34. Uradni list RS, št. 34/1999 z dne 10.05.1999

1729 . Statut Ob čine Žužemberk, Stran 4068.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Ob činski svet ob čine Žužemberk na redni seji dne 26. 3. 1999 sprejel

S T A T U T Ob čine Žužemberk

I. SPLOŠNE DOLO ČBE

1. člen

Ta statut ureja oziroma dolo ča temeljna na čela za organizacijo in delovanje Ob čine Žužemberk (v nadaljevanju: ob čina), organe ob čine, pristojnosti ob čine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo ob činske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje ob čine, splošne in posami čne akte ob čine, varstvo ob čine v razmerju do države in drugih ob čin, na čin sodelovanja ob čanov pri sprejemanju odlo čitev v ob čini in širših samoupravnih lokalnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v ob čini, ki jih dolo ča zakon.

2. člen

Obmo čje Ob čine Žužemberk obsega obmo čja naselij: Boršt pri Dvoru, Brezova reber pri Dvoru, , Deše ča vas, , , Dolnji Križ, Draš ča vas, Dvor, Gornji Ajdovec, Gornji Kot, Gornji Križ, , Hinje, , Jama pri Dvoru, Kle čet, Klopce, Laš če, , Lopata, Ma čkovec pri Dvoru, Mali Lipovec, , Pleš, Plešivica, Podgozd, Podlipa, Poljane pri Žužemberku, Prapre če, , , Reber, Sadinja vas pri Dvoru, Sela pri Ajdovcu, , , Stav ča vas, Šmihel pri Žužemberku, Treb ča vas, Veliki Lipovec, Veliko Lipje, , , Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križu, Vrhovo pri Žužemberku, Zafara, , Žužemberk, Žvir če.

3. člen

Ob čina skrbi za uresni čevanje in varovanje pravic in koristi svojih ob čanov v okviru svojih pristojnosti. Ob čan je vsaka oseba, ki ima stalno prebivališ če na obmo čju Ob čine Žužemberk. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s podro čnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem ob čine prenese v ob činsko pristojnost država.

4. člen

Ob čani uresni čujejo lokalno samoupravo v ob čini neposredno in preko organov ob čine. Ob čina se pri uresni čevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi ob činami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Ob čina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

5. člen

Ob čani se lahko obra čajo s pobudami na katerikoli organ ob čine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe ob čanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje ob činski svet na predlog župana.

6. člen

Ob čina je pravna oseba. Sedež ob čine je v Žužemberku, Grajski trg 33. Ob čina ima svoj grb, zastavo in pe čat, ki jih sprejme ob činski svet z odlokom. Pe čat je okrogle oblike, premera 35 mm z naslednjo vsebino: Ob čina Žužemberk. V sredini polja je grb ob čine Žužemberk. V spodnjem delu notranjega kroga pa naziv organa ob čine: župan, ob činska uprava, volilna komisija.

7. člen

Ob čina ima svoj praznik, praznik ob čine dolo či ob činski svet z odlokom.

8. člen

V ob čini se lahko organizirajo krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava. Njihove pristojnosti so dolo čene z zakonom o lokalni samoupravi. O ustanovitvi krajevnih skupnosti bo sprejet statutarni sklep. Lahko pa se ustanovijo tudi drugi ožji deli ob čine, za kar je prav tako potrebno sprejeti statutarni sklep.

II. NALOGE OB ČINE

9. člen

Ob čina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so dolo čene s tem statutom in zakoni. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja ob čina zlasti naslednje naloge: – upravlja z ob činskim premoženjem, – omogo ča pogoje za gospodarski razvoj ob čine in v skladu z zakonom opravlja naloge s podro čja gostinstva, turizma in kmetijstva, – na črtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na podro čju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljiš či, – ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove čanje najemnega socialnega sklada stanovanj, – v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, – skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, za osnovno varstvo otrok in družin, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, – ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne naprave, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob čine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev, – skrbi za vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem obmo čju, – pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižni čno dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za naravno in kulturno dediš čino na svojem obmo čju, – skrbi za razvoj športa in rekreacije, – gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v ob čini ter opravlja naloge ob činskega redarstva, – nadzoruje krajevne prireditve, – organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v ob čini, – izvaja naloge zaš čite in reševanja, ki so opredeljene v zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami, – skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomo č, – organizira pomo č in reševanje za primere elementarnih in drugih nesre č, – organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, mrliško ogledne službe, – dolo ča prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi ob čine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno, – sprejema statut ob čine in druge splošne akte, – organizira ob činsko upravo, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena, – sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti, v svetu evropskih ob čin in regij, – sodeluje s tujimi partnerskimi in drugimi ob činami na podro čju kulture, gospodarstva, sociale in športa, – sodeluje v programih Evropske unije, – dolo či organizacijo in na čin dela v vojni, – predpisuje lokalne davke.

10. člen

Pod pogoji, ki jih dolo ča zakon, ob čina predpisuje naslednje davke in druge ob činske dajatve: – davek od premoženja, – davek na dediš čine in darila, – davek na dobitke od iger na sre čo, – davek na promet nepremi čnin, – druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.

III. ORGANI OB ČINE

1. Splošne dolo čbe

11. člen

Organi ob čine so ob činski svet, župan in nadzorni odbor. Ob čina ima volilno komisijo kot samostojni ob činski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Organi ob čine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj. Člani ob činskega sveta, župan in podžupan so ob činski funkcionarji. Delovno telo ob činskega sveta vodi član ob činskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru ob činskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ob čine ali z delom v ob činski upravi.

12. člen

Organi ob čine so dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z njegovim delom v volilni enoti. Rok za izdajo pojasnila je 15 dni od dneva, ko je zahteva poslanca prispela na pristojni ob činski organ.

13. člen

Ob čina ima ob činsko upravo kot ob činski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti ob čine izvaja upravne naloge iz ob činske pristojnosti, odlo ča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge ob činskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob činske organe. Organe ob činske uprave na predlog župana ustanovi ob činski svet z odlokom, s katerim dolo či tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno podro čje.

14. člen

Organi ob čine se volijo za štiri leta.

15. člen

Delo ob činskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveš čanjem javnosti o delu ob činskih organov, z navzo čnostjo ob čanov in predstavnikov javnih ob čil na sejah ob činskega sveta in ob činskih odborov, preko ob činskega glasila ter na druge na čine, ki jih dolo ča ta statut in poslovnik ob činskega sveta. Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva ob činskega sveta in drugih organov ob čine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave. Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obveš ča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko izdela kon čno poro čilo.

16. člen Ob činski svet, nadzorni odbor, ob činski odbori in druge komisije sveta so sklep čne, če je na njihovih sejah navzo ča ve č kot polovica članov. Komisije in odbori ob činskega sveta ter vsak član ob činskega sveta lahko predlagajo ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali tem statutu dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana.

2. Ob činski svet

17. člen

Ob činski svet je najvišji organ odlo čanja v ob čini. Ob činski svet ima komisije: – za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, – za statut ob čine in poslovnik sveta, – komisijo za vloge in pritožbe ob čanov, ki se imenujejo izmed članov ob činskega sveta. Ob činski svet ima naslednje pristojnosti: – sprejema statut ob čine, – sprejema odloke in druge akte ob čine, – sprejema poslovnik za svoje delo, – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob čine, – potrjuje za časne nujne ukrepe, – sprejema ob činski prora čun in zaklju čni ra čun prora čuna, – imenuje volilne komisije za ob činske volitve, – imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov ob činskega sveta, – nadzoruje delo župana in podžupanov ter ob činske uprave glede izvrševanja odlo čitev ob činskega sveta, – ustanavlja organe občinske uprave ter dolo ča njihovo organizacijo in delovno podro čje uprave ter nadzoruje delo ob činske uprave, – odlo ča o pridobitvi in odtujitvi ob činskega premoženja, če ni z zakonom druga če dolo čeno, – odlo ča o najemu ob činskih posojil, izdajanju garancij in poroštev, – razpisuje referendume, – daje pobudo za sklice zborov ob čanov, – ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe, – daje koncesije, – dolo ča prispevke za opravljanje komunalnih storitev, – daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, – imenuje in razrešuje predstavnike ob čine v sosvet na čelnika upravne enote, – imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, – odlo ča o drugih zadevah, ki jih dolo čajo zakoni in ta statut, – imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisijo za pripravo statuta in poslovnika izmed članov ob činskega sveta, – imenuje tudi ostale komisije in odbore kot svoja delovna telesa iz članov ob činskega sveta in ob čanov, – imenuje častne ob čane Ob čine Žužemberk – daje soglasje k statutom krajevnih skupnosti, – odlo ča o pobudi za spremembo in dopolnitve statuta ob čine in poslovnika ob činskega sveta, – podeljuje domicilnost.

18. člen

Ob činski svet daje mnenje k imenovanju predstojnika upravne enote. Ob činski svet odlo ča o vseh na ob čino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne dolo ča, da o teh zadevah odlo ča drug ob činski organ.

19. člen

Ob činski svet ima petnajst članov. Ob činski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Ob činski svet se voli po proporcionalnem na čelu oziroma po dolo čilih zakona o lokalni samoupravi. Za volitve ob činskega sveta se ob čina lahko razdeli na volilne enote, ki jih dolo či odlok ob činskega sveta.

20. člen

Ob činski svet se konstituira na svoji prvi seji. Član sveta ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah ob činskega sveta ali na sejah njegovih delovnih teles, ki zadevajo vsebino delovnih teles ali organov ob čine. Župan sklicuje in vodi seje ob činskega sveta. Župan nima pravice glasovanja.

21. člen

Članu ob činskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat: – če izgubi volilno pravico, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomo čno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana ob činskega sveta, župana in podžupana, – če nastopi funkcijo ali za čne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana ob činskega sveta, župana in podžupana, – če odstopi. Članu ob činskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko ob činski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Ne glede na dolo čbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana ob činskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista najve čji ostanek glasov v razmerju do koli čnika v volilni enoti.

22. člen

Člani ob činskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Funkcija člana ob činskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v ob činski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo ča zakon. Funkcija člana ob činskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo na čelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela ob čine.

23. člen

Župan dolo či izmed zaposlenih v ob činski upravi delavca, ki opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za ob činski svet. Ta delavec pomaga županu pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu župana.

24. člen

Kandidature za funkcije v odborih ali komisijah ob činskega sveta lahko vloži v pisni obliki skupina svetnikov ali posamezni svetnik. Kandidat je izvoljen z ve čino glasov prisotnih članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane ve čine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila najve č glasov.

25. člen

Ob činski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje župan. Na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj tretjine članov sveta mora župan sklicati sejo sveta v roku 7 dni od prejema pisne zahteve; seja mora biti v 15 dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seje župan ne skli če v navedenem roku, jo lahko skli čejo člani ob činskega sveta, ki so zahtevo podali. Dnevni red seje sveta predlaga župan po predlogu predlagatelja. Predlagani dnevni red lahko dopolni z novimi to čkami.

26. člen

Župan, tajnik, predsedniki odborov in komisij sveta so se na zahtevo ob činskega sveta dolžni udeležiti seje in odgovarjati na vprašanja članov ob činskega sveta.

27. člen

Ob činski svet veljavno sklepa, če je na seji navzo ča ve čina njegovih članov. Ob činski svet sprejema odlo čitve z ve čino opredeljenih članov, razen če zakon ali ta statut dolo ča druga čno ve čino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako dolo ča zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje odlo či ob činski svet.

28. člen

Ob činski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odlo čanja in razmerja do drugih ob činskih organov. Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko ve čino navzo čih članov.

3. Ob činski odbori

29. člen

Ob činski svet ustanovi naslednje odbore: – odbor za okolje in prostor, komunalo in promet, – odbor za družbene dejavnosti, – odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, dav čno politiko, prora čun in finance, – odbor za lokalno samoupravo. Vsi odbori imajo pet članov. Ob činski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore. Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in ob čanov. Ob čani, ki niso člani ob činskega sveta in so bili izvoljeni v odbor, lahko predstavljajo najve č polovico vseh članov odbora. Prvo sejo odbora ali komisije po imenovanju skli če župan.

4. Naloge ob činskih odborov

30. člen

Odbor za okolje in prostor, komunalo in promet obravnava: – urbanizem in prostorsko planiranje, – varstvo naravne in kulturne dediš čine, – varstvo okolja, – ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb na podro čju okolja in prostorskega urejanja, – izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami, – izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, javnimi potmi, parkiriš či, trgi, parki in drugimi javnimi površinami, – urejanje prometa, – izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s pokopališči, za organizacijo pogrebnih storitev ter za mrliško ogledno službo, – ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb s podro čja komunalne dejavnosti, – varstvo tal in vodnih virov, – varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov, – podro čje požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe. 31. člen

Odbor za družbene dejavnosti obravnava: – razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih, – razvoj vzgoje in izobraževanja na osnovni stopnji, – razvoj kulturne, raziskovalne, knjižni čarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, – razvoj športa in rekreacije, – promocijo ob čine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij, – varstvo naravne in kulturne dediš čine, – razvoj društvene dejavnosti v ob čini, – predlaga nad standardne programe v osnovnošolskem izobraževanju.

32. člen

Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, dav čno politiko, prora čun in finance obravnava: – sodelovanje med ob čino in gospodarskimi subjekti, – problematiko zaposlovanja, – pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vklju čno z malim gospodarstvom, katerih razvoj je v interesu ob čine, – razvoj kmetijstva in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, trgovine in turizma, razvoj demografsko ogroženih obmo čij, – stanovanjsko problematiko, – delitveno bilanco ob činskega premoženja, – oblikovanje prora čunskega memoranduma in prora čuna, – dav čno politiko ob čine, – financiranje porabnikov ob činskega prora čuna, – gospodarjenje z ob činskim premoženjem in sredstvi.

33. člen

Odbor za lokalno samoupravo obravnava: – lokalno samoupravo v ob čini, – povezovanje občine v širše lokalne skupnosti, – financiranje krajevnih skupnosti ali drugih delov ob čine, – preoblikovanje ob čine.

5. Nadzorni odbor

34. člen

Nadzorni odbor šteje tri člane, ki svoje delo opravljajo nepoklicno. Člane nadzornega odbora imenuje ob činski svet izmed ob čanov. Dva člana nadzornega sveta morata imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na finan čno-ra čunovodskem podro čju. Predsednik nadzornega odbora mora imeti visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob činskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov ob čine, tajnik ob čine, delavci ob činske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki prora čunskih sredstev ter člani vodstev politi čnih strank. Nadzorni svet ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z ve čino glasov članov odbora.

35. člen

Nadzorni odbor: – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem ob čine, – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe prora čunskih sredstev, – nadzoruje finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov ob činskega prora čuna in pooblaš čenih oseb z ob činskimi javnimi sredstvi in ob činskim javnim premoženjem in ocenjevanje u činkovitosti in gospodarnosti porabe ob činskih prora čunskih sredstev, Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poro ča ob činskemu svetu o svojih ugotovitvah. Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju ob čine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Ra čunsko sodiš če Republike Slovenije.

36. člen

Za dosego namena iz prejšnjega člena nadzorni odbor: – pregleduje pravne predpise in druge akte, s katerimi se dolo čajo nameni prora čunske porabe, – od odgovornih oseb zahteva pojasnila ter dolo či rok za pojasnitev, – pregleduje listinsko dokumentacijo (pogodbe, naročila, odredbe, naloge, ra čune, zapisnike ter knjigovodske listine in poslovne knjige in podobno), – oblikuje in posreduje zahteve za izvedbo revizije Ra čunskega sodiš ča Republike Slovenije, – prijavlja sume storitve prekrška oziroma sume storitve kaznivega dejanja pristojnim organom. Nadzorni odbor na za četku prora čunskega leta sprejme letni program nadzora, s katerim seznani ob činski svet in župana s svojim programom dela. V programu mora nadzorni odbor tudi podati oceno, ali člani glede na program nadzora razpolagajo s potrebnim znanjem ter v primeru, da ne razpolagajo z vsem potrebnim znanjem, opredeliti tudi sredstva, potrebna za pogodbene izvajalce.

37. člen

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poro čilo s priporo čili in predlogi. Nadzorni odbor kon čno poro čilo s priporo čili in predlogi, skupaj s stališ čem porabnika prora čunskih sredstev, na katerega se poro čilo nanaša, predloži v obravnavo ob činskemu svetu. Ob činski svet, župan ter organi porabnikov prora čunskih sredstev so dolžni obravnavati kon čno poro čilo ter upoštevati njegova priporo čila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

38. člen

Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, ki ga člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe na svoji prvi seji. Predsednik nadzornega odbora je izvoljen, če zanj glasuje ve č kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Po izvolitvi predsednika izvoli nadzorni odbor tudi namestnika predsednika z ve čino glasov članov odbora. Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik. Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno, praviloma vsake tri mesece enkrat. Prvo sejo nazornega odbora po imenovanju skli če župan. Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva ob činski svet ali župan. Če predsednik ne skli če seje v 15 dneh po podani zahtevi ob činskega sveta ali župana, jo lahko skli če župan. O poteku seje se vodi zapisnik. Ob činski organi so dolžni na zahtevo nadzornega odbora poro čati nadzornemu odboru in mu dajati vse podatke in informacije, potrebne za njegovo delo. Župan in ob činska uprava so dolžni zagotavljati nadzornemu svetu strokovno in administrativno pomo č. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje ob činski svet. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od ob čine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Ob činski organi imajo pravico prisostvovati sejam nadzornega odbora in z dovoljenjem predsedujo čega podajati mnenja in predloge, ki zadevajo delo in naloge, ki jih opravlja posamezni ob činski organ, ki ga nadzorni odbor obravnava.

6. Župan in podžupan

39. člen

Ob čina ima župana in enega podžupana. Župan opravlja svoje delo poklicno ali nepoklicno. Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje izmed članov ob činskega sveta ob činski svet na predlog župana.

40. člen Župan opravlja naslednje naloge: – predstavlja in zastopa ob čino, – predstavlja ob činski svet, ga sklicuje in vodi seje ob činskega sveta, – ob činskemu svetu predlaga sprejem sprememb in dopolnitev statuta, sprejem prora čuna ob čine in zaklju čnega ra čuna prora čuna, odlokov in drugih splošnih aktov iz pristojnosti ob činskega sveta, – skrbi in odgovarja za izvajanje odlo čitev ob činskega sveta, – je predstojnik ob činske uprave, ki jo tudi nadzira in usmerja, – imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti ob činske uprave, – skrbi za izvrševanje prora čuna, – skladno s statutom in prora čunom odlo ča o najetju posojil med letom, – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov ob čine, – opravlja tudi druge zadeve, ki jih dolo čajo zakoni in ta statut.

41. člen

Župan mora zadržati izvajanje neustavnih, nezakonitih odlo čitev oziroma odlo čitev ob činskega sveta, ki so v nasprotju s tem statutom ali drugim splošnim aktom ob čine. Svojo odlo čitev mora župan pojasniti na prvi naslednji seji ob činskega sveta. Če župan meni, da je splošni akt ob čine neustaven ali nezakonit, zadrži njegovo objavo. Če ob činski svet vztraja pri svoji odlo čitvi, je župan dolžan poskrbeti, da se splošni akt objavi. V tem primeru župan lahko vloži pri ustavnem sodiš ču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Če župan zadrži odlo čitev ob činskega sveta, za katero meni, da je v nasprotju s tem statutom ali drugim splošnim aktom ob čine, o tem opozori tudi pristojno ministrstvo. Če ob činski svet vztraja pri svoji odlo čitvi, mora župan poskrbeti, da se odlo čitev izvede. V tem primeru lahko župan za čne postopek pri upravnem sodiš ču. Če se odlo čitve sveta nanašajo na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene ob čini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odlo čitve.

42. člen

Ob činski svet, ob činski odbor in nadzorni odbor lahko v skladu z drugim odstavkom 15. člena tega statuta odlo či, da pri posamezni to čki dnevnega reda seje izklju či javnost in nadaljuje delo na zaprti seji.

43. člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomeš ča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posami čnih nalog iz svoje pristojnosti ter za nadomeš čanje v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomeš ča župana član ob činskega sveta, ki ga dolo či župan, če ga ne dolo či, pa najstarejši član ob činskega sveta. V času nadomeš čanja opravlja član ob činskega sveta teko če naloge iz pristojnosti župana. Podžupan se lahko odlo či, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odlo či ob činski svet.

7. Neposredne oblike odlo čanja ob čanov

44. člen

Neposredne oblike odlo čanja ob čanov o lokalnih zadevah so zbor ob čanov, referendum in ljudska iniciativa.

45. člen

Župan mora sklicati zbor ob čanov, če je tako predpisano z zakonom ali tem statutom ali če to zahteva najmanj 5% volivcev v ob čini oziroma njenem posameznem delu, lahko pa ga skli če na lastno pobudo ali na pobudo ob činskega sveta. S statutarnim sklepom se predpišejo: – zadeve, ki jih obravnavajo ob čani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališ ča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odlo čajo, – na čin vložitve zahteve in postopek odlo čanja o sklicu zbora ob čanov, če sklic zahtevajo volivci, – na čin sklica zbora ob čanov, – število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališ ča, predlogi, pobude in mnenja ali odlo čitve veljavno sprejete, – kako sprejeta stališ ča, predlogi, pobude in mnenja ali odlo čitve zavezujejo ob činske organe in – druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora ob čanov ter za uveljavljanje njihovih stališ č, predlogov, pobud, mnenj in odlo čitev.

46. člen

Zbori ob čanov predvsem: – razpravljajo o delu ob činskih organov, – razpravljajo o povezovanju z drugimi ob činami, – razpravljajo o lokalni problematiki, – razpravljajo o spremembah obmo čja ob čine, – razpravljajo in dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi.

47. člen

Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov ob čine, razen o prora čunu in zaklju čnem ra čunu ob čine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob činski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem ob čani potrdijo ali zavrnejo splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe. Ob činski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana ob činskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v ob čini ali če tako zahteva zakon. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob čani, ki imajo pravico voliti člane ob činskega sveta. Odlo čitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje ve čina volivcev, ki so glasovali. Odlo čitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala ve čina vseh volivcev v ob čini oziroma v delu ob čine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Odlo čitev volivcev na referendumu zavezuje ob činski svet do konca njegovega mandata.

48. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo dolo čbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi dolo čbe zakona o lokalnih volitvah.

49. člen

Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti podprta s podpisi 3% volivcev na obmo čju ob čine ali najmanj 100 volivcev na ožjem obmo čju ob čine, na katerem je pobuda za referendum vložena. Seznam volivcev, ki podpirajo pobudo, mora vsebovati naslednje podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališ ča.

50. člen

Ob činski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja ob čanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso ob čino ali za njen del. Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5% volivcev v ob čini, oziroma 10% volivcev v ožjem delu ob čine. Svetovalni referendum ne zavezuje ob činskih organov. Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo dolo čbe 48. in 49. člena tega statuta.

51. člen

Najmanj 5% volivcev v ob čini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odlo čitve iz pristojnosti ob činskega sveta oziroma drugih ob činskih organov. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta ob činskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odlo čiti najkasneje v treh mesecih. Če se zahteva nanaša na druge odlo čitve ob činskih organov, mora pristojni organ o njej odlo čiti najkasneje v enem mesecu. Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo dolo čbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

IV. OB ČINSKA UPRAVA

1. Organizacija ob činske uprave

52. člen

Notranjo organizacijo in delovno podro čje ob činske uprave dolo či ob činski svet na predlog župana z odlokom. Sistematizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo či župan.

53. člen

Ob činsko upravo neposredno vodi tajnik ob čine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik pooblasti za posamezne naloge v zvezi z vodenjem organov ob činske uprave predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan. O sporih o pristojnosti med organi ob činske uprave odlo ča župan.

54. člen

Za delo ob činske uprave je župan odgovoren svetu, tajnik pa županu.

55. člen

Upravne naloge ob činske uprave opravljajo tajnik, predstojniki upravnih organov, višji upravni delavci, upravni in strokovno tehni čni delavci. Župan imenuje v skladu z na črtom delovnih mest uprave višje upravne delavce, upravne in strokovno tehni čne delavce. Sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo či župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v ob činski upravi odlo ča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik ob činske uprave.

56. člen

Višji upravni delavci, upravni in strokovno tehni čni delavci so upravi čeni do pla če, ki jo v skladu z zakonom ter na črtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju dolo či župan.

57. člen

Ob činska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata ob činski svet in župan po pooblastilu sveta. Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar ob činska uprava v skladu z zakonom odlo ča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

58. člen

Posami čne akte iz izvirne pristojnosti ob čine izdajajo tajnik in delavci ob činske uprave, katere tajnik pooblasti za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odlo čanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odlo čajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom druga če dolo čeno.

59. člen

O upravnih stvareh iz ob činske pristojnosti odlo ča na prvi stopnji ob činska uprava, na drugi pa župan, če ni z zakonom druga če dolo čeno. 60. člen

Ob činska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem ob činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ob čina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko župan v okviru ob činske uprave ustanovi ob činsko inšpekcijo kot poseben upravni organ, ali pa jo ustanovi v sodelovanju z drugimi ob činami. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo ob činski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi. Ob činski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.

61. člen

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

62. člen

O upravnih stvareh iz ob činske izvirne pristojnosti lahko odlo ča samo uradna oseba, ki je pooblaš čena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih stvareh lahko na prvi stopnji odlo ča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.

63. člen

O pritožbah zoper posami čne akte iz izvirne pristojnosti ob činske uprave odlo ča župan. Zoper odlo čitev župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posami čne akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na osnovi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja ob činska uprava, odlo ča ministrstvo, pristojno za ustrezno podro čje oziroma njegov organ v sestavi.

64. člen

O izlo čitvi predstojnika organa ob činske uprave ali zaposlenega v ob činski upravi odlo ča tajnik ob čine, ki v primeru izlo čitve predstojnika ob činske uprave o stvari tudi odlo či, če je predstojnik pooblaš čen za odlo čanje v upravnih stvareh. O izlo čitvi tajnika ob čine ali župana odlo ča ob činski svet, ki v primeru izlo čitve o stvari tudi odlo či.

V. OB ČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI

65. člen

Ob čina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama dolo či in javnih služb, za katere je tako dolo čeno z zakonom Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja ob čina: – neposredno v okviru ob činske uprave, – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, – z dajanjem koncesij, ki so v pristojnosti ob čine, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

66. člen

Ob čina organizira obvezne gospodarske javne službe, ki so dolo čene z zakonom, na naslednjih podro čjih: – oskrba s pitno vodo, – odvajanje in čiš čenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, – javna snaga in čiš čenje javnih površin, – urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, – pregledovanje, nadzorovanje in čiš čenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zra čnikov zaradi varstva zraka, – na drugih podro čjih, dolo čenih z zakonom.

67. člen

Ob čina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih dolo či z odlokom za naslednja podro čja: – oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi, – oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij, – urejanje pokopališ č in oddajanje prostorov za grobove v najem, – pogrebne storitve, – javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju, – gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti, – urejanje javnih parkiriš č, – urejanje ulic, trgov, – urejanje lokalnih cest, – urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov, – upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov, – plakatiranje in obveš čanje, – požarna varnost.

68. člen

Ob činski svet lahko dolo či kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih podro čjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogo če zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in storitve pogoj: – za izvrševanje nalog ob čine, – za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij ob čine, – ali kadar ob čina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.

69. člen

Na podro čju družbenih dejavnosti zagotavlja ob čina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: – osnovnošolsko izobraževanje, – predšolska vzgoja in varstvo otrok, – osnovno zdravstvo in lekarna, – osebna pomo č družini, – knjižni čarstvo, – veterinarsko službo.

70. člen

Ob činski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah dolo či vrste javnih služb ter na čine in oblike njihovega izvajanja. Ob činski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade. Ob čina lahko zaradi gospodarnega in u činkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi ob činami. Ob čina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

71. člen

Ob čina lahko z odlokom ustanovi organ ob činskega pravobranilstva. Ob činsko pravobranilstvo zastopa ob čino, njene organe in ožje dele ob čine, ki so pravne osebe, po pooblastilu pristojne osebe pa lahko zastopa tudi druge pravne osebe, katerih ustanoviteljica je ob čina, pred sodiš či in drugimi državnimi organi. V odloku o ustanovitvi ob činskega pravobranilstva se opredeli status, organizacija, delovno podro čje in druge zadeve, pomembne za delovanje ob činskega pravobranilstva. Ob čina lahko ustanovi skupaj z drugimi ob činami skupni organ ob činskega pravobranilstva.

VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OB ČINE 72. člen

Premoženje ob čine sestavljajo nepremi čne in premi čne stvari v lasti ob čine, denarna sredstva in pravice. Ob čina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Župan odlo ča o pridobitvi in odtujitvi premi čnega premoženja ter pridobitvi nepremi čnega premoženja do vrednosti, kot jo dolo ča zakon in po postopku in na na čin, ki ga dolo ča zakon. O tem seznani ob činski svet. Odlo čitev o odtujitvi nepremi čnega premoženja ob čine sprejme ob činski svet. Prodaja in oddaja v zakup (najem) nepremi čnin in premi čnin se izvede na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa oziroma predhodno izvedene javne dražbe. Za zamenjavo nepremi čnin in premi čnin ter pravic javni razpis oziroma javno dražbo ni potrebno izvesti. Za prodajo in oddajo v zakup (najem) se izvede pravni promet nepremi čnin in premi čnin oziroma pravic brez predhodno izvedenega javnega razpisa oziroma javne dražbe v primerih, ko stvar oziroma pravica ne presega vrednosti 300.000 SIT, prodaje funkcionalnih zemljiš č in v drugih primerih, ko tako odlo či ob činski svet oziroma skladno s prejšnjim odstavkom župan.

73. člen

Ob čina pridobiva prihodke iz lastnih virov iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

74. člen

Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v prora čunu ob čine. Prora čun ob čine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter ra čun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo na črtovani prihodki ob čine po virih in vrstah, na črtovani odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih namenih. V ra čunu financiranja se izkaže odpla čevanje dolgov in zadolževanje ob čine.

75. člen

Sredstva prora čuna se smejo uporabljati le za namene, ki so dolo čeni s prora čunom. V imenu ob čine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v prora čunu predvidena za posamezne namene. Sredstva prora čuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

76. člen

Za izvrševanje prora čuna je odgovoren župan, če ni z odlokom ob čine druga če dolo čeno.

77. člen

Prora čun ob čine mora biti sprejet pred za četkom leta, na katerega se nanaša. Če prora čun ni sprejet pred za četkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi prora čuna za preteklo leto – po dvanajstinah prora čuna preteklega leta.

78. člen

Če se med prora čunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za prora čun ali zmanjšanja prihodkov ugotovi, da prora čuna ne bo mogo če realizirati, lahko župan zadrži izvajanje posameznih odhodkov prora čuna, če s tem ne ogrozi pla čevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v pla čilo, ali prerazporedi prora čunska sredstva. O odlo čitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti ob činski svet. Če prora čuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans prora čuna.

79. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov prora čuna izvrševanje prora čuna ne more uravnovesiti, se lahko za za časno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve ob čine ali najame posojilo najve č 5% sprejetega prora čuna, ki mora biti odpla čano do konca prora čunskega leta. O najetju posojila odlo ča župan.

80. člen

Ob čina oblikuje svoje rezerve, v katere izlo ča del skupno doseženih prihodkov, iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se dolo či vsako leto s prora čunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izlo čanja sredstev dolo či ob činski svet na predlog župana z odlokom o prora čunu ob čine. Izlo čanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra teko čega leta. Izlo čanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve ob čine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

81. člen

Rezerva se uporablja: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesre če, epidemije oziroma prepre čevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; 2. za zagotovitev sredstev prora čuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno, 3. za kritje prora čunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. to čke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vra čanja, sredstva iz 2. to čke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz 1. in 3. to čke prejšnjega odstavka odlo ča ob činski svet, o uporabi sredstev iz 2. to čke prejšnjega odstavka pa župan. Župan lahko za odlo čanje o posameznih zadevah iz 2. to čke pooblasti predstojnika ob činskega upravnega organa, ki pokriva finan čno poslovanje ob čine. Župan odlo ča o uporabi sredstev za namene iz 1. to čke prvega odstavka tega člena do zneska, dolo čenega v odloku prora čuna za teko če leto.

82. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet prora čun, sprejme ob činski svet na predlog župana odlok o zaklju čnem ra čunu prora čuna za preteklo leto. V zaklju čnem ra čunu prora čuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev ra čuna financiranja. Ob činski svet sprejme hkrati z zaklju čnim ra čunom prora čuna tudi premoženjsko bilanco ob čine na dan 31. decembra za leto, v katerem se sprejema zaklju čni ra čun prora čuna. Odlok o zaklju čnem ra čunu prora čuna predloži župan ob činskemu svetu do konca marca teko čega leta za preteklo leto.

83. člen

Ob čina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, garancij, poroštev in z najetjem posojil. Ob čina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Ob čina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

84. člen

Ob čina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odlo ča ob činski svet. O zadolžitvi ob čina obvesti Ministrstvo za finance. Soglasje ministrstva je sestavni del pogodbe o zadolževanju.

85. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob čina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja ali soustanovitelja. O soglasju odlo ča ob činski svet. Ob čina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je, vendar najve č do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. 86. člen

Prihodki ob čine za financiranje zagotovljene porabe so: – davek na dediš čine in darila, – davek na dobitke od iger na sre čo, – davek na promet nepremi čnin, – upravne takse, – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo ob čini v višini, ki je dolo čena z zakonom o njihovi uvedbi. Za financiranje zagotovljene porabe pripada ob čini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, ki je dolo čena z zakonom.

87. člen

Sredstva za teko čo finan čno izravnavo se zagotavljajo iz državnega prora čuna v primeru, če ob čina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.

88. člen

Prihodki ob čine za financiranje drugih nalog so: – davek od premoženja, – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš ča, – krajevne takse, – komunalne takse, – pristojbine, – odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljiš ča in gozda, – prihodki uprave, – prihodki, dolo čeni z drugimi akti. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo ob čini v višini, ki je dolo čena v aktu o njihovi uvedbi.

89. člen

Za odhodke ob čin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo: – sredstva za delo ob činskih organov in ob činske uprave, – sredstva za izvajanje dejavnosti na podro čju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega, varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti, – subvencije in teko či prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti), – sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, – sredstva za mrliško ogledno službo, – sredstva za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine.

90. člen

Finan čno poslovanje opravlja upravni organ, pristojen za finance. Finan čno poslovanje ob čine izvršuje knjigovodska služba ob čine, ob čina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni knjigovodski službi z drugimi ob činami ali pri specializirani organizaciji.

VII. SPLOŠNI IN POSAMI ČNI AKTI OB ČINE

1. Splošni akti ob čine

91. člen

Ob činski svet sprejme statut ob čine in poslovnik za delo ob činskega sveta. Ob činski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Ob činski odbori in komisije lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo. Ob činski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja ob čine, ob činski prora čun in zaklju čni ra čun. 92. člen

Statut je temeljni splošni akt ob čine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko ve čino glasov vseh članov ob činskega sveta. Po enakem postopku se sprejemajo tudi statutarni sklepi. Spremembe in dopolnitve statuta ob čine lahko predlaga župan, komisija za statut ob čine in poslovnik sveta in vsak član ob činskega sveta.

93. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme ob činski svet z dvetretjinsko ve čino navzo čih članov, se uredi organizacija in na čin dela ob činskega sveta ter uresni čevanje pravic in dolžnosti članov ob činskega sveta.

94. člen

Z odlokom ureja ob čina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe ob činske uprave in dolo ča na čin njihovega dela ter ustanavlja ali soustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade ob čin. Prora čun ob čine in zaklju čni ra čun prora čuna se odreja z odlokom. Z odlokom o prora čunu ob čine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v ob čini. Ob činski prora čun se sprejme za prora čunsko leto, ki se za čne in kon ča hkrati s prora čunskim letom za državni prora čun. Občinski prora čun je sprejet, če zanj glasuje ve čina navzo čih članov ob činskega sveta. Z odlokom ureja ob čina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako dolo čeno z zakonom.

95. člen

Z odredbo uredi ob čina dolo čene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja na čin ravnanja v takih razmerah.

96. člen

S pravilnikom se raz členijo posamezne dolo čbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

97. člen

Z navodilom se podrobneje predpiše na čin dela organov ob činske uprave pri izvrševanju dolo čb statuta ali odloka.

2. Postopek za sprejem odloka

98. člen

Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član ob činskega sveta, ob činski odbor in komisije ali najmanj 5% volivcev v ob čini. Predlog odloka pošlje predlagatelj županu. Župan se je do predloga dolžan pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati ob činskemu svetu v obravnavo. Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in na čela odloka ter oceno finan čnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. Predlagatelj dolo či svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah ob činskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

99. člen

Župan pošlje predlog odloka članom ob činskega sveta praviloma 15 dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

100. člen Ob činski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in na čelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. V drugi obravnavi razpravlja ob činski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko ob činski svet kon ča razpravo o posameznem amandmaju predloga odloka, člani ob činskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani ob činskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok je v celoti sprejet, če zanj na seji ob činskega sveta, na kateri je navzo ča ve čina članov sveta, glasuje ve čina navzo čih članov. Ob činski svet lahko na seji odlo či, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.

101. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe ob čine ali naravne nesre če, lahko ob činski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mo č predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. O uporabi hitrega postopka odlo či ob činski svet na za četku seje pri dolo čanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

102. člen

Statut, odloki, odredbe, pravilniki, navodila ter drugi predpisi in akti, s katerimi se dolo čajo pravice in obveznosti ob čanov, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in za čnejo veljati 15. dan po objavi, če v njih ni druga če dolo čeno.

3. Posami čni akti ob čine

103. člen

Posami čni akti ob čine so odlo čbe in sklepi. S posami čnimi akti odlo ča ob čina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene pristojnosti. Ob čina odlo ča s posami čnimi akti o upravnih stvareh, in sicer: – o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti, – o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.

VIII. VARSTVO OB ČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

104. člen

Ob činski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi posega v ustavni položaj in v pravice ob čine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila ali soglasja ob čine posega v njene pravice.

105. člen

Ob činski svet ali župan lahko za čneta pred ustavnim sodiš čem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti ob čine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga ob čina posega v njeno pristojnost.

106. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokon čnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi ob čine.

107. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi ob čine, dolo čene z ustavo in zakoni.

108. člen

Ob činski odbori so dolžni za potrebe ob činskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajo čih se predpisov, ki se ti čejo koristi ob čine in širše lokalne skupnosti. Na tej podlagi oblikuje ob činski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

IX. MEDOB ČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE

109. člen

Ob čina se lahko poveže z drugimi ob činami v širšo lokalno skupnost zaradi uresni čevanja skupnih koristi. Odlo čitev o vklju čitvi ob čine v širšo lokalno skupnost sprejme ob činski svet z dvetretjinsko ve čino vseh članov sveta. S statutarnim sklepom o vklju čitvi ob čine v širšo lokalno skupnost se dolo čijo okvirne naloge, ki jih bo ob čina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti ob činski svet dokon čno dolo či o prenosu ob činske pristojnosti.

110. člen

Ob činski svet lahko z dvotretjinsko ve čino vseh članov sklene, da se ob čina poveže v skupnost ali v zvezo dveh ali ve č ob čin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena. Če zahteva ve čina navzo čih članov ob činskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med ob čani in ugotovi njihova volja na referendumu. Odlo čitev o vklju čitvi ob čine v širšo lokalno skupnost je na referendumu sprejeta, če se za to odlo či ve čina volivcev, ki so glasovali.

X. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

111. člen

Krajevne skupnosti na obmo čju nove Ob čine Žužemberk prenehajo z svojim delovanjem s 1. 1. 1999. S tem datumom preneha pravna subjektiviteta krajevnim skupnostim ter se ukinejo njihovi žiro ra čuni. Premoženje in delavce krajevnih skupnosti prevzame Ob čina Žužemberk.

112. člen

V primeru, da se ob činski svet odlo či za četi postopek za ustanovitev krajevnih skupnosti ali drugih ožjih delov ob čine, sprejme statutarni sklep o ustanovitvi krajevnih skupnosti ali drugih ožjih delov v ob čini po poprejšnjih obravnavah na zborih krajanov.

113. člen

Županu, ki opravlja prvi mandat v novo nastali Ob čini Žužemberk, se dovoli, da se v roku šestih mesecev po izvolitvi opredeli o na činu opravljanja županske funkcije.

114. člen

Do sprejetja prora čuna novo oblikovane ob čine za teko če leto se financiranje ob čine za časno nadaljuje na podlagi prora čuna Mestne ob čine Novo mesto za enake naloge oziroma namene kot v letu pred oblikovanjem nove Ob čine Žužemberk. Financiranje ob čine iz prejšnjega odstavka se za časno nadaljuje preko lo čenega ra čuna prora čuna ob čine, ki je ustanovljena na obmo čju sedeža prejšnje ob čine. S sredstvi na lo čenem ra čunu razpolaga župan. Za razpolaganje s sredstvi na žiro ra čunu prora čuna lahko župan pooblasti druge osebe in o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za pla čilni promet.

115. člen Dokler niso urejena premoženjsko-pravna razmerja po zakonu o lokalni samoupravi, se ob čina ne sme zadolževati, dajati soglasij in poroštev k zadolževanju.

116. člen

Dokler se Ob čina Žužemberk ne dogovori o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do javnih podjetij, javnih zavodov in skladov, ustanovljenih za obmo čje ve č ob čin, izvršujejo ustanoviteljske in soustanoviteljske pravice organi ob čine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja in sklada, do soglasja organov vseh ob čin na tem obmo čju.

117. člen

Ob činski svet ob čine Žužemberk mora v treh mesecih po prevzemu funkcije sprejeti odlo čitev o na činu sporazumne razdelitve premoženja med novo nastalo Ob čino Žužemberk, Ob čino Dolenjske Toplice in Ob čino Mirna pe č, ki so se na zadnjih lokalnih volitvah 22. novembra 1998 izlo čile iz Mestne ob čine Novo mesto, in med Mestno ob čino Novo mesto.

118. člen

Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. Do sprejetja ustreznih aktov v skladu s tem statutom se uporabljajo predpisi in drugi splošni akti Mestne ob čine Novo mesto.

119. člen

V enem mesecu po sprejemu statuta ob čine ob činski svet sprejme poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem podro čju ob činske uprave. Župan izda akt o sistemizaciji delovnih mest v ob činski upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in delovnem podro čju ob činske uprave.

120. člen

Za tolma čenje statuta je pristojen ob činski svet.

121. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep o delovanju Ob čine Žužemberk št. 008-001/98-žbk z dne 11. 12. 1998.

122. člen

Ta statut za čne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Žužemberk, dne 26. marca 1999.

Župan Ob čine Žužemberk Franc Škufca l. r.

63. Uradni list RS, št. 63/2000 z dne 13.07.2000

2905 . Spremembe in dopolnitve statuta Ob čine Žužemberk, Stran 7983.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 17. člena statuta Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99) je Ob činski svet ob čine Žužemberk na 1. izredni seji dne 15. 4. 2000 sprejel S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A Ob čine Žužemberk

1. člen

V statutu Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99) se 8. člen spremeni in glasi:

“Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb ob čanov na območju posameznih naselij so v ob čini kot ožji deli ob čine lahko ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del ob čine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finan čnem in pravnem smislu.

Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti, njihovo ukinitev ali spremembo njihovega obmo čja lahko da zbor ob čanov ožjega dela ob čine ali 10% volivcev s tega obmo čja, po postopku in na na čin, ki je dolo čen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo obmo čje ob činski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in obmo čju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu ali zboru ob čanov, ki ga za dolo čeno obmo čje razpiše ob činski svet.”

2. člen

13. člen statuta se spremeni in glasi:

“Ob čina ima ob činsko upravo kot ob činski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti ob čine izvaja upravne naloge iz ob činske pristojnosti, odlo ča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge ob činskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob činske organe.

3. člen

V 17. členu se spremeni zadnja alinea in glasi: – podeljuje domicilnost, izvornost (društvom, brigadam NOB, organizacijam, rastlinam in živalim).

4. člen

18. člen statuta se spremeni in glasi:

“Ob činski svet daje mnenje k imenovanju na čelnika upravne enote.

Ob činski svet odlo ča o vseh na ob čino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne dolo ča, da o teh zadevah odlo ča drug ob činski organ.”

5. člen

19. člen statuta se spremeni in glasi:

“Ob činski svet ima petnajst članov.

Ob činski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Ob činski svet se voli po proporcionalnem na čelu. Za volitve v ob činskega sveta se ob čina lahko razdeli na volilne enote, ki jih dolo či odlok ob činskega sveta.”

6. člen

20. člen statuta se popravi in glasi:

“Ob činski svet se konstituira na svoji prvi seji.

Član sveta ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah ob činskega sveta ali na sejah njegovih delovnih teles, ki zadevajo vsebino delovnih teles ali organov ob čine. Ob činski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej ob činskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana ob činskega sveta. Če natopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaš čeni podžupan oziroma član ob činskega sveta ne more voditi sklicane seje, jo vodi najstarejši član ob činskega sveta.”

7. člen

22. člen statuta se spremeni in glasi:

“Člani ob činskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana ob činskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v ob činski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo ča zakon. Član ob činskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana ob činskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru pred časnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana ob činskega sveta. Funkcija člana ob činskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo na čelnika v upravni enoti, na obmo čju katere je ob čina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo nad primernostjo strokovnega dela ob čine.”

8. člen

25. člen statuta se spremeni in glasi:

“Ob činski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje župan. Na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrine članov sveta mora župan sklicati sejo sveta v roku 7 dni od prejema pisne zahteve; seja mora biti v 15 dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seje župan ne skli če v navedenem roku, jo lahko skli čejo člani ob činskega sveta, ki so zahtevo podali.

Dnevni red seje sveta predlaga župan po predlogu predlagatelja. Predlagani dnevni red lahko dopolni z novimi to čkami.”

9. člen

27. člen statuta se spremeni in glasi:

“Ob činski svet veljavno sklepa, če je na seji navzo ča ve čina njegovih članov.

Ob činski svet sprejema odlo čitve z ve čino glasov navzo čih članov, razen če zakon ali ta statut dolo ča druga čno ve čino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako dolo ča zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje odlo či ob činski svet.”

10. člen

V 29. in 30. členu se v vseh naslovih in besedilih naziv “ob činski odbori” nadomesti z besedilom “Odbori in komisije ob činskega sveta” in “Naloge odborov ob činskega sveta.”

11. člen

34. člen se spremeni in glasi:

“Nadzorni odbor šteje tri člane, ki svoje delo opravljajo nepoklicno.

Člane nadzornega odbora imenuje ob činski svet izmed ob čanov. Dva člana nadzornega odbora morata imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na finan čno-ra čunovodskem podor čju. Predsednik nadzornega odbora mora imeti visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob činskega sveta, župan, podžupan, tajnik ob čine, delavci ob činske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki prora čunskih sredstev. Nadzorni svet ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z ve čino glasov članov odbora. Na seji odbora se vodi zapisnik, ki mora biti vsem članom nadzornega odbora poslan v roku sedmih dni.

12. člen

45. člen statuta se spremeni in glasi:

“Zbor ob čanov se skli če za vso ob čino, za eno ali ve č krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor ob čanov skli če župan na lastno pobudo ali na pobudo ob činskega sveta.

Župan mora sklicati zbor ob čanov, če to zahteva najmanj 5% volivcev v ob čini. Zahteva volivcev za sklic zbora ob čanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zahteve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je potrebno predložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega bivališ ča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vro či pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skli če zbore ob čanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Dodata se nova 45.a in 45.b člen in glasita:

45.a člen

Sklic zbora ob čanov mora vsebovati obmo čje, za katerega se sklicuje zbor ob čanov, kraj in čas zbora ob čanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno obi čajen na čin.

45.b člen

Zbor ob čanov vodi župan ali od njega pooblaš čeni podžupan. Župan lahko zboru ob čanov predlaga imenovanje predsednika zbora, ki naj zbor tudi vodi. Zbor ob čanov veljavno sprejema svoje odlo čitve, predloge, pobude, stališ ča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev z obmo čja ob čine, za katero je zbor sklican. Odlo čitev zbora je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Tajnik ob čine ugotovi sklep čnost zbora ob čanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odlo čitve ter vodi zapisnik o odlo čitvi zbora. Z zapisnikom zbora ob čanov tajnik ob čine seznani ob činski svet in župana ter ga na krajevno obi čajen na čin objavi.

13. člen

52. člen se spremeni in glasi:

“Notranjo organizacijo in delovno podro čje ob činske uprave dolo či ob činski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo či župan.”

14. člen

53. člen se spremeni in glasi:

“Ob činsko upravo neposredno vodi tajnik ob čine, ki ga imenuje in razrešuje župan.”

15. člen

54. člen se spremeni in glasi:

“Župan predstavlja ob činski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresni čevanju in opravljanju nalog ob čine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveš čanje in poro čanje o uresni čevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno reševanje nastalih problemov. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, dolo či župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poro čevalca izmed delavcev ob činske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odloka ali drugih aktov sodelovali.” Doda se 54.a člen in glasi:

54.a člen

“Župan skrbi za izvajanje odlo čitev ob činskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poro ča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik ob čine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.

V poro čilu o izvrševanju sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. Če sklepa župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.”

16. člen

55. člen se spremeni in glasi:

“Naloge ob činske uprave opravljajo tajnik, upravni in strokovno tehni čni delavci.

Sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo či župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v ob činski upravi dolo ča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik ob činske uprave.”

17. člen

71. člen se spremeni in glasi:

“Ob čina lahko s še eno ali ve č ob činami ustanovi skupni organ ob činskega pravobranilstva.”

18. člen

112. člen se v celoti črta.

19. člen

Členi statuta od 113. do 122. člena se zaradi črtanja 112. člena ustrezno preštevil čijo.

20. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta za čnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 322/2000

Žužemberk, dne 25. aprila 2000.

Župan Ob čine Žužemberk Franc Škufca l. r.

93. Uradni list RS, št. 93/2000 z dne 12.10.2000

3979 . Spremembe in dopolnitve statuta Ob čine Žužemberk, Stran 10354.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 17. člena statuta Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99 in 63/00) je Ob činski svet ob čine Žužemberk na 14. seji dne 29. 9. 2000 sprejel

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A Ob čine Žužemberk

1. člen

V statutu Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99 in 63/00) se za 110. členom doda novo poglavje:

IX. OŽJI DELI OB ČINE

z novimi členi 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121 in 122:

111. člen

Na obmo čju ob čine je ustanovljena Krajevna skupnost Hinje, ki je del ob čine v teritorialnem funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finan čnem in pravnem smislu.

112. člen

Obmo čje Krajevne skupnosti Hinje (v nadaljevanju: krajevna skupnost) obsega naslednja naselja: Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazina, Lopata, Pleš, Prevole, Ratje, Sela pri Hinjah, Visejec, Vrh pri Hinjah in Žvir če.

113. člen

Krajevna skupnost Hinje je pravna oseba. Sedež krajevne skupnosti je v Hinjah, Hrib pri Hinjah 7, 8362 Hinje. Krajevna skupnost ima pe čat okrogle oblike, premera 35 mm z naslednjo vsebino: V sredini polja je grb ob čine, v zgornjem delu notranjega kroga je napis Ob čina Žužemberk, v spodnjem delu pa Krajevna skupnost Hinje.

114. člen

Krajevna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti ob čine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevna skupnost praviloma samostojno: – skrbi za urejenost pokopališ č in organizira pogrebno službo na krajevno obi čajni na čin, če z odlokom ob čine ni druga če dolo čeno, – skrbi za pluženje in odvoz snega, – skrbi za vzdrževanje krajevnih cest, – skrbi za vaške vodovode, – v skladu z zakonom o gostinstvu daje mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, – upravlja z lastnim premoženjem ali s premoženjem ob čine, ki ji je dano v uporabo, – izdeluje na črte zaš čite in reševanja na podlagi predpisov in potreb ob čine, – pripravlja in izvaja projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem obmo čju, – pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem obmo čju ter organizira kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudi pomo č pri takih prireditvah, kadar je organizator ob čina. Podrobneje se naloge krajevne skupnosti opredelijo z odlokom.

115. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj ra čun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Ob čina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

116. člen

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališ čem na obmo čju krajevne skupnosti. Na čin izvolitve članov sveta dolo ča zakon. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Svet krajevne skupnosti šteje 11 članov. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se za čne in kon ča isto časno kot mandat članov ob činskega sveta. Če se krajevna skupnost ustanovi po rednih volitvah, traja mandat članov sveta krajevne skupnosti do rednih volitev v ob činski svet. Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo člana ob činskega sveta, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru ob čine ter z delom v ob činski upravi. Dolo čbe zakona in tega statuta, ki urejajo pred časno prenehanje mandata članu ob činskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti. Funkcija člana sveta je častna.

117. člen

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skli če župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati ve č kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih dolo či svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega 150.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomeš ča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih dolo či predsednik. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odlo čitve na seji, na kateri je navzo čih ve čina članov. Župan ima pravico biti navzo č na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. Predsednik sveta skli če svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma ve čkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti. Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik ob činskega sveta.

118. člen

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom. Svet tudi: – obravnava vprašanja iz ob činske pristojnosti, ki se nanašajo na obmo čje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališ ča in mnenja, – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov ob čine, – daje pobude in predloge za sestavo letnega plana ob čine, – sprejema odlo čitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. Stališ ča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog ob čine, za katere so pristojni ob činski svet, župan ali ob činska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom druga če dolo čeno. Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo dolo čbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor ob čanov. Odlo čitve sveta krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta krajevne skupnosti, župan in ob činska uprava.

119. člen

Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v prora čunu ob čine. Za uresni čevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko ob čina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je ob čina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje svet krajevne skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja ob čina.

120. člen

Krajevna skupnost ima lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremi čnine, premi čnine in pravice. Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo dolo čbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem ob čine ter dolo čbe tega statuta. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na ob čino.

121. člen

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz ob činskega prora čuna, s prostovoljnimi prispevki fizi čnih in pravnih oseb, s pla čili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti. Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevne skupnosti iz prora čuna ob čine se dolo čijo z odlokom. Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finan čnih na črtih, ki jih za posamezno prora čunsko leto oblikuje in ob činskemu svetu predlaga njihov svet. Finan čne na črte, ki so kot sestavni del ob činskega prora čuna njegova priloga, sprejme na predlog župana ob činski svet. Ob čina ne prevzema finan čnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v prora čunu ob čine. Za izvrševanje finan čnega na črta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. Za izvrševanje finan čnih na črtov krajevne skupnosti se uporabljajo dolo čbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in dolo čbe odloka o prora čunu ob čine. Nadzor nad finan čnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor ob čine.

122. člen

Ob činski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora ob čine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora ob čanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše pred časne volitve: – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti ob čine. Ob činski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da ob čani na njenem obmo čju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

2. člen

Členi statuta od št. 111 do 121, se ustrezno preštevil čijo.

3. člen

Drugi odstavek 27. člena statuta se spremeni in se glasi: Ob činski svet sprejema odlo čitve z ve čino opredeljenih glasov navzo čih članov, razen če zakon dolo ča druga čno ve čino.

4. člen

Četrti odstavek 47. člen statuta se spremeni in se glasi: Odlo čitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje ve čina volivcev, ki so glasovali. Odlo čitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala ve čina volivcev, ki so glasovali na obmo čju ob čine oziroma v delu ob čine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

5. člen

Za 70. členom statuta se doda 70.a člen, ki se glasi: Dvoje ali ve č ob čin lahko zaradi gospodarnejšega in u činkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ob čin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz prehodnega odstavka ter za usklajevanje odlo čitev ob čin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ob činski sveti udeleženih ob čin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in na čin sprejemanja odlo čitev, financiranje in delitev stroškov med ob činami. Skupni organ opravlja svoje naloge v imenu in za račun ob čin, ki so ga ustanovile. Sedež organa je v ob čini, v kateri je sedež javnega podjetja. Strokovne naloge za skupni organ opravlja ob činska uprava ob čine, v kateri je njegov sedež.

6. člen

Te spremembe in dopolnitve statuta za čnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 820/2000

Žužemberk, dne 29. septembra 2000.

Župan Ob čine Žužemberk Franc Škufca l. r.

115. Uradni list RS, št. 115/2007 z dne 14.12.2007

5788 . Sprememba in dopolnitve Statuta Ob čine Žužemberk, Stran 16480.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradno pre čiš čeno besedilo UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07) in 17. člena Statuta Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) je Ob činski svet Ob čine Žužemberk na 9. seji dne 29. 11. 2007 sprejel

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A Ob čine Žužemberk

1. člen

S temi Spremembami in dopolnitvami Statuta Ob čine Žužemberk (v nadaljevanju: Statut) se spremeni in dopolni Statut Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00).

2. člen

V Statutu se spremeni 8. člen, ki se glasi: »Na obmo čju ob čine se lahko organizirajo ožji deli ob čine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjega dela ob čine je dolo čen s statutom in odlokom ob čine.«

3. člen Spremeni se 20. člen in ta se glasi: »Ob činski svet se konstituira na svoji prvi seji. Župan sklicuje in vodi seje ob činskega sveta. Župan nima pravice glasovanja.«

4. člen

Spremeni se 21. člen Statuta in se glasi: »Članu ob činskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat: – če izgubi volilno pravico, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomo čno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana ob činskega sveta, župana in podžupana, – če nastopi funkcijo ali za čne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v ob činski oziroma v državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo člana ob činskega sveta, župana in podžupana, – če odstopi. Članu ob činskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko ob činski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev ob činskega sveta lahko član ob činskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodiš če. Postopki za nadomestitev člana ob činskega sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko za čno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odlo čitev upravnega sodiš ča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomo čni odlo čitvi sodiš ča. Ne glede na dolo čbo 30. člena Zakona o lokalnih volitvah v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do šeste alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana ob činskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista najve čji ostanek glasov v razmerju do koli čnika v volilni enoti.«

5. člen

34. člen Statuta se spremeni in se glasi: »Nadzorni odbor šteje tri člane, ki svoje delo opravljajo nepoklicno. Člane nadzornega odbora imenuje ob činski svet izmed ob čanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Dva člana nadzornega sveta morata imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na finan čno- ra čunovodskem podro čju. Predsednik nadzornega odbora mora imeti visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob činskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov ob čine, direktor ob činske uprave, delavci ob činske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki prora čunskih sredstev ter člani vodstev politi čnih strank. Nadzorni svet ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z ve čino glasov članov odbora.«

6. člen

39. člen Statuta se spremeni in se glasi: »Ob čina ima župana in enega ali lahko dva podžupana. Župan opravlja svoje delo poklicno ali nepoklicno. Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje župan izmed članov ob činskega sveta.«

7. člen

47. člen Statuta se spremeni in se glasi: »Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov ob čine, razen o prora čunu in zaklju čnem ra čunu ob čine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob činski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem ob čani potrdijo ali zavrnejo splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe. Ob činski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana ob činskega sveta, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v ob čini. Zahteva volivcev za sklic zbora ob čanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zahteve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je potrebno predložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega bivališ ča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vro či pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skli če zbore ob čanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob čani, ki imajo pravico voliti člane ob činskega sveta. Odlo čitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje ve čina volivcev, ki so glasovali. Odlo čitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala ve čina volivcev, ki so glasovali na obmo čju ob čine oziroma v delu ob čine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Odlo čitev volivcev na referendumu zavezuje ob činski svet do konca njegovega mandata.«

8. člen

53. člen Statuta se popravi in se glasi: »Ob činsko upravo neposredno vodi direktor ob činske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.«

9. člen

54. člen Statuta se spremeni in se glasi: »Za delo ob činske uprave je župan odgovoren ob činskemu sveta, direktor ob činske uprave pa županu.«

10. člen

55. člen Statuta se spremeni in se glasi: »Naloge ob činske uprave opravljajo direktor, uradniki in strokovno tehni čni delavci. Sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo či župan. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v ob činski upravi dolo ča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor ob činske uprave.«

11. člen

58. člen Statuta se spremeni in se glasi: »Posami čne akte iz izvirne pristojnosti ob čine izdajajo direktor in delavci ob činske uprave, katere direktor ob činske uprave pooblasti za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odlo čanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odlo čajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom druga če dolo čeno.«

12. člen

61. člen Statuta se spremenijo in se glasi: »Direktor ob činske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.«

13. člen

64. člen se spremeni in se glasi: »O izlo čitvi zaposlenega v ob činski upravi odlo ča direktor ob činske uprave, ki za odlo čanje v upravnih stvareh pooblasti drugega zaposlenega. O izlo čitvi direktorja ob činske uprave ali župana odlo ča ob činski svet, ki v primeru izlo čitve o stvari tudi odlo či.«

14. člen

72. člen Statuta se spremeni in se glasi: »Premoženje ob čine sestavljajo nepremi čne in premi čne stvari v lasti ob čine, denarna sredstva in pravice. Ob čina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Župan odlo ča o pridobitvi in prodaji premi čnega premoženja ter pridobitvi nepremi čnega premoženja do vrednosti, kot jo dolo ča zakon in po postopku in na na čin, ki ga dolo ča zakon. O tem seznani ob činski svet. Odlo čitev o prodaji nepremi čnega premoženja ob čine sprejme ob činski svet. Prodaja in oddaja v zakup ali najem nepremi čnin in premi čnin se izvede v skladu z zakonodajo. Če ni z zakonom druga če dolo čeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremi čnin in premi čnin v lasti ob čine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.«

15. člen

111. člen se spremeni in se glasi: »Na obmo čju ob čine je ustanovljena Krajevna skupnost Hinje, ki je del ob čine v teritorialnem funkcionalnem in organizacijskem smislu.«

16. člen

114. člen se spremeni in se glasi: »Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v ob čini, in sicer: – daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov ob čine na podro čju javne infrastrukture na svojem obmo čju in sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli, – sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaš čiti virov pitne vode, sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljiš č za dela s podro čja gospodarskih javnih služb, – daje predloge za sanacijo divjih odlagališ č komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji, – daje predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetli čenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodeluje, – daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), – predlaga programe javnih del, – sodeluje in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnava obmo čje njihove skupnosti, – oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu ob čine, – daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj ve čjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, – seznanja pristojni organ ob čine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na podro čju urejanja prostora in varstva okolja, – sodeluje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, – spremlja nevarnosti na svojem obmo čju in o tem obveš ča štab za civilno zaš čito ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s podro čja zaš čite in reševanja, – daje soglasja k odlo čitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem ob čine, ki je skupnosti dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.«

17. člen

115. člen se v celoti črta.

18. člen

116. člen se spremeni in se glasi: »Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališ čem na obmo čju krajevne skupnosti. Na čin izvolitve članov sveta dolo ča zakon. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Svet krajevne skupnosti šteje 11 članov. Mandat članov sveta krajevne skupnosti se za čne in kon ča isto časno kot mandat članov ob činskega sveta. Če se krajevna skupnost ustanovi po rednih volitvah, traja mandat članov sveta krajevne skupnosti do rednih volitev v ob činski svet. Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru ob čine ter z delom v ob činski upravi. Dolo čbe zakona in tega statuta, ki urejajo pred časno prenehanje mandata članu ob činskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti. Funkcija člana sveta je častna.«

19. člen

117. člen se spremeni in se glasi: »Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skli če župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati ve č kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih dolo či svet krajevne skupnosti. Svet lahko na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomeš ča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih dolo či predsednik. Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odlo čitve na seji, na kateri je navzo čih ve čina članov. Župan ima pravico biti navzo č na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. Predsednik sveta skli če svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma ve čkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti. Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik ob činskega sveta.«

20. člen

118. člen se spremeni in se glasi: »Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom. Svet tudi: – obravnava vprašanja iz ob činske pristojnosti, ki se nanašajo na obmo čje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališ ča in mnenja, – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov ob čine, – daje pobude in predloge za sestavo letnega plana ob čine. Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog ob čine, za katere so pristojni ob činski svet, župan ali ob činska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom druga če dolo čeno. Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo dolo čbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor ob čanov. Odlo čitve sveta krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta krajevne skupnosti, župan in ob činska uprava.''

21. člen

120. člen se v celoti črta.

22. člen

121. člen se v celoti črta.

23. člen

Te spremembe in dopolnitve Statuta veljajo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 030-2692/2007-101

Žužemberk, dne 29. novembra 2007

Župan Ob čine Žužemberk Franc Škufca l.r.

Uradni list RS, št. 17/2010 z dne 5. 3. 2010

757 . Spremembe Statuta Ob čine Žužemberk, Stran 2127.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08 in 79/09) in 17. člena Statuta Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00, 93/00 in 115/07) je Ob činski svet Ob čine Žužemberk na 25. seji dne 18. 2. 2010 sprejel

S P R E M E M B E S T A T U T A Ob čine Žužemberk

1. člen

V Statutu Ob čine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00, 93/00 in 115/07) se v poglavju VII. »SPLOŠNI IN POSAMI ČNI AKTI OB ČINE« črtata številka in naziv podpoglavja »2. Postopek za sprejem odloka«.

2. člen

98., 99., 100. in 101. člen se črtajo.

3. člen

V poglavju VII. »SPLOŠNI IN POSAMI ČNI AKTI OB ČINE« podpoglavje »3. Posami čni akti ob čine« postane podpoglavje »2.«

4. člen

Te spremembe statuta za čnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 030-2/2010-1

Žužemberk, dne 18. februarja 2010

Župan Ob čine Žužemberk Franc Škufca l.r.