob praznike,' pravi nemški oficir, 'vsa Trenutno najbolj vidna in za Nejo zagoto- fotografinja, a ob enem poudarja, da mora biti žnosti in novi izzivi. »Si to, na kar se osredotočaš,« 10h je imel sosed, župni upravitelj sreča, da nimajo bombnikov, druga- vo ena izmed najpomembnejših do sedaj pa je danes grafični oblikovalec veliko več kot le pre- meni in dodaja, da se študij in učenje oblikoval- Zupanc. Med kosilom se je naen- če ne bi nobena hiša več stala v trgu.' zmaga na fotografskem natečaju Nasilje na njeni močrten snovalec oblik. »Posedovati mora obliko- ca nikoli ne končata. In če smo začeli s tem, da krat oglasilo značilno brnenje letal- Molče in s solzami v očeh si ogledu- koži. Na natečaju, ki je služil kot medijska pod- valsko razmišljanje,« je prepričana, »Oblikovalec dobra fotografija vedno pripoveduje svojo zgod- skega motorja, ki je postajalo čeda- jeva škodo. Kakor prvič, tako je tudi pora projektu Vesna – živeti življenje brez nasilja je pisatelj, snovalec zgodbe, oglaševalec, ilustrator, bo, smo lahko prepričani, da bo takšnih zgodb v lje močneje in kmalu se je z desne zdaj raketa poškodovala južno steno in ki je potekal pod vodstvom Direktorata z dru- fotograf, snemalec, animator…« Izpostavlja, da življenjski knjigi Neje Hrovat še veliko. In komaj strani Krke zaslišal tresk izstreljene cerkve, ker je ta zaradi klanca višja žino pri Ministrstvu za delo, družino, socialne se velikokrat pojavi problem, ker ljudje ne pre- čakamo nanje! rakete in trušč razpadajočega zidov- od severne. Samo da je bila sedaj za- zadeve in enake možnosti, je med vsem prispeli- poznajo dejanskega dela grafičnega oblikovalca, n Mateja Filipič ja. S strahom sva pričakovala, kaj še deta stena bližje zvoniku kot prejšnje Vir: Žužemberški grad, Suhokranjski zbornik 1997, str. 47 34 NAŠI ZNANI SUHOKRANJCI pomlad 2015, pomlad 2015, NAŠI ZNANI SUHOKRANJCI 35 NAŠI ZNANI SUHOKRANJCI Park znanih Suhokranjcev – projekt zgodovinskega Znanim Suhokranjcem, ki so bili od. L. 1994 odkriti v OŠ Žužemberk, so se pridružili še štirje iz Krajevne spomina in naše suhokranjske identitete skupnosti Hinje: dr. Gregor Pečjak, doktor teologije, duhovnik in pisatelj (Hinje, 1867 – Ljubljana, 1961); Rudolf Pečjak, pedagog in pisatelj (Hinje, 1891 – Ljubljana, 1940); Jože Kastelic, gospodarstvenik in Suha krajina, dolgo pozabljena, zamolčana in odrinjena dežela neodkrite lepote si zasluži, da se razišče njena bogata preteklost. domoljub (Žvirče, 1920 – Toronto, 2011) ter Frank Lausche Lovše, senator, guverner OHIA in župan Poslanstvo odkrivanja in prenaša- Spominski park Žužemberk Clevelanda (Cleveland, 1895 – Cleveland, 1990), po očetu Alojzu Lovšetu iz Hinj. V nadaljevanjih nja spoznanj, kulture in vrednot je koncept bomo predstavili vsakega posebej, začenši z nazadnje odkritim in najpomembnejšim ameriškim začela l. 1994 OŠ Žužemberk s po- Slovencem vseh časov FRANKOM LOVŠETOM. družnicami Ajdovec, Dvor Šmihel in z Vrtcem. Tako so nastali: etno- loški muzej, naravoslovne in bota- FRANK LAUSCHE LOVŠE nične zbirke, zbirka starih tiskov (Cleveland, 1895 – 1990, Cleveland) ter najbolj poznan Muzej znanih Suhokranjcev. v slovenski dom za ostarele v Clevelandu, kjer je prvo mesto postaviti interes naroda / države, Z načrtnim preučevanjem je do 2. 4. 1990 umrl zaradi odpovedi srca. pred strankarskimi interesi. leta 2014 nastalo 32 raziskovalnih Že za časa njegovega življenja so njemu v čast Zagovarjal je družinske vrednote, svobodo in člo- nalog o Suhokranjcih, ki so se s svo- poimenovali poslovno zgradbo s 1300 uslužben- vekove pravice. Prizadelo ga je razpadanje družin jimi deli na različnih področjih za- ci (Lausche State Building); njegovo podobo je l. v ZDA: »Zato so ZDA šibkejše,« je dejal. pisali ne le v zgodovino Slovenije, 1956 revija Times objavila na naslovnici. Papež Lovše je pomagal stotinam emigrantom v ampak tudi v evropski, celo svetov- Janez Pavel II. ga je kot zglednega katolika ime- ZDA. Bil je upanje številnim beguncem po 2. ni prostor. Vsi so v šolskem muzeju noval za »Viteza malteškega rodu«. sv. vojni, velikan med politiki in navdih za vse dobili spominsko ploščico, nekate- izseljene Slovence. Kot nasprotnik komuniz- ri najvidnejši pa: kip (Leon Štukelj), UTRINKI IZ ČLANKOV O LOVŠETU, OBJAVLJENIH bronasti relief (dr. Fran Bradač, dr. Legenda ma Slovenije nikoli ni obiskal, čeprav se je čutil Smer hoje V AMERIŠKI DOMOVINI Slovenca in je ljubil domovino svojih staršev. Anton Kuhelj, dr. Janez Gnidovec) smer pogledov na spomenik in spominsko ploščo (L. Štukelj v spomenik z napisi Lovše je bil neodvisno misleč demokrat, sicer Lovšetu so bile lastne vrline časti, odločnosti, spomeniki (reliefi) Zafari). klopi konservativnih pogledov. Deloval je za osnovne sposobnosti in globoke vere. Zavzemal se je za talna svetila Skica Parka znanih Suhokranjcev – avtorica mag. Alenka Vidergar politične vrednote. Osredotočil se je na naci- enakost vseh ekonomskih skupin po zakonu, za Projekt se nadaljuje. V š.l. 2014/15 onalne probleme. L. 1964 so ga nominirali za razumevanje med ljudmi v mestu in na podeželju. bo razglašen za znanega Suhokranj- ločitev, da se spominska obeležja menika in treh bronastih reliefov) je predsednika ZDA, a je to odklonil. Pogosto so Govoril in pisal je tekoče slovensko. Na pogrebu ca grof Andrej Turjaški, zmago- postavi na zelenici ob paviljonu približno 16 000 €. ga primerjali z Lincolnom. Bil je do popolnosti z vojaškimi častmi so mu peli slovenske pesmi. valec bitke pri Sisku, rojen v gradu EASA, in sicer najprej kamnit ste- Le manjši delež bo lahko prispe- pošten in neodvisen, človek integritete, močnih Glede denarja je bil Lovše zelo skromen. Na Žužemberk. ber s ploščo, na kateri bodo zapisani vala Občina Žužemberk,zato se s prepričanj, trd in trden, izjemno pravičen, blag vsakem položaju si je najprej znižal plačo. Ein- Poleti 2014 je dozorela ideja, da vsi doslej odkriti znani Suhokranjci, prošnjo za donacijo obračamo tudi Med ameriškimi politiki slovenskega rodu je bi se na trgu v Žužemberku uredilo vključno s 4 iz KS Hinje. na bralce Suhokranjskih poti. Vsak nedvomno najpomembnejši Frank J. Lovše. Ro- in nežen. Še nihče – pred njem in za njim – se senhower je dejal: »Rad bi bil kandidat za Lo- ni z odlično retoriko in iskrenostjo – približal všetovega podpredsednika, če bi on kandidiral Park znanih Suhokranjcev. Občina Sledita še dva spomenika, sesta- dar bo dragocen. Vsi, ki bi želeli pri- dil se je slovenskima staršema Lojzetu Lovšetu Žužemberk je za ta projekt imeno- vljena iz treh kamnitih stebrov, na spevati za to kulturno in duhovno iz Hinj in Francki Milavec iz Dvorske vasi pri javnosti, preprostim ljudem. Svojo veliko moč za predsednika ZDA.« je črpal iz ljubezni in predanosti svoji družini, Lovše o sebi: »Kadar sem obremenjen, se vrnem vala strokovno skupino. Mag. Alen- katere se bodo postopoma nameščali dobrino, nakažite svoj dar na TRR Velikih Laščah, in sicer 14. 11. 1895 v Clevelan- ka Vidergar, znana akademska ki- bronasti reliefi najbolj zaslužnih Su- SI56 0139 3010 0015 568, sklic: du, v družini z 10 otroki. prijateljem in bližnjim. Njegovo geslo je bilo: v rodno slovensko sosesko in poslušam prelepe »Bodi zvest samemu sebi.« slovenske pesmi. – Popolnoma sem zadovoljen parka, avtorica vseh kiparskih upo- hokranjcev. Načrtujemo, da bi Park SI00 730100 – Občina Žužemberk Frank je bil najstarejši. Po prezgodnji očeto- dobitev znanih Suhokranjcev v OŠ z 12 reliefi dobil končno podobo l. – z namenom »Za Park znanih Su- jemni pisarni. Imena vseh daroval- vi smrti je pomagal ovdoveli materi v trgovini z Nikoli ni pozabil na svoje slovensko poreklo. s tem, kar sem kot politik dal Ohiu – najbolj- Na to je bil vedno ponosen. Veselil se je, da še, kar imam. Kot župan in kot guverner sem Žužemberk, se je z veseljem odzvala 2018. Oglejte si spodnjo skico parka hokranjcev«, in sicer do 15. maja cev bomo javno objavili. Hvala za vinom in manjši kavarni, raznašal je časopise in povabilu za sodelovanje. in seznam znanih Suhokranjcev. 2015. Že izpolnjen plačilni nalog vašo podporo. prižigal plinsko razsvetljavo. bo Slovenija postala samostojna država. Bil je poskrbel za to, da se je vladalo na podlagi volje prava legenda; demokrat, ki je glasoval tudi za vseh ljudi, ne po volji sebičnih klik. Verjamem v Po preučitvi možnih lokacij in Vrednost projekta za l. 2015 (po- brez zneska donacije lahko dobite n mag. Jelka Mrvar Mama je bila odlična pevka; kar pet otrok se različnih variant je bila sprejeta od- stavitev napisne plošče, enega spo- tudi na Občini Žužemberk v spre- Avtorica Projekta »Znani Suhokranjci« je glasbeno udejstvovalo. Frank se je šolal v slo- republikance, če je bil prepričan v pravilnost demokracijo v njeni resnični, pravi obliki.« n mag. Jelka Mrvar venski šoli župnije sv. Vida v Clevelandu, v vojski odločitve. Vedno je poudarjal, da je treba na je končal srednjo šolo, se odpovedal poklicni igri Abecedni seznam znanih Suhokranjcev baseballa in zelo uspešno doštudiral pravo. Postal je odvetnik, a kmalu vstopil v politiko knez JANEZ VAJKARD AUER- ANTE GNIDOVEC (Sr. Lipo- prelat dr. FRAN GRIVEC (Vel. JOŽE KASTELIC (Klečet, 1898 Leta 1942 je postala prvi slovenski župan Cle- SPERG (Žužemberk, 1516 - Žužem- vec, 1892 - Ljubljana, 1974) - za- Lipovec, 1878 - Ljubljana, 1963) - - Aconcagua, 1940) - izseljenski du- velanda in bil nato izvoljen še dvakrat. Petkrat berk, 1677) - začetnik knežje linije četnik smučarskega športa, igra- dr. teologije, zgodovinar, slavist, re- hovnik, kulturnik, gornik (v letih 1945-1947; 1949-1957) je bil Frank Lovše Auerspergov, diplomat, minister lec, režiser dni profesor JOŽE KASTELIC (Žvirče, 1920 guverner Ohia – prvi slovenski guverner in prvi dr. FRAN BRADAČ (Jama, 1885 - VINKO GLOBOKAR (Ander- SLAVKO HOTKO (Žužemberk, - Toronto, 2011) - gospodarstvenik, katoliški guverner Ohia. Ljubljana, 1976) - dr. klasičnega jezi- ney, 1934 - ) - skladatelj, dirigent, 1915 - Žužemberk, 2002) - ljubitelj- domoljub Dvakrat (med l. 1957 in 1969) je bil ameriški koslovja, prevajalec,redni profesor pozavnist ski slikar IVAN KERN (Žužemberk, 1898 senator – prvi senator slovenskega rodu. V sena- JOŽEFA FABJAN - sestra AN- dr. JANEZ GNIDOVEC (Vel. TOMAŽ HUMAR (Kamnik, 1969 - Ljubljana, 1991) - admiral, vojaški tu je veljal za sredinskega politika. Leta 1952 je TONIJA (Malo Lipje, 1907 - Go- Lipovec, 1873 - Ljubljana, 1939) - Himalaja, 2009) - vrhunski alpinist pilot, politik predsedniški kandidat Einsenhower premišljeval, ražde, 1941) - blažena drinska mu- - dr. filozofije, škof, misijonar, do- dr. JOŽE JAKŠA (Žužemberk, IGNACIJ A. KLEINMAYER (Ce- da bi postal Lovše njegov kandidat za podpred- čenka brotnik 1895 - Ljubljana, 1954) - zdravnik, lovec, 1745 - Žužemberk, 1802) - ti- sednika ZDA. SLAVKO GLIHA (Žužemberk, KAREL GNIDOVEC (Vel. Lipo- dermatovenerolog, izredni profesor skar, založnik Pri 72 letih je zaključil politično kariero. Po 1940 - ) - agrarni ekonomist, direk- vec, 1877 - Olševek, 1962) - dekan, ANTON JUG (Solkan, 1878 - Ple- JANEZ KMET (Gor. Podšum- smrti žene Jane (potomcev ni imel) se je preselil Hinje med leti 1928 in 1947. tor Kmetijskega inštituta častni kanonik, kronist, rodoljub šivica, 1943) - ljudski slikar berk, 1917 - Sela pri Ajd., 1965) - 36 LITERARNI KOTIČEK pomlad 2015, pomlad 2015, LITERARNI KOTIČEK 37 duhovnik, pisatelj jezikov in primerjalne književnosti, dr. GREGORIJ PEČJAK (Hinje, nik, pravnik dr. ANTON KUHELJ (Opčine, pisateljica 1867 - Ljubljana, 1961) - dr. teolo- grof ANDREJ TURJAŠKI (Žu- (1. del) 1902 - Ljubljana, 1980) - dr. tehni- IVANKA MESTNIK (Drašča vas, gije, duhovnik,pisatelj žemberk, 1557 - Žužemberk, 1594) Moje počitnice v Zafari ških znanosti, letalski konstruktor, 1934 - ) - pisateljica RUDOLF PEČJAK (Hinje, 1891 - - vojskovodja, zmagovalec bitke pri zaslužni profesor in dekan Tehni- FRANC MLAKAR (Senožeče, Ljubljana, 1940) - pedagog, pisatelj Sisku (1593) Še kot šolarček ljudske šole sem preživljal šol- je v tistih vročih poletnih dneh dobro delo. Doz- Tudi s tem Tonetom sem bil prijatelj in sem ške fakultete, podpredsednik SAZU, 1892 - Žužemberk, 1980) - ljubi- FRANC POŽUN (Podgorje, 1895 dr. KAREL ULEPIČ plemeniti ske počitnice pri svoji teti Katini /Milner/ v Za- deva se mi, da je takrat v mesecih juliju in avgu- ga večkrat obiskal, saj je naš in njegov dom loči- rektor Univerze v Ljubljani teljski slikar - Žužemberk, 1942) - zborovodja, (Žužemberk, 1811 - Karlovy Vary, fari nad Žužemberkom. stu bolj močno pripekalo sonce kot danes. la le vrtna ograja. Tako sem se spoznal s starim MARJAN LEGAN (Žiri, 1939 FRANC MRVAR (Klečet, 1897 - skladatelj, organist 1862) - dr. prava in filozofije, poli- Karnirjem in njegovimi hčerami, ki pa so bile - Novo mesto, 1999) urednik Do- Žužemberk, 1973) - šolski upravitelj, ROZALIJA SRŠEN - ZALLA tik, zgodovinar Pri hiši se je reklo pri »Bildovih«. Vsaka hiša Anza je bil invalid brez ene noge. Hiša, v kateri starejše od mene. lenjskega lista ljudski posvetitelj ZARANA (Žužemberk, 1897 - Hol- SUNITA L. WILLIAMS (Ohio, v vasi je imela, zagotovo pa ima še danes, svoje je imel štacuno, je bila njegova last, preživljal pa FRANK LAUSCHE LOVŠE (Cle- prelat JANEZ MRVAR (Žužem- lywood, 1967) - filmska igralka 1965 - ) - astronavtka slovenske- posebno ime. se je od prodajanja. Za skromno življenje je bilo Karnirjevi so imeli čebelnjak nedaleč od veland, 1895 - Cleveland, 1990) - se- berk, 1917 - Ekvador, 2009) - mi- JOSIP SCHMORANZER (Škofja ga rodu dovolj, več pa od življenja ni terjal. Ljudje so pač Vas, ki je v tlačanskem obdobju pripadala hiše; čebel sem se bal in sem se zato čebelnja- nator, guverner Ohia, župan Cle- sijonar Loka, 1862 - Merano, 1934) - učitelj ALOJZIJ ZUPANC (Znojile, 1893 živeli tisti čas od tega, kar jim je dajala zemlja in graščini Boštajn pri Grosupljem, leži deloma na ka ogibal. velanda mag. ERNEST PEHANI (Žu- v Žužemberku, znanstvenik - Šmihel, 1974) - duhovnik, zgodovi- kar je ustvarilo njihovo trdo delo. In niso tožili. vznožju, deloma na vrhu hriba, ki prehaja v pla- Karnirju se je poznalo, da je bil svoj čas tro- dr. IRMA MARINČIČ OŽBALT žemberk, 1900 - Ljubljana, 1971) - LEON ŠTUKELJ (Novo mesto, nar, ljudski prosvetitelj Tudi niso razmišljali, zakaj je huda borba za ži- noto, oddaljena streljaj od farne cerkve, ta pa je bentač, ker je imel močan in bolj rezek glas. (Žužemberk, 1926 - ) - dr. slovanskih redni profesor elektrotehnike 1898 - Maribor, 1999) - olimpio- n mag. Jelka Mrvar vljenje. Vsak je opravljal dan za dnem, rod za ro- na nasprotnem griču. Cerkev je imela dva zvoni- dom, svoje delo natanko po nekem nenapisanem ka in lep vhod; poleg cerkve je stalo župnišče, ki Tonetovi so bili skromni kajžarji. Posedova- urniku in v jeseni spravljal s polj sadove svojega ga je kasneje, že v Jugoslaviji, zamenjala mogoč- li so nekaj njiv in majhno hišico. Ne morem jih dela. Brez elektrike in vodovoda, le ob leščerbi in na nova stavba, tako da je bilo to župnišče najlep- pozabiti, ker so bili z menoj tako prijazni. Saj prestreženi deževnici, so živeli zadovoljno. še in najsodobnejše v Sloveniji. To se je zgodilo sem bil še otrok, sprejemali pa so me s spošto- za časa župnikovanja dekana Gnidovca. Ob tej poti je stanovala tudi Krivčeva Manca, vanjem, kot da bi bil odraščen gospod. Otrok ni edina šivilja v vasi. bilo pri hiši in so živeli skupaj mati, sin in hči, ki Takrat, ko sem obiskoval teto kot šolarček, je pa nista bila poročena. še živel tehant Tavčar. Dočakal je visoko starost Z mamo sta se poznali in kadar je prišla z me- nad 90 let in bral biserno mašo, kar je precej- noj, sva jo obiskala. V tem gornjem delu vasi so še stanovali in šnja redkost. Zavoljo obsežnosti fare in obilice imeli svoje domačije Mihčevi, Lavričevi, Zahur- Zatekel pa sem se k njej tudi sam takrat,ko duhovnega dela, pa tudi zavoljo omejene telesne ščekovi in Grbčevi. V 57. številki Suhokranjskih poti nadaljujemo s predstavitvami besedil avtorjev, ki so pisali o Suhi se je pojavilo domotožje. Vedno me je prijazno sposobnosti starega tehanta, sta bila pri fari kar sprejela in takoj odložila delo, ko sem vstopil v Teta Katina je bila žena maminega najstarej- krajini. S tem želimo krepiti rodoljubje, poznavanje krajev in kulture v naši lepi deželi ob Krki. Tokrat dva kaplana, prvi in drugi kaplan. Spominjam sobo. Z obiskom sem jo odvrnil za nekaj časa šega brata Franclja,ki je še kot mlad mož odšel objavljamo 1. del Spominov na Zafaro – našega znamenitega olimpionika Leona Štuklja. se samo še priimka enega, to je Žavbija, druge- od brnečega šivalnega stroja in jo prisilil, da je v Ameriko in pustil doma ženo in šest otrok. ga pa ne več. počivala. Teta Katina mi je pripovedovala, da je bil Fran- Prebivalci spodaj ležečega trga so morali hodi- celj zelo liberalen in da je mnogo čital. Zato se Njena soba je bila opremljena bolj meščan- Tistega nepozabnega dne ti k maši v strm hrib, kar je marsikateremu dela- ni razumel z dekanom in je kar nenadoma odšel sko in me je spominjala na naš dom v Novem lo težave; tolažili so se pač s tem, da delajo malo v Ameriko. Gotovo pa so bili za njegovo odloči- Sreda, 6. oktober 1999. Velik, slovesen dan. birali gobe…« Bistrina spomina stoletnika je »Zadovoljen sem s svojim življenjem. Vedno mestu. pokoro in to jim je lajšalo vest in srce. tev tudi še drugi razlogi; saj so se v tistem času Leon Štukelj, takrat najstarejši olimpionik, po bila izjemna. sem našel stik z vsakim človekom, pa naj je bil to Presenetila me je enkrat z majhnim stereo- številni slovenski sinovi selili preko luže. Vse- materi Mariji Milner – Bildovi iz Zafare – Suho- Navdušen je bil nad uspehi žužemberških od- predsednik države ali cestni pometač. – Želim si, V drugi svetovni vojni sta bili tako ponosna kakor pa moramo reči,da ni bilo junaštvo, ko je kranjec, se je odpovedal načrtovanemu potovanju bojkarjev. Srečen se je iskreno pozdravljal s so- da bi se še srečali, a pri mojih sto letih so drago- skopom, v katerem sem gledal reliefne slike. cerkev in župnišče v hudih bojih z okupatorjem, stric Francelj pustil doma ženo s šestimi nepre- v ZDA in prišel na otvoritev prizidka k telovadni- rodniki, ki so se udeležili srečanja v šolski zbor- cene že sekunde…« Takšnega aparata še nisem nikoli videl. Razdaljo domobranci in partizani popolnoma porušeni. skrbljenimi otroki. ci OŠ Žužemberk. nici. V pogovoru je poudaril pomen vztrajnosti Vsi, ki smo tistega dne doživeli srečanje z Le- slike ali fotografije od leče sem lahko uravnaval Spremljali so ga takratni državni sekretar T. pri delu, urejenosti in reda, poštenosti in zdra- onom Štukljem, smo občutili izjemnost njegove Iz zgornje Zafare je vodila stara, nevozna pot in izostroval podobo. Priznam, da me je odtlej Bilo je pet deklet in en sin: Katina, Micka, Jo- Zajc, predsednik državnega zbora dr. J. Podobnik vega življenja. osebnosti. n mag. Jelka Mrvar do cerkve skozi dolenji del vasi mimo Štepčevih, tudi ta aparat privlačil k njej v obisk. hanca, Rezka, Francka in Tone. Medenovih, Gregčevih, Vovkovih, Janezovih in in državni sekretar za šport dr. J. Strel. Na nekaj podobnega se spominjam, toda to je Babčevih, po poljski vozni poti, speljani mimo V Ameriki se je pri težkem delu v tovarni po- Suhokranjci – otroci in odrasli – so do zadnje- moralo biti kasneje, nekako ob času balkanskih Bildovega kozolca in Podunjice, pa se je prišlo nesrečil in je zato malo zaslužil; le redkokdaj je ga kotička napolnili nove tribune. Prisrčno nav- vojn v letih 1912/13, ko so prišli v Novo mesto dušenje, ganjenost ljudi ob vstopu Leona Štuklja nekako v sredino dolnje vas, na razpotje, od ko- domov poslal kak dolar. Večkrat je bil celo brez od kraja do kraja potujoči lastniki velikih skrinj, v telovadnico, so nepozabni. der je vodila ena pot naravnost v trg, druga pa dela in je tisti čas živel le od prispevkov tamkaj- ki so jih nosili na svojih hrbtih in smo, seveda Z lahkotnim korakom je stopil do mikrofo- na desno k cerkvi. šnje »Podporne enote«. S težko možgansko skle- proti plačilu, gledali v njih razne prizore iz teh na in v desetminutnem govoru šaljivo, veselo in rozo in poškodovano nogo se je na starost vrnil Na tej poti, nedaleč od cerkve, je imel majhno spodbudno spregovoril o preteklih in sedanjih vojn v tridimenzionalnih podobah. domov ter kmalu nato umrl. Ko sem ga takšne- trgovinico Babčev Anza. Prodajal je le najeno- časih. Naglasil je svoje suhokranjsko poreklo in Naši neposredni sosedje so bili Karnirjevi, doli ga srečal, se ni več zavedal, da je moj pravi ujec stavnejše življenjske potrebščine, kot moko, olje, občudoval dobre pogoje, v katerih telovadijo su- pod podom pa Tonetovi. in tako z njim nisem mogel navezati duhovnega vžigalice, kruh, pa tudi pivo in žganje. Moški so hokranjski šolarji. stika. Bilo mi je ob tem zelo težko. »Brez trdega dela in discipline ni uspehov,« se ob nedeljah k maši grede ustavljali pri An- Karnirjevi so bili prav tako kot moja teta pol- je dejal. Z zanimanjem je sledil programu: MPZ zetu in posrkavali iz frakljev žganje. Ta postaja gruntarji, tudi pri njih je bil samo en sin, z istim Mama je imela še dva brata, Janeza in Naceta, je zapel njegove najljubše pesmi, športniki so se jim je prav ustrezala zategadelj, da so lahko za- imenom kot moj bratranec. Po očetovi smrti je ter sestro Johanco. Ko je po smrti staršev pre- predstavili z gimnastičnimi vajami, odlomke iz mujali sveto mašo, ki je zavoljo starosti tehan- prevzel posestvo in se nato poročil z mojo se- vzel posestvo brat Francelj, sta kmalu nato od- raziskovalne naloge o njem je spremljala projek- ta trajala izredno dolgo. Pazili so le na to, da so strično Francko, najmlajšo od Bildovih deklet. šla v Ameriko oba brata, le Johanca je še nekaj prišli v cerkev ali na njen prag vsaj pred drugim časa ostala doma. cija posnetkov iz Zafare, kjer je preživljal svoje Poznal sem še starega Karnirja. Pisal se je počitnice. Prerezal je trak novega prizidka te- evangelijem. pravzaprav Žnideršič, le pri hiši se je reklo pri Medtem pa je odšla z doma tudi moja mama. lovadnice in vidno ganjen komentiral posnetke Anze se rad spominjam. Mnogokrat sem sedel »Karnirjevih«. Pripovedovali so, da je bil oče iz Zafare: »Tukaj smo kosili deteljo. –To je stara pri njem ob kamniti mizici pred štacuno. Večkrat Karnir pri kanonirjih trobentač in da so zato lipa s kamnito mizo, kozolec z latami, kjer sem me je postregel s požirkom hladnega piva, kar mi rekli »pri kanonirju«, pri »Karnirju«. (se nadaljuje) telovadil kot otrok… To je senožet, kjer smo na- Zadnji obisk Leona Štuklja v Zafari – 6. 10. 1999 Foto: Aleš Zupančič 38 ŠOLSTVO pomlad 2015, pomlad 2015, ŠOLSTVO 39 Decembrska pravljična urica v Knjižnici Dvor Zimske radosti na PŠ Ajdovec

December je čas praznovanj in obdarovanj, majhnih in velikih Huuuurrrraaaa! Končno smo dočakali sneg. Kar okoli 50 cm ga je napa- pričakovanj, zato smo v Knjižnici Dvor za naše najmlajše dlo na naši Ajdovški planoti. Ob takih priložnostih smo še posebej ponosni obiskovalce pripravili pravljico, ki jih je popeljala k samemu in veseli, da živimo na vasi, odmaknjeni od vrveža in obiskujemo podru- Božičku. žnično šolo v našem kraju, ker lahko izkoristimo vse lepote te pokrajine. Hitro smo izkoristili priložnost in imeli športni dan. Prijazni sosedje so nam pripravili progo za sankanje in veseli ter razigrani smo se v sredo, 11. Decembrsko božično pravljico Dragi Božiček je ob ilustracijah doživeto 2. 2015, podali na sneg. Vreme nam je bilo naklonjeno. Z malico pa nas je povedala gospa Vida Bukovec. V ustvarjalni delavnici so otroci s pomočjo presenetila mamica učenca iz 2. r. Prinesla je slastne krofe, ki so nam dali staršev izdelali Božička in mu »napisali« pismo na način, ki ga bo gotovo še dodatno moč za uživanje na snegu. razumel, saj malčki še ne znajo pisati, zato so v pismo položili sličice igračk, ki si jih želijo. Na naslednjem srečanju bo že jasno, kdo je bil priden in komu so se želje izpolnile. Vabljeni zopet 12. januarja ob 17. uri v Knjižnico Dvor, kjer vas že čakajo novi pravljični junaki in njihove dogodivščine. n Andreja Špelko Dobrodelni koncert »Ključ do sreče so sanje, ključ do uspeha je uresničevanje sanj.« Decembrsko dogajanje na OŠ Prevole Ta misel je bila vodilo pri pripravi dobrodelnega koncerta. Pripravili smo ga z namenom, da zberemo vsaj delček sredstev, s katerimi bomo kupili pre- potrebna senčila za dvorski vrtec. S tem bomo omogočili, da bodo otroci, ki Kot se spodobi in je tradicija že od nekdaj, je veseli. Božiček v naše kraje ne zaide, čeprav je v Zadnji dan pred prazniki pa je vedno krajev- 2 lepo, da tako ali drugače proslavimo vstop v novo svoji lepi rdeči opravi zelo prikupen. Najmanj- na božično-novoletna prireditev, ki jo organizi- obiskujejo vrtec na Dvoru, lahko koristili tudi prostor v obsegu 100 m ter leto in zaznamujemo vse decembrske praznike ter še otroke od 1 do 6 leta starosti pa vsako leto v ra šola. Pripravili smo pester, sproščen program, se zaščitili pred pripeko sonca in neugodnimi vremenskimi vplivi. z odprtimi rokami sprejmemo tri dobre može. okrilju ZPM Mojca Novo mesto obišče Dedek v katerega smo vključili tudi vrtec. Za vse obi- V dvournem programu so dobrodelno nastopili Veseli Dolenjci, Dolenjski V našem kraju je že po starem izročilu v čislih Mraz, ki s svojo pojavo in globokim glasom oča- skovalce pa so učenci napekli pecivo, kuharice zvoki, Diamanti, solistki Mojca Marissa Saje in Eva Saje ter pevke in pev- predvsem Miklavž, ki več ali manj obdaruje vse ra tako starše kot otroke. Na šoli tisti dan vlada so skuhale čaj in po prireditvi smo se vsi skupaj ci otroških zborov OŠ Žužemberk s podružnicami in Vrtca pod vodstvom otroke po domovih, obišče jih v cerkvi in z ma- neko vznemirjenje, ki se od najmlajših razširi na zbrali ob obloženih mizah, poklepetali ter si za- ge. Katje Avsenik in pianistke ge. Cvetke Krampelj. Nekatere pesmi pevskih lenkostjo se jih spomni tudi v šoli – mandarina, vse in vsi si ogledamo spremstvo in kulturni pro- želeli lepe praznike. Bilo je res prijetno druženje zborov so popestrili tudi naši učenci z igranjem na inštrumente. bombon, parkelj. Pomembno je, da se ohranja gramček Dedka Mraza. Hvala vsem sponzorjem, v zadovoljstvo vseh. Program je doživeto povezovala ga. Maja Kokol, vzgojiteljica v Vrtcu tradicija, ob tem pa še koga razveselimo, če se ob ki so kljub krizi še pripravljeni svoje prihranke Seveda smo že prvi teden decembra okrasili Žužemberk. vsem izobilju v današnjem času kdo še tega raz- darovati v ta namen. prostore šole, da se ustvari tisto pravo vzdušje, K uspehu dobrodelnega koncerta so veliko pripomogli tudi nekateri zu- da se nekaj dela, da zadiši po praznikih, kot radi nanji sodelavci, in sicer g. Matej Kocjančič, ga. Mateja Filipič. rečemo. Učenci in učitelji smo pred adventom Brez ozvočenja naš koncert ne bi tako odmeval, zato se zahvaljujemo pletli venčke in izdelovali voščilnice ter vse pro- Dolenjskim zvokom in njihovemu ozvočevalcu. dajali na prvo adventno nedeljo v Hinjah. S tem Sredstva lahko še vedno nakažete na račun pri UJP Novo mesto št. 01393- Navdušenje tega dne je zapisala Julija Arh iz 2. r. Odšli smo na sankališče. denarjem učenci pokrijejo stroške obšolskih de- 6030688688, s pripisom »za senčila«. Sara, Nika in jaz smo se spustile po hribu navzdol. Za spust smo uporabile javnosti in odziv krajanov je res velik. Praznova- Na koncu gre velika zahvala vsem obiskovalcem koncerta, ki so s številč- kar napihljiv čoln. Zaradi hitrosti smo kar kričale. Ob spustu sem kepala nje združimo še s koristnim. nim obiskom podprli naša prizadevanja. ostale, ki so hodili navzgor. Julija Papež mi je posodila svoj bob in sem se Tako nekako smo zaokrožili veseli december, ki n Jana Mrvar in Blanka Perpar spustila z njim. Pristala pa sem v visokem snegu. Bilo je veselo in lepo. Fotografije: Foto Maver ni za vse tako strašno vesel. A upanje umre zadnje in vedno moramo verjeti, da bo to leto zagotovo boljše, glavno, da smo zdravi. To je največja sre- ča, pa imejmo se radi, olajšajmo in razveselimo Kulturna prireditev na Ajdovcu drug drugega, pomagajmo si in to je smisel vsega. In vsem iz srca želim koš dobrega ne glede na to, Učenci in učiteljici na podružnični šoli Ajdovec po- kateri mož bo ta koš prinesel. skrbimo, da vsako leto ob slovenskem kulturnem pazni- n Irena Blatnik ku skupaj s krajani in starši počastimo največjega sloven- OŠ Prevole skega pesnika dr. Franceta Prešerna. Čeprav nas je na podružnici čedalje manj, si vseeno skušamo prizadevati, da ohranjamo in razvijamo kulturno dediščino v naših Obisk mamice ilustratorke pri Ribicah krajih. Tudi letos smo se 10. 2. 2015 zbrali v gasilskem domu na Ajdovcu, kjer smo povabljenim predstavili bo- V kulturnem tednu v vrtcu smo povabili k nam na obisk go. Dinko Petje, gat kulturni program. Po zapeti Zdravljici smo učenci predstavili življenjepis Juretovo mamico. Povabilu se je odzvala in nas s tem zelo razveselila, saj zelo Franceta Prešerna. Tamara Hočevar iz 4. r. pa je deklamira- radi rišemo. Za uvod smo ji pripravili igrico z lutkami z naslovom Babica la pesem Povodni mož. Nismo pozabili na ljudsko izročilo Zima. Narisala nam je medvedka iz zgodbe. Z idejami smo ji ga pomagali in smo zapeli pesmici Lisička je prav zvita zver in Šmen- pobarvati. Prinesla je pokazat tudi stvari, ki jih slikarji potrebujejo za svo- tana muha. V dramskem prizorčku smo zaigrali pravljico je delo. Od palet, različnih vrst barv, čopičev, listov….Za vsakega otroka je Volk in sedem kozličkov. Na prireditvi smo predstavili tudi prinesla tudi platno, na katerega so otroci z akrilnimi barvami po svoji želji projekt o zdravilnih rastlinah, o katerih smo postavili tudi tudi risali. Naše umetnine smo razstavili na hodniku našega vrtca. razstavo. Med prireditvijo je ravnateljica ga. Mira Kovač Za obisk, čudovito predstavitev in platna se ji najlepše zahvaljujemo in podelila 6 priznanj in 1 nagrado za dosežke na šolskem ji želimo še naprej tako uspešno delo. likovnem natečaju z naslovom Življenje je lepo. n Vzg. Natalija Kobe n Tamara Hočevar in Lea Papež, 4. r. 

   e, ,             ‡Ž‹‹Žƒ–‹ ͕͗ǣ͙͔Ǧ͕͘ǣ͖͔ ͙Ǥ͖Ǥ ͖Ǥ͔͗Ǥ͗Ǥ͘Ǥ ͕Ǥ͕͗Ǥ͜Ǥ͙Ǥ ͖Ǥ͔͗Ǥ͕͕Ǥ ƒŽ‹Žƒ–‹ ͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͗ ƒ–‡ā ͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͕͙ ƒ„”Œ‡ ͕͚ǣ͙͗Ǧ͕͜ǣ͕͙  —Š‘” ͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͔ ͚Ǥ͗Ǥ ͗Ǥ͕͗Ǥ͗Ǥ͙Ǥ ͖Ǥ͕Ǥ ͚Ǥ͗Ǥ ͕Ǥ ƒ†‘˜‹ ƒ ͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͔ ”ƒæ‹«‹ ͕͙ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͔ ”ƒ•‹‡  ͕͚ǣ͔͗Ǧ͕͛ǣ͔͔ ”ƒ†ƒ  ͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͙  ‘†‰”ƒ† ͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͙͘ ͛Ǥ͘Ǥ ͘Ǥ͕Ǥ ͚Ǥ͗Ǥ ͖Ǥ͛Ǥ ͘Ǥ͖Ǥ  ‘”‘捃˜ƒ• ͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͘ —”ƒ˜ƒ• ͕͙ǣ͙͔Ǧ͕͚ǣ͔͗ ƒ‘˜‹ ‡ ͕͚ǣ͔͘Ǧ͕͛ǣ͕͙ –”ƒ•ƒ˜ƒ• ͕͛ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͖͔ , ”‡œ‘˜ƒ”‡„‡”  e, , ͜Ǥ͙ Ǥ ͙Ǥ͖Ǥ  ͛Ǥ͘ Ǥ ͗Ǥ͜Ǥ ͙Ǥ͗Ǥ  Œ‡Ž‹‹Žƒ–‹†‘˜‡   ͜ǣ͕͗ǣ͙͔Ǧ͕͘ǣ͖͔͕͙Ǧ͝ǣ͕͙ ͙Ǥ͖Ǥ ͖Ǥ͔͗Ǥ͗Ǥ͘Ǥ ͕Ǥ͕͗Ǥ͜Ǥ͙Ǥ ͖Ǥ͔͗Ǥ͕͕Ǥ ~—ā‡„‡”ȋ摎ƒȌ ͕͔ǣ͔͔Ǧ͕͕ǣ͔͔  ƒŽ‹Žƒ–‹ ͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͗ ‘”Ǥ–”ƒāƒƒ–‡ā  ͕͕ǣ͔͗Ǧ͕͖ǣ͔͔͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͕͙ –‘«‡ ƒ„”Œ‡ ͕͖ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͚͗ǣ͙͗Ǧ͕͜ǣ͕͙  ƒŽ‘‰—Š‘” ͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͕͗͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͔ ͕͖͚ǤǤ͗͝ǤǤ͗͝ǤǤ͕͗Ǥ͗Ǥ͗Ǥ ͙͕͕ǤǤ͖͜ǤǤ͕͛ǤǤ͕͚Ǥ͖Ǥ͗͝Ǥ ͛Ǥ͕Ǥ    e, ,            ‘ƒ†‘˜‹ ƒ†–—”  ͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͕͘͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͔   ‡Ž‹‹Žƒ–‹‡”ƒæ‹«‹‹æƒ˜ƒ• ͕͗ǣ͙͔Ǧ͕͘ǣ͖͔͕͚ǣ͔͔Ǧ͕͛ǣ͔͕͙͗ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͔ ͙Ǥ͖Ǥ ͖Ǥ͔͗Ǥ͗Ǥ͘Ǥ ͕Ǥ͕͗Ǥ͜Ǥ͙Ǥ ͖Ǥ͔͗Ǥ͕͕Ǥ ƒŽ‹”‡«ƒ”ƒ•‹‡ Žƒ–‹   ͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͕͗͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͙͕͚͘ǣ͔͗Ǧ͕͛ǣ͔͔  ƒ–‡ā ”ƒ†ƒ ,‡æŒ‹ ‡’”‹”‡„Ǥ  ͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͕͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͙͙͗ ͕͗Ǥ ͕͔Ǥ ͕͔Ǥ ͛Ǥ͕͖Ǥ͝Ǥ ͜Ǥ͕͗Ǥ͕͔Ǥ͜Ǥ  ƒ„”Œ‡‘‘„”‹«†‰”ƒ† ͕͚ǣ͙͗Ǧ͕͜ǣ͕͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͕͛͘ǣ͕͔Ǧ͕͜ǣ͕͔͙͙ ͛Ǥ͘Ǥ ͘Ǥ͕Ǥ ͚Ǥ͗Ǥ ͖Ǥ͛Ǥ ͘Ǥ͖Ǥ 40 ŠOLSTVO  ‘”‘捃˜ƒ•”‡˜‘Ž‡—Š‘” ͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͕͗͘ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͕͗͘ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͔͙ ͕͚͘ǤǤ͕͕͗ǤǤ ͕͕Ǥ͗Ǥ͕͗͜Ǥ͗ǤǤ ͙͕͗pomladǤǤ ͕͔Ǥ͖Ǥ͕ 2015͝ǤǤ͕, ͚Ǥ͘Ǥ͗ ͕͕ǤǤ͕͝ǤǤ pomlad 2015, ŠOLSTVO 41 —”ƒ˜ƒ•ƒ†‹Œƒ˜ƒƒ†‘˜‹ ƒ • ͕͙ǣ͙͔Ǧ͕͚ǣ͔͕͙͗ǣ͕͙Ǧ͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͔͕͚ǣ͔͔ ƒ‘˜‹ ‡‘–‡•”ƒæ‹«‹ƒ ͕͚ǣ͔͘Ǧ͕͛ǣ͕͙͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͙ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͔ –”ƒ•ƒ˜ƒ•‘ŽǤ–”ƒāƒ”ƒ•‹‡    ͕͛ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͖͔͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͕͚ǣ͔͗Ǧ͕͛ǣ͔͔͙ Potujoča knjižnica Mirana Jarca, ”‡œ‘˜ƒ”‡„‡”‡˜‘œ ”ƒ†ƒ  ͝ǣ͔͔Ǧ͕͔ǣ͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͔͔͙ ͕͙Ǥ͜Ǥ͙͕͖ǤǤ ͕͖͙ǤǤ͖͝ǤǤ͕͛Ǥ͘Ǥ͘ ͕͕ǤǤ͕͗Ǥ͔Ǥ͕͙͜ǤǤ͕͙Ǥ͖Ǥ͕͔͗ǤǤ 15. Štukljeva spominska ura   Œe”ƒ‰‘–‹‡––‡‘†‘˜‡†‰”ƒ †  ͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͖ǣ͔͔͜ǣ͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͕͙͘Ǧ͝ǣ͕͙ ͙ ͛Ǥ͘Ǥ ͘Ǥ͕Ǥ ͚Ǥ͗Ǥ ͖Ǥ͛Ǥ ͘Ǥ͖Ǥ ‹”«ƒ˜ƒ•ȋ摎ƒ~—ā‡„‡”ȋ摎ƒȌ‘”‘捃˜ƒ• Ȍ  ͕͖ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͔͗ǣ͔͔Ǧ͕͕ǣ͔͔͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͘ Že Cicero je zapisal, da je soba brez knjig kot duša Urnik ‘Ǥ•–Ǥ‘„«ƒ‘ ‘”Ǥ–”ƒāƒ —”ƒ˜ƒ•potujoče knjižnice˜ ͜ǣ͙͘Ǧ͝ǣ͕͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͖ǣ͔͔͕͙ǣ͙͔Ǧ͕͚ǣ͔͗ v͙ Občini ͕͚Ǥ Žužemberk͕͗Ǥ ͕͗Ǥ za leto͕͔Ǥ 2015͕͙Ǥ ͕͖Ǥ ͕͕Ǥ͕͚Ǥ͕͗Ǥ ͕͕Ǥ Letos mineva 15 let, odkar nas brez telesa. Knjige so še danes naše najboljše prijate- —«ƒ–‘«‡ ƒ‘˜‹ ‡ ͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔͕͖ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͚͗ǣ͔͘Ǧ͕͛ǣ͕͙ je zapustil velik človek in športnik,  ƒ‡æ‘ƒŽ‘‰  e,–”ƒ•ƒ˜ƒ•  ,͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͔͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͕͗͛ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͖͔ ͕͖Ǥ ͝Ǥ͝Ǥ ͗Ǥ  ͕͕Ǥ͜ Ǥ ͛Ǥ͕͖Ǥ͝Ǥ ͛Ǥ ljice in spremljevalke, kljub digitalnim medijem, ki so , ”‡œ‘˜ƒ”‡„‡”‘Žā‘‡Ž‹‹Žƒ–‹†–—”  ͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͕͗͗ǣ͙͔Ǧ͕͘ǣ͖͔͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͘ ͕͝Ǥ͜Ǥ͙Ǥ͖͙͕͚ǤǤ ͕͚Ǥ͙Ǥ͖Ǥ͖͕͔͗͗Ǥ͗ǤǤǤ ͕͘͜Ǥ͛ǤǤ͕͙͘Ǥ͕ǤǤ͕͕͗͘Ǥ͜Ǥ͗ǤǤ͙͕͜͝ǤǤ ͕͚Ǥ͙Ǥ͖Ǥ͔͗Ǥ͕͕Ǥ͕͘ǤǤ  olimpionik, po materi Suhokranjec, se pojavili. Knjiga ne bo nikoli izumrla. Otroke iz naše ŒƒŒ«Œ‹˜”ŠƒŽ‹‡†‘˜‡‹æƒ˜ƒ•Žƒ–‹   ͜ǣ͕͘ǣ͙͘Ǧ͕͙ǣ͔͕͗͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͕͚͗ǣ͔͔Ǧ͕͛ǣ͔͕͙͗Ǧ͝ǣ͕͙ Leon Štukelj. En mesec pred svojo ~—ā‡„‡”ȋ摎ƒȌ–‘’‹«ƒ–‡ā”‡«ƒ‡  ͕͔ǣ͔͔Ǧ͕͕ǣ͔͔͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͕͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͙͙͘ občine že v šoli in vrtcu v šolski knjižnici, pri pouku in  ‘”Ǥ–”ƒāƒƒ‡ ‡ ƒ„”Œ‡,‡æŒ‹ ‡’”‹”‡„Ǥ   ͕͕ǣ͔͗Ǧ͕͖ǣ͔͔͕͛ǣ͔͗Ǧ͕͜ǣ͔͕͚͗ǣ͙͗Ǧ͕͜ǣ͕͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͙͗ ͕͗Ǥ ͕͔Ǥ ͕͔Ǥ ͛Ǥ͕͖Ǥ͝Ǥ ͜Ǥ͕͗Ǥ͕͔Ǥ͜Ǥ smrtjo je obiskal tudi našo šolo, in ostalih dejavnostih spodbujamo pri branju in vzgajamo  –‘«‡ ‹”ƒ‡‘„”‹«—Š‘”  « ͕͖ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͗͗ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͔͕͗͛ǣ͕͔Ǧ͕͜ǣ͕͔͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͔ ͖͔Ǥ͚Ǥ͕͗͛ǤǤ ͕͛͗ǤǤ͕͕͗͘Ǥ͗ǤǤ͙͕͝ǤǤ ͕͚Ǥ͖Ǥ͕͕͙ǤǤ ͖͔Ǥ͚Ǥ͕͗͛ǤǤ ͕͙Ǥ͕Ǥ sicer leta 1999, ob otvoritvi prizid-  ƒŽ‘‰”‡˜‘Ž‡‘•–ƒŒƒ†‘˜‹ ƒƒ  ͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͕͗͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͕͙͘ǣ͙͗Ǧ͕͚ǣ͔͔͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͔͙ ͕͕͖͘Ǥ ͕͕Ǥ͝Ǥ͕͕͝ǤǤ͗͜ǤǤ ͕͕͕͗ǤǤ͕͔͜ǤǤ ͝Ǥ͛Ǥ͕͕͘Ǥ͖Ǥ͝ ͕͕ǤǤ͛͝ǤǤ v bralce. Pri tem pa nam pomaga tudi potujoča knjižni- ‘ƒ†‹Œƒ˜ƒ‘ŽǤ Ž‘„‘†‘Ž”ƒæ‹«‹†–—” •  ͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͕͙͘ǣ͕͙Ǧ͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͙ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͔͕͚ǣ͔͔  ka k telovadnici. Takrat je povedal, ca Mirana Jarca, ki obiskuje našo občino. Knjižnica na ‡‘–‡• ‘”Ǥ Ž‘„”ƒ•‹‡ ‹æƒ˜ƒ•ƒ ‘†‘Ž ͕͚ǣ͔͔Ǧ͕͛ǣ͔͕͚͗ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͛ǣ͔͙Ǧ͕͛ǣ͕͚͘ǣ͔͗Ǧ͕͛ǣ͔͔͙ da je ponosen na svoje suhokranj- ”‡«ƒ‘ŽǤ–”ƒāƒ ƒ„Žƒ ”ƒ†ƒ   ͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͙͕͛͘ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͙͗ kolesih, polna knjig je namenjena vsem občanom naše , ‡˜‘œe‹Š‡Ž‘,‡æŒ‹ ‡’”‹”‡„Ǥ†‰”ƒ†  ͝ǣ͔͔Ǧ͕͔ǣ͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͕͗͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͕͘͘ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͔͔͙͗ ͕͙Ǥ͕͖͕͗͛ǤǤ͕͔͘Ǥ͕͜Ǥ͕͖ǤǤ ͕͔Ǥ͕͜Ǥ͕͖͘ǤǤ͕͕͙Ǥ͝Ǥ͛ǤǤ͕͕͖͔Ǥ͚Ǥ͘Ǥ͖Ǥ͗͝ ͕͕͕͛ǤǤǤ͕͕͚Ǥ͜Ǥ͖Ǥ͔Ǥ͕͕͖͕͛͗Ǥ͙ǤǤǤ͕͕͜Ǥ͘Ǥ͔Ǥ͖Ǥ͖͕͕͚͜Ǥ͔ǤǤ ske korenine. občine, od najmlajših do najstarejših. V knjižnici je za- e”ƒ‰‘–‹‡––‡~—ā‡„‡”ȋ–”‰Ȍ‘”‘捃˜ƒ•‘„”‹«  ͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͖ǣ͔͔͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͕͛͘ǣ͕͔Ǧ͕͜ǣ͕͔͙ Na šoli vsako leto s spominsko , ”œŽƒ‹”«ƒ˜ƒ•ȋ摎ƒ”‡˜‘Ž‡ —”ƒ˜ƒ•†‘Ž‹ƒ Ȍ ͜ǣ͔͕͖͗ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͗͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͕͙͘ǣ͙͔Ǧ͕͚ǣ͔͗Ǧ͝ǣ͔͙͗ ͖͖Ǥ͕͘Ǥ͕͕͕Ǥ͝Ǥ͕͕͕Ǥ͝Ǥ͕͚͜ǤǤ͖͕͕͗ǤǤ͕͕͔Ǥ͜Ǥ͕͝Ǥ͛Ǥ͕ ͖͖Ǥ͘Ǥ͕͕͕Ǥ͝Ǥ͕͛͝ǤǤ poslen knjižničar Luka Mežan, ki svoje delo in poslan-  ‘Ǥ•–Ǥ‘„«ƒ‘Ǧ”掌‹ƒ†‹Œƒ˜ƒƒ‘˜‹ ‡• ˜ ͜ǣ͙͘Ǧ͝ǣ͕͔͘ǣ͔͗Ǧ͕͕ǣ͔͔͕͙ǣ͕͙Ǧ͕͚ǣ͔͘Ǧ͕͛ǣ͕͙͕͚ǣ͔͔͙  ͕͚Ǥ ͕͗Ǥ ͕͗Ǥ ͕͔Ǥ ͕͙Ǥ ͕͖Ǥ ͕͕Ǥ ͕͚Ǥ͕͗Ǥ ͕͕Ǥ uro obeležimo spomin na našega stvo opravlja z veseljem in nasmehom na obrazu. Vedno si uporabnik—«ƒ‘˜‘–‡”‘–‡•–”ƒ•ƒ˜ƒ•ƒ želi gradivo,͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔͕͕ǣ͕͙Ǧ͕͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͛ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͖͔͕ǣ͙͘ ki  ga ni v potujoči mesec potujočo knjižnico obiščeta tudi dve velika športnika. Tako je letos pote- , ƒ‡æ‘†”‹”‡œ‘˜ƒ”‡„‡”‘ŽǤ–”ƒāƒƒ  ͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͔͕͖ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͙ ͜Ǥ͙Ǥ ͙Ǥ͖Ǥ ͛Ǥ͘Ǥ ͗Ǥ͜Ǥ ͙Ǥ͗Ǥ ga spremlja tudi voznik, g. Vinko. knjižnici,, ‡˜‘œŒ‘Žā”‡Š‘˜‹ ƒ†‘˜‡ ga  g. Luka Mežan͝ǣ͔͔Ǧ͕͔ǣ͜ǣ͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͕͗͗ǣ͙͘Ǧ͕͘ǣ͙͕͙͘Ǧ͝ǣ͕͙͔͔ priskrbi ͖͚Ǥ͕͝Ǥ͕͙Ǥ in͖͗ ͕͚Ǥ͕͖obǤǤ na-͖͕͚͗Ǥ͕͖ǤǤ skupini͖͔Ǥ͕͗͝ǤǤ͕ našega͖͙Ǥ͕͜Ǥ͘Ǥ ͖͖Ǥvrtca.͕͙Ǥ͕͕Ǥ͕͖ Potujoča͕͔͘Ǥ͕ǤǤ͖͕͕͝Ǥ͙Ǥ͚Ǥ͕͖ knjižnica͕͚Ǥ͖Ǥ͗Ǥ͕͖ ͕͘ima͔Ǥ͕ǤǤ kala že 15., obletna, spominska ura, Potujoča knjižnica Mirana Jarca obstaja že od leta slednjeme”ƒ‰‘–‹‡––‡~—ā‡„‡”ȋ摎ƒȌƒŒ«Œ‹˜”Š”—•‹ ‡ obisku, ga uporabnik͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͖ǣ͔͔͕͔ǣ͔͔Ǧ͕͕ǣ͔͔͕͘ǣ͙͘Ǧ͕͙ǣ͔͕͙͗ǣ͕͙Ǧ͕͚ǣ͕͙ tudi dobi in si 1303 aktivne člane. posvečena Leonu Štuklju. Posebna tnik začel svojo kariero, kaj je bil grafij iz vseh Štukljevih spominskih zaplesali so nam tudi plesalci Urban ‹”«ƒ˜ƒ•ȋ摎ƒ ‘”Ǥ–”ƒāƒ–‘’‹«ƒ”–‡ŽŒ‡˜‘‡   Ȍ ͕͖ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͖ǣ͔͔͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͛ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͔ 1978. Ima 65 postajališč po Dolenjskem in tudi v belo- ga izposodi. ‘Ǥ•–Ǥ‘„«ƒ‘–‘«‡ ƒ‡ ‡ƒœ‡  Izposojeno˜ ͜ǣ͙͘Ǧ͝ǣ͕͖͘ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͗͛ǣ͔͗Ǧ͕͜ǣ͔͕͗͗ǣ͕͙Ǧ͕͘ǣ͕ gradivo͙͙ ͖͕͚͛Ǥ Ǥlahko͖͕͗͘ ǤǤupo-͖͕͗͘ǤǤ Knjižničar͕͔Ǥ͖͕Ǥ ͖͚Ǥ͕͙Ǥ v potujoči͖͕͖͗ǤǤ ͖͖Ǥ͕͕Ǥ͕ ͖knjižnici͚Ǥ͛Ǥ͕͖ je͗Ǥ͘Ǥ dosegljiv ͖͖Ǥ͕͕Ǥ gosta sta bila olimpionik in amba- njegov najljubši predmet v osnov- ur, zaupala svoja doživetja prav vsa- Pečjak, Zala Avsec, Laura Košiček kranjski regiji. V naši občini obiskujejo šest postajališč: rabniki —«ƒƒŽ‘‰‹”ƒ‡”搃•‡Žƒ tudi «trikrat podalšajo.͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͕͗͗ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͔͕͗͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͗ ͖͔Ǥ͕͖Ǥ ͕͛͝ǤǤ͕͛͝ǤǤ na ͕͘telefonski͗ǤǤ ͕͝Ǥ͕͕Ǥ͜ številki͕͚ǤǤ 040͕͙Ǥ͛Ǥ͕ 421͖͔Ǥ ͖Ǥ807,͝ kamor͕͛ǤǤ ͕͙Ǥlah͛Ǥ - sador fair play-a, Miroslav Cerar in ni šoli ... Ob videoprojekciji pa smo ke spominske ure. S točko se nam je in Kristjan Šetina; učenci drugega ƒ‡æ‘‘‘•–ƒŒ‡ŽǤ‘†ŽŒ—„‡†–—”ƒ  ͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͔͕͙ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͙͕͙͘ǣ͙͗Ǧ͕͚ǣ͔͔͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͔͗  dve v Žužemberku (pri šoli in na trgu), na Ajdovcu, G. Luka‘Žā‡‘ŽǤ Ž‘„‘†‘Ž‹”«ƒ˜ƒ•‹æƒ˜ƒ• Mežan  je dejal,͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͕͚͗ǣ͔͔Ǧ͕͛ǣ͔͕͚͗ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͚ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͗ da naši͕͝Ǥ občani͕͚Ǥ zelo͕͚Ǥ ko ͕͗uporabnikiǤ ͕͜Ǥ pokličejo,͕͙Ǥ ͕͘Ǥ če͕͝Ǥ potrebujejo͕͚Ǥ ͕͘ kaǤ - Primož Kozumus, olimpijski prvak spoznali njegove športne uspehe. predstavila tudi ritmična gimnasti- razreda pa so nam zaupali, katere Sadinji vasi, na Prevolah in v Šmihelu. Urnik potujoče radi berejoƒŒ«Œ‹˜”Š”‡«ƒ ‘”Ǥ Ž‘„‘懐‹ ‡ in‘† obiskujejo‘Ž ͕͘ǣ͙͘Ǧ͕͙ǣ͔͕͗͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͙͕͛͘ǣ͔͙Ǧ͕͛ǣ͕͛͘ǣ͙͘Ǧ͕͜ǣ͙͘ knjižnico.͙ Knjižnica kšno informacijo, želijo podaljšati ali rezer- v metu kladiva. Oba sta poudarila, Eden izmed gostov je bil tudi dol- čarka Pia Arhar. športe imajo najraje.  –‘’‹«eƒ”Œ‡–ƒ ƒ„Žƒ,‡æŒ‹ ‡’”‹”‡„Ǥ‡   ͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͚ǣ͔͔͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͕͗͘ǣ͔͗Ǧ͕͚ǣ͔͗ ͖͜Ǥ͕͗Ǥ ͖͙Ǥ͕͔Ǥ ͖͙Ǥ͕͔Ǥ ͖͖Ǥ͛Ǥ͕͖͖Ǥ͛Ǥ͖͘͝ǤǤ͖͜Ǥ͗Ǥ͕͖͗Ǥ͜Ǥ͕͖͔Ǥ͙Ǥ͖͗͜ǤǤ knjižnice je objavljen na spletni strani Knjižnice Mirana na kolesihƒ‡ ‡e‹Š‡Žeƒ”Œ‡æ‡‘’Ž‹ ‘„”‹« je namreč‡ ͕͛ǣ͔͗Ǧ͕͜ǣ͔͕͗͗ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͕͚͗ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͛ǣ͕͔Ǧ͕͜ǣ͕͔ vedno, ko͖͕ pridejo,Ǥ ͕͜Ǥ pol-͕͜Ǥ virati͕͙Ǥ gradivo.͖͔Ǥ ͕͛Ǥ ͕͚Ǥ ͖͕Ǥ ͕͜Ǥ ͕͚Ǥ da sta za uspeh pomembna red in goletni spremljevalec in tesni pri- Poleg vseh gostov pa so se z nasto- Spominska ura nam je hitro mi- Jarca. Poleg občanov potujoča knjižnica obišče tudi šole na, tako~—ā‡„‡”ȋ–”‰Ȍ‡Žƒ ‡”‡˜”‡˜‘Ž‡‹”ƒ‡ da niti« ni prostora,͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͙͕͗͘ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͕͗͘ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͔͙͗ ͙da so͖͔Ǥ͕͘ Ǥvsi uporab͕͕͕͛ǤǤ -͕͕͕͛ǤǤ͜Še͕͘ǤǤ naprej͕͝Ǥ͕͗Ǥ si želimo,͕͚Ǥ͕͔Ǥ da͕͙Ǥ͝Ǥ͕ bo potujoča͖͔Ǥ͘Ǥ ͕͕͕͛ǤǤ͝ knjižni͕͙ǤǤ - disciplina. G. Miroslav Cerar nam jatelj Leona Štuklja, g. Tomaž Zajc, pi predstavili tudi učenci naše šole. nila. Ponosni smo, da iz naših kra- , ”œŽƒ—–”捑•‡Ž‘ƒ†‹Œƒ˜ƒ‘•–ƒŒƒ†‘Ž‹ƒ•  ͜ǣ͔͕͗͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͕͕͙ǣ͕͙Ǧ͕͙ǣ͙͗Ǧ͕͚ǣ͔͔Ǧ͕͚͝ǣ͔͗ǣ͔͔͙ ͖͖Ǥ͕͝Ǥ͕͝Ǥ͕͚Ǥ͖͕Ǥ͕͜Ǥ͕͛Ǥ ͖͖Ǥ͕͝Ǥ͕͛Ǥ in vrtce. Imajo vse vrste gradiva, od leposlovja (ljube- niki naenkratǦ”掌‹–‘«‡ ‘–‡•‘ŽǤ Ž‘„‘†‘Žƒ notri. ͕͔ǣ͔͗Ǧ͕͕ǣ͔͔͕͜ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͙͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔V lanskem͔ letu je potu- ca obiskovala naš kraj in nas bogatila s svoji- je v svojem govoru opisal spomine ki je z nami ponovno delil spomine Zapel nam je otroški pevski zbor; jev izvira tako velik človek in špor- zenski romani, detektivke, pustolovski romani, humo- joča knjižnica‘˜‘–‡”‘ŽǤ–”ƒāƒ ‘”Ǥ Ž‘„‘† ‘Žv Žužemberku͕͕ǣ͕͙Ǧ͕͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͕͛ǣ͔͙Ǧ͕͛ǣ͕͘ǣ͙͙͙͘ stala kar 91 ur. mi knjigami. na Leona Štuklja. Učenec 9. b, Blaž na dogodke, ki sta jih skupaj preži- zaplesale so učenke, ki trenirajo hip tnik ter da vsako leto obudimo spo-  , †”‹‡˜‘œ ƒ„Žƒƒ  ͕͖ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔͝ǣ͔͔Ǧ͕͔ǣ͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͔͔͗ ͕͙Ǥ ͕͖Ǥ ͕͖Ǥ ͝Ǥ͕͘Ǥ ͕͕Ǥ͕͔Ǥ͕͙Ǥ͕͖Ǥ͕͔Ǥ ristične knjige …), slikanic za najmlajše do strokovne- Obiskalo e”ƒ‰‘–‹‡––‡”‡Š‘˜‹ ƒe‹Š‡Ž jih je 1413 ͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͖ǣ͔͔͕͗ǣ͙͘Ǧ͕͘ǣ͙͕͗͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͗ljudi, izposodili ͖͚Ǥ͖͕Ǥ pa͖͕͗͜ǤǤ so si͖͕͗͜Ǥ Ǥ ͖͔Ǥ͕͙Ǥ ͖͔Ǥ͖͙Ǥ ͖͖Ǥ͕͛Ǥ͖͕͚Ǥ͕Ǥ͖͖͕͚ǤǤ͖͕͜Ǥ͗Ǥ͖͕͚Ǥ͕Ǥ Koncilja, pa je z g. Primožem Koz- vela. Bivša ravnateljica naše šole in hop; učenka Zala Novak nam je zai- min nanj. ga gradiva. Prilagajajo se željam svojih uporabnikov. Če preko 21000‹”«ƒ˜ƒ•ȋ摎ƒ”—•‹ ‡~—ā‡„‡”ȋ–”‰Ȍ knjig,Ȍ kar͕͖ǣ͔͗Ǧ͕͗ǣ͔͕͙͗ǣ͕͙Ǧ͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕ je͕͚ izrednoǣ͕͙͙ veliko. Vsak n Tinka Fric Kočjaž musom opravil intervju, v katerem pobudnica spominskih ur, mag. Jel- grala na violino; mladi športniki šole n Tinka Fric Kočjaž , ”œŽƒ‘Ǥ•–Ǥ‘„«ƒ‘ƒ”–‡ŽŒ‡˜‘†‘Ž‹ƒ  ˜ ͜ǣ͔͗͜ǣ͙͘Ǧ͝ǣ͕͛͘ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͔Ǧ͝ǣ͔͙͗ ͖͖Ǥ͕͚Ǥ͕͕͗͝ǤǤ͕͕͗͝ǤǤ͕͕͔Ǥ͚Ǥ͖͕͙Ǥ͕Ǥ͕͕͖͜ǤǤ͕͕͕Ǥ͛Ǥ͕ ͖͖Ǥ͚Ǥ͕͝Ǥ͗Ǥ͕͕͕Ǥ͛Ǥ FOTO: Maver  Ǧ”掌‹—«ƒƒœ‡  ͕͔ǣ͔͗Ǧ͕͕ǣ͔͔͕͕ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔͕͗ǣ͕͙Ǧ͕͘ǣ͕͙ ͖͛Ǥ ͖͘Ǥ ͖͘Ǥ ͖͕Ǥ ͖͚Ǥ ͖͗Ǥ ͖͖Ǥ ͖͛Ǥ͖͘Ǥ ͖͖Ǥ smo izvedeli, kako je uspešen špor- ka Mrvar, nam je ob projekciji foto- so se predstavili z vajo na parterju; ‘˜‘–‡”ƒ‡æ‘”搃•‡Žƒ ͕͕ǣ͕͙Ǧ͕͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͘ǣ͔͔͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͕͗ǣ͙͘  †”‹‘Žā‡ŽǤ‘†ŽŒ—„‡ƒ  ͕͖ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͘ǣ͔͕͙͗ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͔͗ ͕͝Ǥ ͕͚Ǥ ͕͚Ǥ ͕͗Ǥ ͕͜Ǥ ͕͙Ǥ ͕͘Ǥ ͕͝Ǥ ͕͚Ǥ ͕͘Ǥ  ”‡Š‘˜‹ ƒƒŒ«Œ‹˜”Š‹”«ƒ˜ƒ•  ͕͗ǣ͙͘Ǧ͕͘ǣ͙͕͘͘ǣ͙͘Ǧ͕͙ǣ͔͕͚͗ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͗ ͖͚Ǥ ͖͗Ǥ ͖͗Ǥ ͖͔Ǥ ͖͙Ǥ ͖͖Ǥ͖͕Ǥ͖͚Ǥ͖͗Ǥ͖͕Ǥ Hvala za tako lepo darilo… ”—•‹ ‡–‘’‹«‘懐‹ ‡‡  ͕͙ǣ͕͙Ǧ͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͛ǣ͙͘Ǧ͕͜ǣ͙͕͚͘ǣ͕͙  ƒ”–‡ŽŒ‡˜‘ƒ‡ ‡eƒ”Œ‡–ƒ  ͕͛ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͔͕͛ǣ͔͗Ǧ͕͜ǣ͔͕͗͗ǣ͔͔Ǧ͕͚ǣ͔͔ ͖͜Ǥ ͖͙Ǥ ͖͙Ǥ ͖͖Ǥ͖͛Ǥ͖͘Ǥ͖͗Ǥ͖͜Ǥ͖͙Ǥ͖͗Ǥ Rastem s knjigo »Tralala hopsasa, pustne smo šeme…«  eƒ”Œ‡æ‡‘’Ž‹ ƒœ‡‹”ƒ‡ « ‡ ͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͗ǣ͕͙Ǧ͕͘ǣ͕͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͙ǣ͔͙͗ ͖͔Ǥ͖͛Ǥ ͖͕͛͘ǤǤ ͖͕͛͘ǤǤ ͕͖͕͘Ǥ ͖͚Ǥ͕͝Ǥ ͖͕͚͗ǤǤ ͖͖Ǥ͕͙Ǥ͖͖͔Ǥ͛Ǥ͖͕͛͘ǤǤ ͖͖Ǥ͕͙Ǥ Krajane Šmihela in okoliških vasi enkrat me- Gospod Luka in‡Žƒ ‡”‡˜”搃•‡Žƒ‘•–ƒŒ njegovƒ  pomočnik-͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͙͕͘͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͕͙͗ǣ͙͗Ǧ͕͚ǣ͔͔ voznik sta sečno obišče potujoča knjižnica iz Novega me- pred nas postavila—–”捑•‡Ž‘‡ŽǤ‘†ŽŒ—„‡‘ŽǤ Ž‘„‘†‘Ž škatle, polne͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͕͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͔͕͚͗ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔ knjig.͙ Že ko Učenci 7. a in 7. b tudi v letošnjem šolskem –‘«‡ ‹”«ƒ˜ƒ• ‘”Ǥ Ž‘„ ‘† ‘Ž ͕͜ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͙͕͚ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͕͗͛ǣ͔͙Ǧ͕͛ǣ͙͔͘ sta. Tega datuma ne pozabi skoraj nihče izmed smo gledali zložene‘懐‹ ‡ ƒ„Žƒ v zabojih,͕͛ǣ͙͘Ǧ͕͜ǣ͙͕͘͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͗ smo z očmi pre- letu sodelujejo v nacionalnem projektu Rastem s  učencev naše šole. Vztrajno čakajo na dvorišču letavali naslove eƒ”Œ‡–ƒe‹Š‡Ž in vsak  je takoj͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͚ǣ͔͔͕͗ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͗ našel knjigo,͖͜Ǥ͖͕Ǥ ki͖͙Ǥ͕͜Ǥ ͖͙Ǥ͕͜Ǥ ͖͖Ǥ͕͙Ǥ͖͖͔Ǥ͛Ǥ͖͕͛͘ǤǤ͖͕͚Ǥ͗Ǥ͖͖͕͜ǤǤ͖͕͜Ǥ͙Ǥ͖͕͚Ǥ͗Ǥ knjigo - leposlovno delo vsakemu sedmošolcu. pred cerkvijo, da se bo pripeljala knjižnica na si jo bo izposodil.eƒ”Œ‡æ‡‘’Ž‹ ~—ā‡„‡”ȋ–”‰Ȍ‡ ͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͜ǣ͕͙ , ”œŽƒ‡Žƒ ‡”‡˜†‘Ž‹ƒ ͜ǣ͔͕͗͛ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͙͘Ǧ͝ǣ͔͗ ͖͖Ǥ͕͝Ǥ͕͝Ǥ͕͚Ǥ͖͕Ǥ͕͜Ǥ͕͛Ǥ ͖͖Ǥ͕͝Ǥ͕͛Ǥ Projekt je namenjen spodbujanju branja med kolesih. V pravo zakladnico zgodb in vseh mo- Res smo bili Ǧ”掌‹—–”捑•‡Ž‘navdušeni. Darilo͕͔ǣ͔͗Ǧ͕͕ǣ͔͔͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͕ bo ͙zelo oboga-  mladimi. gočih zanimivosti preurejen avtobus se v Šmihel tilo našo knjižnico.‘˜‘–‡”–‘«‡ Kljub temu,͕͕ǣ͕͙Ǧ͕͕͜ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͙ pa͕ǣ͙͘ bodo͔ otroci †”‹ƒ ͕͖ǣ͔͔Ǧ͕͗ǣ͔͔ V četrtek, 26. 2. 2015, smo se s sedmošolci od- pripelje ob sredah. v potujočo  še vedno”‡Š‘˜‹ ƒ z veseljem͕͗ǣ͙͘Ǧ͕͘ǣ͙͘ zahajali.͖͚Ǥ ͖͗Ǥ ͖͗Ǥ ͖͔Ǥ ͖͙Ǥ ͖͖Ǥ͖͕Ǥ͖͚Ǥ͖͗Ǥ͖͕Ǥ pravili v Novo mesto. Obiskali smo Dolenjski mu- 19.11.2014 pa nas je na dvorišču pred cerkvi- Ob tej priložnosti”—•‹ ‡ se vsem͕͙ǣ͕͙Ǧ zaslužnim,͕͚ǣ͕͙ da ƒ”–‡ŽŒ‡˜‘ ͕͛ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͔͔ zej, kjer smo si ogledali razstavo Novo mesto skozi jo čakalo še več kot običajno. Iz knjižnice Mira- smo dobili tako lepo darilo, zahvaljujemo in  ƒœ‡ ͕͗ǣ͕͙Ǧ͕͘ǣ͕͙ ͖͛Ǥ ͖͘Ǥ ͖͘Ǥ ͖͕Ǥ ͖͚Ǥ ͖͗Ǥ ͖͖Ǥ͖͛Ǥ͖͘Ǥ ͖͖Ǥ čas ter razstavo in film o našem znanem Suho- na Jarca so nas poklicali in nas razveselili z no- hkrati obljubljamo,”搃•‡Žƒ da bomo͕͘ǣ͔͗Ǧ͕͙ǣ͔͗ knjige radi brali kranjcu Leonu Štuklju. V Knjižnici Mirana Jarca vico, da nam bodo podarili zajeten kup knjig. in jih čuvali. ‡ŽǤ‘†ŽŒ—„‡ ͕͙ǣ͙͘Ǧ͕͚ǣ͔͗ ‹”«ƒ˜ƒ• ͕͚ǣ͙͘Ǧ͕͛ǣ͔͗ nas je sprejela knjižničarka z oddelka za mladin- Za našo knjižnico je bila to res vesela novica. Hvala. ‘懐‹ ‡ ͕͛ǣ͙͘Ǧ͕͜ǣ͙͘ Počakali smo jih in bili prijetno presenečeni.  eƒ”Œ‡–ƒn Učenci in ͕͗ǣ͔͔Ǧ͕͚ǣ͔͔učiteljici PŠ ͖͜ǤŠMIHEL͖͙Ǥ ͖͙Ǥ ͖͖Ǥ͖͛Ǥ͖͘Ǥ͖͗Ǥ͖͜Ǥ͖͙Ǥ͖͗Ǥ sko leposlovje. Predstavila nam je prostore knji- eƒ”Œ‡æ‡‘’Ž‹ ‡ ͕͚ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͔͔ žnice, pokazala možnosti izposoje, nas popeljala ‡Žƒ ‡”‡˜ ͕͛ǣ͕͙Ǧ͕͛ǣ͙͘ —–”捑•‡Ž‘ ͕͜ǣ͔͔Ǧ͕͜ǣ͕͙ po oddelku za mladinsko književnost in oddelku –‘«‡  ͕͜ǣ͖͔Ǧ͕͜ǣ͙͔ za odrasle. Nato nam je predstavila nekaj različ- Družinski praznik v vrtcu Dvor nih knjig, ki so namenjene bralcem s posebnimi potrebami in nas z različnimi leposlovnimi deli 25. marca praznujemo materinski dan, ki ga danes lahko upravičeno po- skušala pritegniti k branju in obiskovanju knji- imenujemo družinski praznik. Kajti v današnjih družinah imajo očetje vse žnice. Na koncu pa je vsak učenec za darilo in za večjo vlogo v gospodinjskih in družinskih opravilih ter pri vzgoji otrok. spodbudo prejel knjigo pisatelja Slavka Pregla z Tako smo tudi letos v vrtcu na Dvoru praznovali družinski praznik skupaj naslovom Odprava zelenega zmaja. z otroki in njihovimi starši. Prireditev, ki jo je vodila Dijana Pečjak, je po- n Tinka Fric Kočjaž tekala v duhu preteklega časa t. i. kulturne dediščine. Otroci vseh skupin so se predstavili z ljudskimi in rajalnimi igrami ter zapeli in zaplesali ob Kot je že v stari ljudski navadi,smo na pustni zvokih harmonike, na katero je igrala »zaporni- ljudski glasbi in pesmi. Po končani prireditvi so si starši in otroci ogledali torek tudi z najmlajšimi otroki,v vrtcu na Jurči- ca«, ga. Angelca Bedene. razstavo z naslovom Bilo je nekoč, ki smo jo pripravile delavke vrtca. Na čevi, odganjali zimo. Nalogo smo opravljali silno Kot se za pusta spodobi, smo se tudi malo po- razstavi so bili razstavljeni stari predmeti, ki so jih otroci prinašali, opiso- resno. Nekateri so že v vrtec prihajali našemljeni, sladkali, nato pa so Mucki in Zajčki odšli še v spre- vali in spoznavali njihovo uporabo in namen, stare igrače, ki so jih otroci izdelovali skupaj z babicami in mamicami, ter fotografije raznih dejavno- drugi so se v kostume preoblekli kasneje,tretji pa vodu po Žužemberku. Sprehodili so se po ulicah sti, ki so potekale v vrtcu: pletenje košar, izdelovanje punčk iz cunj, obiski se našemiti niso želeli, vseeno pa so z ostalimi ra- in bili tako glasni in razigrani, da je kmalu izza in ogledi starih znamenitosti in stavb. Starši pa domov niso odšli praznih jali in pridno klicali pomlad. oblakov posijalo sonce. Gotovo bo s seboj prav rok, kajti otroci so jih razveselili z darilci, ki so jih sami izdelali. Vsi otroci in delavke vrtca smo se zbrali v gar- kmalu pripeljalo tudi toplo pomlad. n Mateja Repar Silič FOTO Anita Primc derobi, kjer smo se družili in veselo zaplesali ob n Mojca Obrstar 42 ŠOLSTVO pomlad 2015, pomlad 2015, NASVETI 43 Prireditev on Naravoslovni dan POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE materinskem dnevu Brez elektrike si človek današnjega časa ne Na območju občine Žužemberk smo policisti s PP vljena v spalnici (tudi med perilom in pod ležiščem), Je že tako, da od vseh nesreč najlažje prenašamo predstavlja življenja, saj nam ga olajšuje in omo- Dolenjske Toplice v času od 1.1.2015 do 21.3.2015 dnevni sobi ali kopalnici, zato bodo te prostore naj- tujo. Naslednji ste lahko na vrsti vi in vaše premo- in ustvarjalna goča stik s svetom. Kako je nekaj pomembno, pa obravnavali 14 kaznivih dejanj, od katerih so bile: prej preiskali. Varni niso niti hranilniki oziroma ženje – ali pa tudi ne. Ukrepajte pravočasno – za- se pogosto zavemo, ko to izgubimo. Izpad elek- - 2 tatvine, »šparovčki« vaših najmlajših v otroških sobah. varujte sebe in svoje premoženje. delavnica trike smo okusili lani, ob žledu, tudi četrtošolci, - 5 velikih tatvin (vlomi), Ob odhodu od doma pa nikar ključev vhodnih Opozorili bi vas radi še na ustrezno varstvo va- zato smo z velikim zanimanjem pristopili k uče- - 2 nedovoljena lova, vrat ne puščajte pod predpražnikom, za, v ali pod ših hišnih ljubljencev psov. Vse več občanov se na- Starši so za novorojenega otroka ves svet, z od- nju o tej tematiki. - 1 grožnja, cvetličnimi lončki, saj jih bo storilec z lahkoto našel mreč pritožuje nad psi, ki se prosto gibajo po vaseh raščanjem se svet otok širi, pomen staršev pa se Preko poizkusov smo ugotavljali, kako se pro- - 2 poškodovanje tuje stvari, in morda vas celo skrit opazuje in vidi, kam ste odlo- in predvsem pri otrocih in starejših osebah povzro- ne zmanjšuje. Skromno zahvalo za ves njihov trud izvaja električna energija že v CŠOD Lipa, sedaj - 1 odstranitev ali poškodovanje uradnega zname- žili ključe. Prav tako nikoli na vratih ne puščajte list- čajo strah ter občutek ogroženosti. Zakon o zaščiti so učenci PŠ Dvor pripravili 23. 3. 2015, ob 16.30 pa smo svoje znanje nadgradili s poskusi za pre- nja, kov z napisom »sem pri sosedi« ali »smo šli v trgovi- živali v 3. odstavku 11. člena določa: uri, v telovadnici podružnice. Pripravili smo kul- vodnost, ugotavljali smo in poizkušali, kako ele- - 1 poskus umora. no« in podobno, saj boste s tem vsem jasno povedali, Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotovi- turni program in v njem so sodelovali vsi učenci ktrika opravlja delo in greje, sestavljali različne da je hiša prazna. Storilec pa za izvršitev kaznivega ti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. naše šole. Za starše smo peli, deklamirali, ple- električne kroge in spoznali delo električarja. Ta Kazniva dejanja velike tatvine (vlomi) so se zgo- dejanja potrebuje le nekaj kratkih minut. Globa znaša od 200 do 400 eurov. sali, igrali, dramatizirali. Prisrčno srečanje smo Pikapolonice iz poklic nam je zelo nazorno predstavil g. Marko dili v vinorodnem okolišu Boršt pri Dvoru, kjer je Povsod po svetu je kriminalnih dejanj vedno več V drugem odstavku 12. člena pa Zakon o zaščiti zaključili s skromnimi darili, ki so jih za starše Lavrič, očka našega četrtošolca. V razred nam je neznani storilec vlomil v dva vikenda, v Ajdovcu je in Slovenija pri tem ni izjema. Da bi bili vi in vaše živali določa, da: izdelali otroci. Nekaj staršev in otrok je ostalo še srčkov za dan žena prinesel vso opremo električarja, različne žice, neznani storilec vlomil v bivalni vikend, v Žužem- premoženje bolj varni si policisti želimo več sode- Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično na ustvarjalni delavnici, ki jo je v sodelovanju z ki visijo na drogovih ali so zakopane v zemlji, berku je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, lovanja z vami, predvsem na področju informira- varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: delavkami šole vodila ga. Anita Kuhelj. Izdelova- Marec se po starem slovenskem koledarju ime- različne števce....S slikami nam je predstavil delo v Prevolah pa v Osnovno šolo. nja o pojavih, ki v vašem okolju negativno vplivajo - da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčni- li smo glinene hišice, ki bodo krasile garderobo nuje sušec. Pa še zdaleč ni tako. To je mesec pre- električarjev v lanski zimi, odprl nam je električ- Tatvine so se zgodile v Zafari in Hinjah. na kvaliteto in varnost vašega življenja in ki kaže- kom, podružnice. Vsem, ki so sodelovali v delavnici, bujanja, prvega cvetenja in praznikov, posvečenih no omarico, da smo spoznali njeno vsebino... Za Storilci kaznivih dejanj iz objektov odnašajo de- jo na to, da se v vašem okolju morda pripravlja iz- - da so zaprti v pesjaku ali objektu, se najlepše zahvaljujemo. ženam in materam. njegov prispevek k uspešnemu naravoslovnemu nar in zlatnino, kazniva dejanja pa izvršujejo tudi vršitev kaznivega dejanja. Informacije o osebah in - da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko naj- n Zvonka Struna Ravno zato je bila tokratna pravljična urica v dnevu se mu lepo zahvaljujemo. v jutranjem in dopoldanskem času. Pred izvršitvijo vozilih, ki nekako »ne pašejo« v vaš okoliš, v vaš manj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozoril- Knjižnici Dvor posvečena mamicam, ki skrbijo n Zvonka Struna kaznivega dejanja okolico opazujejo, izkoristijo pa kraj ali vas, sploh če se vam zdi, da se osebe vede- nim znakom. za svoje nadobudneže in jih pridno spremljajo vsako najmanjšo možnost, ki se jim ponudi, da ka- jo sumljivo, nemudoma sporočite policiji. Nihče ni Globa znaša od 800 do 1200 eurov. na pravljične urice. Prebrali smo pravljico Daj mi znivo dejanje izvršijo. Dovolj je že »na kip« odprto vsemogočen, tudi policija ne, čeprav se policisti za poljubček, ki govori o majhnem kužku Šnukiju, okno kopalnice ali drugega prostora, katerega nato vašo varnost trudimo po najboljših močeh, a sku- V kolikor kljub vsej previdnosti vseeno postane- ki se nekega dne odpravi raziskovat - poljubčke. z lahkoto odprejo in se splazijo v notranjost objekta, paj z vami lahko za vašo varnost ter varnost vseh te žrtev kaznivega dejanja, obvestite policiste na PP Vsakogar, ki ga sreča, prosi, naj mu da poljubček. ki ga v celoti pregledajo ter nato odnesejo predvsem nas in našega premoženja naredimo veliko več in Dol. Toplice na tel. št. 07 3843890, po elektronskem In ko naposled le pride nazaj domov, ga na pragu denar in zlatnino. preprečimo, da bi karkoli slabo vplivalo na varnost naslovu [email protected] čakajo zaskrbljena mama, očka, bratca in sestrica. Kot vse kaže, so kazniva dejanja tatvin in velikih in kvaliteto našega življenja v okolju, v katerem ži- ali na številko 113. Pove jim, kje je bil in kaj je ugotovil. Kaj pa? Da tatvin ponovno v porastu, zato vse občane ponovno vimo. Na podlagi vaših obvestil namreč lahko sto- V kolikor pa želite, da se vodja policijskega okoliša zglasi pri vas doma, ker ste postali žrtev kaznivega je mamin poljubček še vedno najslajši. prosimo, naj pred odhodom od doma zaprejo vsa rilce kaznivih dejanj odvrnemo od slabih namenov dejanja, potrebujete pomoč ali nasvet policije, ima- Otroci so svojim mamicam polepšali dan s okna in naj jih ne puščajo odprta »na kip«, če pa jih in preprečimo marsikatero kaznivo dejanje ter ob- varujemo vaše premoženje, ki ga je vsak med vami te konkretne varnostne probleme na območju vaše prikupno pikapolonico v obliki srčka, ki so jo že, naj bo odprto okno na takšnem delu hiše, ki ga storilec nikakor ne bo mogel doseči. gotovo težko prigaral. lokalne skupnosti, želite predlagati ukrepe ali dejav- sami izdelali. Svetujemo vam, da doma ne hranite denarja in Svetujemo vam tudi, da občasno pogledate tudi nosti za izboljšanje varnosti v vašem okolju, ali ker n Andreja Špelko dragocenosti, če pa že, jih shranjujte v hišnem trez- okoli sosedove hiše ali vikenda, če veste, da jih ni želite neformalni razgovor, pa lahko pišete na elek- Materinski dan orju ali na primernem mestu v objektu, ki ga storilec doma in popazite tudi na njihovo premoženje in tronski naslov [email protected]. kaznivega dejanja ne bo našel. Storilci namreč zelo jih tako obvarujete neprijetnih presenečenj, ko se VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA n Edvard Kramar V ponedeljek. 23. 3. 2015, smo v šoli pripravi- Literarno in likovno obarvan dobro vedo, da je denar in zlatnina največkrat spra- vrnejo domov. li predstavo za materinski dan. Nastopala sem v igrici z naslovom Pikapolonica in pikice. Zapeli kulturni praznik smo tudi več pesmic. Hkrati pa smo si ogledali nastop športne točke učencev 3. in 4. razreda. Na Dan po kulturnem prazniku smo se ob 18. uri pod okriljem JSKD OI Ivančna Gorica. Redarka opozarja koncu je učiteljica Milena vsem zaželela lepo pra- tudi na OŠ Žužemberk zbrali v prizidku telova- Ob naletavanju snežink in druženju smo preži- znovanje materinstva. Zatem smo mamicam po- dnice, da posvetimo uro našemu največjemu pe- veli prijeten literarno-likovni večer, s katerim smo Za pomlad je značilno, da se na kmetijskih kamor spadajo tudi bankine, mulde in korita dela ob in na cesti pa je v času izvajanja nujno darili cvet in sladko presenečenje. Samo sebe sem sniku in umetnosti nasploh. za nekaj časa nahranili kulture lačnega duha. področjih intenzivno pričnejo gnojenja, oranja za odvodnjavanje. Če se njiva vzpenja v brežino opremiti tudi s prometno signalizacijo. presenetila, ker sem zelo lepo odigrala. Spoznali smo avtorico pesniške zbirke Babica n Sanja Strojin in sajenja, spravilo lesa iz gozdov. Kljub nekaj- nad cesto, jo je treba orati tako, da se ob večjih V 4.odstavku 5.člena istega zakona je določe- n Julija Arh, 2. r. ponoči pesmi piše, go. Darinko Vidic, in slišali ne- FOTO Maver letnemu opozarjanju se še vedno dogaja, da so padavinah zemlja ne spira na cesto! Za prekršek no, da mora voznik, preden se vključi v promet kaj pesmi, ki so jih recitirali njeni bankine, mulde in deli cestnega sveta preorani, se lahko vozniku, ki ne bo upošteval teh določil, na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane vnuki. Z nami je bila tudi ilustra- ker lastniki zemljišč ob lokalnih cestah in javnih izreče globa v višini 1.000 €. ceste, individualnega priključka, območja izva- torka te zbirke, ga. Dinka Petje, na poteh njive orjejo do roba asfalta. V 5. točki 2. odstavka 5. člena istega zakona janja del ali druge zemeljske površine, odstrani- odru pa so bile razstavljene njene V 4. točki 2. odstavka 5. člena Zakona o pa je določeno, da je na cestišču javne ceste med ti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnaži- prisrčne slike. Prireditev so po- cestah(Zces-1) je določeno, da je prepovedano drugim prepovedano lo vozišče. pestrili pevci otroškega pevskega orati na razdalji manj kot 1 m od roba ce- vlačiti hlode, veje, skale in podobne pred- Glede na navedeno, ponovno opozarjam, da zbora ter člani Moškega pevskega stnega sveta (cestni svet je do 2 m prostora od mete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko dela organizirajte tako, da pri uporabi traktorjev, zbora Cirila Zajca ter naši igralci asfalta, vključno z bankinami, koriti in muldami) orodje ter druge dele tovora, kmetijskih strojev in kamionov za odvoz lesa na z igro Kje si, Uršika Zala? Piko na vzporedno s cesto, ali manj kot 4 m od roba ce- kar se pogosto dogaja pri spravilu lesa iz gozda, cestišče ne nanašate blata, gnoja, peska in lesne- i pa sta prireditvi dali še otvoritvi stnega sveta v pravokotni smeri na cesto, in nakladanju. V varovalnem pasu javne ceste je ga drobirja. Če pa se to vendarle zgodi, morate razstave ljubiteljske slikarke ge. kar pomeni, da se z delovnimi stroji oziroma raba prostora omejena, kar pomeni, da morate za cestišča in pripadajoče bankine vsakodnevno po Anice Škoda in projekta prevodov traktorji in priključki ne sme pri oranju obra- dela na in ob cesti pridobiti dovoljenje občine, ki zaključku dela dobro in natančno počistiti! Kozlovske sodbe v Višnji Gori čati na cesti, pa tudi ne poškodovati delov ceste, vam določi tudi pogoje opravljanja dela, tovrstna n Karmen Cesar, občinska redarka 44 KMETIJSKI KOTIČEK pomlad 2015, pomlad 2015, ZDRAVSTVENI KOTIČEK ZANIMIVOSTI 45 Redni pregledi škropilnic in pršilnikov v letu 2015 Program svit v zdravstveni regiji Lastniki naprav za nanos fitofarmacevtskih Pregledi naprav, opravljeni v drugih državah sredstev so po Zakonu o fitofarmacevtskih sred- članicah Evropske unije, se v Republiki Slove- Novo mesto v letu 2014 stvih (U.l.št. 83/2012) dolžni opraviti pregled pri niji priznajo, če jih je opravil organ, pristojen za pooblaščenem nadzornem organu na vsaka tri opravljanje pregledov naprav v državi članici, in Državni presejalni program Svit je program, ki leta. Podrobno o pravilnem delovanju naprav za se pregledi opravljajo v krajšem ali enakem obdo- je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega Preglednica 1. Odzivnost vabljenih v Program Svit, nanos FFS pa navaja novi Pravilnik o zahtevah bju, kot je določeno v Republiki Sloveniji. Znak o črevesa in danke. V Sloveniji je bil prvič uveden Slovenija in zdravstvene regije glede pravilnega delovanja naprav za nanašanje rednem pregledu se namesti na napravo tako, da leta 2009. Vanj se vključuje populacija v starosti Zdravstvena regija Odzivnost (%) fitofarmacevtskih sredstev in o pogojih ter načinu je dobro viden in čitljiv ter ne sme biti poškodo- od 50 do 69 let. Podatki Registra raka RS kažejo, Nova Gorica 64,31 izvajanja njihovih pregledov (U.l.št. 101/2013). van, zakrit, dodatno prevlečen ali prekrit. da se rak debelega črevesa in danke začne izra- Za nanašanje FFS se smejo uporabljati le na- Lastnik, ki pripelje na pregled napravo, ki je že ziteje pojavljati ravno v starosti od 50. leta dalje Kranj 63,12 prave, ki so na podlagi opravljenega pregleda pri- bila pregledana, in je znak o pregledu izgubil ali in je po umrljivosti zaradi raka na tretjem mestu. Novo mesto 62,49 dobile potrdilo o pravilnem delovanju naprave in uničil, mora nadzornemu organu predložiti po- Program SVIT koordinira in izvaja v sodelovanju Ljubljana 61,94 Poudariti želimo, da novi Zakon o fitofarma- znak o rednem pregledu v skladu z Zakonom o ročilo o zadnjem pregledu. s partnerji Nacionalni inštitut za javno zdravje. cevtskih sredstvih (U.l.št. 83/2012) v 28. členu Ravne na Koroškem 60,19 fitofarmacevtskih sredstvih (U.l.št. 83/2012). Za Po uspešno opravljenem pregledu naprave, Zastavljen je kot učinkovito sredstvo za zmanj- določa, da je potrebno naprave pregledovati na Celje 60,10 naprave, ki izpolnjuje zahteve v skladu s pred- preglednik naprave izda potrdilo o pravilnem ševanje umrljivosti zaradi raka debelega črevesa vsaka 3 leta. Izjema velja za nove naprave, ki se pisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in delovanju naprave in znak o rednem pregledu, in danke, seveda ob pogoju, da se vanj vključi Maribor 57,75 prvič pregledajo v 5 letih od datuma nakupa. Obe postopke ugotavljanja skladnosti-tehnične zah- razen novim napravam, ki se jim pred prvo upo- vsaj 70 % vabljene populacije. Odzivnost na pro- Murska Sobota 57,59 določili, tako o pregledu novih kot rabljenih na- teve, se na podlagi opravljenega pregleda izda rabo oziroma najpozneje v šestih mesecih od na- gram SVIT v Sloveniji se od njegove uvedbe po- Koper 55,55 prav se že izvajata. Vsem lastnikom škropilnic in potrdilo o pravilnem delovanju naprave in znak kupa izda znak o rednem pregledu ter potrdilo časi izboljšuje. Zelo pomembno je vključevanje pršilnikov svetujemo, da na svoji napravi preve- Slovenija 60,43 o rednem pregledu, če izpolnjuje zahteve glede o pravilnem delovanju naprave brez opravljene- v program vedno, ne glede na to, ali je nekdo že rijo veljavnost znaka o pregledu. V primeru, da pravilnega delovanja. ga pregleda. v njem sodeloval in je bil izvid negativen. Razvoj Črnomelj 64,69 je že, oziroma bo v letu 2015 veljavnost znaka raka debelega črevesa in danke je namreč poča- IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V ZdravstvenI Trebnje 64,52 potekla, naj se o času in poteku pregledov po- Šmarješke Toplice sen proces, ki traja več let, lahko tudi desetletje. regijI Novo mesto 62,98 zanimajo na najbližji izpostavi Kmetijske sve- Šentjernej Torej, če je bil test na prikrito krvavitev v blatu 62,79 tovalne službe ali pa pokličejo na tel številko 07 Od 1.1. do 31.12.2014 je bilo v program po- Novo mesto negativen, potem bo oseba v program zopet po- 62,61 373 05 87 - Martin Mavsar. vabljenih 16.598 oseb. Izjavo o sodelovanju je Metlika vabljena čez dve leti. Le z rednimi pregledi lahko 61,15 vrnilo 10.356 (62,49 %) oseb. Odzivnost vablje- Kostanjevica na Krki zmanjšamo breme tega raka. Zato še vedno ve- 57,61 Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto bo nih po občinah zdravstvene regije Novo mesto Krško 57,03 lja: Sodelujte v programu Svit, to je program, ki tudi v letos organiziral preglede škropilnic in pr- prikazuje preglednica 2. Žužemberk 56,76 rešuje življenja. šilnikov na območju Dolenjske, Posavja in Bele Škocjan 56,18 V nadaljevanju prikazujemo odzivnost cilj- Preglednica 2. Odzivnost vabljenih v zdravstveni krajine. Pregledi se bodo pričeli v drugi polovici NOVO MESTO 62,49 ne populacije v Sloveniji, po posameznih zdra- regiji Novo mesto po občinah (obdobje 1.1.2014 – meseca marca. vstvenih regijah in občinah zdravstvene regije 31.12.2014) n Martin Mavsar Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za Novo mesto. SKUPAJ Odzivnost (%) krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, KGZS-Zavod Novo mesto Mirna Peč 77,88 Oddelek SVIT Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI Semič 71,60 Od 1.1 do 31.12.2014 je bilo v program pova- Dolenjske Toplice 68,96 Vodja skupine za nenalezljive bolezni bljenih 253.335 oseb. Izjavo o sodelovanju je Šentrupert 67,53 Doroteja Kuhar, dr. med., specialistka javnega zdravja vrnilo 152.475 oseb (60,43 %). Podrobnejšo Straža 67,21 Vabilo na elektronski vnos zbirne vloge 2015 Mirna analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže 65,36 Pripravila: Sporočamo, da se je s 01.02.2015 pisarna preglednica 1 (obdobje 1.1.2014 – 31.12.2014). Mokronog-Trebelno 64,90 n Katarina Hočevar, dipl. san. Inž. Kmetijske svetovalne službe v Straži ZAPRLA, ZAHTEVE ZELENE KOMPONENTE (kme- S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE: zato se vse zadeve, ki se nanašajo na našo služ- tije nad 10 ha njivskih površin – diverzifikacija ZBIRNO VLOGO 2014, ZAPISNIK UE bo, urejajo na izpostavi KSS v Trebnjem, Teme- kmetijskih rastlin - lahko prva kultura zavze- BANČNO KARTICO, GSM ŠTEVILKO in niška pot 1, 8210 Trebnje (nad vrtnim centrom ma največ 75%, druga pa 25 % njivske površi- naslov E- POŠTE KZ Trebnje) – tel.: 07/ 34 60 673; 051 692 401 ne, kmetije nad 15 ha njivskih površin morajo Podatke o POSEJANIH KULTURAH NA Abraham v vrstah suhokranjskih konjerejcev – Polonca Seničar. izpolnjevati tudi zahteve površin z ekološkim NJIVAH 2.11.2014 smo se suhokranjski konjerejci ob 18. uri zbrali na Plešivici v konjerejski koči , kjer je potekalo praznovanje Elektronski vnos zbirnih vlog poteka od pomenom (površine v prahi, setev rastlin, ki V PRIMERU KOPOP PROGRAMA – PAS - 02.03.2015 do 06.05.2015, in sicer vlagatelji prej- vežejo dušik, dosevki, posevki 2 vrst rastlin). UŠESNE ŠT. ŽIVALI ABRAHAMA našega člana Antona Jalovca mete vabilo z uro in datumom vnosa (abecedni Po dogovoru na zbirnem mestu smo se odpeljali na Plešivico, kjer nas vrstni red vasi A - Ž). V primeru, da vabila ne PLAČILA ZELENE KOMPONENTE DO- PROSIMO VAS, DA SI ZA VABLJENI TER- MIN VZAMETE ČAS IN SE DRŽITE ROKOV. je že čakal naš član, ki je vse pripravil za praznovanje svojega okroglega prejmete oz. uveljavljate ukrepe kmetijske poli- BIJO VSE KMETIJE, ZAHTEVE IZ NJE PA ljubileja. BREZ TEHTNEGA RAZLOGA VAS NE BOMO tike prvič, se obrnite direktno na nas na zgornjo IZPOLNJUJEJO SAMO KMETIJE NAD 10 Ob prihodu na Plešivico smo vsi člani voščili slavljencu, mu zaželeli še PRESTAVLJALI OZ. VAM BOMO LAHKO ZA- telefonsko številko. OZ. 15 HA NJIVSKIH POVRŠIN. mnogo zdravih in prijetnih let v konjerejskih vrstah, nakar je sledilo slavje KMETIJE, VKLJUČENE V KOPOP pro- GOTOVILI VNOS PO REDNEM ROKU - to je PRED PRIHODOM NA VNOS OBVEZNO PREVE- ob dobri hrani in kapljici, pa tudi za glasbeno vzdušje je bilo poskrbljeno, gram in EKOLOŠKE kmetije, morajo pred po 7.5.2015. saj so nas cel večer in vso noč spremljali trije mladeniči s harmonikami (di- RITE: oddajo zbirne vloge imeti v aplikacijo vnesen VSAK ZAMUDNI DAN PREDSTAVLJA 3% atoničnimi-frejtonaricami). Seveda smo se zavrteli tudi v ritmih valčka ter GERK-e, (prevzem ali oddaja površin) ter program aktivnosti (analize tal, gnojilne načr- znižanje plačil za plačilne pravice in 1% zniža- polke vse tja do jutranjih ur. uskladite rabo kmetijskih zemljišč z dejan- te v primeru gnojenja z mineralnimi gnojili, njem plačil za ostale vloge (KOPOP, EK, OMD) Razpoloženja ni moglo pokvariti niti zelo slabo vreme z gosto meglo, ki sko rabo v naravi na Upravni enoti Novo me- sestavljen 5-letni kolobar – ukrep Poljedel- na delovni dan. nas je spremljala do koče in zjutraj nazaj. Poskrbljeno je bilo tudi za utru- sto (07/ 39 39 190, 07/ 39 39 159, 07/ 39 39 stvo in zelenjadarstvo). Vključevanje v ukre- KGZS-Zavod NM izpostava Trebnje jene, ki so imeli možnost prespati v naši topli koči. 186) pe KOPOP bo možno tudi v letu 2016. n Polonca Seničar, kmetijska svetovalka n Jole Adrijanič 46 ZANIMIVOSTI pomlad 2015, pomlad 2015, ZANIMIVOSTI 47 Najbolj pogumni Suhokranjci Suhokranjska klobasa kot Soteški most nad reko Krko je 1. januarja letos gostil skakalce, ki so že petindvajsetič preizkusili svojo spretnost in hrabrost ter se z roba ograje pognali v ledeno Krko. kulinarična posebnost Po besedah Tomaža Špelka, navdušenega skakalca tega ekstremnega špor- V soboto, 21. februarja, so na Domačiji Krnc v Hinjah že drugič zapored pripravili tekmovanje ta, so z letošnjimi skoki v reko Krko obeležili pravzaprav petindvajsetletnico in izbor najboljše suhokranjske klobase. novoletnih skokov. Le-ti so bili nekdaj množično obiskani in prava paša za oči za več sto obiskovalcev. Idejni oče skokov, pokojni Tone Škufca, je imel V prostorih gostilne Krnc so člani komisije Anton Meglen, Damjan No- s skoki veliko načrtov, kmalu pa so jih morali zaradi birokratskih zapletov vak in Dušan Papež izbirali najboljšo suhokranjsko klobaso. Idejni vodja pri pridobivanju potrebnih soglasij preseliti v bližnji Obrh. Med petimi ska- edinstvenega tekmovanja v Suhi krajini Dušan Papež je povedal, da so na kalci, ki so letošnjega prvega januarskega mrzlega skočili in pogumno za- izbor pridelovalci prinesli enajst vzorcev, po dva pa sta bila tudi za poku- plavali v reko Krko so Tomaž Špelko, Dare Hribar in Igor Golob. Skoke v šino. Vzorci so si bili dokaj izenačeni, zato je bila naloga ocenjevalcev še Krko s 5-metrskega mostu je odprl prav domačin iz Soteske Igor Golob, ki toliko težja. Na podlagi ocenjevanja suhokranjskih klobas (ocenjevali so je povedal, da sodeluje pri skokih pravzaprav od samega začetka. V ledeno izgled , okus in strukturo), je poudaril Papež, se povečuje tako priljublje- Krko, temperatura reke je bila namreč le nekaj stopinj nad ničlo, sta za njim nost suhokranjskih klobas kot njihova kakovost. Suhokranjska klobasa kot skočila Matic Kuhelj in Timotej Pečjak kot "supermen", oba iz Stavče vasi. kulinarična posebnost je tako kot ljudska pesem ali preprosta kmečka noša, Prvo serijo skokov sta zaključila Dare Hribar in Tomaž Špelko z obvezno del zgodovine, ki je gradila identiteto skromnih Suhokranjcev. Izpod ve- kravato, oba doma iz vasi Križi pri Žužemberku. Sledilo je nekajminutno ščih rok so po svojstvenem receptu povsem naravnega postopka izdelave ogrevanje, ki so ga pripravili kar v »priročni garderobi« hribarjevega kom- ter načina dimljenja in sušenja nastale suhe klobase. Skozi dolga desetletja bija. Na peterico pogumnežev, ki je opravila dva posamezna in en skupinski se je edinstveni recept ohranil iz roda v rod in se skozi leta izpopolnil v vsej skok, je zunanja, precej nizka temperatura vplivala blagodejno. »Kopanje v kvaliteti. In najboljši. Med zmagovalce 2. klobasarijade se je zapisal Anton mrzli vodi čisti telo in duha, saj krepi zdravje,« je navdušeno povedal To- Mišmaš iz Ambrusa, drugo mesto in plaketo je prejel Marko Božič iz vasi maž Špelko in dodal, da bodo skoke in zimsko kopanje v reki Krki ponovili Struge in tretje mesto Milan Selak iz Vinjega Vrha pri Škocjanu. prihodnje leto, saj je pravi družabni dogodek. n Avtor: n Urednik Obletnica bitke na Hinjah Pehanijeva hiša Pehanijeva hiša je vogalna hiša na trgu v Žu- tudi v tem, da je pripravljalo prostor taborskemu narodnjaki in dobri gospodarji. Predlagam, da na Na 70-obletnico bitke na Hinjah je prvo nedeljo v januarju pri spomeni- žemberku, v kateri je sedaj v pritličju poštni gibanju, ki se je začelo 1868. leta. Konec 19. stoletja Pehanijevi hiši postavimo spominsko znamenje s ku NOB na Hinjah potekala spominska slovesnost v spomin partizanov s urad. Rod Pehanijev naj bi prišel v Žužemberk je bilo na slovenskem etničnem ozemlju okrog 80 pojasnjevalnim tekstom, ki bo mimoidoče opozo- Primorske, ki so padli v bojih v Suhi krajini 4. januarja 1945. s Češkega (Pechan) za grajske oskrbnike. Iz tega čitalnic. Po ranosti ustanovitve gasilskega društva, rilo, da je bila v njen svoj čas slovenska narodna Spominske slovesnosti so se ob praporščakih in delegacijah župana Obči- roda je izšlo mnogo izobražencev. Med njimi so čitalnice, hranilnice in posojilnice je Žužemberk čitalnica. Pobudo naslavljam na Turistično dru- ne Žužemberk Franca Škufce Združenj borcev za ohranjanje vrednot naro- bili imenitni uradniki, župniki in profesorji. Sicer prednjačil med primerljivimi kraji v Sloveniji. V štvo Suha krajina. dnoosvobodilne vojne iz Žužemberka in Novega mesta udeležil tudi pred- pa je Pehanijeva hiša pred prvo svetovno vojno ta okvir spada tudi uspešno ohranjanje in vodenje Žužemberški trg ima bogato zgodovino. Prav stavnik Zveze ZB za vrednote NOB Milan Gorjanc ter še živeči borci, med in med vojnama slovela kot najbolj imenitna go- trške občine v Žužemberku. O tem je več napisa- je , da na to opozorimo s konkretnimi dejanji nje- katerimi sta prisotne pozdravila Danilo Ivančič iz Kopra in generalmajor v stilna v Žužemberku s posebno sobo, salonom, la ga. Zorka Škrabl v Suhokrajinskem zborniku gove prebivalce in obiskovalce. pokoju Marko Bulc, ki sta v svojih govorih spregovorila o izjemno hudi in za goste abonente (uslužbenci sodišča, učitelji in 2010. To pomeni, da so bili naši predniki zavedni n Slavko Gliha mrzli zimi, v kateri so potekali boji, sporočilo vseh govornikov pa je bilo, drugi). Tudi sedanja Smoletova hiša je bila nek- da se grozote vojn ne smejo več ponoviti. Kulturni program so pripravile daj v lasti rodu Pehanijev. Sloves gostilne sta zla- članice KO ZB za vrednote NOB Žužemberk. Udeleženec bitke Marko Bulc Udeleženec bitke Danilo Ivančič sti uveljavila gostilničarja Josip Pehani in njegov n VladiMir sin Albin (ubit leta 1945). Albin je bil tudi prvi načelnik sokolske organizacije in nekaj časa tudi župan v Žužemberku. Manj znano pa je, da je bila v Pehanijevi gostil- ni ustanovljena Narodna čitalnica v Žužemberku, Kurenti v ki je dobila tam tudi svoje prostore. To je bilo leta 1882. Kasneje se je čitalnica preselila v Škrbetovo (Ogibovo) hišo. Prvi predsednik je postal žužem- Žužemberku berški nadučitelj Josip Šmorancar, za njim šolski upravitelj Ivan Kutnar. Čitalništvo je na sloven- V četrtek, 12. februarja, so Žužemberk obiskali kurenti. Z skem etničnem ozemlju doseglo svoj razmah po njihovo tradicionalno predstavo, zvonjenjem in pokanjem letu 1860, ko je bilo v Avstriji obnovljeno ustavno bičev so preganjali zimo tudi v Suhi krajini. življenje. Njegov cilj je bil razširitev rabe sloven- skega jezika oziroma njegovo javno uveljavljanje. Kurenti društva Korant Poetovio s Ptuja so tudi letos na svoji pustni tur- V Trstu, Ljubljani in Mariboru so bile ustanovljene neji po Dolenjski odganjali zimo in razveseljevali številne gledalce. Kara- prve čitalnice leta 1861, prva na slovenskem pode- vana kurentov se je 12. februarja ustavila tudi v Žužemberku, pred Osnov- želju pa je bila ustanovljena 1866. leta v Šentvidu no šolo Žužemberk, kjer so jih pričakali učenci skupaj z ravnateljico Miro nad Ljubljano. Žužemberška je bila torej ustano- Kovač ter na glavnem trgu, kjer sta goste sprejela žužemberški župan Franc vljena samo 16 let za njo. Pomen čitalništva je bil Škufca in predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc. 48 OGLASI IN MEMORIAM pomlad 2015, pomlad 2015, IN MEMORIAM 49

Vsak tiho zori, Kogar imaš rad, počasi in z leti, nikoli ne umre. IM MEMORIAM a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. (Tone Pavček) Le daleč, daleč je... Franc Šenica (1935 – 2014) ZAHVALA www.fs-prevozi.si Na pokopališču Dvor smo se 23. decembra 2014 poslovili od V nedeljo, 21. decembra, je preneha- Franca Šenice z Lašč, dobrega vaščana, člana društva upokojencev lo biti plemenito srce našega dragega ZAHVALA Dvor in člana policijskega veteranskega društva Sever. moža, očeta, starega očeta in tasta Njegova življenjska pot je bila zelo zanimiva. Rojen je bil V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in OSNOVNO PRANJE, 5.10.1935 in bil ločen od staršev, ko je imel le štiri leta. Med drugo dedek svetovno vojno je živel pri družini Mirtič v Trebči vasi. Kot deček FRANCA ŠENICA VOSKANJE, z Lašč 6 je občutil grozote druge svetovne vojne. Čeprav se domači niso JOŽE IVANEC PRANJE PODVOZJA strinjali, je odšel v šolo za miličnike v Ljubljano in tam opravljal Iz srca hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem (1951 - 2014) naloge na železniški postaji. Kot je že v naravi del policistov, je tudi za vse izraze sočustvovanja, sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in po domače »Jožmanov« iz Drašče vasi. on nekaj časa služboval v različnih krajih in prispel tudi v Žužem- svete maše. Še posebej iskrena hvala za dolgoletno spremljanje v berk, kjer je spoznal svojo življenjsko sopotnico Olgo z Lašč. Po- bolezni osebni zdravnici dr. Ropret Zdenki in internistu dr. Emilu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znan- ročila sta se in se veselila, ko sta se jima rodila hčerka Darinka in Balažiču iz ZD Novo mesto. Hvala sodelavcem KEKO Varicon in cem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, tolažilne besede, darova- sin Franc. V bližini ženine rojstne hiše sta si zgradila novo hišo. CEROD Novo mesto, govornikoma g. Dušanu Mikcu iz DU Dvor li sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit PRANJE OSEBNIH Delo policista je opravljal vse do upokojitve. in ga. Zvonki Bradač iz Skupine starejši za starejše za poslovilni in ga spremljali k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se župniku g. Švarcu za lepo opravljeno mašno daritev in pogrebni obred. Za- V društvo upokojencev Dvor – Žužemberk se je včlanil leta govor, članom PGD Dvor, članom Združenja SEVER, župniku g. hvala gre tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana 1987, takoj po upokojitvi. Ko so se upokojenci odcepili od Žužem- Francu Vidmarju za lepo opravljen obred in pogrebni službi No- AVTOMOBILOV, za ves trud in skrb v času bolezni, pogrebni službi Novak z Rebri, berka in ustanovili svoje društvo, je bil kmalu izvoljen za predse- vak. Hvaležni smo vsem, ki ste našega ata poznali, ga spoštovali, ga društvu upokojencev za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru dnika društva upokojencev Dvor in bil na funkciji kar 15 let. Ob imeli radi, molite zanj in ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji zemeljski poti. Dragoceni so spomini na čas, ki smo ga iz Šmihela in vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali TOVORNIH VOZIL prenehanju funkcije predsednika pa je še vedno aktivno deloval ob strani. Skupaj z nami ga ohranite v lepem spominu. v raznih komisijah in v Projektu starejši za starejše. Zadnja štiri preživeli skupaj. Našemu atu smo hvaležni za vse lepo in dobro, leta pa kot predsednik častnega razsodišča. Po Dolenjski in Slo- kar smo prejeli in se naučili od njega. Naj počiva v miru. Družina Ivanec IN AVTOBUSOV veniji so ga poznali kot preudarnega in zelo aktivnega na vseh po- Žalujoči: vsi njegovi. dročjih življenja. Za delo v društvu je prejel več priznanj društva, pokrajinske zveze in ob 60-letnici društva upokojencev Dvor še veliko plaketo ZDUS . S smrtjo Franca Šenice smo tako izgubili človeka, ki ga je odli- ZAHVALA kovala skromnost in vztrajnost, ki je s svojim delom pomagal mnogim občanom, predvsem pa sokrajanom. Njegovi nasveti in pomoč sta odšla, ostal pa bo spomin na dobrega in vsestranske- 13. marca je v 88. letu starosti skle- ga človeka. nila življenjsko pot in odšla tja, kjer Za DU Dvor: ni trpljenja in bolečin, naša dobra CENIK OGLAŠEVANJA n Dušan Mikec mama, stara mama, tašča, sestra, se- V SUHOKRANSKIH POTEH strična in teta V Suhokranjskih poteh lahko oglašujejo posamezniki, ustanove in Dejan Maver s. p. Josipina Mirtič Marija Novak s.p. z Dvora 23 podjetja razna reklamna sporočila, zahvale in druge informacije. Ogla- Reber 2a ševanje je možno le na notranjih straneh v črno-beli tehniki. Dvor 12 b, Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, va- 8361 DVOR 8360 Žužemberk ščanom, znancem in prijateljem za vse, kar so v času njenega življe- Cene oglaševanja: Tel: 07/ 38 88 100 nja dobrega storili za našo ljubo mamo. Posebna zahvala velja dr. okvirna mera Nataši Žagar Arkar za ves trud in požrtvovalnost v času njenega na drugi ali predzadnji strani 1/1 360,00 EUR (19 x 25) cm GSM: 031/ 876 276 dolgoletnega zdravljenja, iskrena hvala Katji Jenkole ter ostalim 1/2 (19 x 12,5) cm 180,00 EUR FOTO & VIDEO STORITVE patronažnim sestram za zdravstveno pomoč ter delavkam DSO 1/4 (9,2 x 12,5) cm 90,00 EUR in CSD Novo mesto za vso skrb, nego in pomoč na domu. Hvala vsem za pisna in ustna sožalja, molitve, darovano cvetje, sveče in 1/8 (4,5 x 6) cm 45,00 EUR PRODAJA: IZDELAVA: Nudimo Vam kompletne storitve na enem me- sv. maše. Hvala sodelavcem in sodelavkam Šolskega centra Novo • fotoalbumi • plakati stu in smo Vam na voljo 24 ur na dan. Naš na- mesto, občinski upravi Občine Žužemberk, hvala nekdanjim so- na notranjih straneh 1/1 (19 x 25) cm 240,00 EUR • okvirji • vizitke men je prevzeti vso skrb in odgovornost v naj- delavkam kolektiva Mercator Dvor, Društvu upokojencev Dvor, 1/2 (19 x 12,5) cm 120,00 EUR • baterije ... • vabila ... Turističnemu društvu Suha krajina, Društvu kmečkih žena Suha 1/4 (9,2 x 12,5) cm 60,00 EUR težjih trenutkih, ob izgubi vaših najdražjih. krajina Žužemberk, g. dekanu Francu Vidmarju za pogrebni obred 1/6 (6 x 8,5) cm 40,00 EUR s sveto mašo in govornici DU Dvor Marici Ban za izbrane besede 1/8 (4,5 x 6) cm 30,00 EUR FOTOKOPIRANJE UOKVIRJANJE SLIK, GUBELINOV slovesa. Hvala pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Ma- 1/9 (4,5 x 5) cm 26,70 EUR KONCESIONAR rije Novak iz Žužemberka, praporščaku DU Dvor ter vsem, ki ste www.fotomaver.si V OBČINI ŽUŽEMBERK našo drago mamo pospremili k zadnjemu počitku. Društvom, klubom in zvezam s sedežem v Občini Žužemberk je omo- 051/233-669 Žalujoči: vsi njeni gočeno brezplačno oglaševanje do 1/8 strani! [email protected] Dvor, Jama pri Dvoru, Celje, Cleveland, Koper n Uredništvo facebook/fotomaver.si 07/30-88-322 50 NAGRADNI KOTIČEK pomlad 2015, pomlad 2015, NAGRADNI KOTIČEK 51

Odkrivamo stare fotografije

Na zanimivi fotografiji, ki smo jo objavili v prejšnji križanka številki, je več bralk prepo- znalo osebe na fotografiji. Na spominski fotografiji pa so člani in članice SZDL ob prazniku 27. aprila leta 1959 v Žužemberku. Na njej so med drugim An- ton Anžiček, Franc Lavrič, Alojz Berkopec, Andrej Kotnik, Marjan Kerštinc, Ivan Črnagoj, Milan Se- nica, Franc Rojc, Slavko Vute, Ivo Plut, Hilda Ber- kopec, Tončka Banko, Milena Cerkovnik, Ludvik Na uredništvo smo tokrat prejeli Marinč, Francka Ožbolt, enaindvajset rešitev. Med sreč- Miha Ožbolt, Stane Gorin- nimi nagrajenci so: Jožica Pavlin, šek, Zdenka Vehovec-Su- Tomažja vas 42, 8275 Škocjan; horepec, Jože Šenica, Jože Anej Vovk, Soteska 54, 8351 Straža; Gosenca,Jaka Golob, Lju- Cvetka Pasar, Vrti 7, 8360 Žužem- ba Šenica, Zorka Baškovič, berk; Slavica Kranjc, Klopčičeva 4, Franc Golob,Slavka Valant, žica Brezovar iz Grajskega trga 38, ki sneto v vasi Dolnji Kot, posneta je ja 2015 na naslov: Suhokranjske 1000 Ljubljana in Jože Kodelič, La- Anica Fifolt oz.Šuštaršič, ji je žreb namenil nagrado sponzorja, bila leta 1971, iz dalnjega Toronta poti, Grajski trg 33, 8360 Žužem- šče 10a, 8361 Dvor. Jože Prušek, Slavko Kržan, je na sliki prepoznala tudi svojega ata v Kanadi pa jo je poslal naš rojak berk s pripisom »Odkrivamo stare Srečko Ozimek, Lojze Pajk, Jožeta Pruška. Jože Drenšek. Če prepoznate osebe fotografije «. Nagrajencem iskreno čestitamo, Viktor Koncilja in drugi. Jo- Tokrat objavljamo fotografijo, po- na fotografiji, nam pišite do 5. juni- n Uredništvo nagrade prejmejo po pošti. Rešitev križanke iz 57. številke po- šljite do 5. junija 2015 na naslov: Ste bili tudi vi na dogodku? Poznate vaš kraj? Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk s pripisom V rubriki Ste bili tudi vi na dogodku? 3. marca 2011 so Francka Ožbolt V prejšnji številki smo vas spraševali po mostu na starejši fotogra- »Nagradna križanka«. iz Vrti 9a, Florijana Zajec iz Prapreč 20, Marija Mirtič iz ulice Vrti 1 in fiji. Tomažev most je prepoznala Mira Bonifer iz Dolnjega Križa 7, n Uredništvo Cvetka Florijana Zajec iz Prapreč 20 a prepoznale Štefko Lavrič, Anico 8360 Žužemberk. Marc in Struna Angelco ob prihodu kurentov v Žužemberk. Nagrajenke Nagrajenki iskreno čestitamo, nagrado prejme po pošti. Tokrat obja- bodo nagrado našega sponzorja prejele po pošti. Tokrat objavljamo vljamo fotografijo starejšega objekta. Če objekt prepoznate nam po- fotografijo ansambla na veselici. Če prepoznate glasbenike na foto- datke pošljite do 5. junija 2015 na naslov: Suhokranjske poti, Grajski Sponzor grafiji, nam pišite na naslov:Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom »Poznate vaš kraj«. Z malo sreče KRIŽANKE Žužemberk s pripisom »Ste bili tudi vi ...«, čaka vas lepa nagrada. boste za pravilen odgovor tudi nagrajeni. n Uredništvo n Uredništvo

( 07/ 30 87 290 GOSTILNAZUPANČIČ, Gostgrad d.o.o. Grajski trg 4, Žužemberk, e-mail: [email protected]

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: [email protected]. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič. Uredniški odbor: Vlado Kostevc, Tinka Fric Kočjaž, Mateja Filipič in Mojca Obrstar. Zunanji sodelavci: Irena Blatnik, Damjan Novak, Petra Kastelic, Tomaž Špelko, Tjaša Primc in Nika Vidic. Lektorica: mag. Jelka Mrvar. Oblikovanje, grafična priprava, filmi in tisk: Grafika Pavlič Jože, s. p. Naklada: 1800 izvodov.U redništvo Suhokranjskih poti si v skladu z uredniško politiko, zasnovo časopisa in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov.