Igre Z Loparji in Z Njimi Povezane Vsebine V Učnih Načrtih Za Osnovno in Srednjo Šolo

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

IGRE Z LOPARJI IN Z NJIMI POVEZANE VSEBINE V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

Prof. dr. Miran Kondrič

RECENZENT Avtor dela

Izr. prof. dr. Aleš Filipčič NEJC KOROŠEC

KONZULTANT

Miha Košnik, prof. šp. vzg.

Ljubljana, 2016

Ključne besede: igre z loparji, učni načrt, osnovna šola, srednja šola

IGRE Z LOPARJI IN Z NJIMI POVEZANE VSEBINE V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO

Nejc Korošec

IZVLEČEK

Namen diplomskega dela je bil v uvodu predstaviti pet (tenis, namizni tesni, badminton, skvoš in v zadnjem času tudi krosminton) najbolj popularnih iger z loparji, ki v svetu sodijo med najbolj razširjene, in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo. Ugotovili smo, da so zgoraj navedene igre, z izjemo krosmintona, v učnih načrtih sicer omenjene, vendar v osnovni šoli le kot dodatne vsebine, v srednji šoli pa kot možnost izbirnih športov.

Glavni cilj diplomskega dela je bil poiskati dokumentacijsko gradivo o igrah z loparji in njihovih izvedenkah, jih predstaviti in izmed njih izbrati takšne, ki jih lahko športni pedagog vključi v pouk športne vzgoje oziroma športa z namenom doseganja različnih gibalnih, kognitivnih idr. ciljev ali pa popestriti učne vsebine in igre z loparji približati še večjemu krogu otrok in mladostnikov. Pri izdelavi diplomskega dela je bilo uporabljeno dokumentacijsko gradivo – knjižni in v večji meri elektronski viri, s pomočjo katerih smo ugotovili, da v svetu obstaja vsaj 62 različnih variacij iger z loparji ali prilagojenih iger z dlanjo ali roko, ki izhajajo iz štirih osnovnih iger z loparji. Med 62 igrami smo izbrali 16 takšnih, ki ustrezajo pogojem dela v osnovni ali srednji šoli. Te igre za izvedbo ne potrebujejo posebnega igrišča oz. lahko uporabimo že obstoječe igrišče. Prav tako ne zahtevajo posebne opreme, saj jo imamo že med šolskim inventarjem, če pa je nimamo, jo lahko brez težav pridobimo, saj je na voljo v prosti prodaji.

Key words: racket sports, curriculum, primary school, secondary school

RACKET SPORTS AND RELATED CONTENT IN PRIMARY AND SECONDARY SCHOOL CURRICULA

Nejc Korošec

ABSTRACT

The purpose of the thesis is to initially present the five (tennis, table tennis, badminton, squash, and recently crossminton) racket sports, that are the most popular in the world, and their related content in curricula for elementary and secondary school. We found that the abovementioned games, with the exception of crossminton, are mentioned in the curricula, but only as extra content in primary school, and the possibility of optional sports in secondary school.

Main goal of the thesis was to find information on racket games and their variations, to present them, and identify those that can be incorporated into physical education class by the teacher in order to develop a variety of motor, cognitive, and other skills, or to diversify classes and thus familiarise a bigger audience of children and adolescents with racket sports. For the purpose of creating the thesis, some literary sources were used – sources in print and mainly electronic sources, with help thereof we found that there are at least 62 different variations of racket sports or adjusted games with a hand or arm, that are based on the four primary racket sports. Among those 62 sports we chose 16, which are suitable for teaching in primary or secondary schools. These games do not require a special court or field, because an already existing court or field can be used. Furthermore, no special equipment is needed to play these games, as we already have all the equipment in the school inventory, and in case we do not, the equipment is available in retail.

KAZALO

1 UVOD ...... 10 1.1 PROBLEM IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ...... 11 2 METODE DELA ...... 12 3 RAZPRAVA ...... 13 3.1 ŠPORTNA VZGOJA ...... 13 3.2 IGRE Z LOPARJI ...... 14 3.2.1 NAJBOLJ POZNANE IGRE Z LOPARJI, NJIHOVA ZGODOVINA IN OPIS IGRE ...... 14 3.2.1.1 TENIS...... 14 3.2.1.2 NAMIZNI TENIS ...... 18 3.2.1.3 BADMINTON ...... 22 3.2.1.4 SKVOŠ ...... 24 3.2.1.5 KROSMINTON ...... 26 3.3 IGRE Z LOPARJI V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO ...... 30 3.3.1 OSNOVNA ŠOLA ...... 31 3.3.2 SREDNJA ŠOLA ...... 33 3.4 ZBIR IGER Z LOPARJI ...... 34 3.4.1 IGRE Z LOPARJEM ...... 35 BALL BADMINTON ...... 35 BASKOVSKA PELOTA ...... 36 PALA CORTA ...... 36 PALETA CUERO FRONTÓN ...... 37 PALETA CUERO TRINQUETE ...... 37 SHARE ...... 37 CESTA PUNTA/JAI ALAI ...... 37 FRONTENIS ...... 37 BEACHMINTON ...... 38 BEACH TENNIS ...... 39 MATKOT ...... 40 JUNIOR BEACH TENNIS ...... 40 REAL TENNIS ...... 41

LONGUE PAUME ...... 42 FLOOR PINGPONG ...... 43 MINI BADMINTON ...... 44 MINI IN MIDI TENIS ...... 45 SHUTTLETON ...... 47 PADEL ...... 48 PADDLE TENNIS ...... 50 PLATFORM TENNIS ...... 50 STICKÉ ...... 51 SQUASH TENNIS ...... 51 QIANBALL ...... 51 PADDLEBALL ...... 52 PADDLEBALL S PRITRJENO ŽOGICO ...... 53 PADDLEBALL ...... 53 ONE-WALL PADDLEBALL ...... 53 PICKLEBALL ...... 55 PITTON ...... 56 PINGTON ...... 57 RACKETS ...... 58 HARDBALLSQUASH ...... 59 RECKETBALL ...... 60 RICHOCHET ...... 61 SOFT TENNIS ...... 62 SPECKBRETT ...... 63 SPEED-BALL ...... 64 TAI CHI TENNIS ...... 66 TAMBURELLO ...... 68 TAMBOURELLI ...... 69 TENNIS POLO ...... 70 TRIPLES...... 71 3.4.2 PRILAGOJENE IGRE Z DLANJO OZ. PESTJO ...... 73 FISTBALL ...... 73

FIVES ...... 75 AMERICAN HANDBALL ...... 78 FRONTBALL ...... 80 INDIACA ...... 82 FRISIAN HANDBALL ...... 84 PALLA ...... 85 PETECA ...... 87 VALENCIAN PILOTA ...... 88 BASKOVSKA PELOTA ...... 90 3.4.3 DRUGE IGRE ...... 91 PALLONE COL BRACCIALE ...... 91 PALLAPUGNO ...... 92 PALAPUGNO LEGGERA ...... 92 PANTALERA ...... 92 PALLONETTO ...... 92 3.5 PRIMERNE IGRE Z LOPARJI ZA VKLJUČITEV V UČNI NAČRT ŠPORTNE VZGOJE IN ŠPORTA ...... 93 3.5.1 IGRE Z LOPARJEM ...... 93 3.5.2 PRILAGOJENE IGRE Z DLANJO ALI S PESTJO ...... 96 4 SKLEP ...... 97 5 VIRI ...... 99

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

KAZALO SLIK

Slika 1. Posamezniki pri igri tenisa na igrišču v Wimbeldonu (Shpigel, 2012)...... 15 Slika 2. Bojan Tokič, najuspešnejši slovenski namiznoteniški igralec na olimpijskih igrah v Riu (»Bojan Tokić: Kdo je šef », 2016)...... 19 Slika 3. Igra moških dvojic v badmintonu (»wTVision offers real-time graphics «, 2012)...... 22 Slika 4. Skvoš je hitra, dinamična igra (»Who is the future«, 2014)...... 24 Slika 5. Slovenka Jasmina Keber je aktualna svetovna prvakinja v krosmintonu (Šušteršič, 2013)...... 27 Slika 6. Ekipi s po petimi igralci igrata ball badminton (»Ball Badminton India«, 2016)...... 35 Slika 7. Igro paleta goma lahko igrajo tudi ženske (»Paleta Goma«, 2016)...... 36 Slika 8. Igra beachminton na posebnem peščenem igrišču (»Beachminton«, 2016)...... 38 Slika 9. Posameznika pri igri beach tenisa (Flison, 2013)...... 39 Slika 10. Real tenis je igra na posebnem teniškem igrišču (»Borroughs Club tennis court«, 2015)...... 41 Slika 11. Igrišče za floor pingpong si lahko naredimo sami (»Floor Ping pong«, 2014)...... 43 Slika 12. Mini badminton zahteva nižjo mrežo in manjši lopar (Mini Badminton, 2016)...... 44 Slika 13. Otroci pri igri mini tenisa (Mini Tennis, 2016)...... 45 Slika 14. Otroci pri igri shuttletona – mini igre z loparji, ki vključuje prvine tenisa, badmintona, skvoša in speed badmintona (Benassi, 2013)...... 47 Slika 15. Padel (Kovács, 2015)...... 48 Slika 16. Paddle tenis (USPTA, 2016)...... 50 Slika 17. Dvojice pri igri four-wall paddleballa (»Midwest Doubles Results and Pictures«, 2013)...... 52 Slika 18. Pickleball (»Pickleball game«, 2016)...... 55 Slika 19. Pington (»Pington at UTB«, 2011)...... 57 Slika 20. Rackets (»Rackets Court interior and layout«, 2009)...... 58 Slika 21. Zunanje igrišče za recketball je lahko tudi brez zadnje stene (Jackson, 2011)...... 60 Slika 22. Igrišče za richochet ima v sprednji steni vgrajeno elektronsko tablo, ki beleži rezultat (»Ricochet in the Sportcentrum«, 2016)...... 61 Slika 23. Igralka pri igri soft tenisa (Martinez, 2010)...... 62 Slika 24. Speckbrett se igra z loparjem, podobnim kuhinjski deski (Wenge, 2014)...... 63 Slika 25. Za igro speed-ball potrebujemo stojalo, na vrhu katerega je pritjena žogica (»Speed- ball«, 2016)...... 64 Slika 26. Prof. Bai Rong iz Kitajske (desno), izumitelj igre, pri igri tai chi tenisa (Van Schoot, 2016)...... 66 Slika 27. Igralci uporabljajo tamburinu podoben lopar (»TamBurello«, 2016)...... 68 Slika 28. Edina igra z loparji, ki se igra na travnatem igrišču (»Toccer«, 2011)...... 70 Slika 29. Triples za igro zahteva posebno mizo (»Table Tennis Triples«, 2016)...... 71 Slika 30. Igralec fistbala pri servisu (»Fistball«, 2016)...... 73 Slika 31. Igrišče za Eton fives ima posebno obliko (»Berkhamsted Court«, 2014)...... 75

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Slika 32. Igralci handballa pri igri uporabljajo rokavice in zaščitna očala (Thurm, 2016)...... 78 Slika 33. Vsaka stena je lahko igrišče za frontball (»Frontball«, 2016)...... 80 Slika 34. Indiaca potrebuje za igro posebno perjanico (»Indiaca«, 2013)...... 82 Slika 35. Cilj igre je z žogico doseči sprejemno cono (»Kaatsen«, 2015)...... 84 Slika 36. Pallo lahko igramo na vaškem trgu (Baldini, 2014)...... 85 Slika 37. Pri peteci za igro, podobno kot pri indiaci, uporabljamo posebne vrste perjanico (»Igra Peteca«, 2013)...... 87 Slika 38. 25-metrski frontón za igranje različice valencijske pilote imenovane frontó (»Frontón«, 2011)...... 88 Slika 39. Udarec žoge pri igri pelota z orokavičeno roko (»Games around«, 2012)...... 90 Slika 40. Igro pallone col bracciale igramo s posebnim lesenim cilindrom, na katerega so pritrjene konice (»Disfida del pallone«, 2016)...... 91 Slika 41. Komplet loparjev in žogic za igro krosminton (osebni arhiv)...... 93 Slika 42. Lopar z žogico za beach tenis (levo) in frescoball (desno) (osebni arhiv)...... 94 Slika 43. Otroški teniški lopar in penaste žogice, ki omogočajo lažje učenje tenisa (osebni arhiv)...... 94 Slika 44. Lopar primeren za čiste začetnike padla (leva slika; za otroke starosti od 5 do 8 let), na sredini je lopar, ki omogoča že močnejše udarce s posebno žogico za padel (desno) (osebni arhiv)...... 95 Slika 45. Komplet za speedball vsebuje 2 loparja, žogico, podstavek in drog (osebni arhiv). . 95 Slika 46. Megashuttle, plastična perjanica z gumo na spodnji strani, podobna tisti za indiaco in peteco (osebni arhiv)...... 96

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

1 UVOD

Športna vzgoja je nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in lastnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. Z izbranimi cilji, vsebinami, metodami in oblikami dela športna vzgoja prispeva k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, sprostitvi in kompenzaciji negativnih učinkov večurnega sedenja (Kovač idr., 2011). Pomembna naloga vsake smiselne vzgoje je, da s posredovanjem raznovrstnih vsebin načrtno širi obzorje, s tem pa odkriva individualne posebnosti učencev in oblikuje nove interese. Športni interesi niso dani učencem sami od sebe in enkrat za vselej. Raznovrstni športni interesi se lahko prebujajo in oblikujejo z raznovrstno in smiselno programirano dejavnostjo (Kristan, 2009).

Nekateri otroci že v predšolskem obdobju v popoldanskem času obiskujejo različne športne programe in dejavnosti, ki so namenjeni predvsem zadovoljitvi potrebe po gibanju in usmerjenemu preživljanju prostega časa. Ker je tako preživljanje prostega časa povezano s finančnimi sredstvi staršev, tega niso deležni vsi otroci. V osnovni šoli, ki je obvezna, pa je čisto vsak otrok deležen pouka športne vzgoje. Športni interesi se nenazadnje oblikujejo tudi v času srednješolskega izobraževanja, ki sicer ni obvezno; dijaki, ki obiskujejo pouk športa, pa imajo zaradi široko zastavljenega učnega načrta, ki učiteljem nudi precejšnjo avtonomijo, možnost spoznati različne športne aktivnosti.

Zato je priporočljivo, da šola učencem ponudi obsežen in raznovrsten program z namenom, da bi vsak učenec spoznal svoje individualne posebnosti, zmožnosti in nagnjenja ter si v skladu s tem spoznanjem izoblikoval lasten športni interes za svoje življenje (Kristan, 2009).

Ena izmed vsebin, ki jih lahko v pouku športne vzgoje oziroma športa predstavi športni pedagog, so tudi igre z loparji. Z igrami z loparji otrok zadovoljuje potrebi po gibanju in igri, ki morata biti prisotni v vseh otrokovih dejavnostih pri športni vzgoji. V dobi računalnikov, tablic in pametnih telefonov, ko že dlje časa opažamo porast pasivnih aktivnosti in hkrati upad gibalnih aktivnosti pri otrocih, je še toliko bolj pomembno, da otroka uspemo zainteresirati za telesno aktivnost. Športne igre, med njimi igre z loparji, so idealno sredstvo za dosego tega cilja, saj otroka notranje motivirajo in mu zbujajo prijetne občutke ob doživljanju igre. Z različicami in prilagoditvami klasičnih iger z loparji lahko dosežemo različne gibalne in kognitivne cilje, spodbujamo sodelovanje, razvijamo tekmovalnost, krepimo samopodobo, otroci pa pri tem usvajajo različne gibalne koncepte in bogatijo svoj bazen gibalnih informacij.

Z vključevanjem iger z loparji v ure športne vzgoje in športa posamezniku približamo popularne športne igre, za katere se bo kasneje v življenju potencialno odločal kot o prostočasnih dejavnostih. Kljub popularnosti igre z loparji ostajajo manj predstavljene pri

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo pouku športne vzgoje in športa, kar je razvidno tudi iz učnega načrta, kjer so igre z loparji omenjene le med dodatnimi vsebinami.

1.1 PROBLEM IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je v uvodu na kratko predstaviti štiri osnovne športne igre z loparji (tenis, badminton, namizni tenis, skvoš) ter krosminton, ki je vedno bolj popularen tako v svetu kot pri nas. To so igre, ki jih športni pedagogi že vključujejo v pouk športne vzgoje in športa. V nadaljevanju diplomskega dela smo pregledali, kakšno je trenutno stanje vsebin v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo, povezanih z igrami z loparji. V svetu, poleg zgoraj omenjenih petih iger z loparji, obstaja še veliko drugih iger. Gre za različne kombinacije, modifikacije zgoraj navedenih iger, ki jih igramo z loparjem ali brez loparja ali samo z dlanjo ali s podlaktjo, ki nam služi kot nadomestek loparja.

Glavni cilj diplomskega dela je predstaviti igre z loparji, ki v Sloveniji še niso tako poznane in uveljavljene, ter izbrati nekaj zanimivih iger z loparji ali z dlanjo ter jih predstaviti kot sklop iger, za katere je smiselno in izvedljivo, da jih športni pedagog vključi v pouk športne vzgoje in športa v osnovni ali srednji šoli, ali v ostale šolske aktivnosti.

Zbrali smo natančne in kakovostne informacije o metodičnih postopkih učenja izbranih iger z loparji. V diplomskem delu je tako podan predlog vključitve vsebin v učna načrta za osnovno in srednjo šolo, povezanih z izbranimi igrami z loparji, s ciljem, da lahko vsi športni pedagogi, ki iščejo alternativne ali dodatne dejavnosti, najdejo idejo in informacije za vključitev iger z loparji v letni delovni načrt. S tem lahko prispevajo k bolj pestrim in zanimivim uram športne vzgoje in športa ter hkrati približajo igre z loparji večjemu krogu otrok in mladostnikov. Primerno je tudi za vse športne pedagoge, ki želijo osvežiti ali izpopolniti znanje o poučevanju iger z loparji. Igre z loparji so v poglavju Zbir iger zapisane z izvornimi imeni iger.

Po Kristanu (2009) je športna vzgoja vzgojno področje, ki otroke in mladino usmerja v različne oblike ukvarjanja s športom. Ta proces se dogaja tako v osnovni kot tudi v srednji šoli. Z njim želimo otroke in mladino vzgojiti tako, da bodo športni življenjski slog sprejeli v svoj osebni vzorec. Zato v nadaljevanju diplomskega dela uporabljamo izraz športna vzgoja za obe situaciji, tako za pouk športa kot pouk športne vzgoje, razen če izrecno ne poudarimo drugače. V poglavju 3.4 Zbir iger so imena iger zapisana v mednarodno najboj uporabljeni jezikovni različici, angleščini.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

2 METODE DELA

Diplomsko delo je monografskega tipa. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo neformalnega intervjuja.

Najprej smo zbrali dokumentacijsko gradivo, knjižne in elektronske vire. Diplomsko delo je napisano s pomočjo domačih in tujih virov.

Ker so v diplomskem delu predstavljene igre, ki pri nas niso tako poznane in razširjene, velika večina pa jih izvira iz angleško ali špansko govorečih držav, je osrednji del dela napisan predvsem s pomočjo tujih elektronskih virov. Gradiva v slovenskem jeziku, razen za najbolj poznane igre z loparji ali redke izjeme med ostalimi igrami, ni bilo.

Kot referenčno točko smo uporabili obstoječa učna načrta za osnovno in srednjo šolo (gimnazijo).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3 RAZPRAVA

3.1 ŠPORTNA VZGOJA

Vzgojno področje, ki za udejanjanje svojih vzgojno-izobraževalnih smotrov uporablja športne vsebine (športne zvrsti), športne objekte, športne pripomočke, športna didaktična pomagala, športna oblačila in usmerja otroke in mladino v različne oblike ukvarjanja s športom, imenujemo športna vzgoja (Kristan, 2009). Športna vzgoja je učenje športa; je po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost, ki krepi telesno zmogljivost, tekmovalnost, razvedrilo (Šport, 2016). V večini se šport začnemo vodeno učiti, ko prestopimo šolski prag. Takrat začnemo s poukom športne vzgoje. Pojem pouk po definiciji pomeni »organizirano, sistematično podajanje učne snovi v šoli«, hkrati pomeni izobraževanje in vzgajanje. Učenci pri pouku športne vzgoje spoznajo in doživijo šport kot vrednoto. To je eden poglavitnih smotrov humane šolske športne vzgoje. Tisto, kar nas navdušuje in doživljajsko bogati, kar štejemo za vrednoto, kar imamo radi, bomo vedno želeli početi. Dobra športna vzgoja mora učencem teoretično osmisliti gibalno znanje in sploh športni življenjski slog, jim dati bogato raznovrstno gibalno izobrazbo, hkrati pa naj bi bila športna vzgoja doživljajsko (čutno, emocionalno) kar najbolj načrtovana, izvajanja in učinkovita (Kristan, 2009). Strokovnjaki izpostavljajo, da naj bi bil vsak mladostnik zaradi raznovrstnih pozitivnih vplivov na rast in razvoj deležen vsakodnevno vsaj ure kakovostne športne vadbe, zato mora biti športna vzgoja organizirana tako, da lahko v programih, ki jih ponujajo šole, sodelujejo vsi mladi (Hardman, 2008 v Kovač in Novak, 2012). Uspešnost športne vzgoje se kaže v številu privržencev, ki so/bodo športni življenjski slog sprejeli v svoj osebni ali družinski življenjski vzorec. Takšnega vzgojno-izobraževalnega cilja pravzaprav nima noben drugi šolski predmet. Pri športni vzgoji gre za pedagoški proces, ki soustvarja celosten razvoj otroka in mladega človeka (Kristan, 2009).

Pedagoški proces športne vzgoje lahko, kot smo že v uvodu omenili, vključuje tudi igre z loparji, ki so ene bolj popularnih športov pri nas. Le-te so malo zastopane v učnih načrtih za srednjo šolo (gimnazija), še manj v učnem načrtu za osnovno šolo, čeprav, kot pravi Kondrič (2008 ), »je izziv žogice za namizni tenis, tenis, badminton, skvoš, krosminton, drugih žogic za igre z loparji ali dlanjo, ki se kotali, vali, poskakuje, se suče in sika ter izziv majhnih prilagojenih iger, zelo velik. Igre ne zahtevajo le elementarnih oblik gibanj, kot so tek, skoki, meti, lovljenja in predvsem sposobnost zaznavanja in koordinacije v najširšem pomenu, ampak imajo tudi socialno noto. Ni zadovoljstvo samo igrati eden proti drugemu, ampak tudi igrati eden z drugim« (str. 25–26).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.2 IGRE Z LOPARJI

Igre z loparji bi po klasifikaciji lahko uvrstili v skupino tako imenovanih »športnih iger vračanja žoge z odbojem«. To je skupni izraz za igre, pri katerih gre žogica čez mrežo ali se odbije od zidu in jo mora tekmec udariti nazaj v zid ali preko mreže. Igralci pri večini iger uporabljajo loparje, pri preostalih uporabljajo roke. Igra v večini primerov ni omejena. Točkovanje poteka po sistemu zbiranja točk v nizu in na predvideno število nizov. Obstajajo raznovrstne razdelitve iger. Skupino t. i. športnih iger z vračanjem žoge z odbojem lahko razdelimo v tri skupine:  igre z loparjem (badminton, tenis, namizni tenis, skvoš, pelota, racquetball),  igre brez loparja (indiaca, pelota),  ekipne igre (odbojka, faustball) (Kondrič, 2008).

3.2.1 NAJBOLJ POZNANE IGRE Z LOPARJI, NJIHOVA ZGODOVINA IN OPIS IGRE

Igre z loparji so med rekreativnimi športniki vseh starostnih kategorij med najbolj priljubljenimi športnimi panogami. Tenis, namizni tenis in badminton najdemo v vseh statističnih raziskavah med najbolj razširjenimi športnimi panogami na svetu. Poleg omenjenih je med bolj poznanimi igrami z loparji tudi skvoš, v zadnjem času pa se je tudi pri nas razširilo igranje krosmintona.

Vse najbolj priljubljene igre z loparji izvirajo iz Anglije.

3.2.1.1 TENIS

Začetki modernega tenisa segajo v leto 1874. Londonski patentni urad je takrat obvestil majorja Walterja Claptona Wingfielda, da mu podeljuje začasni patent št. 685 za njegov zaboj za prenosno igrišče za igranje tenisa. Zaboj je vseboval dve angleški črni gumijasti žogici, vrvice in palice za označevanje igrišča, samostoječo teniško mrežo, leseno kladivo, vrečo za žogice in knjižico The Major's Game of Lawn Tennis, s kratko zgodovino tenisa in s pravili nove igre. Igra je bila, zaradi višine mreže (150 cm), skoraj bolj podobna badmintonu kot tenisu. Leta 1875 so igro nekoliko spremenili in jo poimenovali preprosto »lawn tennis«. Igrišče je dobilo današnjo obliko (Klemenc in Klemenc, 1997).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Slika 1. Posamezniki pri igri tenisa na igrišču v Wimbeldonu (Shpigel, 2012).

Definicija tenisa: Tenis je šport z loparjem za dva nasprotna igralca (»posameznika«) ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema (»dvojice«). Igrišče je razdeljeno na dve polovici. Igralci za igranje uporabljajo lopar, s pomočjo katerega si čez nizko postavljeno mrežo, ki je na sredini igrišča, podajajo s klobučevino prekrito, votlo gumijasto žogico.

Osnovna ideja teniške igre je v tem, da čez mrežo z loparjem udarimo žogo iz lastnega igralnega polja v tekmečevo. Poznamo dve obliki igre. V igri, ki je tekmovalno usmerjena, je cilj igralca, da doseže neposredno točko, da tekmeca prisili k napaki in se pri tem izogiba lastnih napak. S tem igralec dobiva točke, igre, nize in tekme; v igri, ki pa ni tekmovalno usmerjena, si lahko igralci v okviru pravil igre le-te priredijo tako, da si žogo samo izmenjujejo (Filipčič, 2000).

Pravila igre: Na igrišču sta dva ali štirje igralci. Pravila pri igri dvojic so enaka kot če tenis igrata dva igralca, razen širine igrišča in pravila, da se igralca v dvojicah zaporedoma izmenjujeta pri začetnem udarcu (servisu), kadar jima le-ta priprada.

Žoge je dovoljeno udariti oz. odbiti samo z loparjem. Server začne z desne strani svoje polovice igrišča in mora s servisom zadeti levo servisno polje, gledano z njegove strani. Pri tem ne sme prestopiti osnovne (prečne) črte dokler se žoga ne dotakne tal na tekmečevi strani. V nasprotnem primeru mu sodniki lahko dosodijo t. i. »napako noge«. Če mu to ne uspe s prvim servisom in žoga bodisi konča v mreži bodisi zgreši servisno polje, ima na voljo še en servis. V primeru, da se žoga pri servisu dotakne mreže in pade v servisno polje, se udarec ponovi. V primer, da v nobenem izmed dveh poskusov server ni uspel zadeti servisnega polja, je napravil dvojno napako in se točka pripiše tekmecu oz. tekmecema. Pri sprejemu servisnega udarca (reternu) mora tekmec vedno počakati, da se žoga odbije od tal, lahko pa jo prestreže tudi v zraku (volej udarci). V nobenem primeru pa se žoga ne sme več kot enkrat odbiti od tal, sicer igralec, ki se mu to zgodi, izgubi točko oz. se ta šteje v korist njegovega tekmeca. Izgubljena točka enega igralca se namreč piše kot dobljena točka 15

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo drugega tekmeca/ov. Točka je izgubljena tudi vsakič, ko se žoga dotakne tal zunaj tekmečevega igralnega polja, ne da bi se je ta dotaknil z loparjem ali telesom. Vsak, tudi minimalni dotik žoge s črtami, ki omejujejo tekmečevo igralno polje, pomeni, da je žoga odskočila v igralnem polju, celo če se žoga črte dotakne na zunanji strani igrišča. Prav tako je točka izgubljena, če žoga konča v mreži in se ne odbije z mreže v tekmečevo igralno polje. Prva točka se šteje »15«, druga »30«, tretja »40« in pri četrti točki je igra dobljena, če tekmec med tem ni dosegel več kot dveh točk. Če oba dosežeta tri, se rezultat šteje kot »izenačenje« (deuce), vsaka dobljena točka pa kot »prednost« (advantage) enega/ih ali drugega/ih igralca/ev. Ko nekdo doseže točko ob svoji prednosti, je s tem dobil igro. Pri vsaki igri igralca zamenjata servis, na vsake tri igre tudi stran igrišča. Šest dobljenih iger ob minimalno dveh igrah razlike se šteje za dobljen niz. Pri rezultatu 6 : 5 ima igralec, ki vodi, možnost dobiti niz, če zmaga v igri, ki sledi. V nasprotnem primeru se igra t. i. podaljšana igra (tie break). Zmaga tisti igralec, ki je osvojil dva oz. tri nize. Igra lahko traja največ tri oz. pet nizov. Pri moških je to odvisno od turnirskih pravil. V tenisu ne more biti neodločenega izida (Klemenc in Klemenc, 1997; »Pravila tenisa«, 2016).

Igrišče: Tenis se lahko igra na prostem ali v dvorani. Poznamo štiri tipe teniških igrišč, ki se razlikujejo po podlagi oziroma glede na tip sestave podlage igrišča: peščena igrišča (posebni pesek, imenovan tenisit), igrišča s trdo podlago (asfalt), igrišča na travi in notranja igrišča (tepih, umetna masa). Vsaka podlaga ima svoje značilne karakteristike, ki vplivajo na stil in slog igre. Igrišče je dolgo 23,77 m in za igro posameznikov široko 8,23 m, medtem ko je za igro dvojic razširjeno z dodatnim pasom, tako da je široko skupaj 10,97 m. Ob robu igrišča je predviden prostor, kamor lahko igralci tečejo po žoge, ki so se že enkrat odbile na njihovi strani, potem pa zapustile igrišče (če se žoga enkrat odbije na igralčevi strani in je ne odbije nazaj, je točka tekmečeva). Mreža je na sredini visoka najmanj 91,4 cm, na obeh vpetih straneh pa 107 cm (»Teniško igrišče«, 2016).

Oprema:

Lopar – Ploskev za udarjanje mora biti ravna mreža prekrižanih strun, ki so prepletene ali povezane na mestih, kjer se križajo. Razmak med strunami mora biti približno enakomeren, posebno v sredini strune ne smejo biti redkejše kot drugje. Na strunah ne smejo biti pritrjeni nobeni predmeti, razen tistih, ki so izključno namenjeni preprečevanju obrabe in vibracij, so ustrezne velikosti in na mestih za ta namen. Lopar mora biti napet tako, da so igralne karakteristike enake na obeh straneh ploskve za udarjanje. Okvir loparja ne sme preseči 73,66 cm skupne dolžine (vključno z ročajem) in 31,75 cm širine. Napeta ploskev ne sme preseči 39,37 cm dolžine in 29,21 cm širine (»Pravila tenisa«, 2016).

Žoga – Žoge morajo imeti enakomerno zunanjo površino bele ali rumene barve (material klobučevina). Če imajo stik, morajo biti brez šiva. Žoga mora imeti premer od 6,54 16

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo cm do 7,30 cm in težo od 56,0 g do 59,4 g. Žoga mora imeti odboj od 134,62 cm do 147,32 cm, če je spuščena z višine 254 cm na betonska tla (»Pravila tenisa«, 2016).

Tenis v Sloveniji

Po letu 1876 se je tenis iz Anglije razširil na vse celine. V Avstro-Ogrski, v katero so takrat sodile slovenske dežele, se je igra najbolj širila v njenem industrijsko najbolj razvitem delu na Češkem. Otroci iz slovenskih premožnih družin, ki so študirali v Pragi, Brnu, Olomucu in Plznu, saj univerze v Ljubljani takrat še ni bilo, so se v teh krajih seznanili s tenisom in po tej poti zanesli idejo športa industrijske dobe tudi v domovino. Po zdaj znanih pričevanjih pa lahko sklepamo, da so tenis na ozemlje današnje Slovenije zanesli stanovski kolegi izumitelja modernega tenisa, višji avstrijski častniki. Okoli leta 1880 naj bi tenis že igrali v vojašnicah v Mariboru in Ljubljani. Prvi slovenski teniški klub je bil leta 1899 ustanovljen v Celju. Pospešena izgradnja zasebnih teniških igrišč, središč v komercialne namene pa se je začela šele v sredini 80. let 20. stoletja.

Prvi mednarodni teniški turnir je bil leta 1904 v Rogaški Slatini v sklopu znamenitih avstrijskih zdravilišč. Obdobje tenisa kot športa pa se je pri nas pravzaprav začelo šele po prvi svetovni vojni. Na Ptuju so Nemci leta 1919 znova organizirali svoj športni klub s slovenskim imenom »Športni klub Ptuj«, mariborski Nemci pa leto kasneje klub Rapid, leta 1927 je bil ustanovljen »proletarski« teniški klub Železničar. Mariborčan je bil prvi Slovenec, ki se je uvrstil v državno teniško reprezentanco kraljevine SHS za Davisov pokal. To je leta 1928 uspelo sodniku in vsestranskemu športniku Evgenu Bergantu. Slovenski tenis je ob koncu petdesetih let začel samostojno pot na mednarodna prizorišča. V sedemdesetih letih so športni uspehi slovenskega tenisa v jugoslovanskem ter z Mimo Jaušovec tudi v svetovnem merilu pomenili vzpodbudo za razmah tenisa. K popularizaciji športa je veliko prispevala televizija s prenosi srečanj jugoslovanske reprezentance ter prenosi zaključkov turnirja v Wimbeldonu in Roland Garossu. Barbara Mulej je po Mimi Jaušovec kot druga Slovenka osvojila neuradno mladinsko svetovno prvenstvo – Orange Bowl in je bila najboljša igralka 90. let. Izredno pomembno leto za slovenski ženski tenis je bilo leto 1994, ko se je Tina Križan kot prva Slovenka uvrstila pod 100. mestom na jakostnih lestvicah Ženske teniške organizacije – Women's Tennis Association [WTA] (Klemenc in Klemenc, 1997). Slovenija se je v Davisov pokal, najpomembnejše moško ekipno tekmovanje na svetu, vključila leta 1993. Leto kasneje je slovenska ekipa za Davisov pokal prvič nastopila v t. i. pravnem tekmovanju za Davisov pokal. Prvo zmago so naši fantje zabeležili leta 1993 v Zambiji nad San Marinom. Za Slovenijo sta v tem dvoboju nastopila Blaž Trupej in Marko Por. Kapetan je bil Aleš Filipčič (»Zgodovina Davisovega pokala«, 2016). Slovenija je trenutno v Davisovem pokalu na 36. mestu (»Nations ranking Davis Cup«, 2016). Ženska ekipa od leta 1992 nastopa na t. i. Pokalu federacij. Najboljša uvrstitev je bilo četrtfinale leta 2003. Trenutno so slovenske tenisačice na 69. mestu (»Nations ranking Fed Cup«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Posamično je najboljšo slovensko uvrstitev na lestvici Združenja teniških profesionalcev – Association of Tennis Professionals [ATP] dosegel Grega Žemlja, ki je bil leta 2013 na 43. mestu svetovne ATP lestvice (»Grega Žemlja«, 2013). Žemlja je tudi trenutno najvišje uvrščen slovenski tenisač na 147. mestu (ATP Rankings, 2016). Med posameznicami je največji uspeh dosegla Katarina Srebotnik, ki je bila leta 2006 na 20. mestu lestvice WTA (»Katarina Srebotnik«, 2016). Trenutno najvišje mesto med Slovenkami na lestvici WTA zaseda Polona Hercog. Trenutno je 111 (»Singles Rankings«, 2016).

3.2.1.2 NAMIZNI TENIS

Igra se je v zadnji četrtini 19. stoletja razvila v Angliji; po letu 1880, ko je postal priljubljen tenis. Proizvajalci iger so poskušali tržiti veliko iger, ki so bile različice tenisa in so se igrale v notranjih prostorih (igre na deski, s kockami, karte, igre z loparji in baloni itd.). Alan Duke, priznani raziskovalec, je leta 1883 izumil izboljšano mrežo za igre. Mreža je bila narejena za navadni tenis na travi, vendar se jo je dalo modificirati za namene igre v zaprtih prostorih; lahko se jo je pritrdilo na mizo za biljard ali na jedilno mizo (»A Comprehensive History«, 2016). Predvsem premožnejši sloji družbe so v začetku igrali namizni tenis z improvizirano opremo. Knjige so uporabljali za mrežo na sredini mize, še dve knjigi pa sta služili kot loparja. Za žogico so uporabljali golf žogico, katero so izmenično udarjali iz ene strani mize na drugo. Prvi loparji so bili pogosto kosi pergamenta, ki so oddajali specifičen zvok, zaradi česar je igra dobila vzdevek »wiff-waff« in kasneje »ping-pong« (»Zgodovina namiznega tenisa«, 2016). Okoli leta 1890 je bilo v Angliji in ZDA registriranih več patentov – najstarejši ohranjeni primerek so David Fosterjeve Družabne namizne igre, ki so vključevale namizno različico kriketa, nogometa in tenisa. Komplet je vseboval lopar s strunami, 30-milimetrsko žogo iz krp, prekrito z gumo, leseno ograjo za obod igre in velike stranske mreže. Leto dni kasneje je Jaques v Londonu izdal igro Gossima, pri kateri se je uporabljajo 50-milimetrsko žogico iz plute in 30 cm visoko mrežo, ki se jo je dalo, podobno kot pas, zavezati pod mizo. Vendar nobena od teh iger ni bila posebej uspešna. Razlog lahko najdemo v žogici, ki je bila neučinkovita – gumijasta žogica je imela preveliki odboj, žogica iz plute pa premajhen. Koncept tenisa na mizi je postal uspešen leta 1900, ko je James W. Gibb odkril t. i. celuloidno žogo (»A Comprehensive History«, 2016). Temu je sledil E. C. Goode, ki je leta 1901 izumil sodobno različico loparja z gumo na leseni podlagi. Tako je namizni tenis postal vedno bolj popularen. Leta 1921 je bila v Veliki Britaniji ustanovljena Namiznoteniška zveza in za tem, leta 1926, še Mednarodna zveza namiznega tenisa – International Table Tennis Federation [ITTF]. Namizni tenis je bil kot olimpijski šport uveden leta 1988 (»Zgodovina namiznega tenisa«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Slika 2. Bojan Tokič, najuspešnejši slovenski namiznoteniški igralec na olimpijskih igrah v Riu (»Bojan Tokić: Kdo je šef », 2016).

Definicija: Namizni tenis je igra, pri kateri dva ali več igralcev odbijajo žogico z loparji za namizni tenis na mizi, ki je na sredini razdeljena z mrežo. Igralci morajo odbiti žogo po prvem odboju od mize na njihovi strani in jo poslati na drugo stran, tako da se ta spet odbije od mize.

Pravila igre: Igra namiznega tenisa poteka tako, da igralci (posamezniki ali dvojice) odbijajo žogico po enkratnem odskoku na njihovi polovici mize na tekmečevo stran mize, razen pri servisu – začetnem udarcu, pri katerem mora igralec/igralka udariti žogico tako, da zadane tudi njegovo polovico (Vovčak, 2016). Začetni udarec se prične tako, da žogica mirno leži na odprti dlani proste roke, za končno in navidezno linijo igralne površine. Server vrže žogico navzgor najmanj 16 cm visoko. Pri igri posameznikov se najprej dotakne igralne površine serverja in nato direktno ali okoli mrežice pade na tekmevečevo igralno površino. Pri igri dvojic se najprej dotakne desne strani, na desno stran igralne površine igralca, ki vrača servis. Igralec je dolžan izvesti začetni udarec tako, da sodnika lahko ocenita, ali je pravilno izveden. Če sodnik dvomi o pravilni izvedbi, lahko igralca opozori, pri ponovnem napačnem servisu se dodeli točka tekmecu. Izjema je le, če je na začetku dvoboja sodnik obveščen, da igralec zaradi telesne okvare ne more izvajati začetnega udarca po pravilih (»Pravila namiznega tenisa«, 2016). Igralec osvoji točko, ko tekmec naredi napako pri vračanju, kar pomeni udarjanje žoge preko mize, na stran ali v mrežo in če ni pravilno serviral. Žogico mora torej udariti tako, da po enkratnem odskoku na mizi pade na nasprotno polovico mize, ne da bi pri tem zadela kakšen predmet. Set se konča, ko eden od tekmovalcev doseže 11 točk, če tekmec ni dosegel več kot 9 točk. Če je rezultat 10 : 10, igralca izmenično izvajata začetni udarec, niz pa dobi igralec, ki prvi doseže dve točki več kot tekmec. Do 10 : 10 se servis menja na vsaki dve točki. Igra se na tri ali štiri dobljene nize. Po vsakem nizu igralci menjajo strani igranja. Trener lahko daje nasvete le v odmoru med nizoma (ena minuta). V

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo zadnji sezoni se uveljavlja pravilo time-outa, ki ga lahko trener ali igralec zahteva enkrat med dvobojem in traja le eno minuto. (Vovčak, 2016).

Oprema:

Namizni tenis je mogoče igrati na zunanjih in notranjih površinah. Pri igranju pravzaprav nismo vezani na prostor, saj za postavitev mize ne potrebujemo veliko prostora. Igranje namiznega tenisa lahko prilagodimo svojim sposobnostim, hkrati pa je namizni tenis športna panoga, ki jo lahko igramo od 7. do 99. leta starosti, prav tako ga lahko igrajo gibalno ovirani. Razen partnerja ne potrebujemo drugih igralcev, čeprav so možne tudi oblike z več igralci. Rekreativni namizni tenis praktično ne pozna poškodb, zato ga uvrščamo med najmanj rizične športne panoge (Kondrič in Horvat, 2008).

Miza – Miza je sestavljena iz dveh enakih polovic; na sredini jo deli mrežica. Lahko je narejena iz poljubnega materiala. Pogoj je, da se mora žogica, spuščena z višine 30 cm, odbiti približno 23 cm visoko. Igralna površina mora biti enakomerne temne mat barve, obrobljena z belo črto. Za igro dvojic je razdeljena s trimilimetrsko črto. Igralna površina ne vključuje navpičnih stranic mize. Dolžina mize je 2,74 m, širina 1,525 m, višina 76 cm. Mrežni komplet je sestavljen iz mrežice, držal, podpor in spon. V celotni dolžini je mrežica 15,25 cm nad igralno površino. Tekmovalne mize imajo stabilno podnožje. Priporočljivo je, da v šoli raje uporabljamo mize na kolesih; lažje so, hitreje jih je mogoče postaviti in pospraviti (Kondrič, 2002).

Žogica – Od 1. oktobra 2000 uporabljamo žogico, ki ima premer 40 mm in je težka 2,7 g. Narejena mora biti iz celuloida ali podobnega plastičnega materiala. Žogice za namizni tenis so v beli ali oranžni mat barvi (Kondrič, 2002).

Lopar – Lopar je lahko poljubne oblike, velikosti in teže. Pomembno je, da je raven, posamezna plast loparja pa mora biti iz enega kosa lesa. Leseni del loparja je ponavadi sestavljen iz treh, petih, ali sedmih plasti furnirja. Mehkejša deska omogoča predvsem večjo kontrolo udarca, medtem ko tršo desko uporabljajo predvsem igralci, ki veliko napadajo. Loparji se razlikujejo glede na držalo; najpogosteje uporabljena je anatomska oblika držala. Pri klasični drži je lopar na obeh straneh obložen z gumo (obloga), ki mora biti na eni strani rdeče in na drugi strani mat črte barve. Igralci uporabljajo nazobčano gumo ali »sendvič« oblogo (Kondrič, 2002).

Mreža – Mrežni komplet sestavljajo mrežica, njena držala in podpora, vključno s sponami, s katerimi je pritrjena na mizo. Mrežica je razpeta na vrvici in je na obeh straneh pripeta na navpično, 15,25 cm visoko držalo. Zgornji rob mrežice mora biti po vsej dolžini 15,25 cm nad igralno površino. Spodnji rob mrežice mora biti po vseh dolžini čim bližje igralni površini, stranska robova mrežice pa morata biti čim bližje držalu (»Pravila namiznega tenisa«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Ostala oprema – Igralčeva oblačila se morajo v barvi razlikovati od barve žogice. Za namizni tenis so najprimernejši športni copati za dvoranske športe. To so nizki copati s surovo gumo na podplatih (Kondrič, 2002).

Namizni tenis v Sloveniji

Časovno ga lahko razdelimo na štiri obdobja: od začetkov leta 1924 v Murski Soboti do zadnjega svetovnega prvenstva pred drugo svetovno vojno v Kairu leta 1939, na medvojno obdobje in žrtve med športniki, na povojno obdobje v okviru takratne Jugoslavije in na samostojnost slovenskega namiznega tenisa od prvega nastopa na evropskem prvenstvu leta 1992 v Stuttgartu do danes. Leta 1924 je v Mursko Soboto prišel na počitnice iz Budimpešte študent medicine Györi Koloman. S seboj je prinesel za tiste čase nenavadno prtljago – okrogle lesene lopatke, prekrite z gumijem, in bele celuloidne žogice. Tako so v Murski Soboti, kot prvi v Sloveniji, odkrili takratno novo igro – pingpong. Nekaj let kasneje se je četverica, brata Nemec, Nadai in Valyi, odpravila v Čakovec na prvi uradni dvoboj, kjer so zmagali z 9 : 7. Letnico 1928 si je zato Slovenska namiznoteniška organizacija izbrala kot uradni začetek pingponga Sloveniji. Maks Marinko se je marca leta 1939 na svetovnem prvenstvu v Kairu vpisal v slovensko namiznoteniško zgodovino kot prvi Slovenec z medaljo (srebrno) v ekipnem delu. Bolj žlahtno obdobje kot na svetovnih prvenstvih je slovenski namizni tenis doživljal v evropski areni. Leta 1962 so v Berlinu Janez Teran, Edo Vecko in Ištvan Korpa osvojili zlato v jugoslovanski ekipi, Teran je skupaj v z Vojislavom Markovićem dodal še zlato v dvojicah. Prvo medaljo sploh za slovenski ženski namizni tenis je leta 1976 v Pragi dosegla Eva Jeler, ki je bila z jugoslovansko ekipo tretja. Spomladi 1992 je tako lahko Slovenija prvič tekmovala na evropskem prvenstvu in poslala v boje samostojno reprezentanco (»Zgodovina NTZS«, 2016). Naš najboljši namiznoteniški igralec je že vrsto let Bojan Tokič, ki se v svoji bogati karieri lahko pohvali s kolajno med posamezniki in dvojicami na evropskem prvenstvu, zmago v nemškem prvenstvu in tremi nastopi na olimpijskih igrah. Je edini Slovenec, ki se je uvrstil med elitno stoterico na lestvici Svetovne namiznoteniške federacije – International Table Tennis Federation (ITTF). Najboljši položaj na tej lestvici je imel v novembru 2011, ko je bil kar na 25. mestu. Trenutno je na 37. mestu (»ITTF World Ranking«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.2.1.3 BADMINTON

Zgodovinarji imajo o začetkih različno mnenje – badmintonske žogice je moč najti na kitajskem porcelanu iz leta 3500 pr. n. št., po drugih raziskavah pa segajo začetki igre v čas cesarja Huangtija 2000 let pr. n. št. Igro, ki ni imela veliko skupnega z današnjim badmintonom, so igrali tako, da je odprta dlan služila kot lopar, za žogico pa so uporabljali kovanec, na katerega sta bili pripeti dve peresi. V Mehiki se je nekoliko kasneje razvila igra, podobna današnjemu badmintonu. Za žogico so uporabljali gumo, v katero so bila vdelana ptičja peresa. Lopar je imel obliko podkve, napet pa je bil z usnjenimi jermeni. V Evropi se je v času baroka pojavila igra Battledore and Shuttlecock, ki je bila ena izmed najpriljubljenejših iger v plemiških in dvornih krogih tistega časa. Cilj te variante igre, ki sta jo lahko igrala dva ali več igralcev, je bil obdržati pernato žogico v zraku čim dlje. Pri tem so uporabljali enostavne majhne loparje. Moderni badminton se je začel igrati šele v drugi polovici 19. stoletja. Na posestvu vojvode Beauforta, imenovanem Badminton, je bila leta 1872 predstavljena igra Poona oz. Karachi, ki so jo iz Indije prinesli angleški oficirji. Na zamaške so pričvrstili gosja peresa, prazne steklenice pa so uporabljali za loparje. Nova igra je hitro pridobivala na popularnosti. Leta 1977 so Angleži ustanovili prvi badmintonski klub na svetu, 1893 je bila v Angliji ustanovljena prva badmintonska zveza in že leta 1899 organizirano prvo tekmovanje All England Championships, ki ima še danes med ljubitelji badmintona podobno mesto, kot ga ima Wimbledon med ljubitelji tenisa (Kustec, Nagode in Žorga, 2001).

Slika 3. Igra moških dvojic v badmintonu (»wTVision offers real-time graphics «, 2012).

Definicija: Badminton je igra za posameznike in dvojice. Prek visoke mreže, ki deli označeno igrišče na dve polovici, igralci z loparji udarjajo žogico (imenovana tudi perjanica), običajno narejeno iz plutovine in peres. Cilj igre je, da žogica pade na tla v tekmečevem igrišču. Igra je nastala iz stare igre z loparjem in žogico, imenovane Battledore and Shuttlecock (Amery idr., 1994).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

V zadnjih letih so se razvile tudi nove variacije badmintona, to so na primer krosminton, beachminton in blackminton.

Pravila: Igra sestoji iz dveh dobljenih nizov, v kolikor ni dogovorjeno drugače. Niz zmaga stran, ki prva zbere 21 točk. Stran, ki zmaga v reliju, doda točko svojemu seštevku. Stran zmaga v reliju (sosledje enega ali več udarcev, ki se začenja s servisom in konča, ko žogica ni več v igri), če nasprotna stran napravi napako, ali če žogica ni več v igri, ker se je dotaknila površine igrišča znotraj tekmečeve strani igrišča. Pri rezultatu »20« točk zmaga stran, ki prva doseže prednost dveh točk. Pri rezultatu »29« zmaga stran, ki prva doseže trideseto točko. Stran, ki osvoji niz, v naslednjem servira prva (Kustec, 2003).

Za uspešno in hitro igro se uporablja univerzalni prijem – ločimo forhend in bekend. V igri posamezno se igralec po vsakem udarcu praviloma vrača v t. i. osnovni položaj in pri tem zavzame tudi t. i. osnovno držo, to je prežo. V osnovnem položaju sta nogi oddaljeni ena od druge za nekaj več kot širino ramena, kolena so upognjena, teža pa mora biti na stopalih. Učenje in izpopolnjevanje tehnike gibanja lahko razdelimo na 5 delov:

 učenje in utrjevanje tehnike gibanja,  povečanje hitrosti gibanja,  avtomatizacija naučenih gibov,  razvijanje sposobnosti predvidevanja smeri odbitih udarcev tekmeca in gibanje k mestu udarca po najkrajši poti,  izpopolnjevanje gibanja po igrišču (Kustec idr., 2001).

Igrišče: Badminton lahko igramo na prostem ali v zaprtih prostorih, kjer ni zračnih tokov. Primerna dvorana za badminton mora biti visoka vsaj 7,5 m. Igrišče je pravokotno in označeno s črtami debeline 40 mm, na sredini ga ločuje mreža, ki je na sredini igrišča visoka 152 cm in 155 cm nad stranskimi črtami za igro dvojic (Kustec idr., 2001).

Oprema:

Lopar – Okvir glave loparja je lahko lesen, aluminijast, jeklen ali iz grafita. Njegova dolžina ne sme presegati 680 mm, širina pa ne 230 mm. Srednji del loparja (grlo, vreteno) je lahko iz aluminija ali grafita, ročaj pa iz lesa ali iz grafita. Strune so lahko naravne ali umetne (Kustec idr., 2001).

Žogica – Lahko je izdelana iz naravnih ali sintetičnih vlaken, ima 16 peres, ki so pritrjena na plutovinasto kapico. Žogica tehta od 4,74 g do 5,50 g. Njena hitrost je odvisna od teže (»Poznate pravila«, 2012).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Športni copati – Copati za badminton morajo biti lahki in fleksibilni, da se z lahkoto povzpnemo na prste. Oblačila za igranje lahko izbiramo po želji in okusu (Kustec idr., 2001).

Badminton v Sloveniji

V bivši državi Jugoslaviji smo Slovenci začeli igrati badminton leta 1956, ko je bil ustanovljen prvi badmintonski klub v Vevčah pri Ljubljani. Med uradne olimpijske športe je bil badminton prvič uvrščen na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni (Kustec idr., 2001).

V Sloveniji sta dolgo časa na vrhu kraljevala brat in sestra Pohar, potem pa je Andreja na vrhu zamenjal Mariborčan Luka Petrič, Majo pa Maja Tvrdy. Trenutno je najboljši slovenski igralec Iztok Utroša, najboljša igralka pa Ema Cizelj (»Članske lestvice«, 2016).

3.2.1.4 SKVOŠ

Prvi zapiski o igri segajo v leto 1581. Oče te igre naj bi bil učitelj iz Anglije. Hiter razvoj in popularnost igre je prinesel prva igrišča, ki so bila leta 1864 zgrajena v Harrowu. Prva uradna tekmovanja so bila leta 1922, takrat so tudi standardizirali meje igrišča. Sprva so za igro uporabljali mehke žoge s številnimi luknjami. Prvo odprto svetovno prvenstvo za profesionalce je potekalo v Angliji leta 1976. Skvoš se je hitro razvijal v državah pod britansko zastavo. Največ so ga igrali v državah Commonwealtha. Še vedno ni potrjen kot olimpijska športna panoga. Največja svetovna legenda skvoša je Jahangir Khan iz Pakistana (»O squashu«, 2016).

Slika 4. Skvoš je hitra, dinamična igra (»Who is the future«, 2014).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Definicija: Skvoš je športna panoga, pri kateri tekmeca z loparjem izmenično udarjata gumijasto žogico. Zaradi igrišča, ki je obdano s štirimi zidovi, ponuja skvoš veliko možnosti in različnih udarcev, s katerimi dosežemo cilj. Cilj igre je žogico odbiti tako, da je tekmec ne bo mogel odbiti. Skvoš je hitra in dinamična igra (Vučković, 2000).

Pravila: Preden igralca začneta igro, imata na voljo petminutno ogrevanje. V tem času je potrebno ogreti tudi žogo, ki šele pri primerni temperaturi doseže pravilno odbojnost. Igra se začne s servisom (vsak igralec ima na voljo samo enega), ki ga igralca žrebata. Pri servisu mora igralec vsaj z enim celim stopalom stati v servisnem prostoru, z drugo nogo pa lahko stoji kjerkoli. Po začetnem udarcu mora žogico zadeti neposredno v sprednjo steno v velik pravokotnik, ki ga omejujeta zgornja igralna črta in servisna črta. Po odboju mora žogica leteti v tekmečev velik pravokotnik, ki je označen s sredinsko in z osnovno črto. Pri letu v tekmečev prostor lahko žogica zadene stransko in zadnjo steno pod zgornjo mejo ali črto igrišča. Drugače kot pri tenisu, se dotik žogic v katerokoli od navedenih črt šteje za napako. Igralec po vsaki osvojeni točki servira iz nasprotnega servisnega prostora. Po začetnem udarcu vse črte in oznake, razen zgornje meje igrišča in plošče, izgubijo svoj pomen. Med izmenjavo udarcev veljata dve pravili. Žogica lahko pred udarcem pade na tla samo enkrat in po udarcu mora vedno zadeti sprednjo steno.

V praksi se uporabljata dva načina štetja rezultata. Nam bolj znani je tradicionalni ali internacionalni način. Igralec lahko točko osvoji samo na svoj začetni udarec. Igra se do devetih osvojenih točk. Do posebnosti pride pri rezultatu 8 : 8. Takrat sprejemalec odloči, ali se igra do devet ali deset točk. Ko eden izmed tekmovalcev doseže devet ali deset točk, zmaga niz. Zmagovalec je tisti, ki osvoji tri nize.

Tehnični del pri skvošu lahko razdelimo na tri poglavitne dele, ki so med seboj neločljivo povezani. Ti elementi so pravilno gibanje po igrišču, pravilna postavitev telesa pred udarcem glede na žogico in udarec. V tesni povezavi s kontrolo žogice je pravilna drža oz. prijem loparja. Pri skvošu se najpogosteje uporablja »continental« ali »shake hands grip«. S palcem in kazalcem igralne roke ustvarimo navidezno črko v. Zaradi različnih situacij igre igralci kar med igro pogosto spreminjajo prijem po dolžini ročaja. Skvoš udarec je v osnovi zelo enostaven. Gre za naravno obliko gibanja roke; udarec lahko primerjamo z metanjem predmetov na različne načine. Osnovni udarec je ravni ali »drive« udarec, ko žogico po odboju od tal udarimo v enega od zadnjih kotov. Ločimo bekend in forhend udarec. Vsi udarci v skvošu so sestavljeni iz treh delov: zamah, stik loparja z žogico in izmah (Vučković, 2000).

Igrišče: Skvoš igramo v posebej za to zgrajenih dvoranah, v prostoru, ki je omejen s štirimi stenami. Igrišče je dolgo 9,75 m in široko 6,40 m. Obstajajo tudi večja igrišča, ki pa so zelo

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo redka in se uporabljajo za igranje dvojic. Na stenah igrišča, sprednja (čelna) stena, zadnja stena in stranski steni, se nahajajo oznake, ki omejujejo igrišče. Zadnja stena je steklena, tako da lahko gledalci in sodnik spremljajo igro. Prvenstva se izvajajo na steklenih igriščih – namesto sten je na vseh štirih stenah nameščeno steklo (Vučković, 2000).

Oprema:

Žogica – Žogica za skvoš, ki je velika kot tista za namizni tenis, je iz gume. Sestavljena je iz dveh polovic, znotraj je votla in mehka na dotik. Žogo je potrebno na začetku dobro segreti (z igranjem), da doseže svojo maksimalno odbijalno moč. Navadno so žoge črne in zelene barve, za igro v steklenih dvoranah pa bele (Vučković, 2000).

Lopar – Udarce se izvaja s posebnimi loparji, ki so težji od loparjev za badminton in lažji od loparjev za tenis. Največja dovoljena teža loparja je 255 g. Dolžina loparja je določena in znaša največ 686 mm, širina pa je 215 mm. Udarna površina loparja je različno velika.

Glava in ročaj loparja sta običajno narejena iz grafita, karbonskih vlaken ali aluminija. Strune so iz sintetičnih vlaken (Squash, 2000).

Obutev in oblačila – Uporabljajo se copati, ki so narejeni za igro skvoš in ustrezajo vsem zahtevam igre. Skvoš nikoli ne igramo v tekaških copatih in copatih, ki puščajo sledi. Običajna obleka za igro skvoša je majica s kratkimi rokavi in kratke hlače (Squash, 2000).

Skvoš v Sloveniji

V Sloveniji se je skvoš prvič pojavil leta 1987, ko sta bili na Rogli zgrajeni prvi igrišči za skvoš v Sloveniji. Ko je vrata odprl športni center Fit top v Mengšu, je skvoš prodrl na slovensko športno sceno. V Fit topu so ustanovili prvi skvoš klub in organizirali prva tekmovanja. Maja 1992 je bila ustanovljena Squash zveza Slovenije, ki je kmalu postala članica Evropske in svetovne skvoš organizacije (European Squash Federation (ESF) in World Squash federation (WSF)). Slovenija se je v članski kategoriji kot reprezentanca prvič predstavila na ekipnem evropskem prvenstvu leta 1996 v Amsterdamu (Vučković, 2000). Najuspešnejša udeleženca državnih prvenstev sta Petra Vihar in sedemkratni državni prvak Klemen Gutman (»O squashu«, 2016).

3.2.1.5 KROSMINTON

Vse se je začelo na ladji, ko je bil mornar in strasten igralec badmintona, Nemec Bill Brandes naveličan počasne, od vetra odvisne igre, in si je želel nekaj, kar bi lahko igral tudi v

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo vetrovnem vremenu na palubi ladje. Leta 2001 je ustvaril igro podobno badmintonu in naredil za to igro posebno perjanico. Skupaj s prijatelji je ustanovil podjetje Speedminton, ki je razvilo posebne loparje in pravila igre (Brown, 2003). Avgusta 2011 je bila v Berlinu ustanovljena Mednarodna krosminton organizacija (International Crossminton Organization (ICO)) pod takratnim imenom Mednarodna organizacija za hitrostni badminton (International Speed Badminton Organization (ISBO)) (Speed badminton, 2016).

Slika 5. Slovenka Jasmina Keber je aktualna svetovna prvakinja v krosmintonu (Šušteršič, 2013).

Definicija: Speed badminton ali speedminton je igra z loparji, ki združuje elemente badmintona, skvoša in tenisa. Dva igralca stojita vsak v svojem kvadratu, vmes ni mreže. 1. januarja 2016 je bila igra preimenovana v crossminton (slov. krosminton) (»About Crossminton«, 2016).

Danes se krosminton igra povsod po svetu. Igra se lahko kadarkoli in kjerkoli – na igrišču za tenis, na ulicah, v parku, obali, polju, dvoriščih ali športnih igriščih.

Pravila: Pravico do serviranja ali izbire začetnega kvadrata si igralec pribori z metom speederja (posebna žogica za krosminton). Cilj igre je doseči kvadrat nasprotnega igralca z žogico. Če žogica pade izven polja, dobi točko nasprotna stran. Na splošno bo igralec dobil točko, če se bo speeder dotaknil tal v nasprotnem kvadratu. Igralec še lahko dobi točke, če tekmec ne servira ali ne vrne speederja v kvadrat soigralca, če se tekmec dotakne speederja s telesom ali če tekmec ni serviral pravilno. Igralec lahko med igro stoji izven kvadrata ali kjer koli v njem. Igra se končna, ko en igralec doseže 16 točk in ima prednost dveh točk pred tekmecem. Ko se niz konča, igralca zamenjata strani. Če je potreben še tretji niz, igralca zamenjata strani na vsakih šest dobljenih točk (»Rules of Crossminton«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Igrišče: Igrišče sestavljata dva kvadrata, katerih stranice merijo 5,5 m. Razdalja med kvadrati je 12,8 m. Krosminton se lahko igra na polovici igrišča za tenis.

Za lažjo igro so v podjetju Speedmiton izdelali prenosno igrišče – Easy Court. Dva kvadrata, ki merita 5,5 m se lahko postavita v dobri minuti (»About Crossminton«, 2016).

Oprema:

Lopar – Oba igralca potrebujeta lopar, ki je podoben tistemu za skvoš, vendar je posebej narejen za krosminton.

Žogica – Žogica, imenujemo jo speeder, je težja od žogice za badminton in lahko doseže hitrost do 290 km/h. Match speeder se uporablja za normalno igro, mlajši ali začetniki igrajo s t. i. fun speederjem na krajši razdalji 8,8 m. Krosminton se lahko igra tudi ponoči z opremo v fluorescentni barvi (»Igranje Speedmintona«, 2016).

Variacije igre:

Dvojice – Dvojice igrajo na enakem igrišču kot če igro igrata dva igralca. Kovanec ali speeder določi, kdo bo serviral prvi. Tisti, ki servira, stoji v zadnji liniji, njegov partner stroji spredaj. Servis se menjuje med vsemi štirimi igralci. Prvi servis dobi tisti, ki je izgubil v prejšnjem nizu. Pravila so ista kot pri igri posameznikov.

Black lighting/Blackminton – Krosminton se lahko igra pod črno lučjo s flouroscentno opremo. Krosminton, ki se igra v temi, se imenuje blackminton. Uporaba posebnih luči, svetlečih loparjev, posebnih žogic z nočno lučko in igrišča v kombinaciji z dobro glasbo dajo igralcem nepozabno športno izkušnjo (»Speed badminton«, 2016).

Super Speed Badminton – Bill Brandes je v letu 2015 ponudil novo idejo igranja krosmintona – super speed badminton. Žogico, ki ima obliko štirikrilne delte, in je še hitrejša in boljša v zunanjih pogojih, je poimenoval »super speedy«. Žogica tehta 14 g in lahko leti do višine okoli 35 m. Kapica žogice ima premer 38 mm in je klasična, tako da je igralec z njo lahko zelo natančen. Igra super speed badminton se lahko igra tudi v zelo vetrovnem vremenu. Zaradi velikega dometa žogice je bilo potrebno povečati tudi mere igrišča. Stranice kvadratov tako merijo 7 m, med kvadratoma je 20-metrska razdalja (»Bill Brands with new idea«, 2015).

Krosminton v Sloveniji

Med Slovenci imamo zelo dobre krosmintoniste. Jasmina Keber je na prvem svetovnem prvenstvu v speed badmintonu leta 2011 v Berlinu osvojila naslov svetovne podprvakinje, na

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo evropskem prvenstvu leta 2012 naslov evropske prvakinje, kateremu je na svetovnem prvenstvu leta 2013 dodala še naslov svetovne prvakinje. Naslov evropske prvakinje je leta 2014 ubranila v Varšavi, naslov svetovne prvakinje pa leta 2015 v Berlinu. Na svetovni lestvici posameznic od januarja 2012 naprej neprekinjeno zaseda mesto vodilne igralke, v juliju 2013 pa je zasedla še vodilno mesto na svetovni lestvici dvojic. V Berlinu je v paru z Matjažem Šušteršičem dodala še naslov svetovne podprvakinje v mešanih dvojicah (»Jasmina Keber«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.3 IGRE Z LOPARJI V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO

Tehnološke, socialne, urbane in druge okoliščine sodobnega sveta so »strup« za telesno dejavnost mladih. Otroci vedno več časa presedijo za računalnikom, številni mladi so preobremenjeni s šolskim delom, pomemben dejavnik za manj telesne dejavnosti je tudi uporaba motoriziranih prevoznih sredstev. Manj telesne dejavnosti pomeni slabše telesne sposobnosti in posledično slabše zdravje mladih ljudi. V svetu in na nacionalni ravni nastajajo novi programi promocije in konkretnih ukrepov na področju zdravega načina življenja mladih. Temu sledijo tudi novi učni načrti za športno vzgojo v osnovni in srednji šoli, ki v izhodiščih in v operativnih nalogah še posebej poudarijo pomen in s potrebnimi vsebinami opredelijo pot do ustreznejše telesne pripravljenosti mladih, sledijo zahtevam časa in zagotavljajo šoli in učitelju športne vzgoje ustrezno formalno podlago za drugačno delo. Tudi evropski model športne vzgoje podaja podobna priporočila – da je potrebno prilagoditi cilje in didaktiko poučevanja sodobnemu času. Izpostavljeni so bili štirje cilji: telesna zmogljivost, zdravje in varnost; psihomotorična kompetenca otrok in mladine; razvijanje pozitivne samopodobe otrok in mladine – samozaupanje, vrednote, notranja motivacija; socialni razvoj – vedenje pri športni dejavnosti, spoštovanje tekmecev, različnosti, ferplej.

Učni načrt za športno vzgojo v osnovni in srednji šoli v celoti sledi zgornjim opredelitvam, šoli in učitelju športne vzgoje pa zagotavlja ustrezno formalno podlago za delo. Otroci in mladi v okviru učnega načrta spoznajo in razumejo vlogo in pomen gibanja, športa in kondicijskih dejavnosti kot pomembnih elementov kakovosti življenja, hkrati pa morajo biti vsebine programov športne vzgoje zasnovane tako, da so mladi deležni dovolj intenzivne in obsežne športne dejavnosti. Ta jim mora omogočati, da osvojijo primerno raven aerobne vzdržljivosti, gibljivosti, hitrosti in koordiniranosti telesa. Še bolj kot to pa je pomembno, da so programi naravnani k spodbujanju športne in telesne dejavnosti tudi v prostem času – da so usmerjeni k oblikovanju zdravega življenjskega sloga mladih ljudi (Škof, 2010).

Učno-vzgojni proces je rezultat učenčevega1 in učiteljevega prizadevanja ter njunega medsebojnega sodelovanja. Pomemben faktor pri tem so vplivi okolja, ki lahko spodbujajo ali zavirajo. Učitelj je vodja vzgojno-izobraževalnega procesa. Od njegove učinkovitosti (znanj, izkušenj, usposobljenosti (kompetenc), njegovih občutkov, energije, osebnostnih lastnosti itd.) je v veliki meri odvisno, kako bodo mladi po šolanju nadaljevali s športom in zdravim načinom življenja. Učitelj je vseskozi vodja, katerega vloga je v marsičem podobna vlogi menedžerja podjetja. Tako kot mora menedžer skrbeti za dobre odnose s svojimi uslužbenci in za dobre odnose med njimi, za njihovo motiviranost, pripadnost podjetju itd., poskuša učitelj v razredu ustvariti harmonijo v medsebojnih odnosih in vzpostaviti zaupanje, kar je temelj in pogoj za njegovo uspešno pedagoško delo. Učitelj bo imel avtoriteto in učence pritegnil k športu z ljubeznijo in s spoštovanjem le-teh, z ljubeznijo do športa ter z znanjem. Rezultati študij o telesni dejavnosti mladih kažejo, da mladi v obdobju pozne adolescence

1 V diplomskem delu izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko oz. dijaka in dijakinjo, razen če je posebej izpostavljeno, za kakšno vrsto izobraževanja gre. 30

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

(srednješolsko obdobje) obdržijo za svoje le nekatere športne dejavnosti iz osnovnošolskega obdobja. Univerzalni športni dejavnosti sta predvsem tek in smučanje. Delno v to skupino spadajo še ples in aerobika ter športne igre z žogo. Razen pri fitnesu je pri vseh dejavnostih mogoče ugotoviti padec zanimanja na prehodu iz osnovne v srednjo šolo (Škof, 2010).

3.3.1 OSNOVNA ŠOLA

Program športne vzgoje se izvaja v vseh razredih osnovne šole. Skupaj mu je namenih 834 ur rednega pouka in pet športnih dni v vsakem šolskem letu. Program je vsebinsko, organizacijsko in metodično razdeljen na tri šolska obdobja (zaradi razvojnih značilnosti učencev), vsakem od teh pa šola ponuja tri vrste dejavnosti:

 tiste, ki so obvezne za vse učence (redni pouk, športni dnevi),  dejavnosti, ki jih šola ponudi – vključevanje prostovoljno (športne interesne dejavnosti, dopolnilni pouk, šola v naravi),  dodatne dejavnosti, ki jih šola ponudi – prostovoljno vključevanje (nastopi, prireditve in šolska športna tekmovanja, tečaji, šole v naravi, športni tabori oz. druge oblike pouka, izbirna predmeta šport in plesne dejavnosti, dodatni športni programi, minuta za zdravje, rekreativni odmor, oddelki z dodatno športno ponudbo).

V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju V-I obdobju) (športni vzgoji so namenjene tri ure na teden in pet športnih dni v vsakem razredu) so loparji omenjeni pod sklopom Usvajanje različnih naravnih oblik gibanja, iger in športnih znanj (operativni cilj: ravnajo z različnimi športnimi pripomočki – skrinja, klopi, letvenik, koza, žoge, kolebnice, kiji, obroči, ovire, loparji idr.; 1. razred: nadzorovano odbijanje balona z rokami ali nogo, 2.–3. razred: nadzorovano odbijanje lahke žoge z rokami ali loparjem).

Otroci najprej spoznavajo svet gibalno. V prvem V-I obdobju naj bi učenci usvojili temeljna gibanja in s tem postavili temelje za nadaljnji športni razvoj. V tem času so pomembne gibalne dejavnosti, ki razvijajo vseh sedem motoričnih sposobnosti človeka: skladnost (koordinacijo) gibanja, moč, hitrost, gibljivost, ravnotežje, preciznost in vzdržljivost. Gibalna dejavnost je za otrokov razvoj zelo pomembna – omogoča neločljivost med gibanjem, razumevanjem, mišljenjem in počutjem. Loparji so tako uporabni za nošenje, kotaljenje, vodenje in odbijanje žogic in manj za klasične igre z loparji. Loparje lahko nadomestimo z različnimi pripomočki, ki imajo funkcijo podaljšane roke (to so lahko lesene palice, kiji, kuhalnice itd.). Igre v prvem V-I obdobju morajo biti dovolj zanimive in prilagojene starostni stopnji otrok. Preko učenja nadzorovanega odbijanja balona z rokami ali nogo in lahke žoge z loparjem ali rokami razvijamo koordinacijo, ravnotežje in natančnost; otrok začne povezovati in posledično uporabljati temeljne gibalne spretnosti za izvajanje specializiranih športnih dejavnosti.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

V drugem V-I obdobju (športni vzgoji so namenjene tri ure na teden, pet športnih dni v vsakem razredu in šola v naravi) so loparji ponovno omenjeni pod sklopom Usvajanje športnih znanj, ki omogočajo sodelovanje v različnih športnih dejavnostih (operativni cilji: znajo ravnati z različnimi športnimi pripomočki – žoge, kolebnice, kiji, obroči, ovire, loparji idr.; 4. razred: izvajajo osnovne tehnične in taktične elemente malih športnih iger, 5.–6. razred: osnovne tehnične in taktične elemente malih športnih iger uporabljajo v prirejenih situacijah). V drugem V-I obdobju lahko učitelj kot dodatne vsebine ponudi namizni tenis, mali tenis, badminton idr.

V tem obdobju je izvajanje gibalnih spretnosti vse bolj nadzirano, izpopolnjeno, hitro. V tem času se še izboljšujejo gibalne in funkcionalne sposobnosti (skladnost gibanja, moč, hitrost, ravnotežje, natančnost in aerobna vzdržljivost). Učenci v tem času preko športnih iger spoznavajo pravila (kako igra poteka, kaj je v njej dovoljeno, kaj prepovedano, kakšne so posledice nedovoljenih dejanj), vedo, da je njhova vloga določena, so že dovolj intelektualno razviti, da sprejemajo skupinska navodila, in socialno razviti za sodelovanje s sovrstniki.

V tretjem V-I obdobju (športni vzgoji sta namenjeni dve uri na teden) učenci nadgrajujejo različna športna znanja (sklop Usvajanje in spopolnjevanje športnih znanj, ki omogočajo sodelovanje v različnih športnih dejavnostih) – spopolnjujejo tehniko in taktiko izbranih športnih iger do stopnje, ki omogoča sproščeno in učinkovito sodelovanje v igri. Učitelj lahko učencem kot druge dodatne vsebine ponudi namizni tenis, tenis, badminton idr., izbira športa je prepuščena šoli, učitelju, učencem glede na materialne in kadrovske pogoje ter tradicijo kraja.

Učitelj se, skladno z navodili učnega načrta, odloči, kolikšen del celotnega časa bo posvetil predstavljenim dejavnostim in vsebinam; za dosego ciljev lahko v letno pripravo doda tudi vsebine drugih športov. Namerna odprtost učnega načrta prinaša učitelju precejšnjo avtonomijo, hkrati pa tudi odgovornost za lastno načrtovanje (Kovač idr., 2011).

Po novem učnem načrtu za OŠ iz leta 2011 (Kovač idr., 2011) je učencem omogočena možnost individualnega prilagajanja načina in hitrosti učenja na razvojni stopnji in posebnostim razvoja posameznih učencev. Cilje učenci dosegajo skozi različne vsebine in skozi različne didaktične pristope, ki pa niso predpisani in niso sestavni del učnega načrta.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.3.2 SREDNJA ŠOLA

Program športa se izvaja v vseh razredih gimnazije. Namenjeno mu je 420 ur rednega pouka, to je po tri ure tedensko v 1., 2., 3. in 4. letniku in pet športnih dni letno. Program je z vidika razvojnih značilnosti in motivacijske strukture mladostnikov vsebinsko, organizacijsko in metodično zaokrožen v dve šolski obdobji: 1. in 2. letnik, 3. in 4. letnik.

V 1. in 2. letniku je za osnovni program namenjeno 70 ur (dve tretjini ur), 35 ur je namenjenih programu izbirnih športov. V 3. in 4. letniku je osnovnemu programu namenjena ena tretjina ur (35 ur), dve tretjini ur pa programu izbirnih športov (Lorenci idr., 2008).

V nobenem letniku ni v osnovnem programu omenjenih iger z loparji, so pa igre z loparji omenjene v programu izbirnih športov. Torej se športni pedagog, glede na dijakove potrebe, interese in želje, odloči, katere nove športe bo, glede na svoje zmožnosti, zmožnosti kolegov, prostora in opreme, ponudil dijakom. Smiselno bi bilo, da bi športni pedagogi v programu izbirnih športov v večji meri ponudili igre z loparji, saj so to igre, ki jih posameznik lahko igra skozi celo življenje. V vseh statističnih raziskavah so med najbolj razširjenimi panogami na svetu. Hkrati pa so to igre, pri katerih ne prihaja tolikokrat do poškodb kot pri drugih športnih zvrsteh. Predvsem zaradi tega je pomembno, da se naučimo pravilne tehnike in učenje le-te se za večino začne v šoli.

Športna vzgoja je v šolah edina športna dejavnost, v katero so vključeni vsi otroci in mladostniki, ki obiskujejo šolo. Stroki se porajajo različna vprašanja: ali lahko s športnimi vsebinami, ki so del današnjih učnih programov, s tradicionalnimi načini njihovega posredovanja, velikimi skupinami, vse večjo različnostjo mladih, s precej slabo opremljenostjo, posebej z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in skromnim znanjem tistih, ki poučujejo v začetnih stopnjah šolanja, sploh dosežemo cilje, ki so zapisani v šolskih učnih načrtih (Kovač, 2015).

Število ur športne vzgoje je v šolskih programih omejeno, zato je potrebno, da je ta izvedena kakovostno, hkrati pa je potrebno športno vzgojo tesno preplesti z razširjeno športno ponudbo tako v šoli kot izven nje. Še posebej v srednji šoli je treba spodbuditi učitelje, da uveljavijo koncept izbirnosti. Samo tisti mladostnik, ki se za neko športno dejavnost odloči sam zaradi svojih notranjih vzgibov, bo namreč sposoben izoblikovati in živeti športni slog življenja ter se izogniti občutku, da so njegove športne dejavnosti postale del družbenega nadzora ali prisile (Kovač, 2015). Vehovar iz II. Gimnazije Maribor pravi, da je »skozi izbirne športe mogoče uresničiti vse cilje učnega načrta, hkrati pa pripraviti razmere za uresničevanje prikritega kurikuluma« (Vehovar, 2010, str. 115). »Učiteljeva vloga je v razvijanju inovativnih in ustvarjalnih učnih okolij za dvig kakovosti znanja, da spodbujajo učence k povezovanju obstoječega znanja v nove pojmovne sheme oz. dobro strukturirano znanje, ki ga je mogoče povezovati, prilagajati različnim pogojem in sklepati iz njega v novih dejavnostih« (Markun Puhan, 2015, str. 26).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.4 ZBIR IGER Z LOPARJI

Med vsebinami učnih načrtov za osnovno in srednjo šolo so igre z loparji sicer omenjene, ampak le kot dodatne vsebine (osnovna šola) ali kot izbirni športi (srednja šola). Učitelj športne vzgoje ima v osnovni, še bolj pa v srednji šoli precejšnjo avtonomijo. V veliki meri se lahko sam odloča, katere vsebine bo ponudil otrokom in katere didaktične pristope bo uporabil. Športne igre, med katere spadajo igre z loparji, so idealno sredstvo, da uspemo otroke zainteresirati za telesne aktivnosti. V učnih načrtih so omenjene samo najbolj znane igre z loparji, to so tenis, namizni tenis in badminton. Druge igre z loparji niso omenjene, čeprav v svetovnem merilu obstaja veliko iger z loparji, ki predstavljajo različice in prilagoditve klasičnih iger z loparji. Nekatere so pri nas že poznane, vendar se v učni program (še) ne vključujejo, druge pa so nepoznane. Določene različice iger z loparji ali dlanjo potrebujejo za igro posebno igrišče ali opremo in so zato neprimerne za vključevanje v pouk športne vzgoje, je pa med igrami kar nekaj takšnih, ki lahko služijo kot izhodišče za učenje štirih glavnih športov z loparji tako v osnovni kot srednji šoli.

V nadaljevanju so predstavljene različne športne igre z loparji. Razdelili smo jih glede na to, ali je za igro potreben lopar ali za igro potrebujemo samo dlan, ki nam služi kot lopar.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.4.1 IGRE Z LOPARJEM

IGRA: BALL BADMINTON

Slika 6. Ekipi s po petimi igralci igrata ball badminton (»Ball Badminton India«, 2016).

IGRIŠČE 12 m široko, 24 m dolgo; na sredini ločeno s tribarvno mrežo – široka 100 cm, na sredini igrišča v višino meri 183 cm. IGRALCI Ekipna igra za 4 do 10 igralcev. OPREMA LOPAR Poseben lopar za Ball badminton; tehta od 200 do 250 g, dolžina od 63 do 70 cm, glava ima obliko elipse – meri med 20 in 22 cm širine, 24 do 26 cm dolžine. ŽOGICA Rumena, narejena iz volne; teža med 22 in 23 g; premer med 5 in 5,5 cm. DRUGO / TRAJANJE Trije nizi, vsak do 29 točke (oba načina igre, t. j. dvojice in petorke). OBLIKE IGRE Petorke (fives) ali dvojice (doubles). Petorka: 5 igralcev na strani, 2 spredaj, 2 zadaj in 1 na sredini. Dvojice: 2 igralca na strani, 1 spredaj, 1 zadaj. OPIS IN PRAVILA Izbiro strani igrišča in začetek servisa določi met kovanca na začetku igre. Servis (vsaka ekipa servira petkrat zaporedoma) se izvede z zamahom loparja pod pasom. Tisti, ki servira, začne servirati na desni strani igrišča, vsak naslednji servis pa se izvede izmenjaje (enkrat na levi in enkrat na desni strani). Žogico mora udariti diagonalno na nasprotno stran igrišča. Tisti, ki servis sprejme, mora žogico z eno potezo vrniti nazaj k ekipi, ki je servirala. Vsak igralec lahko žogico udari zaporedoma samo enkrat. Po 8., 15. in 22. točki ekipi zamenjata strani, prav tako po vsakem nizu. Pravila štetja točk so enaka kot pri badmintonu, le da se niz igra do 29. točke. Zmaga ekipa, ki prva osvoji 3 nize. (»Rules & Regulation of Ball Badminton«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: BASKOVSKA PELOTA

Slika 7. Igro paleta goma lahko igrajo tudi ženske (»Paleta Goma«, 2016).

IGRIŠČE 30-metrski fronton (igrišče sestavljajo sprednja, leva in zadnja stena ter igralno polje – tla); trinquete (vzdolž leve stene, od začetka sprednjega, po celotnem stranskem in vse do konca zadnjega zidu poteka nagnjena streha, ki je del igre). IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Lesen lopar, narejen iz enega kosa lesa ali laminiran iz različnih vrst lesa; dolžina 55 cm, širina 20 cm, debelina 1 cm, teža 500 g. ŽOGICA Gumijasta žogica pelota, 35–40 g. DRUGO / TRAJANJE Dva niza do 15 točk; v primeru tretjega niza se igra do 10 točk. OPIS IN PRAVILA Poznamo veliko različic igre baskovske pelote, tako za igro z loparjem kot brez. Kot igro z loparjem smo izbrali in podrobneje opisali različico paleta goma. PALETA GOMA – Žogica mora pred prvim odbojem od tal zadeti sprednjo steno; pred ali po odboju od sprednje stene se lahko neomejenokrat dotakne stranskih sten; od tal se lahko odbije samo enkrat, neomejeno krat se lahko odbije na nagnjeni strehi; servis mora biti izveden na sprednjo steno nad črto, če servis ne doseže stene, server izgubi točko; če žogica po servisu pristane na levem ozkem polju, server dobi še en servis; točke se lahko dobivajo pri serviranju ali pri sprejemanju; če se žogica odbije od tal v rešetko na lopi, po tem, ko se je odbila od sprednje stene, je točka dobljena, če leti v mrežo na rešetki, je točka izgubljena; če se žogica odbije v zgornjo mrežo, je točka izgubljena, razen v primeru, da se neposredno odbije od tal. DRUGE OBLIKE PALA CORTA – 36-metrski fronton; igra za moške; 2 ekipi po 2 igralca; IGRE lesen kij – izdelan iz enega kosa bukovega ali drugega plemenitega lesa, maksimalna dolžina 51 cm, širina 11,5 cm, debelina od 2 do 4,5 cm, teža med 600 in 800 g; usnjena pelota – teža 85–90 g, premer 50–58 mm;

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

vsaka ekipa svoja barva oblačil; uporabljajo čelado za glavo.

PALETA CUERO FRONTÓN – 36-metrski fronton; 2 ekipi s po dvema igralcema; igra za moške; uporablja se lesen lopar, narejen iz bukovega ali drugega plemenitega lesa, in usnjena pelota; zaradi hitrosti igre je zelo atraktivna igra; maksimalna dolžina loparja 50 cm, širina 13,50 cm, debelina 2 ali 3 cm, teža med 550 in 600 g; pelota: teža 50–52 g, premer 46–48 mm.

PALETA CUERO TRINQUETE – trinquete; ostale karakteristike enake kot pri igri paleta cuero fronton.

SHARE – trinquete; igra za moške; 2 ekipi s po dvema igralcema; igra se z neke vrste loparjem (maksimalna dolžina 55 cm), ki je narejen iz obroča kostanjevega lesa in usnjene mreže, ki je pritrjena na okvir in nekoliko ohlapna; uporablja se zelo hitra, usnjena pelota (teža 83 g); pelote se pravzaprav ne udari, ampek se jo s pomočjo loparja vrže.

CESTA PUNTA/JAI ALAI – 54-metrski fronton; igra za moške; 2 ekipi po 2 igralca; največja posebnost baskovske pelote; žogica (težka med 115 in 130 g) doseže hitrost do 300 km/h; igra se s pletenim instrumentom (izgleda kot neke vrste košara, dolžina od 62 do 68 cm, globina žepa 15– 16 cm), narejenim iz kostanjevega lesa in vrbovega protja, ki si ga nadenemo na roko kot rokavico; ima žep za držanje pelote; košara je lahko narejena tudi iz umetnih mas, vendar mora imeti enake tehnične lastnosti kot pletena.

FRONTENIS – 30-metrski fronton; igrajo moški in ženske; uporablja se ojačan lopar za tenis in gumijasta pelota (40 g). (»Paleta Goma«, 2016; »Basque pelota«, 2016; »Regalmento general«, 2015; »Pala corta«, 2016; »Pala cuero fronton«, 2016; »Pala cuero en trinquete«, 2016; »Share«, 2016; »Cesta punta«, 2016; »Frontenis«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: BEACHMINTON

Slika 8. Igra beachminton na posebnem peščenem igrišču (»Beachminton«, 2016).

IGRIŠČE Manjše od običajnega igrišča za badminton; peščeno igrišče, 5 m x 12 m (po nekaterih podatkih 3,8 m x 12,3 m); mreža, visoka 1,55 m, ga deli na 2 enaka dela; globina peska 30 cm. IGRALCI Posamezniki, dvojice, ekipe. OPREMA LOPAR Enak tistemu za badminton. ŽOGICA Oblika perjanice, vendar gumijasta. DRUGO / TRAJANJE 3 zmagovalni nizi, vsak do 9. točke. OPIS IN PRAVILA Igralec mora žogo z enim odbojem vrniti tekmecu. Če igralec žogice ne odbije in ta pade na tla na njegovi strani, je točka za tekmeca; če jo odbije čez mrežo v tekmečevo polje in je tekmec ne odbije nazaj, je točka za igralca. Niz je dobljen, ko igralec doseže 9 točk. Če je neodločeno, 8 : 8, se igra na 2 točki razlike. Tista stran, ki dobi niz, začne servis v naslednjem nizu. Pri dvojicah ima vsaka stran pravico do dveh zaporednih servisov. Če prvi server naredi napako, preda servis partnerju; če ta naredi napako, servis prevzame tekmec. Servis se izvede na servisni liniji, ki je 3 m oddaljena od mreže. Posameznik lahko servis izvede kjerkoli za črto. Pri dvojicah poteka servis diagonalno na tekmeca. Če se žoga po servisu dotakne tal, se to šteje za napako tiste ekipe, kjer se je žoga dotaknila tal. Dotik mreže z loparjem ali s telesom se šteje kot napaka. Žogica se med prečkanjem lahko dotakne mreže. (»Beachminton-Regeln«, 2016; »Beachminton auf Sand«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: BEACH TENNIS

Slika 9. Posameznika pri igri beach tenisa (Flison, 2013).

IGRIŠČE Peščeno igrišče za odbojko na mivki, 16 m x 8 m; mreža na višini 1,70 m deli igrišče na 2 enaki polji. IGRALCI Dve ekipi, vsaka ekipa z dvema igralcema, torej enako kot v igri dvojic pri tenisu. Menjave v ekipi niso dovoljene, če kateri igralec iz kakršnega koli razloga ne more nadaljevati z igro, tekmeca ta dvoboj zmagata. OPREMA LOPAR Posebni loparji za tenis na mivki; brez strun, dolžina 50 cm, 26 cm širok, debelina 38 mm; narejen iz plastike, za boljšo trdoto je lahko dodan karbon ali steklena vlakna. ŽOGICA Teniška žogica za mini tenis, oranžna. DRUGO / TRAJANJE Dva dobljena niza. OPIS IN PRAVILA Pri igranju tenisa na mivki točke štejemo enako kot pri tenisu. Pri rezultatu 40 : 40 o zmagovalcu igre odloča naslednja točka (brez prednosti – No Ad). Vsak niz se igra na 6 dobljenih iger, s podaljšano igro (tie-break) pri 6 : 6. Igra se na dva dobljena tie-break niza. Igralci udarjajo žogo preko mreže kot pri tenisu oziroma badmintonu, torej z volejem ali smešem. Dvojici je dovoljen samo en udarec, ne pa tri, kot pri odbojki. Če se žoga v igri dotakne tal, igralca, ki je nista uspela vrniti še pred dotikom, izgubita točko. Odboj od tal torej ni dovoljen, tako kot je dovoljen pri tenisu. Igralec, ki se med igro na kakršenkoli način dotakne mreže, ali pred ali po udarcu, vstopi nad ali pod mrežo v tekmečevo polje ali se z loparjem dotakne žoge na nasprotni strani mreže, izgubi točko. Server ima na voljo samo en servis. Servis se izvaja tako, da server stoji za osnovno črto, servira pa lahko v celotno nasprotno polje tako po paraleli kot po diagonali. Če se žoga pri servisu dotakne mreže in preko nje preide v tekmečevo polje, se igra nadaljuje (servis je torej kljub dotiku pravilen – velja enako pravilo kot pri odbojki,

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

ne pa kot pri tenisu). Branilec mora servirano žogo preko mreže odbiti v polje tekmeca, še preden žoga pade na tla, sicer izgubi točko. Vrstni red serviranja in branjenja igralci z žrebom izberejo (določijo) na začetku dvoboja. DRUGE OBLIKE MATKOT – zelo podoben beach tennisu, popularen v Izraelu; igra se z IGRE loparjem, imenovanim makta; za 2 ali več igralcev; cilj igre je čim večkrat udariti žogico za skvoš, dokler le-ta ne pade na tla; v Braziliji se igra imenuje FRESCOBALL .

JUNIOR BEACH TENNIS (za otroke do 12 let) – igrišče 14 m x 7 m; mreža na višini 1,5 m. (»About Beach Tennis«, 2016; »How to play«, 2016; »Beachtennis«, 2015; Wood, 2014a; Wood, 2014b; »BeachTennisSlovenia«, 2016; »Pravila tenisa na mivki«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: REAL TENNIS (poznana tudi kot court tennis (Amerika), jeu de paume (Francija), royal tennis (Avstralija)).

Slika 10. Real tenis je igra na posebnem teniškem igrišču (»Borroughs Club tennis court«, 2015).

IGRIŠČE Igra se v zaprtih prostorih; mreža deli igrišče na dva dela; igralna polja niso standardizirana; med 33,53 m x 11,89 m in 29,26 m x 9,75 m; igrišče sestavljajo štiri stene, od tega imajo tri nagnjeno streho (penthouses), pod katerimi so različne odprtine, t. i. galerije, iz katerih lahko igralci gledajo igro, imajo pa tudi vlogo pri točkovanju. V polju so označene črte za »lov«, ki so vzporedne z mrežo in 1 jard (približno 0,91 m) oddaljene med seboj. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Dolžina 69 cm; asimetričen, lesen; močne strune iz najlona. ŽOGICA Ročno narejena, tradicionalno bele barve, igra se tudi z bledo rumenimi zaradi boljše vidljivosti, premer 64 mm, sredica iz plute, okoli volnena tkanina; manj odbojne od navadnih teniških. DRUGO / TRAJANJE Trije nizi (kot pri tenisu), niz se igra do 6. točke. OPIS IN PRAVILA Pravila so podobna današnjemu tenisu. Niz zmaga tisti, ki prvi doseže 6 točk, brez dveh točk razlike. Igro sestavljajo trije nizi. Točkovanje je enako kot pri tenisu (15, 30, 40, izenačenje, prednost, igra). Sodnik reče »first« (prvi) tistemu, ki dobi zadnjo točko. Stran, kjer običajno sedijo gledalci, se imenuje servisna stran, nasprotna stran se imenuje stran tveganja (hazard side). Servis se izvaja vedno z ene strani igrišča, iz servisne strani; žogica se mora enkrat odbiti na strehi, ki je na strani tveganja in nato od tal v servisnem polju, žogica se lahko odbije tudi v stransko streho na servisni strani in/ali stransko steno. Prvi odboj žogice na igralnem polju mora biti na ali za servisno črto na strani, ki sprejema

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

servis. Server mora še naprej stati stran od mreže in linije druge galerije. Žogica mora preleteti mrežo, pri čemer lahko naprej udari ob steno ali stransko galerijo na strani napadalca. Žoga je v avtu, če udari v steno nad označeno mejo igre ali če udari v luči ali trame igrišča. Točke se dobivajo ali izgubljajo, ko se delajo napake (kadar gre žogica v mrežo ali izven igrišča). Točke se lahko dobijo s ciljanjem v t. i. zmagovalne odprtine (t. i. dedans, v rešetko ali zmagovalno galerijo). Real tennis je zanimiv zaradi igre lovljenja. Če se žoga pri servisu odbije drugič na strani serverja, je žoga mrtva in točka ni izgubljena, ampak je določen »lov« za točko. Server ima priložnost, da žogico z mesta drugega odboja ponovno servira, le da se mora tokrat žogica prvič odbiti od tal za to točko lovljenja. Lov lahko začne tudi sprejemalec, a le na tisti polovici polja, ki je bliže mreži. Območja, kjer lahko igramo lov, so označena s črtami, vzporednimi z mrežo. DRUGE OBLIKE LONGUE PAUME – zunanja verzija Jeu de paume. IGRE (Wood, 2014c; »Real Tennis General Information«, 2016; »History of the Game«, 2016; »Jeu de paume«, 2016; »Real Tennis Rules«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: FLOOR PINGPONG

Slika 11. Igrišče za floor pingpong si lahko naredimo sami (»Floor Ping pong«, 2014).

IGRIŠČE Primerna tla (asfalt, parket) – kjer se lahko žogica odbija; mere 2,4 m x 1,2 m. IGRALCI Posamezniki. OPREMA LOPAR Teniški lopar. ŽOGICA Teniška žogica. DRUGO Za markiranje igrišča lahko uporabimo lepilni trak, ali pa igrišče na asfalt ali beton narišemo s kredo. Priporočene so mehke podloge za klečanje. TRAJANJE Po dogovoru, npr. 3 dobljeni nizi do 11. točke, kot pri namiznem tenisu. OPIS IN PRAVILA Pravila niso standardizirana, zato je najbolje, da za izhodišče vzamemo pravila namiznega tenisa. Igralca klečita vsak na svoji strani polja. Serverja se lahko določi z metom kovanca. Vsak igralec ima možnost, da servira dvakrat, nato servira drugi igralec. Tisti, ki servira, mora žogico z loparjem odbiti v tekmečevo polje, kjer se lahko žogica enkrat odbije, nato pa jo mora tekmec vrniti nazaj. Če je tekmec ne vrne serverju, le-ta dobi točko. Točke se dobijo, če gre žoga izven igrišča ali pade na črto. (Pollard, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: MINI BADMINTON

Slika 12. Mini badminton zahteva nižjo mrežo in manjši lopar (Mini Badminton, 2016).

IGRIŠČE Dolžina 11 m, širina 3 m za začetnike, nato se lahko poljubno spreminja (glede na starost in znanje); mreža na 1,4 m, uporablja se t. i. easy net – prilagodljiva mreža; servisna linija poteka 2,5 m od sredine mreže; igra se lahko v dvorani ali na prostem. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Uporablja se kratki skvoš lopar; dolžina 58–60 cm, teža loparja med 120 in 180 g. ŽOGICA Enaka kot za badminton. DRUGO Ker lahko velikost igrišča prilagajamo, uporabimo nedrseče samolepilne diske za označitev igrišča, ki so postavljeni na štirih glavnih vogalih igrišča. TRAJANJE En ali več nizov do 11. točke (poljubna odločitev glede na pripravljenost igralcev oz. čas, ki je na razpolago – za šolsko uro primeren en niz do 11). OPIS IN PRAVILA Pravila podobna tistim pri badmintonu. Igralci dosegajo točke tako, da gre perjanica preko mreže v polje tekmeca. Vsaka stran lahko perjanico udari samo enkrat, preden leti ponovno preko mreže. Reli se konča, ko perjanica pade na tla. Tekmovalec dobi točko, ko zmaga reli. Vsak igralec servira enkrat (tekmeca si servis izmenjujeta). Če je rezultat izenačen pri 10 : 10, se igra nadaljuje tako dolgo, dokler nekdo ne povede za dve točki. Točka se dobi, če tekmec zgreši servis ali perjanica pade izven označenega polja.

DVOJICE – pravila so podobna kot pri igri posameznikov; servira se za črto, ki označuje mejo za serviranje (navidezna črta 2,5 m za mrežo). Pravilo je, da soigralec serverja stoji na varni razdalji pred serverjem. Tekmec mora videti tistega, ki servira; lahko stoji kjerkoli v svojem delu igrišča. (Benassi, 2013)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: MINI IN MIDI TENIS

Slika 13. Otroci pri igri mini tenisa (Mini Tennis, 2016).

IGRIŠČE MINI TENIS - je igra podobna tenisu. Od tenisa se razlikuje predvsem po merah igrišča, uporabljenih rekvizitih in nekaterih pravilih igre. Mini tenis je namenjen predvsem otrokom mlajšim od 10 let. Igrišče za mini tenis se razlikuje od običajnega teniškega. Ni splošno veljavnih mer, saj vsaka teniška zveza določi svoje mere igrišča. Mere igrišča in višino teniške mreže lahko prilagodimo prostorskim zmožnostim, znanju otrok in rekvizitom (npr.: dimenzije 13 m x 6 m, višina mreže na sredini 0,8 m). Cilj manjših igrišč je prilagoditi razmere najmlajšim in začetnikom, vaje so dostopnejše in omogočajo lažje doseganje ciljev. Na različno velikih mini igriščih lahko izvajamo tako celostno kot tudi razčlenjeno metodo poučevanja.

MIDI TENIS - je naprednejša oblika mini tenisa. Tudi pri midi tenisu so mere igrišča drugačne od običajnih, uporabljeni rekviziti in pravila igre pa podobni kot pri mini tenisu. Midi tenis lahko igrajo otroci do 12. leta. Igrišče za midi tenis ima lahko prav tako poljubne mere. Velja enako pravilo, da mere igrišča in višino mreže prilagodimo prostorskim zmožnostim, znanju otrok in rekvizitom (primer igrišča za midi tenis: dimenzije 18 m x 6,5 m, višina mreže je običajna). Cilj vadbe na midi igrišču je postopno prilagajanje iz mini na normalno velikost igrišča. Na tako velikem igrišču lahko izvajamo praktično vse tehnično-taktične vaje.

Tuja literatura navaja nekoliko drugačne mere igrišč (glede na starost otrok):  do 8 let: primerno igrišče 11 m x 5,5 m (lahko uporabimo igrišče za badminton), višina mreže 80 cm;  8–9 let: 18 m x 6,5 m, dvojice na 18 m x 8,23 m (polna širina teniškega igrišča), višina mreže 80 cm;  10 let: igra na velikem teniškem igrišču, tako posamezniki kot pari, višina mreže 91 cm; 45

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

 11 let in več: igra na velikem teniškem igrišču, tako posamezniki kot pari, višina mreže 91 cm. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Do 8 let: krajši lopar 43 cm– 48 cm; 8–9 let: 58 cm–63 cm; 10 let: večji lopar 63 cm–66 cm; 11 let in več: veliki lopar 69 cm–74 cm; leseni, plastični ali aluminijasti. ŽOGICA ITF je sprejel pravilo, da otroci mlajši od desetega leta ne smejo igrati z običajnimi žogami, ampak morajo uporabljati mehkejše žoge.

Žogice so ločene po barvi glede na starost otrok:  rdeča (penasta za igro v notranjih prostorih, iz klobučevine/filca za igro zunaj, primerna za otroke pod 8 let),  oranžna (nizkokompresijska, ima nižjo odbojnost, lažje se jo nadzoruje)  zelena (malo mehkejša kot običajna rumena teniška žogica). DRUGO / TRAJANJE Odvisno od starostne skupine in pravil, ki jih postavimo. OPIS IN PRAVILA Serverja določi met kovanca na začetku igre.

Pravila igre pri mini tenisu so podobna tistim pri tenisu, a bolj enostavna. Način štetja je prilagojen otrokom. Običajno se igra do 11 ali 15 točk. Točkuje se vsaka točka. En igralec servira enkrat, dvakrat ali petkrat. Servis je lahko spodnji (forhend) ali zgornji (pravi servis), in se lahko izvaja diagonalno ali pa tudi poljubno. Igralec ima dva servisa. Servisno polje je včasih označeno posebej. Filipčič podaja še navodilo, da je mini tenis igra, namenjena otrokom in njihovi zabavi, zato jim moramo pustiti, da se zabavajo, tekmujejo in napredujejo v igri, ki je njihova.

Pravila igre pri midi tenisu so enaka kot pri običajnem tenisu. To velja tudi za način štetja, medtem ko se igra največ en niz. (Filipčič in Fillipčič, 2003; Filipčič in Lorencon, 2000; »What is mini tennis?«, 2016; »Mini Tennis Red«, 2016; »Mini Tennis Orange«, 2016; »Mini Tennis Green«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: SHUTTLETON

Slika 14. Otroci pri igri shuttletona – mini igre z loparji, ki vključuje prvine tenisa, badmintona, skvoša in speed badmintona (Benassi, 2013).

IGRIŠČE Dva aktivna kvadrata v velikosti 3 m, med katerima je 5 m prostora (označimo ga lahko s trakom ali drugimi markerji). IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Uporablja se kratki skvoš lopar; dolžina 58–60 cm, teža loparja med 120 in 180 g. ŽOGICA Za badminton, dodamo ji obroč iz gume, da je nekoliko težja (speeder je za mini igro prehiter). DRUGO Ker lahko velikost igrišča prilagajmo, uporabimo nedrseče samolepilne diske za označitev igrišča, ki so postavljeni na štirih glavnih vogalih igrišča. TRAJANJE En niz do 11. točke (primerno za šolsko uro) ali trije nizi do 11. OPIS IN PRAVILA Prvi servis se določi z metom perjanice (perjanico vržemo v zrak, ko pade na tla, določimo serverja glede na to, v katero polje kaže sprednji del perjanice). Tisti, ki dobi servis, servira zaporedoma trikrat, nato servis prevzame tekmec. Servis se izvede z udarcem perjanice pod višino pasu. Servis se izvede na imaginarni črti za serviranje, ki je na sredini 3 m igralčevega polja, eno nogo mora imeti server na tleh za črto. Če server zgreši žogico in le-ta pade na tla, se prišteje točka tekmecu. Vsaka stran lahko perjanico udari samo enkrat, preden leti ponovno preko mreže. Reli se konča, ko perjanica pade na tla. Tekmovalec dobi točko, ko zmaga reli. Točka se dobi, če igralec zgreši servis, perjanica pade na tla izven označenega polja ali igralec ne uspe vrniti perjanice v tekmečevo polje.

DVOJICE – pravila so enaka kot za posameznike, s tem, da je serviranje izmenično med soigralcema. Severja določi met žogice, nato ta servira samo enkrat, servis preda tekmecu, nato pa ponovno servira nasprotna stran, s tem, da servira tisti v paru, ki še ni serviral. (Benassi, 2013) 47

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: PADEL

Slika 15. Padel (Kovács, 2015).

IGRIŠČE 10 m široko, 20 m dolgo, zaprto s štirimi stenami; sprednja in zadnja stena morata biti visoki 4 m (po celotnem delu 3 m stena, nad njo še 1 m kovinske ograje), stranski steni stopničasto zgrajeni. Mreža, dolga 10 m (na sredini višina 88 cm, na strani 92 cm), deli igrišče na 2 enaka dela; tla morajo biti iz poroznega betona, cementa, sintetičnih materialov ali umetne trave, ki omogočajo primeren odskok žogice. IGRALCI Dvojice OPREMA LOPAR Poseben lopar (določi IPF – International Padel Federation); trden lopar iz dveh delov – glave in ročaja, dolžina ne sme presegat 45,5 cm, širina 26 cm, debelina 28 mm; površina mora biti ravna, vendar je lahko gladka ali groba, brez strun, lahko je perforiran – ima luknjice; lopar mora imeti 35 cm zanko za zapestje (zaščita pred nesrečo). ŽOGICA Gumijasta, z enotno zunanjo površino, bela ali rumena, premer 6,35–6,77 cm , med 56 g in 59,4 g. DRUGO / TRAJANJE 3 nizi. OPIS IN PRAVILA Temelj pravil za igro predstavljajo pravila za tenis. Servis in stran igre določi met kovanca. Igralci menjajo strani po prvem, tretjem in vsakem naslednjem neparnem nizu. V primeru tie-breaka se stran zamenja po dobljenih 6 točkah. Igralec lahko v primeru napake prvi servis ponavlja (igralec stoji z obema nogama za servisno linijo; v času serviranja mora server stati z eno nogo na tleh; žoga se servira z desne strani po diagonali, naslednji servis se

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

izvede z leve strani diagonalno na desno). Sprejemalca na drugi strani in serverjev soigralec lahko stojijo kjerkoli v igrišču. Servira se v višini pasu ali pod to višino. Do napake pri servisu pride, če server zgreši žogico pri serviranju, če žogica odskoči iz servisnega prostora, če žogica zadene nasprotnega igralca ali kakšen drugi objekt, če žogica odskoči v tekmečev prostor za serviranje in udari v kovinsko ograjo, preden se odbije drugič. Sprejemalec servisa mora počakati, da se žogica, preden jo udari nazaj, enkrat odbije. Sprejemalca servisa se na začetku vsakega niza odločita, kdo bo skušal ubraniti servis – ta igralec ima funkcijo, da vedno prvi udari žogico do konca tega niza. Če žogica udari tistega, ki vrača servis, ali udari ob njegov lopar, preden se enkrat odbije, se to šteje kot točka za serverja. Servis se ponovi, če žogica udari mrežo ali druge podporne objekte in pristane v sprejemalčevem servisnem prostoru, če se pred drugim odbojem ne dotakne kovinske ograje, če žogica po odboju v ograjo udari v igralca, če sprejemalec ni pripravljen na sprejem servisa. Servira se izmenično; ko je servis pravilno izveden, je žogica v igri. Če žogica zadane kateri koli del tekmečevega igrišča, ostane po prvem odboju v igri in jo je treba odbiti, preden se drugič odbije. Notranje stene, kovinska ograja, mreža in tla so deli igrišča. Igralec izgubi točko, če: se igralec ali kos igralčeve opreme dotakne mreže, medtem ko je žogica v igri; se žogica odbije drugič, preden je vrnjena čez mrežo; žogica po odskoku odskoči ven iz igrišča; igralec udari žogico, še preden je prešla mrežo; igralec udari žogico ali žogica udari v zid, preden je enkrat odskočila; igralec dvakrat udari žogico; po serviranju žogica udari igralca ali del njegove opreme; igralec udari žogo in se ta dotakne mreže na njegovi strani igrišča; je žogica udarjena z loparjem, ki je bil vržen v zrak; je igralec skočil čez mrežo med igro; igralec naredi dve zaporedni napaki pri servisu.

Štetje: 15, 30, 40, game. Če vsak par dobi tri točke (40 : 40), pride do izenačenja (deuce). Tisti, ki osvoji naslednjo točko, ima prednost, če osvoji še eno, zmaga igro. Če tisti, ki ima prednost, ne osvoji še ene točke, je rezultat ponovno izenačen. Tisti par, ki zmaga 6 iger, osvoji niz. V primeru neodločenega rezultata (tie) v nizih pri 5 : 5, se igra nadaljuje do dveh točk razlike (7 : 5), če je izenačenje pri 6 : 6, zmaga niz tisti, ki osvoji naslednjo igro. Padel se ponavadi igra na 3 dobljene nize. (»Padel«, 2016; »Geschichte und Verbreitung«, 2016; »Regeln des Padelspiel«, 2016; »Pravila igre Padel«, 2016; »Padel Regulations«, 2008)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: PADDLE TENNIS

Slika 16. Paddle tenis (USPTA, 2016).

IGRIŠČE Iz podobnih materialov kot za tenis; lahko se igra tudi na trdni peščeni podlagi; dolžina igrišča 15,24 m (od osnovne do osnovne črte), širina 6,1 m; 0, 91 m od glavne črte je servisna črta; mreža je visoka 78,74 cm; v ZDA imajo dvoje igrišč – razlika med zahodno in vzhodno obalo. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Lopar je iz trdega materiala, npr. lesa in je prevlečen s plastjo grafita; brez strun, lahko je perforiran; maksimalna dolžina 44,45 cm, širina 21,6 cm. ŽOGICA Teniška žogica (z reduciranim tlakom v notranjosti žogice; dovoljenje USTA – United Stated Tennis Association). DRUGO / TRAJANJE Igra traja 5 nizov. OPIS IN PRAVILA Večina pravil pri igri paddle tenisu je enaka kot pri tenisu. Stene in ograje so del igrišča. Žoga se mora najprej odbiti v polju, šele nato se lahko odbije v steno. Pri paddle tenisu je žogica tako dolgo v igri, dokler lahko obe strani uspešno vračata žogico na tekmečevo stran. Dovoljen je samo en servis. Server mora stati za osnovno črto med namišljeno črto na sredini in stransko črto. Server vrže žogo v zrak in jo mora z loparjem udariti na točki, ki ni višja od 78,74 cm nad podlago v trenutku udarca. Server lahko žogico odbije od tal in jo nato udari, vendar ne višje kot 78,74 cm od podlage v trenutku udarca. Katero vrsto servisa bo izbral, se odloči sam, vendar se mora takšnega servisa držati celoten niz. Žogica mora pristati na sprejemalčevi strani diagonalno od serverja. Če žogica pristane kje drugje ali če server servisa ni izvedel pravilno, server izgubi točko. Na zahodni obali je na 3,66 m vzporedno z mrežo zarisana t. i. črta za zadrževanje. Za to črto morajo vsi igralci z obema nogama ostati toliko časa, dokler igralec, ki sprejme servis, ne odbije žogice. DRUGE OBLIKE PLATFORM TENNIS – ameriški šport z loparji, prav tako izvira iz tenisa, IGRE platforma (18 m x 9,1 m, vgrajeno ogrevanje, razsvetljava) omogoča, da se lahko tudi pozimi igra zunaj; igrišče v velikosti tretjine teniškega (13 m x 6,7 m), obdano je s 3,7 m visoko, napeto, žičnato ograjo, ki omogoča,

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

da žogica po odboju ostane v igri; igrišče je z mrežo, ki je v sredini napeta na 86 cm, na obeh koncih pa 94 cm višine, razdeljeno na dva dela; uporablja se gobasta žogica s premerom 64 mm, žogica se lahko servira nad glavo; za igro se uporablja lopar, ki je največ 45,72 cm dolg; zmaga tisti, ki prvi osvoji dva niza; točkovanje je identično tistemu pri tenisu.

STICKÉ – tudi sticke tennis; gre za kombinacijo tenisa, real tenisa in recketa; igrajo lahko posamezniki ali dvojice; igrišče je manjše od teniškega (24,7 m x 8,2 m); za igro potrebujemo teniški lopar in nizkotlačno teniško žogico; preprosta pravila igre, zelo podobna tenisu – razlika je v tem, da se lahko žogica odbije od stene in je še vedno v igri; danes sticke igra le peščica ljudi.

SQUASH TENNIS – dvoranski šport; kombinacija skvoša in tenisa, razširjen le v ZDA; igrišče je pravokotne oblike, z vseh strani obdano s steno; prednja stena ima tri oznake: na 4,8 m od dna je zunanja črta. Na 3,1 m od stene je servisna črta, ki je vertikalno razdeljena na dva dela. Zadnja stran ima avt črto na višini 1,37 m od tal. Vsaka igra se začne s servisom. Servis je veljaven, če žogica udari v sprednjo steno med servisno in zunanjo črto in pade v polje tekmeca. V naslednjih igrah te črte nimajo več nobene vloge. Igrajo se trije nizi, vsak do 15. točke.

QIANBALL – prav tako kombinacija tenisa in skvoša, razširjena na Kitajskem; igrišče je sestavljeno iz dveh pravokotnih območij, to je cone igralca in cone žogice, ki ju deli mreža; območje igralca meri 7,6 m x 7,8 m, območje žogice meri 10 m x 12 m; območje igralca je dodatno razdeljeno na tri območja: cona mreže, leva servisna cona in desna servisna cona; oprema: težka vreča (»ballbag«) ali talno vgrajen kavelj, qianball loparji in qianball žogica z gumijastim trakom; igrajo lahko posamezniki ali dvojice, vsi igralci so na isti strani, obrnjeni proti mreži; vreča ali kljuka je pritrjena 2,1 m od mreže (qianball točka), na katero je pritrjen konec qianball gumijastega pasu; igralci udarjajo žogico, brez da se odbije v coni igralca, preko mreže, v coni žoge se lahko enkrat odbije od tal. Točka se dobi, če tekmec dovoli, da se žoga v coni igralca odbije od tal. Tekma se igra do 3 dobljenih nizov po 15 točk. (»USPTA«, 2016; »Paddle Tennis Rules«, 2016; »Paddle tennis«, 2016; »About Platform Tennis«, 2016; »Rules of Platform Tennis«, 2015; »Platform Tennis Rules«, 2016; Bassard, 2015; Wood, 2016b; Wood, 2016d; Wood, 2016e; »Qianball«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: PADDLEBALL

Slika 17. Dvojice pri igri four-wall paddleballa (»Midwest Doubles Results and Pictures«, 2013).

IGRIŠČE Sestavljajo ga 4 stene in strop; stranski steni: dolžina 12,2 m, višina 6,1 m, sprednja stena: dolžina 6,1 m, višina 6,1 m, zadnja stena: dolžina 6,1 m, višina 3,6 m, strop: dolžina 12,2 m, širina 6,1 m. Kratka črta: na sredini (6,1 m), vzporedna s sprednjo in zadnjo steno; servisna črta: 1,5 m spredaj, vzporedna s kratko črto; območje servisa: med kratko črto in servisno črto; servisni kvadrant: območje oddaljeno 0,45 m od vsake linije, vzporedno s stranskimi stenami; črta sprejema: 1,5 m od kratke črte v smeri proti zadnji steni. IGRALCI Posamezniki, dvojice, lahko igrajo tudi trije igralci (način igre »cut throat« ali »one man out«). OPREMA LOPAR Iz lesa ali drugih kompozitnih materialov, mora imeti pritrjen varnostni trak; maksimalna dolžina 43,8 cm, širina 21,6 cm, debelina 1,9 cm. ŽOGICA Podobna kot za racquetball (manjša, lažja), črna gumijasta, z majhno luknjo. DRUGO Na turnirjih so prepovedane dolge hlače. TRAJANJE Tista stran, ki prva doseže 21 točk, zmaga igro. Za zmago je potrebno zmagati dve igri. Če sta obe strani izenačeni, se igra tie-break (podaljšana igra) – igra do 21. točke, če gre za polfinale ali finale, drugače se igra do 11. točke. OPIS IN PRAVILA Pravila so podobna tistim za racquetball. Cilj igre je zmagati reli s serviranjem ali z vračanjem žogice v zid, preden se dvakrat dotakne tal. Točka se doseže, ko servisna stran ne vrne servisa ali če zmaga reli.

3 igralci – cut throat: vsak dobiva točke posamezno; med vsakim relijem

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

igra en igralec (server) proti drugima dvema; ko je servis izgubljen, se menjajo (igralec št. 2 vedno servira za igralcem št. 1, igralec št. 3 vedno servira za igralcem št. 2); 3 igralci - one man out: en igralec med relijem vedno počiva in čaka v ozadju, ne sme posegati v igro; po vsakem reliju igralec, ki čaka zunaj, nadomesti sprejemalca; če server dobi točko, počiva sprejemalec in ga nadomesti tisti, ki čaka zunaj; če pa server izgubi točko, počiva on, servira pa tisti, ki je bil prej sprejemalec.

Servira se vedno v servisni coni. Začetni servis določi met kovanca. Pri dvojicah je priporočljivo, da serverjev soigralec stoji v servisni coni, s hrbtom obrnjen proti steni, dokler žogica ne preide kratke linije. Žogica mora pasti na tla v servisni coni, nato pa jo mora igralec z loparjem udariti v sprednjo steno, da se odbije nazaj mimo kratke črte z ali brez odboja v stransko steno, vendar se ne sme odbiti v zadnjo steno, preden se ne odbije od tal. Servis je izgubljen, če sta narejeni dve napaki zaporedoma. Napake pri servisu: kratki servis – servirana žogica pade na tla, preden prečka kratko črto, dolgi servis – servirana žogica se odbije od sprednje v zadnjo steno, brez da bi se odbila od tal, stropni servis – servirana žoga se odbije od sprednje stene v strop, preden se odbije od tal, dvostranski servis – servirana žogica se odbije od sprednje v obe stranski steni, preden se enkrat odbije od tal, servis v avt – servirana žogica gre v avt ali po odboju v sprednjo steno preblizu serverja ali če pride do napake zaradi noge. DRUGE OBLIKE PADDLEBALL S PRITRJENO ŽOGICO – odlično orodje za koordinacijo oči IGRE – roka ter za navajanje na lopar; igra za enega; lopar (ravna površina, iz lesa, plastike ali drugih materialov, podoben tistemu za namizni tenis), gumijasta žogica na vrvici; cilj igre je, da igralec čim večkrat udari žogico.

PADDLEBALL – z enakim imenom, vendar druga oblika športa z loparjem; šport na plaži, lahko tudi travi, betonu, za dva ali štiri igralce; igrišče pravokotne oblike (posamezniki 14,6 m x 4,6 m, dvojice 16 m x 8 m); potrebujemo lopar (48 cm–50,8 cm), žogico in mrežo (višina 177,8 cm); točkovanje je identično tistemu pri tenisu.

ONE-WALL PADDLEBALL – igrišče (11,3 x 6,1 m) z eno steno (višina 4,9 m), kamor z loparjem (44,45 cm dolg in 22,9 cm širok, spominja na lopar za racquet ball) odbijamo žogico (uporabimo lahko teniško žogico ali kakšno drugo, majhno in gumijasto). Igrišče ima več črt: kratka črta, dve stranski črti, oznaka servisa in ena dolga črta. Območje serviranja je med kratko črto in oznako servisa. Igra se začne, ko igralec, ki stoji v servisni coni, udari žogico proti steni. Server mora ostati v servisni coni tako dolgo, dokler žoga ne prečka kratke črte. Pri sprejemu mora tekmec udariti žogico nazaj v zid. Če se žogica odbije, preden prečka kratko črto – short, če se odbije preko dolge črte – long, ali če serverja ni v servisni

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

coni med serviranjem – fault, je to napaka. Server ima možnost ponovnega serviranja po napaki. Če se servis v drugo ponesreči in žogica še drugič ne gre v polje čez t. i. kratko linijo, točko dobi tekmec. Če je servis pravilen, mora sprejemalec udariti žogico, preden se odbije dvakrat. Igra se igra tako dolgo, dokler ena stran ne osvoji 15, 21, 25 ali 30 točk. Če je sprejemalec ne udari, ali če gre žogica izven polja, dobi točko server. Če sprejemalec udari žogico, vendar se ta odbije v serverja, se igra začne znova, če je bilo videti, da bi žogica zadela zid. V nasprotnem primeru gre za napako sprejemalca in server dobi točko. Ko sprejemalec uspešno udari žogico v zid, lahko server zapusti servisno polje in žogico udari, preden se odbije dvakrat. Igralca igrata igro tako dolgo, dokler se žogica ne odbije dvakrat ali pade izven igrišča. Če zmaga server, dobi točko. Če zmaga sprejemalec, zamenjata mesti in je za servis na vrsti tekmec. (»Paddle ball«, 2016; »How to play Paddleball«, 2016; »Paddle-ball«, 2015; »Four wall paddleball«, 2016; »Introduction to 4-Wall Paddlebal«, 2016; »Official four wall rules«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: PICKLEBALL

Slika 18. Pickleball (»Pickleball game«, 2016).

IGRIŠČE Igra se na igrišču za badminton, velikost 13,4 m x 6,1 m; mreža na višini 86,36 cm na sredini in 91, 4 cm ob robovih igrišča. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Posebni lopar za pickleball, narejen iz lesa ali drugih visokotehnoloških materialov, dolžina ne sme preseči 43,18 cm. ŽOGICA Žogica se razlikuje glede na to, ali se igra na notranjih ali zunanjih igriščih; iz odpornih materialov (polimerna perforirana 26–40 luknjic), premer med 73 in 75,5 mm, teža 22–26,5 g. DRUGO / TRAJANJE Tri igre do 11. točke (z razliko dveh točk); zmaga tisti, ki dobi dve igri. OPIS IN PRAVILA Žogica se mora servirati diagonalno. Servis se določi z metom kovanca. Točko lahko doseže samo tista stran, ki servira. Servis se izvede pod nivojem pasu z loparjem, server mora stati z obema nogama za zadnjo črto. Igralci na vsaki strani morajo pustiti, da se žogica enkrat odbije, nato so dovoljeni voleji. Odigrati volej pomeni zadeti žogico v zraku, ne da bi se prej odbila. Na vsaki strani mreže je t. i. cona brez volejev (2,1 m od mreže). Server nadaljuje s serviranjem, menjujoč strani, dokler ne naredi napake. Stran, ki prva doseže 11 točk (z dvema točkama razlike), zmaga igro. Vsaka ekipa mora izvesti prvi udarec po odboju žoge (ekipa, ki sprejema, mora pustiti, da se žogica enkrat odbije, preden jo udari nazaj čez mrežo, prav tako mora ekipa, ki je servirala, pustiti, da se žogica enkrat odbije, preden jo udari nazaj), naslednji udarci so lahko izvedeni poljubno. Do napake pride, če se žogica dotakne katerega koli dela izven volej cone pri serviranju (tudi črte), če gre izven mej igrišča, če je z volejem poslana izven volej cone, če je bila poslana z volejem, preden se je na vsaki strani mreže enkrat odbila od tal. 55

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

DRUGE OBLIKE PITTON – igra s trdim pickleball loparjem in perjanico; igra se na igrišču IGRE za pickleball ali badminton (posamezniki); igra se začne, ko prvi igralec servira žogico proti drugi ekipi; gre za hitro igro, s ciljem hitrega vračanja perjanice z ene na drugo stran igrišča; pitton je v smislu rotacije servisa in točkovanja edinstven; medtem ko je rotacija serviranja podobna kot pri badmintonu in pickleballu, lahko točke dobi katera koli ekipa. Edini pogoj je, da je uspešno izveden reli servis – to pomeni, da morata oba igralca obeh ekip udariti žogico preko mreže (vrstni red ni pomemben); če reli servis ni uspešno izveden, servira tisti, ki je osvojil začetni reli. Višina mreže je enaka kot pri badmintonu; prvi servira igralec na desni strani igrišča, servis je izveden pod višino ramen, server mora z eno nogo stopiti pred servisno črto (korak in udarec), vsi udarci nad glavo morajo biti izvedeni za servisno črto; točka je dosežena, ko vsi igralci udarijo žogo čez mrežo (takrat zakliče »Rally!«); ekipa, ki zmaga reli po reli servisu, dobi točko; servisna rotacija se izvede tudi, če ne pride do reli servisa; igra se konča, ko ekipa doseže 15 točk, za zmago sta potrebni dve osvojeni igri. (»Official Tournament Rulebook«, 2016; »Pickleball«, 2016; »What is Pickleball?«, 2016; »The Makings«, 2016; »How to play Pickleball«, 2016; »The Official Game of Pitton«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: PINGTON

Slika 19. Pington (»Pington at UTB«, 2011).

IGRIŠČE Pravokotno, 8 m x 4 m, na polovici ločeno z mrežo (nižja od badmintonske, visi na višini 1,3 m); pington se lahko igra kjerkoli. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Podobne velikosti kot namiznoteniški lopar, ima strune kot lopar za badminton; v literaturi je kot lopar, namenjen za igranje pingtona naveden lopar za pickleball. ŽOGICA Perjanica. DRUGO / TRAJANJE Vsaka igra se igra do 11. točke; tekma je sestavljena iz treh ali petih iger. OPIS IN PRAVILA Prvi servis se določi z metom kovanca. Pravila igre so zelo preprosta. Točka je dosežena, ko igralci udarjajo žogico preko mreže na tekmečevo stran in le-ta pade na tla na tekmečevi polovici igrišča, ali ko nasprotnik žogico udari v avt. Vsaka igra se igra do 11. točke. Točko lahko dobi tisti, ki je zmagal reli, ne glede na to, kdo je serviral. Servis se lahko izvede kjerkoli v igralnem polju. Vsaka stran lahko perjanico udari le enkrat, ki mora nato preleteti mrežo. (»Pington Info«, 2016; »How to play Pington«, 2016; »Pington-Modified Badminton Game«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: RACKETS (poznana tudi kot racquets).

Slika 20. Rackets (»Rackets Court interior and layout«, 2009).

IGRIŠČE Zaprto igrišče; 18,3 m x 9,1 m, višina stropa 9,1 m; tla in stene iz gladkega kamna ali betona, ponavadi temne barve. IGRALCI Posamezniki in dvojice (oboji enako igrišče). OPREMA LOPAR Lesen, dolžina 77 cm. ŽOGICA Trda bela; premer 38 mm, teža 28 g. DRUGO / TRAJANJE Igra se do 15. točke, razen če pride do izenačenja pri 13. ali 14. točki. V tem primeru se tisti igralec, ki prvi doseže 13 ali 14 točk lahko odloči, da se igra do 16 ali 18 (če se odloči pri 13) ali do 15 ali 17 (če se odloči pri 14). Ponavadi se igra pet iger. Tekmo zmaga tisti, ki je od tekmeca boljši v večih igrah. OPIS IN PRAVILA Ko pride do udarca, mora žogica zadeti sprednjo steno nad višino 67 cm, kjer je neke vrste lesena plošča, in nato lahko pade na tla. Žogica lahko zadane stranske stene, preden se odbije v sprednjo. Če je igralec izvedel dober udarec, lahko po odboju žogice igra z volejem ali udari žogico po tem, ko se je enkrat odbila od tal. Igra je hitra in potencialno nevarna. Razveljavljen servis (ponavljanje točk) je pogost, saj napadalec ne sme igrati, če obstaja tveganje, da bi z žogico udaril drugega igralca. Tekme po možnosti spremlja t. i. »marker« (ocenjevalec), ki ima dolžnost, da zakliče »play« (igra) po vsaki dobri potezi, ki označuje, da je žoga »up« (v igri). Samo tisti, ki servira, lahko dobi točko. Sprejemalec, ki zmaga reli, postane server. Vrnitev servisa je zelo težka, v Severni Ameriki je dovoljen samo en servis.

Udraci pri rackets so podobni kot pri skvošu – volej, forhend, bekend. Pravila in točkovanje v skvošu so se sicer razvila in spremenila, manj pa

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

se je spremenil racket. Največja razlika je, da so igralcem dovoljeni kratki počitki med igro. V preteklosti je zapustitev igrišča pomenila izgubo tekme, zato so igralci hranili rezervne loparje, srajce in čevlje v žlebu na sprednji steni igrišča. DRUGE OBLIKE HARDBALLSQUASH – severnoameriška različica skvoša; trda in hitrejša IGRE žogica, nekoliko ožje igrišče; sistem igre in točkovanje sta enaka kot pri skvošu. (»Rackets«, 2016; »The laws of the Single Game«, 2016; »The laws of Rackets«, 2016; Wood, 2016a)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: RECKETBALL

Slika 21. Zunanje igrišče za recketball je lahko tudi brez zadnje stene (Jackson, 2011).

IGRIŠČE 12,2 m X 6, 1 m, višina 6,1 m; brez mreže; zunanja igrišča so lahko manjša in brez zadnje stene. Igriščne oznake: kratka črta – na sredini med sprednjo in zadnjo steno (servis mora zadeti sprednjo steno in se ne sme odbiti, preden ne prečka kratke črte), servisna črta – 1,52 m pred kratko črto (črta, ki je najbližja sprednji steni), območje servisa – veliko 1,52 m x 12,2 m (omejeno s kratko črto na eni in črtkano črto, ki je vzporedna kratki črti, na drugi strani; serverju in sprejemalcu ni dovoljeno vstopiti v to cono, dokler žogica ne udari ob tla in prečka črte). IGRALCI Posamezniki, dvojice; igrajo lahko tudi trije igralci – igra se imenuje »cut- throat« (en igralec servira, druga dva igralca sta njegova tekmeca; če server zmaga reli, dobi točko, če ga zgubi, servis prevzame nekdo od nasprotnih dveh igralcev). OPREMA LOPAR Lopar s strunami, posebej namenjen za recketball. ŽOGICA Votla gumijasta žogica v različnih barvah. DRUGO Na tekmovanjih je obvezna zaščita za oči, nekateri igralci za lažji oprijem loparja nosijo rokavice, ki so lahko iz usnja ali sintetičnega materiala. TRAJANJE Tekmo zmaga tisti, ki prvi zmaga dve igri. Prvi dve igri se igrata do 15. točke (na eno točko razlike). Če oba igralca ali ekipi zmagata eno igro, se igra še tretja igra do 11. točke (ena točka razlike). OPIS IN PRAVILA Pravila so enaka kot pri paddleballu, le da se tam uporablja lopar brez strun; cilj je zmagati reli tako, da po servisu ali vračanju žogice tekmec le-te ne more obdržati v igri; reli je končan, če pride do oviranja ali če igralec ne udari žogice, preden se dvakrat ne odbije ali če igralec ne more vrniti žogice na tak način, da se najprej dotakne sprednje stene, preden se dotakne tal. Točke zbira samo tista stran, ki servira – če servira nepovratni servis (as) ali če zmaga reli. Če prvi server v dvojicah izgubi servis, servira drugi server, če ta izgubi servis, le-tega dobi tekmec. (»About Racquetball«, 2016; »How to play Racquetball«, 2016; »Racquetball Equipment«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: RICHOCHET

Slika 22. Igrišče za richochet ima v sprednji steni vgrajeno elektronsko tablo, ki beleži rezultat (»Ricochet in the Sportcentrum«, 2016).

IGRIŠČE 5,5 m x 8,5 x 2,7 m; orientacijske črte za vizualno podporo igralcema; elektronski semafor v sprednji steni (prikaže, kdo servira prvi in prikazuje dobljene točke – igralca s tablo upravljata s pomočjo vgrajenih gumbov v stranskih stenah igrišča). IGRALCI Posamezniki. OPREMA LOPAR Poseben lopar za richochet; ultra lahki, inovativni materiali – karbonska vlakna, titan. ŽOGICA Lahka, gumijasta žogica za richochet; na površini ima majhne vdolbinice; zaradi gume in lahkosti skoraj ne more povzročiti poškodbe; barva žogice (rdeča, vijolična, zelena) je prilagojena starosti in sposobnosti igralcev. DRUGO / TRAJANJE Tekma se konča, ko prvi izmed igralcev zmaga tri igre. Igra traja do 15 točk. Točko dobi tisti, ki zmaga reli (ni pomembno, ali je to server ali tekmec). Igro zmaga tisti, ki drži servis in ima dve točki prednosti. Če ena izmed teh zahtev ni izpolnjena, se igra nadaljuje do 21. točke. OPIS IN PRAVILA Začetnega serverja določi elektronska tabla. Igralec, ki servira, mora imeti vsaj eno nogo v servisnem polju. Servis mora biti izveden nad rdečo črto na sprednji steni tako, da žogica pristane v servisnem polju sprejemalca. Žogica je lahko servirana preko stranske stene, ne sme pa iti preko stropa. Igra poteka tako, da žogo odbijamo nad rdečo črto na sprednji steni. Žogica lahko gre preko stranskih sten in stropa. Zadnja steklena stena neposredno ni vključena v igro. Žogica se ne sme več kot enkrat odbiti od tal, po tem ko se je odbila od sprednje stene. Če žogica udari na ali pod rdečo črto, elektronske naprave to zaznajo. (»Richochet«, 2016; »Richochet Courts«, 2016; »Richochet Scoreboard«, 2016; »Richochet Ball«, 2016; »Richochet Racket«, 2016; »Richochet Game«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: SOFT TENNIS

Slika 23. Igralka pri igri soft tenisa (Martinez, 2010).

IGRIŠČE Dimenzije igrišča in mreže so enake kot pri tenisu. IGRALCI Posamezniki in dvojice. OPREMA LOPAR Lopar je skoraj enake oblike, dolžine in iz istega materiala kot tisti za tenis. Lopar za soft tenis je lažji in bolj fleksibilen zaradi uporabe mehkih in lažjih žogic. ŽOGICA Žogice s premerom 6,6 cm in teže 30–31 g, so mehke, votle in lahke. Narejene so iz gume in polnjene z zrakom. Bela in rumena sta uradni barvi žogic. DRUGO / TRAJANJE Posamezniki – igra se na en niz razlike; tisti, ki prvi doseže sedem točk, osvoji niz. Za zmago so potrebni štirje dobljeni nizi.

Dvojice – igra na en niz razlike; tisti par, ki prvi doseže devet točk, dobi en niz. Tisti, ki prvi zmaga pet iger, zmaga tekmo. OPIS IN PRAVILA Igra se začne s servisom. Server mora udariti žogico diagonalno preko mreže v sprejemalčev del. Žogica se lahko enkrat odbije, nato pa jo mora tekmec vrniti. Če je tekmec ne uspe vrniti, dobi server točko. Sistem igre je torej popolnoma enak tenisu. (Gomi, 2013; »What is soft tennis«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: SPECKBRETT

Slika 24. Speckbrett se igra z loparjem, podobnim kuhinjski deski (Wenge, 2014).

IGRIŠČE Igrišče je manjše od teniškega; 20 m x 8 m; pri dvojicah 20 m x 9 m; višina mreže 91,5 m. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Prvotno je bila uporabljena kar kuhinjska deska, danes pa uporabljamo posebne lesene loparje z izvrtanimi luknjami. ŽOGICA Teniška žogica. DRUGO / TRAJANJE Igro zmaga tisti, ki prvi osvoji dva niza, niz pa dobi tisti, ki prvi doseže 21 točk. Če je rezultat izenačen pri 20 : 20, se igra nadaljuje, dokler nekdo ne povede z dvema točkama prednosti. OPIS IN PRAVILA Pravila so v veliki meri podobna pravilom tenisa, razlikujejo se le v načinu štetja in pravilih serviranja. Prvi server se določi z igro »umdie«. Umdie se igra tako, da pri zadnji izmenjavi žogice pri ogrevanju eden izmed igralcev zavpije »umdie«, drugi pa mu med izmenjavo pritrdi z »umdie poteka«. V kolikor je žogica po tem izmenjana vsaj trikrat, se smatra, da poteka umdie. Kdor v tem reliju osvoji točko, je zmagovalec igre umdie in določi ali prvega serverja ali začetno stran igrišča igralcev. Poraženec nato odloča o tem, o čemer ni odločil zmagovalec (ali prvi servis ali začetno stran). Server mora ob servisu stati za osnovno črto in mora žogo po diagonali udariti v nasprotno enojno polje. V nasprotju s tenisom lahko igralec za servis uporabi celotno dolžino igrišča. Servira igralec, ki je izgubil zadnjo točko v igri. Če ima nasprotnik serverja sodo število točk, se servira z desne, pri lihem številu pa z leve strani. Pri dvojicah ostaneta soigralca znotraj enega niza zmeraj na isti strani. To pomeni, da en igralec zmeraj servira z desne, drugi pa z leve strani polja. (Wenge, 2014; »Speckbrett«, 2015; »Und wie spielt«, 2016; »Was ist Speckbrett«, 2016; »SVSH Regeln«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: SPEED-BALL

Slika 25. Za igro speed-ball potrebujemo stojalo, na vrhu katerega je pritjena žogica (»Speed- ball«, 2016).

IGRIŠČE Igrišče za super solo ali solo reli naj ne bo večje od 4 m x 4 m. igrišče za igro posameznikov naj bo veliko okoli 6 m x 6 m, deljeno z nevtralnim območjem širine 60 cm; večje naj bo igrišče za dvojice, to je med 6 m x 8 m, deljeno z nevtralnim območjem 60 cm. IGRALCI Solo, posamezniki, dvojice. OPREMA LOPAR Lopar je izdelan iz trde plastike. Površina je ravna in perforirana. Ne sme bit daljši kot 40,5 cm v dolžino in 24,5 cm v širino. Okvir ne sme bit daljši od 26 cm in širši od 24 cm. ŽOGICA Žogica premera 65 mm je votla, izdelana iz gume in je elipsaste oblike, težka med 50 in 60 g. Pritrjena je na enem koncu vrvi (debeline 1,6 mm–3 mm), dolžine 1,5 m, drugi konec vrvi je pritrjen na obroč, ki leži na vrhu droga. DRUGO Stojalo, ki je sestavljeno iz podstavka, kovinskega droga višine 1,7 m, premera 2,5–4 cm in jermenice, ki je iz kovine ali plastike. Podstavek (s premerom največ 60 cm) je narejen iz kovine in cementa ali je samo kovinski. Na podstavek je pritrjen drog. TRAJANJE Zmagovalec igre je tisti, ki prvi doseže 10 točk. Za zmago tekme so potrebne tri igre (pri moških pet), od katerih je potrebno zmagati dve igri (pri moških tri). OPIS IN PRAVILA SUPER SOLO – tekmovalec udarja žogo, vrtečo se okoli droga. Sodnik šteje, kolikokrat je tekmovalec udaril žogico v nekem določenem času. V t. i. odprti ravni igra vsak igralec na štirih pozicijah (na vsaki eno minuto, vmes 30 sekund počiva), na mladinski ravni (do 16 let) pa se na vsaki poziciji igra po 30 sekund, vmes se 30 sekund počiva. Pozicije:

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

a) desna roka – Igralec drži lopar z desno roko in udari žogico z eno stranjo loparja okoli droga, nato lopar obrne in udari žogico z drugo stranjo itn.; b) leva roka – enako, le da drži lopar v levi roki; c) dvoročni forhend – igralec drži dva loparja, vsakega v eni roki; žogico udari s forehend udarcem najprej z enim loparjem, ko žogica pride nazaj, jo nato odbije z drugim itn.; d) dvoročni bekend – enako, le da žogico udarjamo z bekend udarcem. Začetek in konec igre določi žvižg sodnika. Če igralec začne prehitro, je kaznovan z odvzemom dveh udarcev od skupnega seštevka vseh pravilno izvedenih udarcev.

SOLO RELI – vsako ekipo sestavljajo štirje tekmovalci (ekipa je lahko mešana ali homogena); vsak igralec igra drugačno vrsto igre (položaj) 30 sekund, nato igralci po pisku zamenjajo položaje. Vsak igralec, razen prvega, začne z udarci medtem, ko se žogica obrača, dokler ne igrajo vsak na svoji poziciji. V mešani ekipi najprej začne ženska, nato pa se igralci izmenjujejo po spolu. Prvi igralec vsake ekipe začne na točno določeni točki (začetna točka, označena na tleh), nato se lahko začne premikati v obe smeri. Ostali trije igralci čakajo v vrsti za začetno točko. Vsaka ekipa ima na voljo dve žogici, da zapolnijo vse štiri pozicije.

POSAMEZNIKI – igralec udarja žogico v nasprotno smer kot tekmec na nasprotni polovici igrišča (polovici sta ločeni z nevtralno cono, široko 60 cm). Za iste starostne skupine veljajo enaka pravila kot pri super solo. Servis in stran igrišča se določi z metom kovanca. Igralca si izmenjujeta servis po vsaki točki. Servira se vodoravno v smeri urinega kazalca, z udarcem iz leve ali desne strani. V naslednji igri servira tisti, ki je bil na začetku prejšnje igre sprejemalec. V primeru podaljšane igre se znova vrže kovanec, igralci pa menjajo stran igrišča vsakih pet točk. Sprejemalec lahko vrne servis, ko žogica prečka njegovo območje, nato lahko sprejemalec udari takoj, ko udarec izvede tekmec. Igralec dobi točko, ko se žogica dvakrat zavrti okoli stojala od začetnega položaja, brez da bi jo tekmec udaril nazaj. Server izgubi točko, če je napačno serviral, igralec jo izgubi, če udari žogico s katerikolim delom telesa, če se s telesom dotakne droga, če mu pade lopar na tla, ali če udari žogico v napačni smeri.

DVOJICE - štirje tekmovalci igrajo v dveh ekipah (dva proti dva). Server in stran igrišča se določi z metom kovanca. Če je prva ekipa ekipa A-B, je druga ekipa C-D. Če je server igralec A in sprejemalec igralec C, je v naslednji točki server igralec C in sprejemalec igralec B. Nato servira B in sprejema D itd. Po servisu igralca A bo sprejel igralec C, nato pa morajo igralci udarjati žogico po zaporedju (A, nato C, nato B, nato D) – kot pri namiznem tenisu. Naslednjo igro servira tista ekipa, ki je sprejemala prvo igro. Po vsaki igri je dovoljeno spremeniti vrstni red serviranja (če zdaj servira C, lahko sprejemata A ali B in tako je potem vrstni red na novo določen). (»Speed-ball«, 2016; »The Official Speedball Rules Manual«, 2016; Moon, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: TAI CHI TENNIS (poznana tudi kot soft-strength ball, taiji rouli, taiji bailong ball in roliball).

Slika 26. Prof. Bai Rong iz Kitajske (desno), izumitelj igre, pri igri tai chi tenisa (Van Schoot, 2016).

IGRIŠČE Za igro ne potrebujemo posebnega igrišča, le dovolj prostora za gibanje; pri igri multiplay potrebujemo tudi 1,75 m visoko mrežo. IGRALCI Solo, posamezniki. OPREMA LOPAR Ima elastično površino, tehta med 100 in 200 g. Okvir je lahko narejen iz plastike, aluminija ali karbonskih vlaken.

Začetnik: površina loparja je mehka, pod ravnino loparja je vidna povešenost površine. Napredni igralec: površina loparja visi manj kot 5 mm pod ravnino. Pro: površina loparja je trda in ravna. ŽOGICA Premer 65 mm, napolnjena s peskom, tehta med 50 in 55 g; ko pade na tla, se ne odbije. Tri različne vrste žogice: iz klobučevine, gume ali usnja. Žogice iz klobučevine ali usnja ne gre stisniti, medtem ko lahko žogico iz gume napihnemo in jo stisnemo, zato je bolj primerna za otroke in igro v manjših prostorih.

Predvsem pri solo igri lahko uporabljamo različne žogice. Lahka: gumijasta žogica napihnjena tako, da je še zmeraj mehka. Srednja: gumijasta, napihnjena do normalne stopnje ali usnjena. Težka: gumijasta, napihnjena tako, da je trda ali žogica iz klobučevine. DRUGO /

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

TRAJANJE Odvisno od različice igre. OPIS IN PRAVILA Relativno nov šport. Kombinacija tai chija (gibajoča meditacija, kompleksna notranja borilna veščina) in tenisa. Gre za gibanje, ki poudarja načela tai chija, vendar se uporablja za tenis. Pomaga razviti harmonijo telesa in boljši občutek za telo, boljše ravnotežje, gibljivost in pozornost. Premiki so lahko krožni ali spiralni, vsako gibanje ustreza naravi gibanja človeškega telesa.

2 različici igre: EN IGRALEC (SOLOPLAY) – igralec pleše z loparjem in žogico. Cilj je, da igralec da žogici dovolj zagona, zahvala gre centrifugalni in centripetalni sili, da žogica premaguje gravitacijo in je »prilepljena« na lopar. Solo igra ponavadi poteka ob glasbi, kreativnost ima prosto pot, dokler žogica ne pade na tla. Solo igra ima naslednje discipline:  TBB Soloplay standardna oblika: osnovna zaporedja gibov z glasbo in navodili.  TBB Soloplay prosti slog: prosti improvizirani gibi z glasbo po izbiri.  TBB Soloplay formacije: soloplay v skupini, ki lahko izvaja standardne oblike ali prosti slog.

VEČ IGRALCEV (MULTIPLAY) – igralci ali partnerji si žogico podajajo med seboj v skladu z načeli in filozofijo TBB. Udarjanje žogice ni dovoljeno. Pomembno je nihajoče gibanje od takrat, ko žogico sprejmemo, do trenutka, ko jo oddamo tekmecu – gibanje mora biti jasno prepoznano kot en sam podaljšan gib. Tehnika nihanja je razdeljena v tri različne kategorije: osnovna, skrita in napredna. Multiplay vsebuje naslednje discipline:  TBB Multiplay prosti slog: žogico si brez omejitev podajata najmanj dva igralca, ki prosto vključujeta elemente prostega sloga.  TBB Multiplay s sodelovanjem: igra se igra na igrišču z 1,75 m visoko mrežo; dva partnerja imata na voljo dve minuti, v katerih morata doseči čim več točk, ki temeljijo na težavnosti uporabljene tehnike in standardih izvedbe le-te.  TBB Multiplay - tekmovalni: igra se igra na igrišču z 1,75 m visoko mrežo; dva igralca (posameznika) ali ekipi (dvojice) igrajo drug proti drugemu in skušajo doseči točke in zmagati niz kot pri badmintonu ali tenisu (z drugačno filozofijo). (»Tai Chi Tennis«, 2016; »Variations TBB«, 2016; »Equipment TBB«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: TAMBURELLO

Slika 27. Igralci uporabljajo tamburinu podoben lopar (»TamBurello«, 2016).

IGRIŠČE 3 oblike igre – TAM classic (klasični tamburello), TAM indoor (notranji tamburello) in TAM beach (tamburello na plaži). Velikost igrišča je odvisna od tega, za kakšno obliko igre gre: TAM classic – 80 m x 20 m, sredinska črta loči dva nasprotna dela; TAM indoor – 34 m x 16 m, območje serviranja 2 m od sredinske črte; TAM beach – 7,5 m x 24 m (posamezniki), 11 m x 24 m (dvojice), mreža 2,1 m, polje je pri igri dvojic razdeljeno tudi vzdolžno (na 4 dele). IGRALCI TAM classic – 5 igralcev v ekipi (2 spredaj, en na sredini, 2 zadaj), 2 ekipi TAM indoor – 3 igralci v ekipi, 2 ekipi TAM beach – posamezniki ali dvojice. OPREMA LOPAR Podoben tamburinu: okrogel okvir, na katerega je napeta konjska koža. ŽOGICA TAM classic – bela, trda gumijasta žoga, teža 88–90 g, premer 59 mm; TAM indoor – rumena (oranžna) žoga, teža 38–40 g, premer 65–68 mm; TAM beach – žogica za igro na plaži (mehka teniška žogica, oranžna). DRUGO / TRAJANJE TAM classic in TAM indoor – Tekmo zmaga tista ekipa, ki prva doseže 13 točk ( z dvema točkama prednosti). TAM beach – Za osvojitev niza je potrebnih 9 točk, na določenih turnirjih tudi 12 točk. Igra se na dva osvojena niza. Morebitni odločilni tretji niz se lahko odigra v celoti ali t. i. »shoot out« do pet točk. Pravica do serviranja se menja po vsaki točki, po štirih točkah igralca oz. pari zamenjajo stran.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

OPIS IN PRAVILA Tamburello je moštveni šport, ki se ga lahko primerja s tenisom ali fistballom. Ime izhaja iz športne opreme, ki se uporablja – spominja na tamburin. TAM classic in TAM indoor – ekipo, ki servira, določi žreb. Server pri serviranju stoji za osnovno črto. Po sodnikovem žvižgu mora igralec udariti žogico na tekmečevo stran za servirnim območjem, servisna črta se šteje kot mrtvo območje. Na voljo ima samo en servis. Servis se menja po vsakem nizu. Žogica se ne sme več kot enkrat odbiti od tal. Ekipa si med igro žogice ne podaja. Če se žogica dotakne sredinske črte, točko dobi tekmec. Igralec ne sme prečkati sredinske črte, ko poteka reli. Žogica je zunaj, ko ni več v območju osnovne linije. Štetje točk poteka podobno kot pri tenisu 15, 30, 40, igra (brez izenačenja), po vsaki igri se zamenja pravica do serviranja, po treh odigranih igrah ekipi zamenjata strani.

TAM beach – posameznika ali ekipo, ki servira, določi žreb. Server mora pri serviranju stati za osnovno črto. Po pisku mora igralec udariti žogico preko mreže v tekmečevo polje. Pri dvojicah mora biti servis izveden diagonalno. Žogica se ne sme dotakniti mreže. Če pride do dotika mreže pri servisu, se to ne šteje za napako, ampak se servis ponovi. Žogico tekmec neposredno odbije nazaj v tekmečevo polje. Podajanje žogice med igralci iste ekipe ni dovoljeno. Ko se igra začne, ima tisti, ki servira, na voljo le en servis. Pri dvojicah se servira z leve strani. Nato ima vsak igralec/vsaka dvojica vsakič dva servisa v dveh poskusih. Tisti igralec pri dvojicah, ki servira, najprej servira z desne, nato z leve strani. Če gre žogica pri servisu v mrežo, to šteje kot napaka. Žogica je v avtu, ko ni več v območju osnovnih črt ali ne gre preko mreže. DRUGE OBLIKE TAMBOURELLI – igrišče 4,10 m x 9,45 m (posamezniki in dvojice), pri IGRE dvojicah tudi vzdolžno deljeno (4 sektorji); mreža 1,75 m. Žreb določi serverja, ki pri servisu stoji z eno nogo za ali na osnovni črti. Po sodnikovem pisku mora server udariti žogico preko mreže v tekmečevo polje. Pri dvojicah se servis izvede diagonalno. Servis je veljaven, če je izveden pod nivojem ramen. Če pride do dotika mreže pri servisu, se ne šteje za napako, ampak se servis ponovi. Žogo tekmec neposredno odbije nazaj v tekmečevo polje. Podajanje žogice med igralci iste ekipe ni dovoljeno. Žogica je v avtu, ko ni več v območju osnovnih linij ali ne gre preko mreže. Igralec ne sme z loparjem segati nad ali čez mrežo. Igra se do 21 točk. Na vsakih 5 odigranih točk tekmeca menjata servis. Tisti, ki prvi doseže 21 točk, dobi niz. Tekma je dobljena, ko igralec oz. dvojica zmagata dva ali tri nize (best of three/best of five – katera različica se bo odigrala določi organizator). Pri rezultatu 20 : 20 se igra nadaljuje tako dolgo, dokler en igralec oz. par nima 2 točk prednosti. (»Tamburello«, 2015; »Tamburello«, 2016; »TAM Classic«, 2016; »TAM Indoor«, 2016; »TAM Beach«, 2016; »Tambourelli«, 2016).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: TENNIS POLO (poznan tudi kot toccer).

Slika 28. Edina igra z loparji, ki se igra na travnatem igrišču (»Toccer«, 2011).

IGRIŠČE Travnato igrišče dolžine 73,2–91,4 m in širine 45,7–59,4 m z nogometnimi goli. Kazenski prostor je 11,9 m oddaljen od gola. Dve polkrožni črti potekata od golove črte – prva črta ima polmer 10,1 m, in druga 15,5 m. Če smo omejeni s prostorom, lahko igramo toccer na pol manjšem igrišču, s tem, da je potrebno sorazmerno zmanjšati število igralcev. IGRALCI Dve ekipi po 10 igralcev (devet na igrišču, eden v golu). OPREMA LOPAR Teniški lopar. ŽOGICA Teniška žogica. DRUGO / TRAJANJE Dva polčasa po 20 minut, vmes je 10-minutni odmor. Trajanje lahko tudi prilagodimo, npr. 7 minut na polčas. OPIS IN PRAVILA Pri eni različici igre ima lopar le vratar, pri drugi različici pa imajo lopar v rokah vsi igralci. Cilj igre je zadeti čim več golov v določenem času. Igra se začne s sodnikovim metom žogice na sredini igrišča. Igralci nasprotne ekipe ne smejo vstopiti v kazenski prostor nasprotnega polja (manjši od obeh polkrožnih prostorov). Zadetek iz notranjosti tega območja je neveljaven in žogico dobi v posest nasprotna ekipa. Če doseže napadalna ekipa zadetek izza druge, 15,5 m oddaljene črte, je nagrajena z dvema točkama. Prepovedani položaj se pri toccerju razlikuje od drugih športov. Če ekipa ni v posesti žogice, ne sme biti njen igralec na koncu igrišča tekmeca pred zadnjiim njihovim branilcem (z izjemo vratarja). Vratar ne sme zapustiti svojega prostora, razen če ga kdo nadomesti. Igralec lahko drži žogico v posesti največ 5 sekund (3 korake), nato mora žogico podati ali streljati na gol. Žogica se lahko podaja ali odbija. (»Tennis polo«, 2016; »A 1-minute guide to Toccer«, 2016

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: TRIPLES

Slika 29. Triples za igro zahteva posebno mizo (»Table Tennis Triples«, 2016).

IGRIŠČE Posebna miza za namizni tenis, zgrajena iz šestih sektorjev, ki jih je mogoče poljubno sestaviti v več oblik. Pri triplesu je miza sestavljena v obliki kroga, kjer je do šest (ali 12) igralcev obrnjenih drug proti drugemu – dve ekipi s po tremi (ali šestimi) igralci. Premer mize je 3,14 m – enak dolžini diagonale pri običajni mizi za namizni tenis. Triples je namenjen tudi otrokom, za to so na voljo mize, ki so sorazmerno nižje. Mreža je v sredini iste višine kot pri namiznem tenisu, le na robovih je višja (zaradi spodbujanja igre po diagonali čez sredino mreže). IGRALCI Dve ekipi s po tremi igralci (skupaj šest igralcev), igra lahko tudi do 12 igralcev – na vsaki polovici šest, po dva na sektor. Na mizi za triples lahko igrajo tudi posamezniki ali dvojice. OPREMA LOPAR Namiznoteniški lopar. ŽOGICA Namiznoteniška žogica. DRUGO / TRAJANJE Zmagovalec v igri je tisti igralec/par/ekipa, ki prvi doseže 15 točk (z dvema točkama prednosti). Igralec/par/ekipa, ki zmaga v dveh od treh iger, je zmagovalec tekme. OPIS IN PRAVILA Triples je namiznoteniška igra za dve ekipi, sestavljeni iz treh (ali šestih – igrajo po t. i. pravilih teorije kaosa) igralcev, ki igrajo istočasno na krožni mizi. Miza je sestavljena iz šestih sektorjev (tri sektorje zasede ekipa A, tri ekipa B (sektorji se imenujejo center, levo krilo, desno krilo). Igralcem namiznega tenisa ni potrebno spreminjati tehnike udarca, saj je premer mize enak dolžini diagonale mize pri namiznem tenisu.

TRIJE IGRALCI V EKIPI – pri servisu mora žogica pristati v pravo tretjino na tekmečevi strani; ko je žogica v igri, pa lahko odskakuje kjerkoli, vendar ne več kot enkrat na posamezni polovici mize. Udarec žogice v zraku, preden se dotakne mize (volej), ni dovoljen. Vsak igralec ima svoj lopar, ki je označen s številkami od 1 do 3. Servis je vedno izveden iz srednje tretjine mize (začne igralec 1 z loparjem št. 1, servira dvakrat, servira k tistemu tekmecu, ki stoji direktno na drugi strani mize, žogica mora pristati v pravi tretjini mize). Nato igralec št. 1 servira tekmecema 2 in 3, ki stojita diagonalno levo in desno (izvede dva servisa k vsakemu, vse skupaj šest). Igralci nasprotne ekipe ostanejo na svojih mestih skozi vseh 6 servisov, vsak od njih sprejme po dva. Ko servis prevzame druga

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

ekipa, se celotni sistem serviranja ponovi. Potem se strani servisa spet zamenjajo, hkrati pa se zamenja pozicija serverja. Igralec št. 2 na servisni poziciji zamenja igralca št. 1, nato igralec št. 3 zamenja igralca št. 2. Po servisu je žogica prosto v igri, kjerkoli na mizi, udari jo lahko kdorkoli, a le dvakrat zaporedoma. Če izvede več zaporednih udarcev, je s točko nagrajena nasprotna ekipa.

ŠEST IGRALCEV V EKIPI (TEORIJA KAOSA) – na vsaki strani je po šest igralcev, skupaj dvanajst. Vsaka stran ima eno žogico, skupaj dve. Vsak reli je sestavljen iz dveh točk, ene točke na žogico. Vsaka stran izbere enega ekipnega serverja, katerega pozicija vedno ostane enaka, na sredini tretjine. Oba serverja ekipe servirata hkrati z desne proti levi. Žogica mora pristati na pravilni tretjini mize na nasprotni strani mreže. Po servisu je žoga v prosti igri kjerkoli na mizi. Če žogici trčita in v igri ostane samo ena, se igra nadaljuje z eno žogico, dokler se ne doseže točka. Če ob trčenju zapustita mizo obe žogici, točke niso dodeljene.

POSAMEZNIKI – en igralec na vsaki strani, skupaj dva. Servis se vedno izvede iz srednje tretjine na tekmečevo srednjo tretjino, nato se lahko nadaljuje prosta igra. Vsak igralec servira dvakrat zaporedoma.

DVOJICE – dva igralca na vsaki strani, skupaj štirje igralci. Prvi servis je vedno iz desne tretjine, nato leve, po diagonali na tekmečevo stran. Med igro lahko vsak igralec izvede dva zaporedna udarca. Če jih igralec izvede več, je s točko nagrajeno nasprotno moštvo. Igralci, ki servirajo, izmenjejo mesta za servis s svojimi partnerji po tem, ko servis izvedeta igralca nasprotnega moštva. (»Table Tennis Triples«, 2016; »Modular Table Tennis«, 2008; Arndt, 2011)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.4.2 PRILAGOJENE IGRE Z DLANJO OZ. PESTJO

IGRA: FISTBALL

Slika 30. Igralec fistbala pri servisu (»Fistball«, 2016).

IGRA Z Igra z roko ali s pestjo, igra z odprto dlanjo ni dovoljena. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Igrišče je podobno kot pri odbojki, s sredinsko črto in mrežo, ki na višini dveh metrov deli igrišče na dva dela.

Fistball se lahko igra poleti na travi ali na igrišču iz šote z merami 50 m x 20 m. Pozimi se igra v dvorani, na že obstoječem igrišču za rokomet (40 m x 20 m). V dvorani ima žoga bolj predvidljiv odboj kot na travi, kar ima vpliv na taktiko igre. Poleg tega je vsak dotik s steno smatran kot napaka.

V dvorani so uporabljene obstoječe zunanje črte igrišča za rokomet. Črta za servis je 3 m oddaljena od sredinske črte. Igralno polje je razdeljeno na polovico z belo mrežo z rdečim, 5 cm širokim trakom na vrhu mreže. Višina mreže je 2 m pri moških in 1,9 m pri ženskah. Na igrišču, kjer igrajo mladi (pod 12 let) je višina mreže 1,6 m, mladi pod 14 let pa imajo mrežo na višini 1,8 m. Polje vključuje tudi cono za iztek, ki je na prostem 8 m za zadnjo črto in 6 m na straneh. Cona za iztek je v notranjosti omejena s stenami ali tribunami, oddaljenimi minimalno 1 m zadaj in 0,5 m na strani.

Dimenzije polja so pri odraslih ponavadi večje kot pri mlajših igralcih. IGRALCI Dve ekipi, vsaka s petimi igralci. OPREMA ROKAVICA / ŽOGA Posebna žoga za fistball. Žoga je votla, napolnjena z zrakom in narejena iz

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

usnja. Glede na vremenske in druge pogoje se lahko izbere drugačna žogica (npr. iz naravnega usnja, takšna, ki ima plastično prevleko ali gumijasto površino). Teža žoge je med 320 in 350 g (ženske) in med 350 in 380 g (moški). Obseg žoge je 65–68 cm. Žoga je tako trda kot nogometna in tako velika kot odbojkarska. Za igro mlajših generacij so primerne žoge manjših dimenzij in teže. DRUGO / TRAJANJE Za zmago mora ekipa osvojiti štiri nize (vsak niz 11 točk). OPIS IN PRAVILA Gre za igro podobno odbojki s to razliko, da igralci udarjajo žogo preko mreže z roko ali s pestjo (ne odprto dlanjo). Če se med igro žoga ali igralec dotakneta mreže ali stebra, se to šteje za napako. Igralci skušajo poslati žogo čez mrežo tako, da tekmec žoge ne more vrniti nazaj. Znotraj istega moštva lahko igralci trikrat odbijejo žogo (ne isti igralec), preden jo pošljejo na tekmečevo polovico. Žoga se pred vsakim stikom lahko odbije od tal.

Noga serverja mora biti v trenutku servisa (ali v trenutku odriva, če servira iz skoka) za to črto. Mejne črte so del polja.

Če ekipa ne more vrniti žoge ali naredi napako, točko dobi nasprotna ekipa. Ekipa, ki je izgubila točko ali je naredila napako, ima servis. Niz se konča, ko prva ekipa doseže 11 točk (in ima pred drugo dve točki prednosti). Če je rezultat izenačen pri 10 : 10, se igra nadaljuje toliko časa, dokler ena ekipa ne doseže dveh točk prednosti, a največ do 15 (zmaga ekipa, ki prva doseže 15 točk). Število nizov je odvisno od vrste igre, ponavadi se igra na štiri dobljene nize. V nekaterih primerih je rezultat omejen s časom.

Najpogostejše napake (točke grejo k tekmečevi ekipi): žoga ali igralec se dotakneta mreže ali droga; žoga se dotakne tal izven igrišča; žoga se dvakrat zaporedoma dotakne tal, brez da je vmes prišlo do stika z igralcem; žoga pod mrežo preide na tekmečevo polje; več kot trije igralci so se dotaknili žoge v obratu igre; isti igralec se je dvakrat dotaknil žoge v obratu igre; žogica se je dotaknila dela telesa, ki ni roka ali pest; prišlo je do prestopa pri servisu. Za razliko od odbojke, kjer igralci rotirajo in zavzemajo različne položaje po vsaki menjavi servisa, imajo igralci v fistballu fiksne pozicije – vsak igralec je specialist na svojem igralnem mestu. (»That is Fistball«, 2016; »Fistball«, 2016; »Rules of Fistball«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: FIVES (poznan tudi kot hand-tennis).

Slika 31. Igrišče za Eton fives ima posebno obliko (»Berkhamsted Court«, 2014).

IGRA Z Igra z dlanjo. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Eton fives – Eton fives je nerazširjen šport in del krivde za to nosi posebna oblika igrišča. Zasnovano je na obliki stopnišča kapele v Etonu, od koder igra izvira. Igrišče je zaprto s treh strani, zadaj pa odprto. Ta igrišča najdemo kot del nekaterih javnih šol v Združenem kraljestvu. Leva stranska stena je približno na sredini prekinjena z opornikom, igrišče pa je zgrajeno v dveh nivojih, sprednja polovica igrišča je 15 cm višja kot zadnja. Na sprednji steni je navpična črta, ki je od desne stene oddaljena približno 75 cm (uporablja se pri serviranju in povratnih udarcih). Čez celotno igrišče je približno v višini prsi polička, pod njo je na sprednji strani v višini kolen še ena. Vsako od igrišč lahko glede teh detajlov nekoliko odstopa. Rugby fives – Igrišče z merami 8,5 m x 5,5 m je z vseh strani obdano z zidom (podobno je igrišču za skvoš). Štiri stene in tla so enolični, ne vsebujejo nobenih »nevarnosti« kot pri eton fives. Prednja stena ima višino 4,9 m, nato pa se postopoma spusti proti zadnji steni vse do višine 1,8 m. Čez prednjo steno poteka lesena prečka na višini 76 cm (označuje spodnjo mejo igrišča). Tla so za boljši odboj žogice betonska, stene so lahko kamnite ali betonske, vendar morajo biti prekrite s trpežno plastjo ometa. Igrišča se lahko med seboj nekoliko razlikujejo. IGRALCI Eton fives – dvojice. Rugby fives – igra je primerna tako za posameznike kot za dvojice. OPREMA ROKAVICA Eton fives – oblazinjena usnjena rokavica na vsaki roki. Rugby fives – debelejša oblazinjena rokavica od tiste 75

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

za Eton fives na vsaki roki. ŽOGICA Eton fives – iz gume ali plute, mehkejša in lažja kot pri drugih različicah igre; težja od žogice za golf. Rugby fives – žogica je prcej težja kot pri eton fives, nekoliko večja od tiste za golf, oblečena z usnjem in trda. DRUGO / TRAJANJE Igralec ali ekipa, ki prva doseže 15 točk, dobi igro. OPIS IN PRAVILA Poznamo več tipov igre fives: rugby fives, eton fives, warminster fives, winchester fives, clifton fives in st. john fives. Podrobneje smo opisali najbolj poznani različici, to sta rugby fives in eton fives. Čeprav obstaja nekaj razlik, bi igro fives za lažjo predstavo lahko opisali kot »skvoš z orokavičeno roko«. Obe različici igre se začneta z metom kovanca, ki določi prvega serverja.

ETON FIVES – Cilj igre je udariti žogico tako, da z nepredvidljivim odbojem od katerekoli police ali druge ovire preprečimo drugi ekipi udarec žogice v sprednjo steno nad mejo (poličko) pred drugim odbojem od tal. Razgibana oblika sten in opornika na desni strani igrišča zagotavljata nepredvidljivost odboja žogice, kar daje igri poseben čar. Sodnika ni, igralci sodijo sami. V trenutku servisa lahko le server stoji v zgornjem delu igrišča. Server vrže žogico tako, da ta zadene sprednjo in takoj potem še desno steno, žogica pa se mora po obeh odbojih od stene odbiti še od tal spodnjega dela igrišča. Po pravilno izvedenem servisu žogico odbije vnaprej določen sprejemalec nasprotne ekipe tako, da se žogica najprej odbije od desne stene nad poličko v sprednjo steno, ali pa tako, da se najprej odbije od sprednje stene nad poličko na desni strani vertikalne črte. Potem se lahko žogica poljubno odbija od ostalih sten. Ekipi nato izmenjaje udarjata žogico. Žogica mora po vsakem udarcu najprej zadeti sprednjo steno nad zgornjo poličko, nato se lahko poljubno odbija od sten in ovir. Pred udarcem se lahko žogica enkrat odbije od tal, ni pa nujno. Točka je dobljena: ko tekmeca ne uspeta odbiti žogice v sprednjo steno nad poličko; ko se nasprotni igralec dotakne žogice s čimer koli razen z rokavico; če nasprotnik narobe izvaja servis; če nasprotnik ne uspe odbiti žogice v sprednjo steno pred drugim odbojem od tal; če žogica po odboju nasprotnika pade na tla izven polja.

RUGBY FIVES – Cilj igre je udariti žogico nad oviro, ki poteka čez sprednjo steno, tako da je tekmec ne more vrniti pred drugim odbojem od tal. Reče se, da je žogica »up« (gor), ko je udarjena pred drugim odbojem od tal – udari se jo na sprednjo steno nad prečko tako, da po odboju od stene ne zapusti mej igralne površine. Naslikane črte označujejo zgornjo mejo katerekoli stene in niso del igralne površine. Preden se začne prava tekma, se odigra predhodni reli, ki določi, kdo prvi servira. Na začetku relija vrže server žogico tako, da ta zadane

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

sprednjo steno nad desko in kasneje eno od stranskih sten pred odbojem od tal. Če je servis pravilno izveden, mora sprejemalec udariti žogico, preden se drugič odbije od tal, tako da najprej udari v stransko steno, proti kateri je bila vržena in nato v sprednjo steno nad desko. Server lahko servira z obeh strani igrišča (na to mora predhodno opozoriti sprejemalca). Servis, ki zadane prednjo steno nad ploščo, ne da bi se prej dotaknil stranske stene, se imenuje blackguard. Sprejemalec lahko vrne tak servis, vendar mora zaklicati svojo namero pred udarcem žoge. Odločitev je nepreklicna. Če sprejemalec potrebuje eno točko do zmage, ne sme sprejeti takšnega udarca. Po servisu tekmeca izmenično udarjata žogico pred drugim odbojem na sprednjo steno nad ploščo bodisi brez odboja (volej) ali po tem, ko je udarila v stranko in/ali v zadnjo steno. Če se je igralec žogice že enkrat dotaknil, se je ne sme še enkrat zaporedoma. Reli je dobljen: če tekmec ne uspe zadeti žogice; če tekmec servira tri zaporedne neizkoriščene backguarde ali ustavi takšen udarec, preden se je odbil ali namerno ustavi, po tem ko se je žogica odbila; če je tekmec povzročil, da ga je žogica zadela, preden se je odbila; če je tekmec udaril žogico drugače kot z dlanjo ali podlaktjo.

Samo sprejemalec lahko zbira točke. Ko sprejemalec dobi reli, doseže točko. Ko server zmaga reli, ne osvoji točke, postane pa sprejemalec v naslednjem reliju. Igralec, ki prvi doseže 15 točk, dobi igro. Če je izenačeno pri rezultatu 14 : 14, zmaga tisti, ki prvi doseže 16. točko. Če sprejemalec potrebuje eno točko za zmago, sta serverju dovoljena dva zaporedna napačna servisa (vključujoč blackguard) brez kazni. Tretji servis mora biti izveden pravilno, drugače server izgubi točko in igro.

Enaka pravila kot za posameznike se uporabljajo pri igri dvojic. Najprej sprejema prvi sprejemalec enega moštva; če izgubi reli, sprejema drugi sprejemačec iste ekipe. Če še enkrat ista ekipa zgubi reli, potem drugi sprejemalec postane server. (»Fives«, 2016; »What is Fives«, 2016; Fenn, 2001; »Rugby Fives«, 2016; »Rules of Rugby Fives«, 2016; »Fives SPORT«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: AMERICAN HANDBALL

Slika 32. Igralci handballa pri igri uporabljajo rokavice in zaščitna očala (Thurm, 2016).

IGRA Z Igra z dlanjo ali s pestjo. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE One-wall handball – Igrišče je 12,2 m dolgo in 6,1 m široko, z eno sprednjo steno, ki je visoka 4,9 m in široka 6,1 m. Servisna črta je 4,9 m oddaljena od sprednje stene. 10,4 m od sprednje stene je t. i. dolga črta. Kratka črta je vzporedna s steno med stranskima črtama 4,9 m od sprednje stene. Vrhnja črta poteka vzporedno s tlemi, med stranskima linijama, 4,9 m od tal; servisne označbe – segajo od stranskih črt v igrišče med kratko in dolgo črto; območje servisa je med kratko, servisno in dolgo črto ter med stranskima črtama; sprejemna črta je območje med kratko in dolgo črto in stranskima črtama; območje igre je med sprednjo steno in zunanjimi robovi stranskih in dolge črte. Vrhnji rob stene ni del igrišča. Če žogica zadene vrhnji rob, je v avtu.

Four-wall handball – Igrišče je 6,1 m široko, 6,1 m visoko in 12,2 m dolgo; zadnja stena ima minimalno višino 4,3 m. Kratka črta je vzporedna s sprednjo in zadnjo steno in je od sprednje stene oddaljena 6,1 m. Servisna črta je vzporedna s kratko črto. Območje servisa je med kratko in servisno črto (1,5 m oddaljeno od stranskih robov). Servisni kvadrat je med obema roboma servisnega območja, od stranskih sten je oddaljen 0,46 m, vzporeden je s stranskimi stenami. Sprejemalčeva črta je 1,52 m oddaljena od kratke črte in je označena črtkano. IGRALCI Obe različici – posamezniki, dvojice, cut-throat (trije igralci, izmenjaje igrajo eden proti dvema). OPREMA ROKAVICA Obe različici – rokavice so na tekmi obvezne (t. i. big ball match), da ostane žogica suha. Rokavice morajo biti svetlih barv in iz mehkega materiala, kot je usnje, imeti morajo proste prste. Dodatkov, npr. gumijastih trakov na rokavici ali dlani, se ne sme uporabljati.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

ŽOGICA Obe različici – posebne žogice, odobrene s strani Ameriške zveze za rokomet (USHA – United States Handball Association), označene z belo ali rdečo, iz gume ali drugega sintetičnega materiala, barva je poljubna, premer 48 mm, teža 61 g. DRUGO Obe različici – igralci morajo imeti obvezno zaščito za oči. TRAJANJE One-wall handball: Igro zmaga tisti, ki prvi doseže 21 točk, tekmo zmaga tisti, ki dobi dve od treh iger. Če je pri 21. točki rezultat izenačen, se igra podaljša, dokler nekdo ne povede za dve točki.

Four-wall handball: Tekmo zmaga tista ekipa, ki prva zmaga dve igri. Obe igri se igrata do 21 točk. V primeru, da vsaka ekipa zmaga eno igro, se tretja igra do 11. točke. OPIS IN PRAVILA ONE-WALL HANDBALL: žogica je servirana iz območja za servis – server žogico spusti na tla in jo nato z dlanjo ali pestjo udari tako, da zadene sprednjo steno. Servirana žogica mora nato preleteti kratko črto in se odbiti od tal, preden doseže zadnjo črto. Če pristane na kratki črti, se to šteje kot napaka, če pa pristane ali na dolgi ali stranski črti, je žogica legitimna in igra se nadaljuje. Če server naredi zaporedoma dve napaki, postane sprejemalec. Če servis zadene tla, preden udari v sprednjo steno, serverju drugi servis ni več dovoljen. Pri dvojicah mora serverjev soigralec stati v območju za servis, v servisnem kvadratu, ki je označen z vzporedno črto, dokler žogica ne prečka kratke črte. Sprejemalec mora v trenutku servisa stati najmanj 1,5 m za kratko črto in 15 cm od vsake stranske črte. Ko je žoga servirana, mora igralec udariti žogico direktno (»on the fly«) ali po prvem odboju od tal tako, da se odbije od sprednje stene. Če se sprejemalec odloči, da bo sprejel direkten servis, mora počakati, da žoga preleti črtkano črto. Žogica se mora pred vsakim udarcem odbiti od sprednje stene in se ne sme od tal odbiti več kot enkrat. Igra se nadaljuje do prve napake. Če server naredi napako v igri, postane sprejemalec. Če sprejemalec naredi napako, gre točka serverju. Tako lahko samo server ali ekipa, ki servira, dosega točke.

FOUR-WALL HANDBALL: Točko dobi ekipa, ki je servirala as ali je dobila reli. Ko server izgubi en reli pri posameznikih ali dva relija pri dvojicah, izgubi servis. Izguba servisa se imenuje out. Enako kot pri igri na eno steno je cilj osvojiti vsak reli s serviranjem ali vračanjem žogice tako, da je tekmec ne more obdržati v igri. Reli je dobljen, ko en igralec ne more vrniti tekmečevega udarca na sprednjo steno, preden se žogica dvakrat ne dotakne tal ali ko igralec vrne žogico tako, da se dotakne tal, preden udari v sprednjo steno. (»One Wall Handball«, 2016; Krueger, 2015a; Krueger, 2015b)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: FRONTBALL

Slika 33. Vsaka stena je lahko igrišče za frontball (»Frontball«, 2016).

IGRA Z Igra se lahko z obema rokama, igra se s pestjo ali z odprto dlanjo. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Vsaka stena je lahko igrišče. Profesionalna igrišča imajo na steni označeno črto, nad katero mora v steno udariti žogica, da je veljavna, sami pa lahko črte označimo s trakom ali kredo. Za tekmovanja je uradno igrišče sestavljeno iz 7,5 m široke in 5 m visoke sprednje stene (frontis). 0,55 m od tal je vodoravna črta, nad katero je veljavno območje igre. Igrišče je 7,5 m široko in 11 m dolgo. 6 m od sprednje stene poteka sredinska črta. Na sredini igrišča za zadnjo črto je območje za servis, ki je 1,5 m dolgo in 3 m široko. IGRALCI Posamezniki. OPREMA ROKAVICA Uporaba rokavice je dovoljena, ni pa nujno potrebna za igro. ŽOGICA Gumijasta pelota. DRUGO / TRAJANJE Odrasli igrajo do 20., otroci pa do 15. točke. OPIS IN PRAVILA Nova, moderna športna disciplina z začetki v letu 2008 je mešanica različnih iger z roko, ki se igrajo po svetu. Leta 2015 je postala uradna disciplina Mednarodnega združenja za baskovsko peloto. Pravila igre so zelo preprosta, oprema in infrastruktura pa poceni. Pravila igre so odvisna tudi od razpoložljivega prostora – so prilagodljiva. Američan dr. Ken Cooper je potrdil koristne učinke igre pri otrocih in mladostnikih: razvoj psihomotoričnih sposobnosti (koordinacija, srčno-žilni razvoj, vzdržljivost) in psiholoških sposobnosti (koncentracija, živahnost in sprejemanje odločitev).

Servis se izvede izza zadnje črte iz označenega območja za servis, ki je na sredini zadnje črte. Server mora udariti žogico, ko ima vsaj eno nogo še v servisni coni. Serverju je dovoljeno, da pred serviranjem žogico odbije

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

ob tla in jo nato udari proti frontisu. Žogica se mora dotakniti sprednje stene v veljavnem območju nad označeno horizontalno črto in se nato odbiti nazaj v igrišče za sredinsko črto. Vsakič, ko igralec udari žogico, na začetku ali med igro, se mora žogica dotakniti frontisa znotraj veljavnega območja (nad črto), preden jo lahko udari nasprotni igralec. Ko se igra začne, reli traja toliko časa, dokler eden od igralcev ne uspe udariti žogice v veljavno območje frontisa. Po tem, ko je žogica zadela frontis, jo lahko igralec takoj udari ali jo udari po enem odboju od tal. Tisti igralec, ki dobi reli (in posledično eno točko), naslednji servira. Igralec izgubi točko, če se žogica odbije izven označenih črt na frontisu ali na tleh. Če se med relijem žogica dotakne črt na frontisu ali tleh, z izjemo sredinske črte, se to šteje kot napaka. Igralec lahko dobi točko kadarkoli med igro, ali ko servira ali med relijem. (»Frontball«, 2016; »The Rules of Frontball«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: INDIACA

Slika 34. Indiaca potrebuje za igro posebno perjanico (»Indiaca«, 2013).

IGRA Z Igra z dlanjo. Igra se z eno roko, razen pri blokadi. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Je pravokotne oblike, 16 m x 6,1 m. Označeno je s črtami: mejne črte (spredaj in zadaj ter na straneh), sredinska črta (ki deli igrišče na dve enakomerni polovici), napadalna črta (3 m od sredinske črte). Označene so tudi cone: sprednja cona (med sredinsko in napadalno črto, coni se reče tudi napadalna cona) in servisna cona (6,1 m široka površina za zadnjo črto). Višina mreže je odvisna od tega, katera starostna skupina igra igro. 11 do 14 let – moški 215 cm, ženske 205 m, mešana ekipa 210 cm; 15 do 18 let – moški 225 cm, ženske 215 cm, mešane ekipe 220 cm; odprta kategorija (brez omejitve starosti) – moški 235 cm, ženske 220 cm, mešane ekipe 225 cm. Mreža je pritrjena na steber na vsaki strani igrišča. K mreži spadajo tudi 1,8 m dolge stranske antene premera 10 mm. Antene so pritrjene tako, da 80 cm antene sega nad mrežo. IGRALCI Dve ekipi po pet igralcev (ali v nekaterih različicah dva igralca na ekipo). OPREMA ROKAVICA / ŽOGICA Posebna žogica za indiaco. Štiri gosja peresa so pritrjena na težjo osnovo. Vsa štiri peresa morajo biti nepoškodovana. DRUGO / TRAJANJE Ekipa dobi niz, če prva doseže 25 točk v tekmi, ki se igra na točke. Ekipa mora imeti dve točki prednosti.

V časovno omejeni tekmi zmaga tista ekipa, ki doseže največ točk na koncu niza. Če sta ekipi izenačeni, je izid neodločen in se igra nadaljuje v podaljških.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Ekipa zmaga tekmo, če zmaga dva od treh ali tri od petih nizov. Če gre za tekmo na čas, zmaga tista ekipa, ki v seštevku nizov doseže več točk. OPIS IN PRAVILA Indiaca je po načinu igranja in pravilih igre zelo podobna odbojki, zato se ravnamo po odbojkarskih pravilih.

Cilj igre je pravilno poslati žogico preko mreže, tako da pade na tla tekmečevega polja, in hkrati preprečiti, da bi žogica padla na tla na strani, ki jo branimo. Z metom kovanca določimo prvega serverja in začetne strani igrišča za obe ekipi. Server indiaco servira tako, da jo z eno roko drži za del, kjer se peresa stikajo z indiaco, z drugo roko pa jo z zamahom od spodaj udari preko mreže na nasprotno stran igrišča. V trenutku servisa mora server stati v coni za servis (za črto). Ekipa ima pravico trikrat udariti žogico, preden jo preko mreže vrne na tekmečevo stran igrišča. Pri štetju treh dotikov se ne upošteva dotik v bloku. Žoga je v igro poslana s servisom preko mreže na tekmečevo igrišče. Igralci lahko, kot pri odbojki, indiaco odbijejo trikrat, preden ta preide mrežo na nasprotno stran. Reli se nadaljuje, dokler indiaca ne pade na tla v igrišču, gre v avt ali je moštvo ne vrne pravilno. V indiaci dobi točko tista ekipa, ki zmaga reli. Ista ekipa ima nato pravico do servisa, igralci moštva pa se zamenjajo za eno mesto v smeri urinega kazalca. Če se igralec dotakne žogice s katerim koli delom telesa, razen z dlanjo ali podlaktjo, to štejemo kot napako in nasprotna ekipa osvoji točko. Prav tako je napaka, če se žogice dotaknemo z obema rokama. Po vsakem nizu ekipi zamenjata mesto. Če pride do odločilnega niza, se strani zamenjajo, ko prva ekipa doseže 13. točko. Igralci morajo pri tem zavzeti ista mesta, kot so jih imeli pred menjavo. (»Basic Indiaca Rules«, 2008)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: FRISIAN HANDBALL (poznan tudi kot keatsen (Frizija) ali kaatsen (Nizozemska).

Slika 35. Cilj igre je z žogico doseči sprejemno cono (»Kaatsen«, 2015).

IGRA Z Igra z dlanjo. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Pravokotne oblike, 64 m x 31 m. IGRALCI Dve ekipi s po tremi igralci. OPREMA ROKAVICA Igralci lahko nosijo eno trdo usnjeno rokavico. ŽOGICA Trda usnjena žogica. DRUGO / TRAJANJE Točkovanje se lahko primerja s teniškim. Ekipa, ki doseže 6 točk, zmaga eno igro. Tista, ki zmaga dve igri, dobi en niz. Za zmago mora ekipa zmagati tri nize. V nizozemščini se igri teče »eerst«, točkuje se po sistemu 0, 2, 4, 6, eerst (podobno kot pri tenisu 0, 15, 30, 40, igra). OPIS IN PRAVILA Frizijski rokomet bi lahko opisali kot mešanico med ameriškim rokometom in fives. V sredini na krajši strani igrišča je sprejemna cona z merami 5 m x 19 m, ki jo branita dva igralca, ostali igralci so na igrišču izven tega območja. Eden izmed igralcev nasprotne ekipe servira trdo usnjeno žogico z mesta za serviranje, ki je približno 30 m oddaljeno od sprejemne cone, proti sprejemni coni. Če server ni uspešen pri dosegu servirne cone z žogico, ekipa, ki sprejema, dobi točko. Če ekipa, ki sprejema, z udarcem vrne žogico tako, da preleti kratko črto, ki je za mestom za serviranje, dobi točko. Seveda lahko serverjeva ekipa to prepreči, če žogico udari nazaj, preden ta doseže zgornjo črto. Mesto, kjer žogica ostane po takšnem reliju, se označi z leseno ploščico, ki se imenuje kaats – neodločena točka. Če se zgodita dve kaats točki (ali ena, če je druga ekipa na točki, da dobi igro), ekipi zamenjata mesti. V naslednjem reliju poskuša ekipa, ki sprejema, odbiti žogico mimo prve lesene ploščice in nato v naslednjem reliju podati mimo druge ploščice (če ta obstaja), da se odloči o neodločenih točkah. Nato se igra začne znova. (»Rules of handball«, 2016; »Frisian handball«, 2015)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: PALLA (poznana tudi kot pala 21 ali pala eh!).

Slika 36. Pallo lahko igramo na vaškem trgu (Baldini, 2014).

IGRA Z Igra z dlanjo. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Standardnega polja za igro ni. Igra se lahko na vaškem trgu, če je le dovolj veliko za igro. Načeloma je igralno polje pravokotne oblike z merami 9,1 m x 45,7 m. Vsaka naravna ali umetna ovira, ki leži v polju (drevo, streha, gledalci, mimovozeči avtomobili …), je del igre. IGRALCI Dve ekipi po pet igralcev. OPREMA ROKAVICA Neobvezna. ŽOGICA Ročno izdelana usnjena žogica s premerom 4 cm in težo med 35 in 40 g. DRUGO / TRAJANJE Sistem točkovanja je enak kot pri tenisu (15, 30, 40, igra). Za en dobljen niz je potrebno dobiti 7 iger, za zmago so potrebni trije nizi, kar skupaj znese 21 iger (od tod tudi ime igre). OPIS IN PRAVILA Pravila igre so precej zapletena. Žogo si ekipi z udarci izmenjujeta in jo lahko udarita, če se največ enkrat odbije od tal (kot pri tenisu), ali pa se igralci odločijo, da žogico po drugem odboju »lovijo« in s kredo označijo točko, kjer se je zaustavila, podobno kot pri real tenisu. Igra se začne s servisom. Servis se vedno izvede z iste strani, zato ekipi po potrebi menjata strani. Servis (imenuje se mando) je zelo slikovit del igre, vsi igralci nimajo tehničnega znanja in sposobnosti, da ga izvedejo. Točke se dobijo, ko druga stran ni zmožna vrniti žogice tekmecu, bodisi zaradi tega, ker se je žogica najprej odbila v polju in nato šla izven dosega roke ali zaradi prekrškov (npr. če igralec udari žogico s katerim drugim delom telesa, ki ni dlan, če žogico zaporedoma udarita dva igralca istega moštva …). Posebnost igre je, da ni vnaprej določene sredine polja. Sredinska črta ali črta lovljenja se določi tam, kjer se je

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

žogica po dvakratnem odboju ustavila. Na mestu ustavitve se s kredo naredi oznaka (caccia). Na koncu tekme je polje porisano s črtami.

Taka akcija se ponovi dvakrat. V procesu oblikovanja teh dveh črt se točke še vedno lahko dobivajo ali jih ekipa izgubi, če gre žogica iz polja ali če žogice pravilno ne udarijo. Ko sta dve oznaki narisani, ekipi zamenjata strani. V tej fazi igre bodo točke dodeljene z uporabo caccie na sredini igrišča. Točka bo izgubljena, če se bo žogica ustavila po drugem odboju na drugi strani polja. Enkrat, ko je točka dobljena v povezavi s caccio, bodo te črte izbrisane in igra se bo nadaljevala, dokler se ne določi naslednji par črt. Trajanje tekme je zelo različno, podaljšane igre ni. (»Palla«, 2016; »Palla 21«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: PETECA

Slika 37. Pri peteci za igro, podobno kot pri indiaci, uporabljamo posebne vrste perjanico (»Igra Peteca«, 2013).

IGRA Z Igra z dlanjo, uporablja se samo ena roka. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Posamezniki igrajo na igrišču 15 m x 5,5 m, dvojice na 15 m x 7,5 m. Igra se na lesenem, cementnem ali glinastem igrišču. Mini-peteca se igra na standardnem igrišču za badminton. Mreža pri moških je na višini 2,43 m (kot pri odbojki), pri ženskah na 2,24 m in pri otrocih (8–12 let) na 2 m. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA ROKAVICA Priporočljive so lahke rokavice s prsti, podobne tistim, ki jih uporabljajo pri ragbiju. ŽOGICA Na rednih turnirjih se uporablja perjanica z ravno osnovo in standardno težo 42 g. Peresa so ravna in nagubana. Otroška perjanica ima okroglo gumijasto osnovo, pritrjeno na pet ali več gumijastih diskov. DRUGO / TRAJANJE Tekma je dobljena, ko posameznik ali dvojica zmaga dva niza. Niz se igra do 12 točk ali največ 20 minut, kjer zmaga tisti, ki ima več točk. OPIS IN PRAVILA Tekma se začne z metom kovanca, da se določi stran igre in tistega, ki servira. Ekipa mora imeti servis, da lahko doseže točko. Ekipa, ki ima v posesti servis, ima 30 sekund časa, da doseže točko, drugače servis izgubi. Igralci imajo na voljo en udarec (brez podaj), preden vrnejo peteco na tekmečevo stran. Servis se izvede za zadnjo črto in ni obveznih menjav serverjev. Če se med servisom perjanica dotakne mreže, servis dobi tekmec, ob dotiku mreže med igro se igra nadaljuje. Igralci menjajo strani, ko ekipa doseže 6 točk ali mine 10 igralnih minut v vsakem nizu. Če je potreben tretji niz, pride spet do meta kovanca, ki na novo določi serverja in stran igrišča. Vsaka ekipa ima na voljo 4 odmore po 30 sekund na niz. Vsaka dvojica ima lahko zamenjavo. Za zamenjavo ni omejitev, vendar do njih lahko pride le takat, ko petece ni v igri. (»Peteca«, 2016; »A condensed version«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: VALENCIAN PILOTA

Slika 38. 25-metrski frontón za igranje različice valencijske pilote imenovane frontó (»Frontón«, 2011).

IGRA Z Igra z dlanjo. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Poznamo veliko različic valencijske pelote, ki se igrajo ali na prostem ali v za to namenjenih notranjih prostorih. Za igre na prostem morajo biti ulice, kjer se igra, dolge in široke. Če imajo ulice nepravilnosti, kot so balkoni, pločniki, semaforji itd., se pri nekaterih igrah štejejo kot del igrišča.

Igre na prostem: galotxa – podobno kot igra escala i corda, s tem, da se uporabljata dve mreži in veliko več trikov – uporabijo se tudi nepravilnosti, ki jih najdemo na cesti; llargues – ni mreže ali druge ločnice na igrišču; raspall – podobno kot escala i corda, igra na trinquetu brez mreže in žogica se lahko neomejeno odbija, igra se do 40 točk.

Igre v notranjih prostorih: escala i corda – igra se v prostoru, imenovanem »trinquet«, kjer je na sredini igrišča, širokega med 8,5 m in 11 m in dolgega med 45 m in 60 m, napeta 1,8 m visoka mreža, čez katero si igralci podajajo žogico; žogica lahko gre tudi v posebne prostore kot so galerija, ali balkon, ki zagotavljajo neposredno osvojeno točko. Gledalci lahko sedijo na stopnicah na eni strani trinqueta, v dveh galerijah ali na balkonu (»llotgeta«), ki je namenjen višjim gostom; ob balkonu je na tleh kvadrat, od koder igralci začnejo igro. frare – kratki valencijski frontó, v vogalih ima nastavke, ki povzročijo, da se žogica odbija nepričakovano;

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

frontó – valencijski frontó je od 20 do 30 m dolgo igrišče s steno, visoko 6 m imenovano frontis, proti kateri igralec udarja žogico; galotxetes – igra v prostoru 20 m x 3,5 m, ki ima v sredini 1 m visoko mrežo, na vseh štirih vogalih so odprte luknje, ki spominjajo na vrata. IGRALCI Dve ekipi, število igralcev je lahko različno (od 1 do 5 na ekipo). OPREMA ROKAVICA V nekaterih oblikah igre je dovoljena minimalna zaščita roke z rokavicami. Ponavadi so narejene iz ovčje kože in ne prekrivajo prstov. ŽOGICA Največkrat se pri piloti uporablja usnjena žogica (kravje usnje), s premerom 42 mm in 138 mm obsegom, tehta med 42 in 48 g.

Escala i corda – lesena žogica, oblečena v usnje, težka 42 g. DRUGO Escala i corda – tradicionalno so igralci ene ekipe oblečeni v modre majice, igralci druge pa v rdeče. TRAJANJE Tekma je dobljena, ko ekipa dobi določeno število točk, ki so potrebne za zmago. Število točk je različno glede na posamezne variacije igre.

Escala i corda – igra je razdeljena na štiri dele oz. t.i. petnajstice (»quinzes«) – 15, 30, »val« in »joc«, zmagovalec vsake petnajstice dobi 15 točk. Zmaga ekipa, ki prva doseže 60 točk. OPIS IN PRAVILA Ker je različic preveč, da bi opisali vse, smo izbrali igro escala i corda, ki je najbolj razširjena oblika valencijske pelote.

ESCALA I CORDA – Je najbolj razširjena oblika valencijske pilote, razvila se je iz različice, imenovane galotxa. Igra se začne s servisom igralca, ki stoji pri mreži na isti strani kot sprejemalec. Server odbije žogico ob tla in jo po odboju udari v desno steno tako, da se po odboju od stene (in morebitnem enem ali večih odbojih od stopnic pod steno ali od stene na strani sprejemalca) odbije še od tal v prostoru sprejemalca. Server po servisu ponavadi počepne ob mreži in je svoje delo za ta reli opravil. Sprejemalec in drugi igralec si nato z udarci izmenjujeta žogico, dokler je eden izmed njiju ni več sposoben pravilno vrniti. Cilj igre je udariti žogico čez mrežo tako, da je nasprotna ekipa ni zmožna udariti nazaj. Igralci lahko žogico v ta namen udarjajo tudi v publiko na nasprotni strani mreže. Najbolj pogumni gledalci lahko sedijo celo v prostoru pod mrežo. Žogica mora po udarcu preleteti mrežo in se potem lahko poljubno odbija od sten in stopnic, preden jo z udarcem vrne nasprotni igralec. Žogica se lahko pred udarcem od tal polja odbije le enkrat, igralec pa se lahko odloči tudi za volej (udarec pred odbojem od tal). Igrišče je na dva dela razdeljeno ali s črto na tleh ali z mrežo, podobno kot pri tenisu. Posebna lastnost te igre je, da gledalci sedijo ali stojijo zelo blizu igrišča oz. kar v igrišču in so tako smatrani kot del igre. (»Technical details«, 2016; »Valencian pilota«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

IGRA: BASKOVSKA PELOTA

Slika 39. Udarec žoge pri igri pelota z orokavičeno roko (»Games around«, 2012).

IGRA Z Igra z dlanjo. DLANJO/PESTJO IGRIŠČE Fronton – lahko je 30-, 36- ali 54-metrski fronton, pokrit s stropom ali odkrit. Obdan je s sprednjo, levo in zadnjo steno, desna stran je odprta. Trinquete – vzdolž leve stene, od začetka sprednjega, po celotnem stranskem in vse do konca zadnjega zidu poteka nagnjena streha, ki je del igre. IGRALCI Posamezniki, dvojice. OPREMA ROKAVICA Zaradi gumijaste žogice imajo igralci pri igri hand pelote orokavičeno roko. ŽOGICA Gumijasta žogica pelota, 35–40 g. DRUGO / TRAJANJE Dva niza do 15. točke; v primeru tretjega niza se igra do 10. točke. OPIS IN PRAVILA Poznamo veliko različic igre baskovske pelote, tako za igro z loparjem kot brez. Kot igro brez loparja smo izbrali in podrobneje opisali različico hand pelota. HAND PELOTA – lahko se igra ali na igrišču fronton ali trinquete, pravila pa so za obe igri podobna. Ekipa, ki servira, mora udariti žogico proti sprednji steni, kjer se mora odbiti med spodnjo in zgornjo črto. Žogica lahko po odboju pade na igrišče ali se najprej odbije od stranskih sten (na trinquete se lahko odbije tudi od strehe). Nasprotna ekipa lahko žogico odbije bodisi takoj ali po tem, ko se je že enkrat odbila od tal polja. Ekipa dobi točko, če nasprotna ekipa ne more udari žogice, preden se od tal igralne površine odbije več kot enkrat ali če se odbije od sprednje stene, tal in nato izven igralnega polja. Ekipa prav tako dobi točko, če nasprotna ekipa udari žogico tako, da zadane steno pod ali nad črtama na steni ali če po udarcu v sprednjo steno le-te ne zadene. (»Mano trinquete«, 2016; »Mano fronton«, 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.4.3 DRUGE IGRE

IGRA: PALLONE COL BRACCIALE

Slika 40. Igro pallone col bracciale igramo s posebnim lesenim cilindrom, na katerega so pritrjene konice (»Disfida del pallone«, 2016).

IGRA Z Igra s podlaktjo, na kateri je poseben lesen cilinder (sestavljen iz sedmih DLANJO/PESTJO koncentričnih krogov s konicami), s katerim udarjamo žogico. IGRIŠČE 80 m x 15 m, lahko tudi do 100 m x 20 m; igrišče je opremljeno s stranskim zidom, ki je visok okoli 20 m, s sredinsko črto je igrišče razdeljeno na dva dela. Polje se ponavadi ne stika s stransko steno, tako da je stranska črta od stene oddaljena približno 0,5 m. Igrišča so večkrat zarisana kar zunaj na ulicah. IGRALCI 2 ekipi, 3 igralci v ekipi (vsak ima svojo vlogo – tolkač, hrbet, podajalec). OPREMA ROKAVICA Cilinder iz orehovine, imenovan bracciale, ki ga nosimo na podlakti. Opremljen je konicami in tehta okoli 2 kg (Toskana) ali 1 kg (Piemont). ŽOGICA Žoga, ki tehta okoli 350 g in ima obseg 39 cm, je sestavljena iz osmih delov strojenega kravjega usnja. V preteklosti je bila napihnjena, danes je žoga trda. DRUGO / TRAJANJE Igra se točkuje podobno kot pri tenisu, s 15, 30, 40 in 50 (zmaga igre) točkami. Tekmo dobi tisti, ki prvi zmaga 12 iger. OPIS IN PRAVILA Pravila igre so podobna kot pri tenisu in tamburellu. Igralec servira s pomočjo vnaprej določenega igralca, imenovanega mandarino, ki je v igri zadolžen le za začetni met pri servisu. Mandarino vrže žogo v zrak proti serverju, ki nato žogo udari na nasprotno stran igrišča. Stran, ki sprejema, lahko žogo udari z volejem ali pusti, da se enkrat odbije od tal. Igralci nato izmenično udarjajo žogo na nasprotno stran igrišča, pri čemer mora žoga preleteti sredinsko črto in pristati v polju tekmecev. Med igro se lahko žoga odbije od stranske stene. Cilj igre je z zahtevno odbito žogo preprečiti pravilno vrnitev žoge nasprotnemu moštvu.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

DRUGE OBLIKE PALLAPUGNO – Igra se z obvezano dlanjo; vsaka ekipa ima štiri igralce, IGRE igrišče ali sferisterio (90 m dolgo in 18 m široko), gumijasta žoga s premerom 10,5 cm, teža 190 g; točkovanje je enako kot pri Pallone col bracciale, vendar drugi odboj lahko povzroči lov in ne neposredne točke (kot pri real tenisu).

PALAPUGNO LEGGERA – Igra na igrišču, enako velikem kot za odbojko, s tem da je brez mreže, vsaka ekipa ima štiri igralce in dve rezervi.

PANTALERA – Pantalera se igra na ulicah; začne se tako, da se žogico najprej udari na streho, imenovano pantalera.

PALLONETTO – Igra se na ulicah z žogico za tenis, ki ni prekrita s klobučevino; igrišče je dolgo med 60 in 90 m, širina 18 m; lahko ima stransko steno ali pa se igra brez nje. Igralci za igro uporabljajo žogico, ki jo udarjajo z obvezano roko. (»Pallone«, 2016; »Il gioco del pallone«, 2016; Cungi, L., 2016)

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.5 PRIMERNE IGRE Z LOPARJI ZA VKLJUČITEV V UČNI NAČRT ŠPORTNE VZGOJE IN ŠPORTA

Raziskovanje po svetovnem spletu je pokazalo, da poznamo v svetu številne igre, ki so različne variacije in modifikacije osnovnih štirih iger z loparji, to je tenisa, namiznega tenisa, badmintona in skvoša. Uspeli smo najti kar 62 takšnih iger, ki jih igramo z loparji ali pa so igre prilagojene in nam za igro kot nadomestek loparja služi roka oziroma dlan.

Vse osnovne igre so se razvile v Angliji in se od tam širile v druge države, na druge celine. Nekje so jih nekoliko prilagodili in so tako nastale nove igre, drugje pa so si na njihovi podlagi izmislili čisto nove, ki potrebujejo drugačno obliko igrišča in opremo ali pa imajo postavljena takšna pravila, ki zaradi svoje težavnosti niso primerna za učenje niti v srednji šoli (v nadaljevanju SŠ), kaj šele v osnovni šoli (v nadaljevanju OŠ).

V tem poglavju smo izbrali nekaj iger, ki jih lahko športni pedagog uporabi pri pouku športne vzgoje. Uporabi jih lahko za uvod v učenje drugih, osnovnih iger ali za popestritev vsebin med urami športne vzgoje, med dodatnimi dejavnostmi ali kot sklop izbirnih športov.

3.5.1 IGRE Z LOPARJEM

 KROSMINTON (str. 26) – OŠ in SŠ; postaja vedno bolj popularna igra, zato bi jo bilo smiselno vključiti v pouk športne vzgoje in športa; ne potrebujemo posebnega igrišča in opreme; igrišče si ustvarimo sami, oprema za igro je v prosti prodaji;

Slika 41. Komplet loparjev in žogic za igro krosminton (osebni arhiv).

 BEACHMINTON (str. 38) – OŠ in SŠ; v primeru, da ima šola peščeno igrišče za odbojko ali da lahko koristi kakšnega v bližnji okolici;

 BEACH TENIS/FRESCOBALL (str. 39) - OŠ in SŠ; v primeru, da ima šola peščeno igrišče za odbojko ali da lahko koristi kakšnega v bližnji okolici;

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Slika 42. Lopar z žogico za beach tenis (levo) in frescoball (desno) (osebni arhiv).

 JUNIOR BEACH TENIS (str. 42) – OŠ; za SŠ je primeren BEACH TENIS;

 FLOOR PINGPONG (str. 43) – OŠ in SŠ;

 MINI BADMINTON (str. 44) – OŠ; v SŠ se dijaki učijo badminton;

 MINI IN MIDI TENIS (str. 45) – OŠ; v SŠ se lahko učijo tenis;

Slika 43. Otroški teniški lopar in penaste žogice, ki omogočajo lažje učenje tenisa (osebni arhiv).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

 SHUTTLETON (str. 47) – OŠ in SŠ;

 PADEL (str. 48) – OŠ in SŠ; čeprav igrišč, ki jih določa Mednarodna padel zveza pri nas (še) ni, lahko učitelj učencem in dijakom predstavi igro padel in opremo zanjo, saj so pripomočki, tako loparji za odrasle in otroke ter žogice, pri nas že v prosti prodaji.

Slika 44. Lopar primeren za čiste začetnike padla (leva slika; za otroke starosti od 5 do 8 let), na sredini je lopar, ki omogoča že močnejše udarce s posebno žogico za padel (desno) (osebni arhiv).

 SPEED-BALL (str. 64) – OŠ in SŠ;

Slika 45. Komplet za speedball vsebuje 2 loparja, žogico, podstavek in drog (osebni arhiv).

 TAI CHI TENIS (str. 66) – OŠ in SŠ;

 TENIS POLO (str. 70) – OŠ in SŠ;

 TRIPLES (str. 71) – OŠ in SŠ;

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

3.5.2 PRILAGOJENE IGRE Z DLANJO ALI S PESTJO

 FRONTBALL (str. 80) – OŠ in SŠ;

 INDIACA (str. 82) – OŠ in SŠ;

 PETECA (str. 87) – OŠ in SŠ.

Slika 46. Megashuttle, plastična perjanica z gumo na spodnji strani, podobna tisti za indiaco in peteco (osebni arhiv).

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

4 SKLEP

Najpomembnejši vzvod promocije telesne dejavnosti je športna vzgoja. Ta je še posebej uspešna, če programi temeljijo na vsebinah in pedagoških oblikah, ki prispevajo k oblikovanju pozitivnih življenjskih vzorcev mladostnikov. Cilj športne vzgoje je vzgajati mlade v športno aktivne osebe, ki se redno poslužujejo športnih dejavnosti – to vodi k temu, da se trudijo živeti zdravo in aktivno (imeti zdrav življenjski slog in kakovostno življenje) tudi v odrasli dobi. Tako postaja vzgoja za zdrav življenjski slog otrok in mladine v današnjem času osrednji cilj športne vzgoje. Temu se v zadnjih letih prilagajo tudi učni načrti, ki sledijo zgoraj navedenim ciljem.

Učenci se z loparji v šoli prvič srečajo v prvi triadi. Od učitelja je odvisno, kdaj in na kakšen način jim bo predstavil loparje, saj je pri svojem delu avtonomen. Otroci naj bi znali z njimi rokovati do konca 3. razreda. V tem času se mora učenec naučiti odbijanja žoge z rokami ali loparjem. V naslednjih letih je sicer cilj, da nadgradi to znanje, vendar učenja posameznega športa z loparji med obveznimi vsebinami ni; učitelj lahko učenje določenega športa ponudi le kot dodatne vsebine, kar pa ne zadeva vseh učencev, saj se v dodatne dejavnosti vključujejo prostovoljno. Še manj je iger z loparji v učnem načrtu za srednjo šolo, kjer v osnovnem programu igre z loparji niso omenjene. Profesor športne vzgoje jih lahko učencem ponudi v programu izbirnih športov, jih vključi v športne dneve ali jih šola ponudi kot dodatni program (interesni športni programi, tečaji, športni popoldnevi ipd.).

Kot smo lahko videli, so igre z loparji tako v osnovni kot srednji šoli manj zastopane, čeprav same igre (tenis, namizni tenis, badminton, skvoš in v zadnjem času tudi krosminton) spadajo med ene najbolj popularnih športnih iger. Iz klasičnih iger so se razvile različne variacije in modifikacije, ki jih je v svetu veliko in lahko rečemo, da še vedno nastajajo. Raziskava je pokazala, da obstaja takšnih iger vsaj 62. Gre za igre, ki jih igramo z loparjem ali so prilagojene in jih igramo z dlanjo ali pestjo ali z delom roke.

Naredili smo izbor različnih iger z loparji ali z dlanjo, ki bi jih lahko uporabili pri pouku športne vzgoje. Od 62 iger smo izbrali 16 takšnih, ki ustrezajo pogojem dela v osnovni ali srednji šoli. To pomeni, da smo izbrali tiste, ki za igro ne potrebujejo posebnega igrišča ali pa lahko igrišča, ki jih imamo na voljo, prilagodimo tako, da so primerna za učenje posamezne igre. Prav tako igre, ki smo jih izbrali, ne zahtevajo posebne opreme; vso opremo lahko športni pedagogi brez težav pridobimo, saj je že na voljo v prosti prodaji ali pa jo že imamo med šolskim športnim inventarjem.

Ker lahko z različicami in prilagoditvami klasičnih iger z loparji dosežemo različne gibalne in kognitivne cilje, spodbujamo sodelovanje, razvijamo tekmovalnost, krepimo samopodobo, otroci pa pri tem usvajajo različne gibalne koncepte in bogatijo svoj bazen gibalnih informacij, je smiselno, da športni pedagogi, ki jim učno-ciljna naravnanost učnega načrta omogoča določeno stopnjo avtonomije, vključujejo igre z loparji (ali prilagojene igre z dlanjo 97

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo ali roko) v pouk športne vzgoje. S tem, ko bo športni pedagog v pouk vključil te igre, ne bo prispeval samo k doseganju zgoraj navedenih ciljev, temveč bo naredil ure športne vzgoje pestrejše in zanimivejše, hkrati pa bo igre z loparji približal še večjemu krogu otrok in mladostnikov.

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

5 VIRI

A 1-minute guide to Toccer. (2011). Toccer. Pridobljeno iz http://toccer.tumblr.com/1- minute-toccer

A Comprehensive History of Table Tennis. (2016). ITTF Museum. Pridobljeno iz http://www.ittf.com/museum/history.html

A condensed version of the Peteca rules. (2016). Peteca. Pridobljeno iz http://www.peteca.net/rules.htm#short

About Beach Tennis. (2016). ITTF-International Tenis Federation. Pridobljeno iz http://www.itftennis.com/beachtennis/about-beach-tennis/overview.aspx

About Crossminton. (2016). Crossminton.eu - Independent International Network for Speed Badminton/Crossminton. Pridobljeno iz http://www.crossminton.eu/the-game/about- crossminton/

About Platform Tennis. (2016). APTA-American Platform Tennis Association. Pridobljeno iz http://www.platformtennis.org/about_us/about_platform_tennis.htm

About Racquetball. (2016). International racquetball Federation. Pridobljeno iz http://www.internationalracquetball.com/about-racquetball.html

Amery, H., Berwick, D., Berwick, N., Bill, F., Cadell, L., Fawcett, A., … Winfield, M. (1994). Pravila iger. Velika ilustrirana enciklopedija vseh športov sveta. V S. Worth (ur.), Badminton (str. 116–117). Ljubljana: DZS.

Arndt, G. (2011). Something's not right here! – Is Team Table Tennis really played by TEAMS? Pridobljeno iz http://www.triplesteamtabletennis.com/index.php/team-sport

ATP Rankings. (15. 8. 2016). ATP World Tour. Pridobljeno iz http://www.atpworldtour.com/en/rankings/singles?rankDate=2016-08-15&rankRange=101- 200

Baldini, A. M. (29. 7. 2014). A mediaeval ball game in southern Tuscany - »Palla ventuno« or »Palla-eh«. Tuscany-Toscana. Blogspot. Pridobljeno iz http://tuscany- toscana.blogspot.si/2014/07/a-mediaeval-ball-game-in-southern.html#.V7SxoKJ2aV4

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Ball Badminton India. (2016). Ball Badminton India. Pridobljeno iz http://ballbadmintonindia.com/

Basic Indiaca Rules. (2008). International Indiaca Association. Pridobljeno iz http://www.indiaca-iia.com/wp-content/uploads/2013/06/BASIC_INDIACA_RULES.pdf

Basque pelota. (6. 8. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Basque_pelota

Bassard, N. (13. 4. 2015). Stické Tennis. USCTA-United States Court Tennis Association. Pridobljeno iz http://www.uscourttennis.org/2015/sticke-tennis/

Beachminton auf Sand. (2016). Badminton Tricks. Pridobljeno iz http://www.badminton- tricks.de/beachminton.html

Beachminton. (2016). Sport- und Freizeitcenter imPULSIV Umkirch. Pridobljeno iz http://www.impulsiv-umkirch.de/de/racket_beachminton.html

Beachminton-Regeln. (2016). Badminton, Crossminton und mehr in MTV Wilster. Pridobljeno iz http://www.bmhs.de/bm/files/Beachminton.pdf

Beachtennis. (28. 10. 2015). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://de.wikipedia.org/wiki/Beachtennis

BeachTennisSlovenia-Pravila tenisa na mivki. (2016). TZS-Teniška zveza Slovenije. Pridobljeno iz http://www.teniska-zveza.si/PortalGenerator/document.aspx?id=9693

Benassi, G. (2013). The 'Shuttleton Handbook for Mini-Badminton. Pridobljeno iz https://d3jc3ahdjad7x7.cloudfront.net/7BXjjsuUiNTYZPgPYEhLWnentMkNnkYTdHCbuw2zQs GlNthn.pdf

Berkhamsted Court. (6. 10. 2014). The Eton Fives Association. Pridobljeno iz http://www.fivesonline.net/index.php/mediapress/photogalleries/photogallery/berkhamste d-court-opening-october-2014/berkhamsted-court-opening-october-2014-12-3146

Bill Brandes with a new idea – Super Speed Badminton with “Super Speedy”. (30. 9. 2015). Crossminton.eu - Independent International Network for Speed Badminton/Crossminton. Pridobljeno iz http://www.crossminton.eu/bill-brandes-with-a-new-idea-super-speed- badminton/

100

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Borroughs Club tennis court. (28. 12. 2015). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/ce/Borroughs-Club-tennis-court.jpg

Bregar, I. (2002). Namizni tenis v šoli. Priročnik za športne pedagoge v osnovnih, srednjih šolah in fakultetah. Ljubljana: samozaložba.

Brown, L. (25. 8. 2003). New »Speedminton« Craze Takes Off. Deutsche Welle. Pridobljeno iz http://www.dw.com/en/about-dw/profile/s-30688

Cesta punta. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/401-cesta-punta

Created for today's fitness environment. (2016). Richochet World. Pridobljeno iz http://www.ricochet-world.com/

Cungi, L. (2016). Gioco del Pallone col Bracciale. Pallonecolbracciale. Pridobljeno iz http://www.pallonecolbracciale.it/

Članske lestvice. (2016). Badmintonska zveza Slovenije. Pridobljeno iz http://www.badminton-zveza.si/lestvice-clanske

Disfida del pallone col Bracciale, rievocazione storica a Treia. (julij-avgust 2016). Goodmarche. Pridobljeno iz http://www.goodmarche.com/it/blog/disfida-del-pallone-col- bracciale.html

Equipment TBB. (2016). Taiji Bailong Ball. Pridobljeno iz http://en.taijiball.com/association/equipment/

Fenn. M. (21. 6. 2001). A Brief Introduction to Eton Fives. Fives Online. Pridobljeno iz http://www.fivesonline.net/oldefasite/about.fives/brief.introduction.html

Filipčič, A. (2000). Tenis: tehnika in taktika. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Filipčič, A. (2002). Tenis: treniranje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Filipčič, A. in Filipčič, T. (2003). Tenis: učenje. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Filipčič, A. in Lorencon, R. (2000). Tenis: organizacijske oblike. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

101

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Fistball. (16. 8. 2016). Wikipedia. The free Enyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Fistball

Fives. (1. 8. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Fives

Fives SPORT. (2016). Encyclopædia Britannica. Pridobljeno iz https://www.britannica.com/sports/fives

Flison, T. (2013). Aruba Kitesurfing and Aruba Beach Photography. Arubakite. Pridobljeno iz https://arubakite.files.wordpress.com/2013/12/img_6591.jpg

Floor Ping pong. (20. 3. 2014). Youtube. Pridobljeno iz https://www.youtube.com/watch?v=XQbE5183Kco

Four wall paddelball. (15. 4. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Four_wall_paddleball

Frisian handball. (5. 8. 2015). WIkipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Frisian_handball

Frontball. (2016). Federatión de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/frontball-3

Frontenis. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/400-frontenis

Frontón. (21. 11. 2011). Frontón Valencialno. Pridobljeno iz https://frontonvalencianoyvasco.files.wordpress.com/2012/11/finalsfrontovalencia2010- 1.jpg

Games around the World. (1. 7. 2012). Travel Wonders od the World. Pridobljeno iz http://travel-wonders.com/2012/07/01/games-around-world-pelota-or-jai-alai/

Geschichte und verbreitung. (2016). Deutscher Padel Verband. Pridobljeno iz http://www.dpv-padel.de/geschichte-verbreitung

Girod, A. (2009). Tenis – trening mentalne moči. Ljubljana: Garbo-Unique d.o.o..

Gomi, A. (2013). The difference between tennis & soft tennis. Tennis. Pridobljeno iz http://tennisfancy.blogspot.si/2013/01/the-difference-between-tennis-soft.html

102

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Grega Žemlja z novo najvišjo uvrstitvijo na lestvici ATP, ta teden na 43. mestu, najvišje v karieri tudi Tadeja Majerič. (17.7.2013). Teniška zveza Slovenije. Pridobljeno iz www.teniska- zveza.si/novice/arhiv_2013/jul_2013

History of the Game. (2016). IRTPA-International Real Tennis Professionals Association. Pridobljeno iz http://www.irtpa.com/history-of-the-game/

How to play Beach Tennis. (2016). ITTF-International Tenis Federation. Pridobljeno iz http://www.itftennis.com/beachtennis/about-beach-tennis/how-to-play.aspx

How to play Paddelball. (2016). WikiHow. Pridobljeno iz http://www.wikihow.com/Play- Paddleball

How to Play Pickleball Game? (2016). Pickleball. Pridobljeno iz http://pickleball.com/pages/rules-how-to-play-the-game

How to play Pington. (2016). Pington. Pridobljeno iz http://www.pington.com/how-to-play/

How to play Racquetball. (2016). European Racquetball Federation. Pridobljeno iz http://www.european-racquetball.org/the-game/how-tp-play/

Igra Peteca. (26. 5. 2013). Flickr. Liga Brasileira de Peteca. Pridobljeno iz https://www.flickr.com/photos/cbpeteca/10292820764/

Igranje Speedmintona. (2016). Speedminton. Pridobljeno iz http://www.speedminton.si/sl/igranje/

Il gioco del pallone col bracciale e la disfida del bracciale di Treia. (2016). Turismo Treia. Pridobljeno iz (http://www.turismo.treia.sinp.net/Disfida_del_Bracciale/notizie.htm

Indiaca. (26.7. 2013). Wikimedia Commons. Pridobljeno iz https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Indiaca-Zuspiel.jpg

Introduction to 4-Wall Paddlebal. (2016). NPA-National Paddleball Association. Pridobljeno iz http://npa.paddleball.org/the-game/how-to-play/

ITTF World Ranking. (2016). ITTF. Pridobljeno iz http://www.ittf.com/ittf_ranking/world_ranking_per_name.asp?Siniors=1&Player_ID=1094 59

103

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Jackson. (7. 9. 2011). A New Perspective: My Introduction into Racquetball Warehouse. Racquetball Warehouse. Pridobljeno iz http://blog.racquetballwarehouse.com/racquetballwarehouse/a-new-perspective-my-introduction-into-racquetball-warehouse/

Jasmina Keber. (2016). Ophardt Team Sportevent. http://rankings.speedminton.ophardt- team.org/biographien.asp?lang=EN&codenr=1208&sa=2

Jau de paume. (14. 8. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Jeu_de_paume

Kaatsen. (19. 6. 2007). Wikimedia Commons. Pridobljeno iz https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c0/Pc2006.jpg

Katarina Srebotnik. (2016). WTA. Pridobljeno iz http://www.wtatennis.com/players/player/7790/title/katarina-srebotnik

Klemenc, M. in Klemenc, A. (1997). Sto let tenisa na Slovenskem: fragmenti zgodovine modernega tenisa. Radomlje: Teniški klub Radomlje.

Kondrič, M. (2002). Osnove učenja namiznega tenisa z Bojanom Tokičem. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Kondrič, M. (2008). Ustvarjalni dialog z rokami – igre z loparji. Za srce, 17(2), 24–26.

Kondrič, M. in Horvat, M. (2008). Namizni tenis v šoli - Vadba, učenje in igralne oblike. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Kovács, F. (3. 1. 2015). Neuropsychology of the Padel sport. Psychology. Pridobljeno iz http://www.how-psychology-tests-brain-injury.com/Neuropsychology-of-Padel-sport.html

Kovač, M. (2015). Športna vzgoja na razpotju med potrebami mladih in možnostmi okolja. V Š. Bergorč (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Športna vzgoja/šport (str. 15–25). Pridobljeno iz http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-sport/#24

Kovač, M. in Novak, J. (2012). Izpeljava športne vzgoje. Didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_sportna_vzgoja.pdf

104

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Kristan, S. (2009). Pogledi na šport 1. Šolska športna vzgoja in njeno ocenjevanje. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Krueger, M. (29. 12. 2015a). Four-Wall Rulebook. US Handball. Pridobljeno iz https://www.ushandball.org/index.php/rules-development/four-wall-rulebook

Krueger, M. (29. 12. 2015b). One-Wall Rulebook. US Handball. Pridobljeno iz https://www.ushandball.org/index.php/rules-development/one-wall-rulebook

Kustec, A. (2003). Badmintonska pravila. Ljubljana: Badmintonska zveza Slovenije.

Kustec, A., Nagode, M. in Žorga, M. (2001). Priročnik za trenerje badmintona. Uvod v badmintonsko igro in proces treniranja. Ljubljana: Badmintonska zveza Slovenije.

Lorenci, B., Jurak, G., Vehovar, M., Klajnšček Bohinec, T. in Peričič, K. (2008). Učni načrt. Gimnazija. Splošna, klasična, strokovna gimnazija. Obvezni predmet (420 ur). Pridobljeno iz http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_sp ortna_vzgoja_gimn.pdf

Mano fronton. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/398-mano-fronton

Mano trinquete. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/399-mano-trinquete

Markun Puhan, N. (2015). Posodobitve učnega načrta športne vzgoje v osnovni šoli, 2011. V Š. Bergorč (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Športna vzgoja/šport (str. 26–40). Pridobljeno iz http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-sport/#24

Martinez, R. (2010). 16th Asian Games - Day 5: Soft Tennis. Pridobljeno iz http://www.zimbio.com/pictures/b6Vnbq0E6R3/16th+Asian+Games+Day+5+Soft+Tennis/P wjU7DLGGHo

Midwest Doubles Results and Pictures. (2013). NPA-National Paddleball Association. Pridobljeno iz http://npa.paddleball.org/2013-midwest-doubles-results-and-pictures/

Mikeln, J. ( 2012). Namizni tenis – načrtovanje dela. Primeri treningov za mlajše (od I. do III. selekcije). Ljubljana: Namiznoteniški klub Veteran.

Mini Badminton. (2016). Badminton Vancouver. Pridobljeno iz http://www.badminton- vancouver.com/play/badminton-courts/59358_420366818035863_2029530758_n/

105

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Mini Tennis Green. (2016). LTA British Tennis. Pridobljeno iz http://www3.lta.org.uk/LTA-Mini- Tennis/Green/Mini-Tennis-Green/

Mini Tennis Orange. (2016). LTA British Tennis. Pridobljeno iz http://www3.lta.org.uk/LTA- Mini-Tennis/Orange/Mini-Tennis-Orange/

Mini Tennis Red. (2016). LTA British Tennis. Pridobljeno iz http://www3.lta.org.uk/LTA-Mini- Tennis/Red/Mini-Tennis-Red/

Mini Tennis. (2016). TennisÉvolucion. Pridobljeno iz http://tennisevolution.ca/wp- content/uploads/2014/12/2007-MiniTennis-courtaction-600x300-LTA.jpg

Modular Table Tenis. (2008). ABC. Pridobljeno iz http://www.abc.net.au/tv/newinventors/txt/s2317852.htm

Moon, R. (20. 11. 2013). Mysterious sport “speed ball” causes chuckles in Japan. Pridobljeno iz http://en.rocketnews24.com/2013/11/20/mysterious-sport-speedball-has-japanese- netizens-in-tears-of-laughter/

Nations ranking Davis Cup. (18.7.2016). Davis Cup. Pridobljeno iz http://www.daviscup.com/en/rankings/current-rankings.aspx

Nations ranking Fed cup. (18.4.2016). Fed Cup. Pridobljeno iz http://www.fedcup.com/en/rankings/current-rankings.aspx

O squashu. (2016). Squash zveza Slovenije. Pridobljeno iz http://www.squash.si/o-squashu/

Official four wall rules. (april 2016). NPA-National Paddleball Association. Pridobljeno iz http://npa.paddleball.org/wp-content/uploads/2016/04/NPA-RULES-APRIL-2016.pdf

Official Tournament Rulebook. (15. 6. 2016). Interantional Federation of Pickleball. Pridobljeno iz http://ipickleball.org/rules/pbrules-ifp.pdf

One Wall Handball. (2016). One Wall Handball. Pridobljeno iz http://www.onewallhandball.org/

Paddle ball. (3. 8. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Paddle_ball

Paddle Tennis Rules. (2016). American Paddle Tennis Association. Pridobljeno iz http://www.theapta.com/PaddleTennisRules.pdf

106

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Paddle tennis. (4. 7. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Paddle_tennis

Paddle-ball. (16. 6. 2015). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Paddle-ball

Padel Regulations. (26. 8. 2008). Fedratión International de Pádel. Pridobljeno iz http://media.wix.com/ugd/b602c3_657a03882fc6459485793253abf066b4.pdf

Padel. (6. 8. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Padel_(sport)

Pala corta. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/406-pala-corta

Paleta cuero en trinquete. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/403-paleta-cuero-en-trinquete

Paleta cuero fronton. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/404-paleta-cuero-fronton

Paleta Goma. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/405-paleta-goma

Palla 21. (2016). Pibinko. Pridobljeno iz http://www.pibinko.org/palla21/gioco.php_en.html

Palla. (17. 1. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Palla

Pallone. (26. 7. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Pallone

Peteca. (24. 6. 2016). Wikipedia. The free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Peteca

Pickleball game. (2016). California State Games. Pridobljeno iz http://www.calstategames.org/s-pickleball

Pickleball. (28. 7. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Pickleball

107

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Pington at UTB. (24. 10. 2011). Youtube. Pridobljeno iz https://www.youtube.com/watch?v=taebuuvFm-E

Pington Info. (2016). Pington. Pridobljen iz http://www.pington.com/info/

Pington-Modified Badminton Game. (2016). WiseLearn Resources. Pridobljeno iz https://wlresources.dpi.wi.gov/file/be0f1d99-c2be-4a91-b279-0e4a782b8206/1/Pington- Description.pdf

Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Platform Tennis Rules. (2016). Rules of Sport. Pridobljeno iz http://www.rulesofsport.com/sports/platform-tennis.html

Pollard, J. (2016). The smiley's guide to playing floor ping pong. Saksport. Pridobljeno iz http://www.sasksport.sk.ca/ActiveMindsActiveBodies/pdf/books/howTo/manipulation/Floo rPingPong_Pollard.pdf

Poznate pravila pri badmintonu. (11. 3. 2012). Siol.net. Pridobljeno iz http://siol.net/sportal/rekreacija/poznate-pravila-pri-badmintonu-480

Pravila igre Padel. (2016). Mat 4 Padel Zrenjanin. Pridobljeno iz http://www.mat4padel.rs/pravila-igre/

Pravila namiznega tenisa. (2016). Namiznoteniška zveza Slovenije. Pridobljeno iz http://ntzs.si/ntzs-arhiv/nt-zveza/baza/pravilniki/PravilaITTFSplet.html

Pravila tenisa na mivki. (2016). Beach tennis Slovenia. Pridobljeno iz http://www.tenisnamivki.si/pravila/

Pravila tenisa. (2016). Tenisportal.si. Pridobljeno iz http://www.tenisportal.si/vec-o- tenisu/pravila-tenisa

Qianball. (6. 5. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Qianball

Rackets Court interior and layout. (3. 8. 2009). Wikimedia Commons. Pridobljeno iz https://de.wikipedia.org/wiki/Rackets#/media/File:Rackets_Court_interior_and_layout.jpg

Rackets. (9. 5. 2016). Wikipedia. Die freie Enzyclopädie. Pridobljeno iz https://de.wikipedia.org/wiki/Rackets

108

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Racquetball Equipment. (2016). European Racquetball Federation. Pridobljeno iz http://www.european-racquetball.org/the-game/equipment/

Real Tennis General Information. (2016). IRTPA-International Real Tennis Professionals Association. Pridobljeno iz http://www.irtpa.com/real-tennis-general-information/

Real Tennis Rules. (2016). IRTPA-International Real Tennis Professionals Association. Pridobljeno iz http://www.irtpa.com/real-tennis-rules/

Regeln des Padelspiel. 2016. Deutscher Padel Verband. Pridobljeno iz http://www.dpv- padel.de/regeln-des-padelspiels/

Reglamento general de juego de Pelota Vasca. (10. 4. 2015). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.npeedet/images/descargas/reglamentos/reglamento-general-de-juego-10- 4-2015.pdf

Richochet Ball. (2016). Richochet World. Pridobljeno iz http://www.ricochet-world.com/the- game/the-ball

Richochet Courts. (2016). Richochet World. Pridobljeno iz http://www.ricochet- world.com/the-game/Courts

Richochet Game. (2016). Richochet World. Pridobljeno iz http://www.ricochet- world.com/the-game

Richochet Racket. (2016). Richochet World. Pridobljeno iz http://www.ricochet- world.com/the-game/racket

Richochet Scoreboards. (2016). Richochet World. Pridobljeno iz http://www.ricochet- world.com/the-game/scoreboard

Richochet. (21. 3. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://de.wikipedia.org/wiki/Ricochet_(Sport)

Ricochet in the Sportcentrum. (2016). Sportcentrum Imperial. Pridobljeno iz http://www.sportcentrum-imperial.cz/en/ricochet-sportcentrum-imperial-karlovy-vary/

Rugby Fives. (7. 7. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Rugby_Fives

109

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Rules & Regulation of Ball Badminton game. (2016). Ball Badminton Federation of India. Pridobljeno iz http://ballbadmintonindia.com/rules_regulation.php

Rules od Platform Tennis. (9. 10. 2015). APTA-American Platform Tennis Association. Pridobljeno iz http://www.platformtennis.org/mt/Rules_of_Platform_Tennis.htm#Rule03

Rules of Crossminton for all age-groups. (april 2016). ICO – International Crossminton Organization. Pridobljeno iz http://crossminton.org/wp-content/uploads/2015/12/ICO2016- Rules-of-Crossminton-1.pdf

Rules of Fistball. (2016). International Fistball Association. Pridobljeno iz http://www.ifa- fistball.com/rules/

Rules of handball. (2015). PC-Franeker. Pridobljeno iz http://old.pc-franeker.nl/Engels/The- match/Rules-of-handball/

Rules of Rugby Fives. (2016). Rugby Fives Association. Pridobljeno iz http://rugbyfivesassociation.net/wp-content/uploads/2014/06/Rules-of-Rugby-Fives- doc.pdf

Share. (2016). Federatíon Interational de Pelota Vasca. Pridobljeno iz http://www.fipv.net/index.php/en/modalities/item/402-share

Singles Rankings. (15.8.2016). WTA. Pridobljeno iz http://www.wtatennis.com/singles- rankings

Speckbrett. (8. 11. 2015). Wikipedia. Die freie Enzyclopädie. Pridobljeno iz https://de.wikipedia.org/wiki/Speckbrett

Speed badminton. (18. 7. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Speed_badminton

Speed-ball. (9. 4. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Speed-ball

Squash (2nd ed.). (2000). Zbirka Know the game. London: A. & C. Black.

SVSH Regeln. (2016). Speckbrettverein Sentruper Höhe SVSH e.V. Pridobljeno iz http://www.svsh-speckbrett.de/regeln.html

110

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre. Kako do boljše telesne zmogljivosti slovenske mladine? Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Šport. (2016). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno iz bos.zrc- sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C5%A1port&hs=1

Table Tennis Triples. (2016). Triples Team Table Tennis. Pridobljeno iz http://www.triplesteamtabletennis.com/index.php/homepage

Tai Chi Tennis. (2016). Welness shop. Pridobljeno iz http://wellness-shop.co.uk/tai-chi- racket.html#details

TAM Indoor. (2016). Deutscher Tamburello Sportverband. Pridobljeno iz http://www.tamburello-sportverband.de/spiel_tamindoor.php

TAM Beach. (2016). Deutscher Tamburello Sportverband. Pridobljeno iz http://www.tamburello-sportverband.de/spiel_tambeach.php

TAM Classic. (2016). Deutscher Tamburello Sportverband. Pridobljeno iz http://www.tamburello-sportverband.de/spiel_tamclassic.php

Tambourelli. (2016). Deutscher Tamburello Sportverband. Pridobljeno iz http://www.tamburello-sportverband.de/spiel_tambourelli.php

TamBurello. (2016). TamSports. Pridobljeno iz http://tamsports.co.uk/tamburello/

Tamburello. (21. 6. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Tamburello

Tamburello. (26. 2. 2015). Wikipedia. Die freie Enzyclopädie. Pridobljeno iz https://de.wikipedia.org/wiki/Tamburello

Technical details of the game-Pilota Valenciana. (2016). Ga.M.E.S.Net. Pridobljeno iz http://www.gamesnetproject.eu/data/allegati_giochi/20150108163934_Pilota%20Valencian a%20Technical%20Details%20in%20ENGLISH.doc

Teniško igrišče. (2016). Tenisportal.si. Pridobljeno iz http://www.tenisportal.si/vec-o- tenisu/tenisko-igrisce 4

111

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Tennis polo. (12. 6. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Tennis_polo

That is fistball. (2016). International Fistball Association. Pridobljeno iz http://www.ifa- fistball.com/that-is-fistball/

The Laws of Rackets. (2016). The Tennis and Rackets Association Limited. Pridobljeno iz https://www.tennisandrackets.com/rackets-laws.aspx

The Laws of the Single Game. (2016). North American Racquets Association. Pridobljeno iz http://www.northamericanracquets.com/rules/

The Makings of a Pickle-ball Court. (2016). Pickleball. Pridobljeno iz http://pickleball.com/pages/rules-court

The Official Game of Pitton. (2016). Everett Public Schools. Pridobljeno iz http://www.everettsd.org/default.aspx?PageID=1

The Official Speed-ball Rules Manual. (2016). Karnataka State Speedball Association. Pridobljeno iz http://www.speedballkarnataka.in/files/Rulesbook-KSSA.pdf

The Rules of Frontball. (2016). Frontball. Pridobljeno iz http://www.frontball.com/#!rulesen/c5va

Thurm, W. (21. 1. 2016). The Handball Prodigy who Overcame Addiction to Become One of the Best Players in the U.S. Vice Sports. Pridobljeno iz https://sports.vice.com/en_us/article/the-handball-prodigy-who-overcame-addiction-to- become-one-of-the-best-players-in-the-us

Toccer. (2011). Toccer. Pridobljeno iz http://67.media.tumblr.com/tumblr_l8y7wzkUir1qb10jqo7_1280.jpg

Und wie spielt man Speckbrett. (2016). Speckbrett im TuS Hilturp. Pridobljeno iz http://www.speckbrett-hiltrup.de/wie-spielt-man-speckbrett.html

USPTA. (2016). USPTA-United Stated Paddel Tennis Association. Pridobljeno iz http://www.theapta.com/PaddleTennisRules.pdf

Valencian pilota. (1. 6. 2016). Wikipedia. The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Valencian_pilota

112

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Van Schoot, J. (2016). Roliball. Levensverzorging. Pridobljeno iz http://www.levensverzorging.nl/roliball

Variations TBB. (2016). Taiji Bailong Ball. Pridobljeno iz http://en.taijiball.com/sport/variations/

Vehovar, M. (2010). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Športna vzgoja. V J. Novak, B. Lorenci (ur.). Izbirnost (str. 115–131). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Vovčak, U. (2016). Kaj je namizni tenis. TVD Partizan Žirovnica. Pridobljeno iz http://partizan.zirovnica.si/?page_id=91

Vučković, G. (2000). Osnove squasha. Ljubljana: samozaložba.

Was ist Speckbrett. (2016). Speckbrett im TuS Hilturp. Pridobljeno iz http://www.speckbrett- hiltrup.de/was-ist-speckbrett.html

Wenge, J. (19. 6. 2014). In Münster spielt man Tennis mit einem Speckbrett. Im Welt. Pridobljeno iz http://www.welt.de/regionales/duesseldorf/article129220078/In-Muenster- spielt-man-Tennis-mit-einem-Speckbrett.html

What is Fives. (2016). The Rugby Fives Association. Pridobljeno iz http://rugbyfivesassociation.net/what-is-fives/

What is mini tennis? (2016). Tennis 4 All. Pridobljeno iz http://www.tennis4all.org.uk/minitennis%20/

What Is Pickle-ball? (2016). Pickleball. Pridobljeno iz http://pickleball.com/pages/about- what-is-pickle-ball

What is soft tennis. (2016). International Soft Tennis Federation. Pridobljeno iz http://www.istf.jp.net/whatissofttennis.html

Wood, R. (december 2014a). Beach Tennis. Topend Sports. Pridobljeno iz http://www.topendsports.com/sport/more/tennis-beach.htm

Wood, R. (december 2014b). Matkot. Topend Sports. Pridobljeno iz http://www.topendsports.com/sport/more/matkot.htm

Wood, R. (december 2014c). Real Tennis. Topend Sports. Pridobljeno iz http://www.topendsports.com/sport/more/tennis-real.htm

113

Nejc Korošec Igre z loparji in z njimi povezane vsebine v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo

Wood, R. (februar 2016a). Hardball Squash. Topend Sports. Pridobljeno iz http://www.topendsports.com/sport/more/squash-hardball.htm

Wood, R. (februar 2016b). Qianball. Topend Sports. Pridobljeno iz http://www.topendsports.com/sport/more/qianball.htm

Wood, R. (februar 2016e). Stické. Topend sports. Pridobljeno iz http://www.topendsports.com/sport/more/tennis-sticke.htm

Wood, R. (januar 2016d). Squash tennis. Topend Sports. Pridobljeno iz http://www.topendsports.com/sport/more/squash-tennis.htm

Zgodovina Davisovega pokala. (2016). Slovenia Davis Cup. Pridobljeno iz http://www.slo- daviscup.si/zgodovina/

Zgodovina namiznega tenisa. (2016). NTK Bela Krajina. Pridobljeno iz http://ntkbelakrajina.wixsite.com/ntkbk/zgodovina-nam-tenisa

Zgodovina NTZS. (2016). Namiznoteniška zveza Slovenije. Pridobljeno iz http://ntzs.si/zgodovina-ntzs-2/

Žorga, M. in Nagode, M. (1995). Osnove badmintona. Ljubljana: Badmintonska Zveza Slovenije.

114