Statut Obcine Zuzemberk S Spremembami

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Statut Obcine Zuzemberk S Spremembami 34. Uradni list RS, št. 34/1999 z dne 10.05.1999 1729 . Statut Ob čine Žužemberk, Stran 4068. Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Ob činski svet ob čine Žužemberk na redni seji dne 26. 3. 1999 sprejel S T A T U T Ob čine Žužemberk I. SPLOŠNE DOLO ČBE 1. člen Ta statut ureja oziroma dolo ča temeljna na čela za organizacijo in delovanje Ob čine Žužemberk (v nadaljevanju: ob čina), organe ob čine, pristojnosti ob čine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo ob činske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje ob čine, splošne in posami čne akte ob čine, varstvo ob čine v razmerju do države in drugih ob čin, na čin sodelovanja ob čanov pri sprejemanju odlo čitev v ob čini in širših samoupravnih lokalnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v ob čini, ki jih dolo ča zakon. 2. člen Obmo čje Ob čine Žužemberk obsega obmo čja naselij: Boršt pri Dvoru, Brezova reber pri Dvoru, Budganja vas, Deše ča vas, Dolnji Ajdovec, Dolnji Kot, Dolnji Križ, Draš ča vas, Dvor, Gornji Ajdovec, Gornji Kot, Gornji Križ, Gradenc, Hinje, Hrib pri Hinjah, Jama pri Dvoru, Kle čet, Klopce, Laš če, Lazina, Lopata, Ma čkovec pri Dvoru, Mali Lipovec, Malo Lipje, Pleš, Plešivica, Podgozd, Podlipa, Poljane pri Žužemberku, Prapre če, Prevole, Ratje, Reber, Sadinja vas pri Dvoru, Sela pri Ajdovcu, Sela pri Hinjah, Srednji Lipovec, Stav ča vas, Šmihel pri Žužemberku, Treb ča vas, Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Vinkov Vrh, Visejec, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križu, Vrhovo pri Žužemberku, Zafara, Zalisec, Žužemberk, Žvir če. 3. člen Ob čina skrbi za uresni čevanje in varovanje pravic in koristi svojih ob čanov v okviru svojih pristojnosti. Ob čan je vsaka oseba, ki ima stalno prebivališ če na obmo čju Ob čine Žužemberk. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s podro čnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem ob čine prenese v ob činsko pristojnost država. 4. člen Ob čani uresni čujejo lokalno samoupravo v ob čini neposredno in preko organov ob čine. Ob čina se pri uresni čevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi ob činami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Ob čina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. 5. člen Ob čani se lahko obra čajo s pobudami na katerikoli organ ob čine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za vloge in pritožbe ob čanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje ob činski svet na predlog župana. 6. člen Ob čina je pravna oseba. Sedež ob čine je v Žužemberku, Grajski trg 33. Ob čina ima svoj grb, zastavo in pe čat, ki jih sprejme ob činski svet z odlokom. Pe čat je okrogle oblike, premera 35 mm z naslednjo vsebino: Ob čina Žužemberk. V sredini polja je grb ob čine Žužemberk. V spodnjem delu notranjega kroga pa naziv organa ob čine: župan, ob činska uprava, volilna komisija. 7. člen Ob čina ima svoj praznik, praznik ob čine dolo či ob činski svet z odlokom. 8. člen V ob čini se lahko organizirajo krajevne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava. Njihove pristojnosti so dolo čene z zakonom o lokalni samoupravi. O ustanovitvi krajevnih skupnosti bo sprejet statutarni sklep. Lahko pa se ustanovijo tudi drugi ožji deli ob čine, za kar je prav tako potrebno sprejeti statutarni sklep. II. NALOGE OB ČINE 9. člen Ob čina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so dolo čene s tem statutom in zakoni. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja ob čina zlasti naslednje naloge: – upravlja z ob činskim premoženjem, – omogo ča pogoje za gospodarski razvoj ob čine in v skladu z zakonom opravlja naloge s podro čja gostinstva, turizma in kmetijstva, – na črtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na podro čju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljiš či, – ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove čanje najemnega socialnega sklada stanovanj, – v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, – skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, za osnovno varstvo otrok in družin, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, – ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne naprave, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob čine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev, – skrbi za vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem obmo čju, – pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošno izobraževalno knjižni čno dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za naravno in kulturno dediš čino na svojem obmo čju, – skrbi za razvoj športa in rekreacije, – gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v ob čini ter opravlja naloge ob činskega redarstva, – nadzoruje krajevne prireditve, – organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v ob čini, – izvaja naloge zaš čite in reševanja, ki so opredeljene v zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami, – skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomo č, – organizira pomo č in reševanje za primere elementarnih in drugih nesre č, – organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, mrliško ogledne službe, – dolo ča prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi ob čine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno, – sprejema statut ob čine in druge splošne akte, – organizira ob činsko upravo, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena, – sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti, v svetu evropskih ob čin in regij, – sodeluje s tujimi partnerskimi in drugimi ob činami na podro čju kulture, gospodarstva, sociale in športa, – sodeluje v programih Evropske unije, – dolo či organizacijo in na čin dela v vojni, – predpisuje lokalne davke. 10. člen Pod pogoji, ki jih dolo ča zakon, ob čina predpisuje naslednje davke in druge ob činske dajatve: – davek od premoženja, – davek na dediš čine in darila, – davek na dobitke od iger na sre čo, – davek na promet nepremi čnin, – druge z zakonom dovoljene davke in dajatve. III. ORGANI OB ČINE 1. Splošne dolo čbe 11. člen Organi ob čine so ob činski svet, župan in nadzorni odbor. Ob čina ima volilno komisijo kot samostojni ob činski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Organi ob čine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj. Člani ob činskega sveta, župan in podžupan so ob činski funkcionarji. Delovno telo ob činskega sveta vodi član ob činskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru ob činskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ob čine ali z delom v ob činski upravi. 12. člen Organi ob čine so dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z njegovim delom v volilni enoti. Rok za izdajo pojasnila je 15 dni od dneva, ko je zahteva poslanca prispela na pristojni ob činski organ. 13. člen Ob čina ima ob činsko upravo kot ob činski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti ob čine izvaja upravne naloge iz ob činske pristojnosti, odlo ča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge ob činskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob činske organe. Organe ob činske uprave na predlog župana ustanovi ob činski svet z odlokom, s katerim dolo či tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno podro čje. 14. člen Organi ob čine se volijo za štiri leta. 15. člen Delo ob činskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveš čanjem javnosti o delu ob činskih organov, z navzo čnostjo ob čanov in predstavnikov javnih ob čil na sejah ob činskega sveta in ob činskih odborov, preko ob činskega glasila ter na druge na čine, ki jih dolo ča ta statut in poslovnik ob činskega sveta. Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva ob činskega sveta in drugih organov ob čine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave. Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obveš ča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko izdela kon čno poro čilo. 16. člen Ob činski svet, nadzorni odbor, ob činski odbori in druge komisije sveta so sklep čne, če je na njihovih sejah navzo ča ve č kot polovica članov. Komisije in odbori ob činskega sveta ter vsak član ob činskega sveta lahko predlagajo ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali tem statutu dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana. 2. Ob činski svet 17. člen Ob činski svet je najvišji organ odlo čanja v ob čini. Ob činski svet ima komisije: – za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, – za
Recommended publications
  • I 2 Št. 028-8/92 KAMNIK 1925. ODREDBO Št. 021-2/92 LAŠKO
    I~ Stran 2434 URADNI LISTREPUBLIKE SLOVENIJE št. 38 - I. Vlil. 1992 I 1 LAŠKO Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Zdrav- stvenega doma Idrija. ' 1926. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju, naselij in 2 drugih posegov v, prostor (Uradni list SRS, št" 18184" 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) je Izvršni svet Skupščine Ta sklep velja z dnem sprejema na skupnem zaseda­ občine Laško na 45. seji dneZž, 7. 1992 sprejel nju zborov občinske skupščine. SKLEP 3 o javni razgrnitvi osnutka. ure~itvenega načrta za območje ljišč Sklep se objavi v Uradnem listu Republike' Slovenije. sanacije Rudnika Laško -,kmetijskih in gozdnih zem Št. 028-8/92 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za Idrija, dne 7. julija 1992. območje sanacije Rudnik Laško - kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, Predsednik d.o.o., Celje, pod št. proj. 100/91, maj 1992 (v nadaljeva- Skupščine občine nju: osnutek). Idrija Janez Podobnik, dr. med. l. r. II Osnutek bo razgrnjen v prostorih SO Laškov Laškem in v prostorih Zadružnega doma Sedraž v delovnem času' , Upravnih organov občineLaško oziroma trgovine v Se­ -- dražu in sicer 30 dni. Prvi' dan razgrnitve .se šteje tretji KAMNIK dan od objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 1925. III V času razgrnitve bo Zavod za urbanistično načrtova­ člena Na podlagi 3. zakona o cenah (Uradni list RS, nje občine Laško v sodelovanju s Krajevno skupnostjo člena št. 1191) in 1. odloka o prenosu pristojnosti za Sedraž organiziral javno razpravo. "določanje cen naizvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Voda 2022 Žužemberk
    Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2020 v Občini Žužemberk Komunala Novo mesto d. o. o. Za mojo lepo dolino Komunala Novo mesto d.o.o. izvaja dejavnost oskrbe s pitno V treh vzorcih je bilo povečano skupno število bakterij pri 37°C, vodo na področju osmih občin, kjer upravlja z 19 vodovodnimi vendar prisotnost omenjenih mikroorganizmov neposredno ne sistemi in 17 vodnimi viri. Nadzor nad kakovostjo pitne vode, ogroža zdravja ljudi. Skupno število bakterij pri 37°C, podobno kot izvajamo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, št. kolonij pri 22°C kažejo na učinkovitost postopkov priprave, na 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in v sodelovanju z Nacionalnim razmnoževanje v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. V letu 2020 je bilo za v omrežju; mejna vrednost je manjša od 100/ml. potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz odvzetih Vzrok za ostale mikrobiološke neskladnosti je bila v nepretočnosti 563 vzorcev pitne vode. Neskladja so se pojavila v slabih štirih internega (hišnega) omrežja in posledično povečano število odstotkih oziroma v enaindvajsetih vzorcih, kar predstavlja 17 koliformnih bakterij. Vsi kontrolni vzorci odvzeti po izvedenem mikrobiološko in 4 fizikalno-kemijsko neustrezne. izpiranju so bili ustrezni. GORNJI KRIŽ 74.096 m3 14,7 °N ŽUŽEMBERK Hydrovod 14.991 m3 Žužemberk 11,0 °N 8/20 (KB 8x, EC ) Novo mesto 1/1 (mot) ŽUŽEMBERK 112.498 m3 12,6 °N 2/16 (EC, KB, SŠ37 °C) LEGENDA: EC-E. coli, CP-clostridium perfingens,KB -koliformne bakterije, SK22- št.
    [Show full text]
  • Suhokranjske Poti, Zima 2020
    Glasilo Občine Žužemberk leto XVIII • številka 80 • december 2020 OBČINA ŽUŽEMBERK SUHOKRANJSKE POTI Jadranka Meglen Jadranka Foto: Foto: Od Ajdovca do Žužemberka stran 11 Odbojkarji Žužemberka v 1.B državni ligi stran 39 Pojdimo ven v naravo stran 57 SUHOKRANJSKE POTI december 2020 Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani, lepo vas pozdravljam! S tokratno številko Suhokranjskih poti Sloveniji. Slednje mi je še v v občini zagotavljali še več zaokrožamo leto 2020, prav tako pa tudi posebno veselje in spodbudo podjetništva in razvoja. drugo leto mojega županovanja. Na za nadaljnja prizadevanja. polovici mandata je čas za pogled nazaj, Mesec, ki je vedno izstopal za prvo oceno in obenem napoved za V preteklih dveh letih smo iz- po svoji čarobnosti, bo letos naslednji dve leti. Slogan, da skupaj vedli veliko projektov lokalne- čaroben na drugačen način. zmoremo bolje, je gotovo na mestu, saj ga pomena, saj sem se zavezal, Kljub temu, da bodo prazno- brez vaše dobronamerne dejavnosti ne da bom župan vseh, zato je vanja okrnjena, da ne bo tako, bi bilo mogoče uresničevati vizij, ki jih treba razvijati vseh 52 naselij kakor je bilo v preteklih letih, imamo in s katerimi razvijamo naš kraj. v občini. Čeprav moramo kot si moramo sami znati ustvariti občina vleči s seboj finančno ozračje, ki nas bo poneslo v Leto 2020 nas je zaznamovalo z zdra- breme iz preteklosti, bom kot novo leto. Prav je, da smo vstvenimi razmerami, s kakršnimi se še župan storil vse, da se čim pozorni tudi na druge in se nismo soočali. To je gotovo posebna več investira za vse, torej za med seboj podpiramo, saj situacija, ki opominja k razmisleku, po naše skupno dobro.
    [Show full text]
  • Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
    OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja
    Ob čina Mokronog-Trebelno Pod Gradom 2 8230 Mokronog +386 (07) 34 98 260 fax: +386 (07) 34 98 269 http://www.mokronog-trebelno.si e-pošta: [email protected] NA ČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V OB ČINI MOKRONOG-TREBELNO, MIRNA PE Č, ŠENTRUPERT, TREBNJE in ŽUŽEMBERK Številka: 381-0004/2009 Verzija: 01 Izdelala: OB ČINA MOKRONOG-TREBELNO, ob činska uprava Odobril: Župan Anton MAVER Datum: 27.8.2010 Kazalo 1 NAMEN IZDELAVE NA ČRTA 4 1.1 Uvod ......................................................................................................................................................... 4 1.2 Klju čni dejavniki ...................................................................................................................................... 5 1.3 Glavni cilji razpisa ................................................................................................................................... 5 2 TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ 6 2.1 Telekomunikacijske storitve in pomen IP ............................................................................................. 6 2.2 Pri čakovane storitve v širokopasovnem omrežju ................................................................................ 7 2.3 Pri čakovane arhitekture omrežja in možne tehnologije ....................................................................... 9 2.4 Odprto širokopasovno omrežje ..........................................................................................................
    [Show full text]
  • Naselji V Sosednjih Občinah Trebnje, Škocjan, Šentjernej, Dobrepolje, in Ivančna Gorica So
    Stran 264 / Št. 4 / 22. 1. 1999 Uradni list Republike Slovenije NOVO MESTO 183. Odlok o kategorizaciji obèinskih cest v Mestni obèini Novo mesto Na podlagi prvega odstavka 82. èlena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 10. člena statuta Mest- ne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 68/96 in 58/98) je Obèinski svet mestne obèine Novo mesto na seji dne 22. 10. 1998 sprejel O D L O K o kategorizaciji obèinskih cest v Mestni obèini Novo mesto 1. èlen Ta odlok doloèa obèinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. èlen Obèinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). Lokalne ceste v mestu Novo mesto in v naseljih z uvedenim uliènim sistemom se razvrstijo v naslednje podka- tegorije: – na glavne mestne ceste (s skrajšano oznako LG) v mestu Novo mesto in – na zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ) v mestu Novo mesto in v naseljih Stra- ža, Otočec, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. 3. èlen Lokalne ceste (LC) med naselji v Mestni obèini Novo mesto in ceste med naselji v Mestni obèini Novo mesto in naselji v sosednjih občinah Trebnje, Škocjan, Šentjernej, Dobrepolje, in Ivanèna gorica so: Zap. Številka Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste ceste ceste v uporabe dolžina ali odseka ali odseka ali odseka obèini ceste v (v m) sosednji obèini (v m) 1.
    [Show full text]
  • Javne Poti V Naseljih in Med Naselji
    Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 22. 1. 1999 / Stran 275 Zap. Številka Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste ceste ceste v uporabe dolžina ali odseka ali odseka ali odseka obèini ceste v (v m) sosednji obèini (v m) 8. 790551 4 h. št. 48 POSTAJA h. št. 44 72 MP 9. 790551 5 C 291010 POSTAJA h. št. 23 90 MP 10. 790561 1 C 291060 MAROF C 291010 120 MP 11. 790571 1 h. št. 16 MAROF h. št. 24 110 MP 12. 790581 1 C 291060 MAROF h. št. 27 210 MP 13. 790751 1 C 291010 TRG h. št. 10 140 MP 14. 790751 2 h. št. 10 ČEŠENCE C 291010 1120 MP –Javne poti (JP) v naselju Žužemberk z uvedenim uličnim sistemom so: Zap. Številka Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. ceste ceste ceste ceste v uporabe dolžina ali odseka ali odseka ali odseka obèini ceste v (v m) sosednji obèini (v m) 1. 789411 1 C 289020 TRŠKE NJIVE h. št. 35 190 MP 2. 789411 2 C 289020 TRŠKE NJIVE Z HIŠA 240 MP 3. 789651 1 C 650 CVIBELJ h. št. 11 800 MP 4. 798371 1 C 289020 BREG C 216 290 MP 5. 798371 2 h. št. 21 BREG C 216 140 MP 6. 798381 1 C 216 GRAJSKI TRG h. št. 15 280 MP 7. 798391 1 C 216 VRTI C 290000 190 MP 8. 798391 2 h. št. 12 VRTI C 290000 180 MP 9. 798391 3 h. št. 16 VRTI h.
    [Show full text]
  • Koncept Prostorskega Razvoja Turizma
    Koncept prostorskega razvoja Občine Žužemberk s poudarkom na turizmu. TOPOS d.o.o., december 2000. 1 NALOGA: Priprava koncepta prostorskega razvoja Občine Žužemberk s poudarkom na turizmu FAZA: KONČNO POROČILO NAROČNIKA: Občina Žužemberk Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje Ljubljana IZDELOVALEC: TOPOS d.o.o. , Dolenjske Toplice z zunanjimi sodelavci Nosilec projekta: Damijana Belak, univ.dipl.inž.kraj. arh. Kmetijstvo: Angelca HROVAT, univ.dipl.inž.agr. Viktorija BAJEC, dipl.upr.org. Rekreacija: Damijana Belak, univ.dipl.inž.kraj. arh. Jaka KAVČIČ, enota Topos turizem Poselitev: Damijana Belak, univ.dipl.inž.kraj. arh. Koncept: Damijana Belak, univ.dipl.inž.kraj. arh. Jaka KAVČIČ, enota Topos turizem Računalniška obdelava, priprava grafičnega dela, tiskanje, fotografije, redakcija: Denis Štrbenc, inž.str. Gregor Cujnik, št.str. Damijana Belak, univ.dipl.inž.kraj. arh. Viktorija Bajec ml., štud. arh. Direktor: Dušan GRANDA, u.d.i.gr. Novo mesto, december 2000 Koncept prostorskega razvoja Občine Žužemberk s poudarkom na turizmu. TOPOS d.o.o., december 2000. 2 Kazalo: 1 UVOD .............................................................................................................................................. 5 1.1 PROGRAM NALOGE .................................................................................................................... 7 2 OPIS OBMOČJA............................................................................................................................. 8 2.1 LEGA IN MEJA
    [Show full text]
  • Statut Občine Žužemberk
    Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/ – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl.US), 40/2012- ZUJF in 14/15-ZUUJFO) je Občinski svet Občine Žužemberk na svoji 24. redni seji dne 14. 6. 2018 sprejel Statut Občine Žužemberk 1. člen (vsebina statuta) (1) Ta statut ureja: 1 status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini; 2 naloge občine in njenih ožjih delov; 3 organizacijo občine: 3.2 občinski svet, 3.3 župana, 3.4 nadzorni odbor občine, 3.5 druge organe občine; 4 ožje dele občine; 5 neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: 5.1 zbor občanov, 5.2 referendum o splošnem aktu občine, 5.3 svetovalni referendum, 5.5 ljudsko iniciativo; 6 občinske javne službe; 7 sodelovanje občine z drugimi občinami; 8 premoženje in financiranje občine; 9 splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine. (2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 1 Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini 2. člen (območje, ime in sedež občine) (1) Občina Žužemberk (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: 1 1. Boršt pri Dvoru, Brezova Reber pri Dvoru, Budganja vas, Dešeča vas, Dolnji Ajdovec, Dolnji Kot, Dolnji Križ, Drašča vas, Dvor, Gornji Ajdovec, Gornji Kot, Gornji Križ, Gradenc, Hinje, Hrib pri Hinjah, Jama pri Dvoru, Klečet, Klopce, Lašče, Lazina, Lopata, Mačkovec pri Dvoru, Mali Lipovec, Malo Lipje, Pleš, Plešivica, Podgozd, Podlipa, Poljane pri Žužemberku, Prapreče, Prevole, Ratje, Reber, Sadinja vas pri Dvoru, Sela pri Ajdovcu, Sela pri Hinjah, Srednji Lipovec, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Trebča vas, Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Vinkov Vrh, Visejec, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križu, Vrhovo pri Žužemberku, Zafara, Zalisec, Žužemberk, Žvirče.
    [Show full text]
  • Izdelava Energetske Zasnove Občine Žužemberk
    REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za u činkovito rabo energije VMESNO PORO ČILO PO POGODBI št. 2525-01-910013 IZDELAVA ENERGETSKE ZASNOVE OB ČINE ŽUŽEMBERK ISPO d.o.o. OB ČINA ŽUŽEMBERK Direktor: Župan: Marjan Seliškar Franc Škufca Ljubljana, december 2001 ENERGETSKA ZASNOVA OB ČINE ŽUŽEMBERK KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU 3 2. PRIPRAVA IN ZAGON PROJEKTA 4 2.1. Cilj in namen energetske zasnove 4 2.2. Aktivnosti za vklju čevanje lokalnih akterjev 5 2.3. Vzporedne aktivnosti 6 2.4. Predstavitev Ob čine Žužemberk 8 2.5. Opredelitev obmo čja energetske zasnove 12 2.6. Baza energijskih podatkov 12 2.7. Predstavitev zbiranja informacij o rabi energije 13 3. POSNETEK OBSTOJE ČEGA STANJA 16 3.1. Raba energije v kotlovnicah ve čjih zgradb 16 3.2. Izdelava analize po anketiranih enodružinskih stavbah 20 3.2.1. Zbir podatkov po anketiranih enodružinskih stavbah v ob čini Žužemberk 20 3.2.2. ŽUŽEMBERK 29 3.2.3. DVOR 34 3.2.4. VELIKI LIPOVEC 39 3.2.5. HINJE 43 3.2.6. KLE ČET 48 3.2.7. Komentar analize rabe energije v anketiranih enodružinskih stavbah v ob čini Žužemberk 52 3.3. Ocena porabe energije za ogrevanje enodružinskih stavb v ob čini Žužemberk, ki niso bile zajete v anketi 55 3.4. Skupen pregled energije 57 3.4.1. Industrija in obrtno servisna dejavnost 57 3.4.2. Ve č stanovanjske, poslovne in javne stavbe 57 3.4.3. Enodružinske stavbe 3.4.4. Ocena enodružinskih stavb, ki niso bile zajete v anketi 58 3.4.5.
    [Show full text]
  • DRSKA OTOČEC MIRNA PEČ HINJE (Ponedeljek)
    URNIK ODVOZA MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV 2021 DRSKA OTOČEC MIRNA PEČ HINJE (ponedeljek) DRSKA RELACIJA OTOČEC MIRNA PEČ HINJE Tedensko Tedensko Tedensko Drska, Šegova ulica, Westrova ulica, Trška gora, Ždinja vas, Sevno, Malenska vas, Ivanja vas Šranga, Jama pri Dvoru, Dolga vas, Trške Ulica Slavka Gruma, Cesarjeva Lešnica, Dobrava, Krožna pot, Nad Marof, Biška vas, Postaja, Trg, Vihre, njive, Stranska vas, Dvor. ulica, Volčičeva ulica, Irča vas, Krko, Prapreška pot, Skalna ulica, Rožna ulica, Prisojna pot, Češence, Prvi teden Brod, Šalijeva, ulica, Topliška cesta, Šentpeter, Šolska cesta, Herinja vas, Rogovila. Stavča vas, Podgozd, Lašče, Klopce, Lebanova ulica, Ulica Mirana Jarca, Paha, Zagrad pri Otočcu, Lutrško Drugi teden Veliko Lipje, Malo Lipje, Lopata, Šmihelska cesta, Srebrniče. selo, Dobovo, Gor. Kronovo, Starine, Dol. Globodol, Sr. Globodol, Gor. Hrib, Lazina, Hinje, Pleš, Prevole, Otoška cesta. Globodol, Globočdol, Orkljevec, Ratje, Žvirče, Sela pri Hinjah, Vrh pri Prvi teden Dolenja vas, Hrastje, Čemše, Hinjah, Visejec, Gradenc, Plešivica, Stražna , Črešnjice, Jelše, Golušnik. Šentjurij, Hmeljčič, Veliki Kal, Mali Budganja vas. Drugi teden Kal, Mali Vrh, Selo pri Zagorici, Drugi teden Vrh pri Pahi, Dol. Grčevje, Sred. Goriška vas, Vrhovo, Gorenji Vrhovo, Dolnji Križ, Gornji Križ, Grčevje, Gor. Grčevje, Štravberk, Podboršt, Dolenji Podboršt, Vrh pri Križu, Gornji Kot, Doljni Sela pri Štravberku, Koti. Golobinjek, , Jablan, Jelše, Vrh Peč, Kot, Reber, Zalisec, Dolnji Ajdovec, Jordankal, Poljane. Gornji Ajdovec, Mali Lipovec,
    [Show full text]
  • Občina Žužemberk
    Občina Žužemberk Iz Wikipedije, proste enciklopedije Občina Žužemberk je ena od občin v Republiki Sloveniji. Občina Žužemberk Nastala je leta 1998 z izločitvijo iz občine Novo mesto. Vsebina Zgodovina občine Popis prebivalcev 31. januarja 1921 Trideseta leta 20. stoletja Krajevni leksikon dravske banovine Ustanovitev občine Žužemberk Naselja v občini Grb Občine Žužemberk Galerija Sklici in opombe Zunanje povezave Zgodovina občine Leta 1868 so obnovili okrajna glavarstva kot edine deželnoknežje organe splošne uprave.[2] Pred letom 1868 je obstajal okraj Žužemberk, ki je kasneje spadala pod Novo mesto. Okraj Žužemberk je zajemal občine: Ambrus, Dvor, Hinje, Smuka, [3] Zagradec in Žužemberk. Po spremembi leta 1868 je Žužemberk Zemljevid (http://www.geopedia.si/#L408_ spadal v nov upravni okraj Novo mesto ter sodni okraj F193_T1257_vF_b_x495794_y73666.5_ Žužemberk, ki je obsegal še: Ambrus, Dvor, Smuko, Zagradec in s12) na Geopedii Žužemberk.[4] Iz tega sledi, da je po spremembi je sodni okraj ostal enak kot pred tem okraj Žužemberk. Okraj Žužemberk je Površina: 164,3 km² imel leta 1854 1.062 prebivalcev.[5] Župan: Jože Papež V leksikonu občin iz leta 1906 se Žužemberk navaja kot sodni Prebivalcev [1] okraj, ki združuje občine, tudi z nemškim imenom Seisenberg. 4702 (2020) - moških 2379 Zdravstvena občina je bila enotna za vse občine in je bila enaka - žensk 2323 sodnemu okraju Žužemberk. Kot kraji rimokatoliških matičnih mest so za občino navedeni kraji Žužemberk (župnija), Hrib Povprečna starost: 37,16 let [6] (župnija Hinje), Šmihel (župnija Šmihel pri Žužemberku). Stanovanjske 32,03 m²/osebo površine: 1.439 - gospodinjstev: 1.178 Popis prebivalcev 31. januarja 1921 - družin: V novem popisu se občina Žužemberk nahaja v srezu Novo mesto Delovno aktivnih: 2.036 in ima 4.105 prebivalcev, ki so vsi rimokatoliške vere.
    [Show full text]