Analiza Taktike Igre V Napadu Prvih Štirih Ženskih Reprezentanc Na Svetovnem Prvenstvu V Braziliji Leta 2006

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Smer športno treniranje TM Košarke

ANALIZA TAKTIKE IGRE V NAPADU PRVIH ŠTIRIH ŽENSKIH REPREZENTANC NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BRAZILIJI LETA 2006

DIPLOMSKO DELO

Mentor: izr. prof. dr. Brane Dežman Avtor: Boštjan Kočar Recenzent: izr. prof. dr. Frane Erčulj Konzultant: asist. dr. Goran Vučković

Ljubljana, 2008 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. ANALIZA TAKTIKE IGRE V NAPADU PRVIH ŠTIRIH ŽENSKIH REPREZENTANC NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BRAZILIJI LETA 2006

Boštjan Kočar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2008 Smer športno treniranje pri izbirnem predmetu TM Košarke

Število strani: 81, število preglednic: 17, število grafikonov: 22, število virov: 11 Ključne besede: košarka, taktika, igralna učinkovitost, uspešnost, analiza.

IZVLEČEK

V diplomskem delu sem analiziral igralno učinkovitost, taktiko igre in strukturo napadov štirih najboljših ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu leta 2006 v Braziliji. S pomočjo video posnetkov in statističnih podatkov sem analiziral dve tekmi, in sicer, tekmi za prvo mesto med reprezentancama Avstralije in Rusije, ter tekmo za tretje mesto med ekipama Brazilije in ZDA.

Ugotovil sem naslednje:

• obe zmagoviti ekipi sta imeli uspešnejši in boljši odstotek učinkovitosti meta iz igre v primerjavi s poraženima ekipama, • število izgubljenih žog ni bistveno vplivalo na končni rezultat tekem, • kompleksnost skupne taktike posameznih ekip ni vplivala na končni rezultat tekem, • uspešnost izvedbe posebnih taktičnih situacij v napadu ni vplivala na končni rezultat tekem, • uspešno izvedeni postavljeni napadi niso pomembno vplivali na končni rezultat obeh tekem, • višje število uspešno izvedenih protinapadov in zgodnjih napadov je pomembno vplivalo na končni rezultat obeh tekem, • dosledno izvajanje individualne in skupinske taktike je pomembno vplivalo na končni rezultat obeh tekem.

3 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. KAZALO

1.0 UVOD ...... 6 2.0 PREDMET IN PROBLEM...... 8 2.1 Struktura košarkarske igre ...... 8 2.2 Igralni tipi in vloge igralcev ...... 9 2.3 Potencialna in stvarna uspešnost moštva in igralca...... 12 2.4 Košarkarska taktika v napadu in obrambi ...... 13 3.0 CILJI...... 15 4.0 METODE DELA ...... 16 4.1 Vzorec ekip in tekem...... 16 4.2 Tekmovalni sistem Svetovnega prvenstva 2006 ...... 16 4.3 Vzorec spremenljivk...... 18 4.4 Način zbiranja podatkov...... 18 4.5 Metode obdelave podatkov ...... 19 5.0 REZULTATI IN RAZLAGA...... 20 5.1 Razlike v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti ekip v napadu...... 20 5.1.1 Razlike v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti ekip v napadu na tekmi za tretje mesto...... 20 5.1.1.1 Statistični podatki tekme za tretje mesto...... 20 5.1.1.2 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi prostimi meti...... 21 5.1.1.3 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za dve točki ...... 22 5.1.1.4 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za tri točke...... 22 5.1.1.5 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti iz igre...... 23 5.1.1.6 Razlike med asistencami in izgubljenimi žogami ...... 24 5.1.2 Razlike v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti ekip v napadu na tekmi za prvo mesto...... 25 5.1.2.1 Statistični podatki tekme za prvo mesto...... 25 5.1.2.2 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi prostimi meti...... 26 5.1.2.3 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za dve točki ...... 27 5.1.2.4 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za tri točke...... 28 5.1.2.5 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti iz igre...... 29 5.1.2.6 Razlike med asistencami in izgubljenimi žogami ...... 30 5.2 Analiza skupne taktike igre v napadu...... 31

4 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.2.1 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe Brazilije ...... 31 5.2.2 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe ZDA ...... 35 5.2.3 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe Rusije...... 42 5.2.4 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe Avstralije ...... 48 5.3 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče...... 55 5.3.1 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance Brazilije ...... 55 5.3.1.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance Brazilije...... 55 5.3.1.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance Brazilije...... 57 5.3.2 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance ZDA .. 59 5.3.2.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance ZDA ...... 59 5.3.2.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance ZDA ...... 59 5.3.3 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance Rusije 60 5.3.3.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance Rusije ...... 60 5.3.3.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance Rusije...... 63 5.3.4 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance Avstralije ...... 64 5.3.4.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance Avstralije...... 64 5.3.4.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance Avstralije...... 65 5.4 Vrste, število in uspešnost postavljenih in prehodnih napadov ter posebnih situacij v napadu ...... 66 5.4.1 Vrste napadov, njihovo število in uspešnost napada ter posebnih situacij v napadu na tekmi za tretje mesto ...... 67 5.4.2 Vrste napadov, njihovo število in uspešnost napada ter posebnih situacij v napadu na tekmi za prvo mesto ...... 71 5.5 Tipi napadov, njihovo število in uspešnost napada ter posebnih situacij v napadu na tekmi za prvo mesto ...... 74 5.5.1 Tipi napadov reprezentance Brazilije, njihovo število in uspešnost ...... 75 5.5.2 Tipi napadov reprezentance ZDA, njihovo število in uspešnost ...... 76 5.5.3 Tipi napadov reprezentance Rusije, njihovo število in uspešnost...... 77 5.5.4 Tipi napadov reprezentance Avstralije, njihovo število in uspešnost ...... 78 6.0 SKLEPI...... 79 7.0 LITERATURA...... 81

5 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 1.0 UVOD

Košarka spada med velike moštvene športne igre. Izmislil si jo je učitelj športne vzgoje James Naismith leta 1891 na kolidžu YMCA v Springfieldu (Massachusetts, ZDA). V začetku je imela vlogo dopolnilnega športa v zimskem obdobju treniranja igralcev ameriškega nogometa, kasneje se je razvila v samostojno igro. Leta 1892 so bila napisana prva pravila v 13 točkah, leta 1894 pa prva uradna pravila. Po tem letu se je hitro širila po ZDA, Japonski, Kitajski, Filipinih, J. Ameriki in Evropi. Prenašali so jo študentje, misijonarji in vojaki. Odigrane so bile tudi prve mednarodne tekme in tekmovanja. Leta 1932 je bila ustanovljena Mednarodna košarkarska zveza – FIBA. Olimpijski šport je postala leta 1936 (Dežman, 2000).

Ženska košarka je prvi razvoj začela že leta 1893 pod vodstvom Sende Berenson (19. 3. 1868- 16. 2. 1954). Že leta 1899 je modificirala obstoječa košarkarska pravila za žensko košarko. Čeprav ženska košarka časovno ni dosti zamujala za moško, je bil njen razvoj precej bolj počasen. Tako je dobila mesto na olimpijskih igrah šele leta 1976 v Kanadi, svetovna prvenstva so začeli prirejati leta 1953, evropska pa že od leta 1938. Cikel prirejanja prvenstev je enak moškemu.

Z razvojem košarke so se spreminjala tudi pravila igranja. S spreminjanjem pravil igranja se je spreminjal tudi način igranja igralcev na posameznih igralnih mestih, taktike v obrambi in napadu. Vse omenjene spremembe se kažejo tudi v rezultatih in statističnih podatkih ekip ali posameznih igralcev na tekmovanjih. Leta 2004 je izvršni odbor FIBA v Parizu sprejel nova uradna košarkarska pravila. V veljavo so stopila po 1. septembru 2004. Bistvenih sprememb v primerjavi s pravili, sprejetimi 1999 ni bilo. Pravila še naprej dovoljujejo hitro in dinamično igro, s čim manj prekinitvami.

Zaradi razlik v morfoloških značilnostih in motoričnih sposobnostih med moškimi in ženskami ostaja dejstvo, da je ženska košarka manj atraktivna od moške. Posledično pomeni manj zanimanja s strani sponzorjev, strokovnjakov in ostalih delavcev v ženski košarki.

6 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Leta 2007 je pod okriljem FIBE potekalo "Leto ženske košarke", kateri cilji so bili zvišanje prepoznavnosti in popularnosti ženske košarke, povečati število košarkaric v mlajših kategorijah in sodelujočih v tem športu, dvigniti raven dela in organiziranosti klubov ter povečati število sodnic in trenerk tako na mednarodni kakor tudi na regionalni ravni. Vendar ostaja dejstvo, da je ženska košarka zaradi neprilagojenih pravil manj atraktivna, ne pa tudi manj zanimiva.

V zadnjem času je v Sloveniji viden napredek v ženski košarki. Predvsem v mlajših kategorijah je, igra na bistveno višji ravni kot pred nekaj leti. V kadetskih in mladinskih kategorijah se razvijajo kvalitetne igralke, med katerimi nekatere že danes igrajo vidno vlogo v svojih ekipah na članskem nivoju ženske košarke. Z mladim valom igralk v Sloveniji postaja ženska košarka veliko bolj atraktivna in zanimiva, tako za gledalce, kot za sponzorje, medije in vse druge delavcev v ženski košarki. Zato sem za diplomsko nalogo izbral temo, ki obravnava značilnosti igre košarkaric.

7 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 2.0 PREDMET IN PROBLEM

2.1 Struktura košarkarske igre

Košarkarsko igro je mogoče definirati na veliko različnih načinov. Eden od njih je, da spada med polistrukturne kompleksne športne zvrsti. Polistrukturna je zato, ker je sestavljena iz večjega števila zapletenih tehničnih elementov z in brez žoge. Kompleksna zato, ker se vsi tehnični elementi povezujejo med sabo v različnih, taktičnih smiselnih kombinacijah oziroma taktičnih elementih (Dežman, 2000). Uspeh ekipe je odvisen od gmotnih sredstev in učinkovitega delovanja igralcev, trenerjev in drugih strokovnjakov.

Košarkarska tekma je sestavljena iz štirih četrtin, posamezni del pa zajema več igralnih enot. Vsaka zajema fazo napada in fazo obrambe. Obe delimo na dve podfazi (fazo prenosa žoge, fazo priprave in zaključka napada), te pa nadalje na posamezne tipe napada oziroma obrambe. Faza napada je sestavljena iz ene, dveh ali treh podfaz. Traja od trenutka, ko moštvo sprejme žogo do trenutka, ko moštvo vrže na koš iz igre, izvede prosti met ali pa žogo izgubi. Faza obrambe je sestavljena iz ene, dveh ali treh podfaz in traja od trenutka, ko moštvo izgubi žogo in do trenutka, ko jo spet osvoji (Dežman in Erčulj, 2000).

Vsaka faza igre ima svoje posebnosti z zelo specifičnimi cilji znotraj določenega taktičnega sistema. Ta misel potrjuje dejstvo, da je košarka igra, ki vsebuje visoko stopnjo taktične zapletenosti (Mali, 2000).

8 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Preglednica 1: Struktura košarkarske igre (Dežman in Erčulj, 2000) DELI IGRE 1.polčas 2. polčas podaljšek(ški)

1. četrtina 2. četrtina 3. četrtina 4. četrtina IGRALNE ENOTE n o n o n o n o n o n o nononononono n o n o no FAZA NAPADA - n FAZA OBRAMBE - o podfaza oviranja podfaza priprave in podfaza obrambe proti podfaza prenosa žoge priprave in zaključka zaključka napada prenosu žoge napada hitri napadi hitri napadi proti hitrim napadom proti hitrim napadom - protinapadi - protinapadi - proti protinapadom - proti protinapadom - proti zgodnjim - proti zgodnjim - zgodnji napadi - zgodnji napadi napadom napadom proti prehodnim prehodne obrambe obrambam - proti osebnim - osebne presing

presing obrambam obrambe - proti conskim - conske presing

presing obrambam obrambe - proti kombiniranim - kombinirane

presing obrambam presing obrambe prehodi v postavljene vračanje v postavljene postavljeni napadi postavljene obrambe napade obrambe - proti osebnim - osebne obrambe obrambam - proti conskim - conske obrambe obrambam - proti kombiniranim - kombinirane

obrambam obrambe aciklični in ciklični elementi (gibanja) aciklični in ciklični elementi (gibanja)

2.2 Igralni tipi in vloge igralcev

V košarki poznamo več tipov igralcev. To so skupine igralcev, ki imajo podobne prevladujoče lastnosti in značilnosti, katere jim zagotavljajo uspešno igranje ene, dveh ali več igralnih vlog. Različni tipi igralcev igrajo različne igralne vloge, znotraj njih pa opravljajo različna igralna opravila ali naloge. Igralna opravila v okviru igralne vloge so splošna in posebna. Splošna veljajo za vse igralce, ki igrajo določeno igralno vlogo, posebna pa so povezana s posebnostmi posameznega igralca (Trninič, 1996).

Osnovno pravilo uspešno organizirane igre je, da vsak posameznik ve, kakšna so njegova opravila (naloge) znotraj njegove igralne vloge med tekmo. Pri tem je važno, da s posamično, skupinsko in skupno igro taktike v obrambi in napadu sodeluje v izvedbi dogovorjenega modela igre.

9 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Posamezne tipe igralcev poimenujemo na več načinov (s številko ali nazivom):

1 – branilec organizator – organizator igre, voditelj igre, graditelj igre in nadzornik nad žogo; 2 – branilec strelec – visoki branilec; 3 – krilo; 4 – krilni center – visoko močno krilo, nizki center; 5 – center – visoki center.

Igralce 2 in 4 imenujemo danes tudi večstranske ali poluniverzalne igralce. Obstajajo pa tudi vsestranski ali univerzalni igralci. Prvi so sposobni igrati dve igralni vlogi, drugi pa vse.

Nazivi za posamezne tipe igralcev izhajajo iz njegovih morfoloških značilnosti, sposobnosti in lastnosti, igralnega položaja na katerem najpogosteje začnejo igrati in igralnih vlog, ki jo najpogosteje igrajo. Vsaka igralna vloga zajema temeljni položaj ter posamična, skupinska in skupna opravila v vseh treh fazah poteka igre.

1 – branilec organizator Ta igralec mora biti najbolj prilagodljiv, zanesljiv pri prenosu žoge in vodenju igre. Organizatorji naj bi bili na igrišču nekakšna "podaljšana roka" trenerja. Z vidika napada so branilci organizatorji igralci, ki morajo v vseh trenutkih faze napada poiskati pravilno rešitev za uspešnost napada in s tem neposredno poznavanje temeljne taktične zamisli trenerja v vseh igralnih dejavnostih v igri s tekmecem (posamični, skupinski in skupni). Njegova učinkovitost se kaže v racionalnosti v napadu, velikem številu asistenc, visokem odstotku meta in majhnem številu izgubljenih žog glede na posest žoge. V obrambi preprečuje izvedbo napada nasprotnemu organizatorju.

2 – branilec strelec Glavna naloga branilcev strelcev je doseganje košev. Za razliko od branilca organizatorja, ki je primarno odgovoren za organizacijo igre v vseh njenih fazah, je drugi branilec v napadu usmerjen na mete z razdalje in prodore pod koš, hkrati pa

10 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. tudi pomaga pri organizaciji napada. V obrambi ima podobne naloge kot organizator, poleg tega pa mora velikokrat pokrivati nasprotnika, ki je najbolj nevaren za koš.

3 – krilo Krilni igralci povezujejo branilce in centre na igrišču. Zadolženi so tako za met z razdalje kot tudi za igro pod košem in skok v napadu. Ponavadi so to hitri igralci, ki tudi pogosto izvajajo protinapade. Predstavljajo kanal komunikacije med visokimi in nizkimi igralci. Med njihove obrambne naloge spada tudi skok v obrambi.

4 – krilni center Krilni center je sposoben igrati vlogi krila in centra. Njihove naloge so podobne nalogam centrov, vendar se v določenih delih razlikujejo. Sposoben mora biti zaključevati napad iz zunanjih in notranjih položajih, sprejemati žogo na mestu krila in v kotu, igrati ena na ena z obrazom ali hrbtom proti košu in podajati soigralcem na zunanjih in notranjih položajih. V obrambi pokrivajo hitrejše in okretnejše igralce.

5 – center Centri so najpogosteje najvišji in najmočnejši igralci na igrišču. Včasih so bili to počasni igralci, ki so se malo gibali v fazah napada in obrambe. Sodobni centri so veliko hitrejši, več se gibljejo po igrišču ter so spretnejši z žogo in brez nje. Opravljajo fizično zelo zahtevne naloge (borba za prostor v napadu in obrambi, zapiranje močnih igralcev pri skoku …). Njihova naloga v napadu je igranje po globini, doseganje zadetkov izpod koša in z roba trapeza, odpiranje prostora za prodore soigralcev z blokadami in brez njih, skok v napadu in sodelovanju z nižjimi igralci v skupinski taktiki (predvsem v igri 2:2).

Danes trenerji dajejo prednost delitvi igralcev na zunanje (1, 2 in 3) in notranje tipe (4 in 5). To izhaja iz njihove večje večstranosti ali vsestranosti. Zato svoje igralne vloge in opravila v okviru skupne taktike lažje in učinkoviteje prilagajajo nastali igralni situaciji.

V sodobni košarki, ki zahteva natančno izvajanje posameznih taktičnih nalog znotraj skupinske ali skupne taktike, prihaja do hitrega ustreznega reševanja nastalih situacij znotraj košarkarske igre. Moštvo, ki ima več večstranskih ali vsestranskih igralcev,

11 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. lahko te naloge rešuje veliko hitreje, ustrezno, uspešno in učinkovito. Tako na primer ekipa, ki ima branilce sposobne opravljati določene naloge na igralnih mestih 1, 2 in 3, rešuje igralne situacije veliko bolje kot ekipa, ki ima branilce, ki lahko igrajo samo na določenem igralnem mestu.

2.3 Potencialna in stvarna uspešnost moštva in igralca

Uspešnost igralcev in njihovega moštva v moštvenih igrah je odvisna od sorazmerno velikega števila dejavnikov. Vsi nimajo enakega vpliva na uspešnost igranja. Večina jih je tudi med seboj povezana.

Uspešnost moštva in igralca lahko ocenimo na dva načina. Tako, da ocenimo njegov potencial ali tako, da ocenimo izkoristek tega potenciala na tekmovanju. V prvem primeru govorimo o potencialni uspešnosti, v drugem pa o tekmovalni ali igralni uspešnosti (Dežman, 1998).

Potencialna uspešnost izhaja iz ocene razvitosti dejavnikov (lastnosti, sposobnosti), ki pogojujejo uspešnost moštva ali igralca na tekmovanju.

Tekmovalno uspešnost ugotavljamo tako, da izmerimo igralni učinek igralca, moštva.

Igralna učinkovitost košarkarskega moštva ali košarkarja zajema tisti del košarkarske igre moštva ali igralca, ki je vezan na neuspešne in uspešne akcije v napadu in obrambi (imenujemo jih osnovni kazalci igralne učinkovitosti). Beležimo jih s pomočjo statističnega zapisa.

Iz osnovnih kazalcev igralne učinkovitosti lahko s pomočjo posebnih enačb izračunamo izkoristek metov na koš, izkoristek osvojenih žog ter kazalce absolutne ali relativne učinkovitosti v napadu, obrambi in v celoti – izpeljane kazalce igralne učinkovitosti. Kazalci absolutne igralne učinkovitosti nam dajo podatek o vseh uspešnih akcijah v napadu, obrambi ali celoti, ki neposredno vplivajo na izid ekipe. Kazalci relativne igralne učinkovitosti pa nam povedo, kakšen je odnos med uspešnimi akcijami in vsemi akcijami v napadu, obrambi ali celoti (Dežman, 2005).

12 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 2.4 Košarkarska taktika v napadu in obrambi

Preglednica 2: Temeljna taktika v košarki (Dežman 2000 in 2005; Trninić 1996) TEMELJNA TAKTIKA V KOŠARKI

TAKTIKA NAPADA TAKTIKA OBRAMBE • POSAMIČNA (individualna) • POSAMIČNA (individualna) o preigravanje o proti preigravanju o gibanje v skok za žogo v o zapiranje poti do koša napadu • SKUPINSKA • SKUPINSKA o odkrivanja o proti odkrivanju o vtekanja o proti vtekanju o križanja z žogo o proti križanjem z žogo o blokade igralcu z žogo o proti blokadam igralcu z žogo o križanja brez žoge o proti križanjem brez žoge o blokade igralcu brez žoge o proti blokadam igralcu brez žoge o igra v trikotniku o obramba 1:2, 1:3, 2:3 o napad 2:1, 3:1, 3:2 o obrambni trikotnik • SKUPNA (moštvena) • SKUPNA (moštvena) o hitri (prehodni) napadi o proti hitrim (prehodnim) napadom > protinapad > proti protinapadu > zgodnji napad > proti zgodnjem napadu o postavljeni napadi (brez o proti postavljenim napadom centra, z enim, z dvema > osebna obramba ali s tremi centri) - s conskimi načeli branjenja na > proti osebni obrambi strani pomoči > proti conski obrambi - v ravni črti z žogo > proti kombinirani - s kontinuiranim prevzemanjem obrambi > conska obramba o napadi proti prehodnim - osnovna obrambam - obramba žoge (»ball defence«) > proti osebni presing - »match up« cona obrambi - »trap« cona > proti conski presing > kombinirana obramba obrambi - 2:2 cona (kvadrat) + 1 mož na > proti kombiniranim moža presing obrambam - 1:2:1 cona (»diamant«) + 1 mož o posebne situacije na moža > pri sodniškem metu - trikotna cona + 2 mož na moža > pri prostih metih o proti prenosu žoge (prehodne obr.) > pri podaji žoge v > osebna presing obramba igrišče o pri posebnih situacijah > pri sodniškem metu > pri prostih metih > pri podaji žoge v igrišče

Iz preglednice je razvidno, da je v košarki taktika zelo bogata. Delimo jo na taktiko napada in taktiko obrambe. Obe pa na posamično, skupinsko in skupno (moštveno) (Dežman, 2000).

13 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Skupna (moštvena) taktika zajema delovanje in sodelovanje vseh igralcev v igri, v okviru izbranega taktičnega sistema in taktične kombinacije.

Skupinska taktika zajema taktične elemente, v katerih sodelujejo dva ali trije igralci. Z njimi želijo rešiti del skupne taktične naloge. Ta taktika je zajeta v igri 2:2 in 3:3.

Posamična taktika zajema taktične elemente, ki jih izvaja v igri posamezni igralec brez neposredne pomoči soigralcev. To lahko stori v okviru skupinskih ali skupnih taktičnih nalog. Ta taktika je zajeta v igri 1:1 (Dežman, 2005, str. 21).

Sodobna taktika v moštvenih igrah razpolaga z množico sredstev in oblik vodenja igre. Najučinkovitejši so, če jih uporabljamo v pogojih, ki so primerni za njihovo uporabo. Zato moramo pred tekmo dobro preučiti pogoje, v katerih bo tekma potekala (igrišče, gledalci, sodniki), značilnosti in zmožnosti tekmeca (moštva, tipov igralcev, ključnih igralcev, trenerja) ter zmožnosti lastnega moštva (Dežman, 2005, str. 22).

V tej diplomski nalogi me je zanimalo, kakšna je bila struktura prvih štirih ženskih članskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji po telesni višini in po igralnih mestih; kakšno skupno, skupinsko in posamično taktiko v napadu so igrale te ekipe in kakšna je bila njihova učinkovitost na finalni tekmi in tekmi za tretje mesto.

14 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 3.0 CILJI

Cilji mojega diplomskega dela so se nanašali na igro prvih štirih ženskih članskih reprezentanc v napadu, ki so igrale na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006.

Želel sem: 1. Analizirati razlike med zmagovitima in poraženima ekipama v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti. 2. Analizirati skupno taktiko v napadu vseh štirih ekip. 3. Analizirati vrste, število in uspešnost napadov vseh štirih ekip. 4. Analizirati tipe postavljenih napadov posameznih ekip, njihovo število in uspešnost.

15 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 4.0 METODE DELA

4.1 Vzorec ekip in tekem

V vzorec sem zajel prve štiri ekipe iz ženskega svetovnega prvenstva v Braziliji leta 2006. To so ekipe Brazilije, ZDA, Rusije in Avstralije. Analiziral bom taktiko igre v napadu na tekmah za 3. mesto med ekipama Brazilije in ZDA, ter za 1. mesto med ekipama Rusije in Avstralije.

Preglednica 3: Struktura ekip po igralnih mestih in povprečna telesna višina ekipa Avstralija Rusija ZDA Brazilija igralno mesto ax TV število ax TV število ax TV število ax TV število branilke 170 4 180 5 180 5 176 5 krila 185 5 189 4 186 4 185 4 centri 194 3 200 3 194 3 196 3 ekipa 12 12 12 12 ax TV – povprečna telesna višina v cm, število – število igralk, ki igra na tem mestu

4.2 Tekmovalni sistem Svetovnega prvenstva 2006

Svetovno prvenstvo je potekalo od 12. 9. 2006 do 23. 9. 2006 v Braziliji. Tekmovalo je 16 ekip, ki so bile razdeljene v 4 skupine po 4 ekipe. Znotraj vsake skupine so ekipe tekmovale po ligaškem sistemu. Prve najboljše tri ekipe iz vsake skupine so oblikovale novi dve skupini E (A in B) in F (C in D). V teh dveh skupinah so ekipe odigrale še 3 tekme, s tistimi nasprotnicami s katerimi še niso igrale na prvenstvu. Najboljše 4 ekipe so se uvrstile v četrtfinale (po sistemu 1. s 4. in 2. s 3.). Nadalje so igrale ekipe po izločilnem sistemu.

16 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Preglednica 4: Sistem tekmovanja na Svetovnem prvenstvu v Braziliji 2006

Preglednica 5: Rezultati izločilnih tekem

Četrtfinale: 20.9.2006 Španija 56 - 60 Rusija

20.9.2006 Brazilija 75 - 51 Češka

20.9.2006 Avstralija 79 - 66 Francija

20.9.2006 Litva 56 - 90 ZDA

Polfinale: 21.9.2006 Brazilija 76 - 88 Avstralija

21.9.2006 Rusija 75 - 68 ZDA

Za 3. mesto: 23.9.2006 Brazilija 59 - 99 ZDA

Za 1. mesto: 23.9.2006 Avstralija 91 - 74 Rusija

17 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 4.3 Vzorec spremenljivk

V vzorcu spremenljivk sem zajel enajst temeljnih spremenljivk igralne učinkovitosti v napadu in tri izpeljane spremenljivke.

Preglednica 6: Temeljne spremenljivke igralne učinkovitosti v napadu Temeljne spremenljivke v napadu 1. ZP – zadeti prosti meti 7. PM – vrženi prosti meti 2. Z2 – zadetki za 2 točki 8. M2 – vrženi meti za 2 točki 3. Z3 – zadetki za 3 točke 9. M3 – vrženi meti za 3 točke 4. NP – neuspešni prosti meti 10. AS – asistence 5. N2 – neuspešni meti za 2 točki 11. IZ – izgubljene žoge 6. N3 – neuspešni meti za 3 točke

Preglednica 7: Izpeljane spremenljivke igralne učinkovitosti Izkoristek metov Z2P = (Z2/(Z2 + N2)) * 100 odstotek zadetih metov za dve točki Z3P = (Z3/(Z3 + N3)) * 100 odstotek zadetih metov za tri točke ZPP = (ZP/(ZP + NP)) * 100 odstotek zadetih prostih metov

S pomočjo video posnetkov obeh tekem sem zbral še naslednje spremenljivke: skupno število vseh napadov, protinapadov, zgodnjih napadov, postavljenih napadov in njihovo učinkovitost.

Na podlagi teh podatkov sem analiziral tudi taktične kombinacije postavljenih napadov, zgodnjih napadov, protinapadov in kombinacije pri vnašanju žoge v igrišče.

4.4 Način zbiranja podatkov

Uradne statistične podatke sem dobil na spletni strani http://www.fiba2006brazil.com, ostale podatke pa sem zbral s pomočjo video posnetkov, ki sem jih dobil na Košarkarski zvezi Slovenije.

18 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 4.5 Metode obdelave podatkov

Podatke sem obdelal z izbranimi osnovnimi postopki opisne statistike.

19 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.0 REZULTATI IN RAZLAGA

5.1 Razlike v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti ekip v napadu

5.1.1 Razlike v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti ekip v napadu na tekmi za tretje mesto

5.1.1.1 Statistični podatki tekme za tretje mesto

Brazilija – ZDA 59 : 99 ( 21 : 31, 13 : 18, 11 : 34, 14 : 16)

Preglednica 8: Statistika tekme za 3. mesto med Brazilijo in ZDA

BRAZILIJA : 59 IGRALKA 3 TOČKE 2 TOČKI PM TOČKE SKOK Št. IME IN PRIIMEK MIN Z P % Z P % Z P % Sk Zm O N S B Pr A I ON 4 Adrianinha 13:57 1 3 33 3 9 2 2 1 4 1 5 Helen (x) 22:22 1 3 33 1 3 33 5 15 1 1 2 2 1 1 6 Karen 7 Micaela 16:08 2 3 2 4 50 2 16 1 1 1 1 8 Iziane (x) 34:20 1 7 14 3 8 38 4 5 80 13 42 1 1 1 3 3 9 Janeth (x) 33:13 1 6 10 60 4 6 67 16 29 5 5 4 1 1 1 10 Silvia 11 Ega (x) 34:28 1 3 33 2 2 100 7 13 3 2 5 2 5 3 12 Erika (x) 19:43 3 6 50 1 6 13 4 1 5 5 13 Alessandra 14 Cintia 5:32 1 1 2 50 1 4 1 15 Kelly 20:17 3 5 60 6 10 2 2 4 1 1 SKUPNO 4 19 21 18 38 47 11 18 61 59 151 19 5 24 8 7 16 15

ZDA : 99 IGRALKA 3 TOČKE 2 TOČKI PM TOČKE SKOK Št. IME IN PRIIMEK MIN Z P % Z P % Z P % Sk Zm O N S B Pr A I ON 4 Alana Beard 20:33 1 4 7 57 1 8 18 1 1 2 1 3 2 5 S. Augustus 7:50 1 4 25 2 8 1 2 6 Sue Bird (x) 19:27 1 2 50 2 4 2 2 5 7 Sheryl Swoopes 15:54 2 1 1 100 2 8 1 1 1 2 8 D. Milton-Jones (x) 18:44 3 6 50 2 2 100 8 14 3 2 5 1 2 2 2 9 Cheryl Ford 7:42 2 3 67 1 2 50 5 8 1 2 3 2 10 T. Catchings (x) 25:53 1 2 50 2 3 67 4 4 100 11 16 8 8 3 1 1 1 11 Tina Thompson (x) 25:32 2 4 50 4 6 67 1 2 50 15 26 5 2 7 1 1 12 Diana Taurasi (x) 16:16 6 7 86 5 8 63 28 37 1 1 3 13 Michelle Snow 10:00 1 4 25 2 8 2 1 3 2 1 14 Katie Smith 18:35 2 4 50 6 12 2 2 2 2 15 Candace Parker 13:34 4 7 57 2 3 67 10 17 5 1 6 2 1 1 2 SKUPNO 11 20 55 28 51 55 10 14 71 99 176 29 9 38 1 13 13 11 16

20 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

MIN – Minute v igri O – Skok v obrambi I – Izgubljene žoge

Z – zadeti meti N – Skok v napadu ON – Osebne / tehnične napake

P – vsi meti B – Blokade Zm – možnost doseženih točk

% - Odstotki Pr – osvojene žoge S – Skok skupno

Sk – Skupaj točke A - Asistence PM – Prosti meti x-prva pet.

5.1.1.2 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi prostimi meti

Igralke obeh ekip so skupno izvedle 32 prostih metov. Od tega 18 igralk Brazilije in 14 igralk ZDA. Igralke Brazilije so zadele 11 in zgrešile 7 prostih metov. Igralke ZDA so zadele 10 prostih metov in zgrešile 4 proste mete. Igralke ZDA so bile za 10 odstotnih točk učinkovitejše od igralk Brazilije. Ker tvorijo končni rezultat obeh ekip samo zadeti meti, razlika v zadetih prostih metih ni odločilno vplivala na rezultat obeh ekip.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI PROSTI METI

80 70 60 50 BRAZILIJA 40 ZDA 30 20 10 0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 1: Uspešni, neuspešni in vsi prosti meti igralk Brazilije in ZDA

21 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.1.3 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za dve točki

Igralke Brazilije so izvedle 38 metov za dve točki, igralke ZDA pa 51. Igralke ZDA so zadele 28 in zgrešile 23 metov za dve točki. Igralke Brazilije so zadele 18 in zgrešile 20 metov za dve točki. Igralke ZDA so imele za 8 odstotnih točk učinkovitejši met za dve točki kot igralke Brazilije. Razlika v zadetih metih v korist igralk ZDA (10 zadetkov več) je močno vplivala na končni rezultat tekme.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI METI ZA DVE TOČKI

40 BRAZILIJA 30 ZDA 20

0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 2: Uspešni, neuspešni in vsi meti za dve točki igralk Brazilije in ZDA

5.1.1.4 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za tri točke

Igralke ZDA so na tej tekmi od 20 metov za tri točke zadele 11 in zgrešile 9 metov, kar je odličnih 55 odstotnih točk. Igralke Brazilije so od 19 metov za tri točke zadele le 4 in zgrešile 15 metov. Njihova učinkovitost je bila le 21 odstotnih točk. Ker so igralke ZDA zadele 7 metov več kot igralke Brazilije, je tudi ta razlika močno vplivala na končni rezultat tekme.

22 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI METI ZA TRI TOČKE

40 BRAZILIJA 30 ZDA 20

0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 3: Uspešni, neuspešni in vsi meti za tri točke igralk Brazilije in ZDA

5.1.1.5 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti iz igre

Igralke Brazilije so 57 metale na koš iz igre. Zadele so 22 in zgrešile 35 metov iz igre, kar je 38 odstotna učinkovitost. Igralke ZDA so 71 vrgle na koš. Zadele so 39 metov in zgrešile 32 metov. To je 55 odstotna učinkovitost meta iz igre. Met iz igre je torej pomembno vplival na končni rezultat tekme.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI METI IZ IGRE

80 70 60 50 BRAZILIJA 40 ZDA 30 20 10 0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 4: Uspešni, neuspešni in vsi meti iz igre igralk Brazilije in ZDA

23 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.1.6 Razlike med asistencami in izgubljenimi žogami

Igralke Brazilije so imele 7 asistenc in 16 izgubljenih žog, medtem ko so igralke ZDA imele 13 asistenc in 11 izgubljenih žog. Tudi v teh dveh igralnih kazalcih so bile igralke ZDA boljše od igralk Brazilije. Igrale so bolj kolektivno in bile zanesljivo v igri.

PRIMERJAVA MED ASISTENCAMI IN IZGUBLJENIMI ŽOGAMI

18 16 14 12 10 BRAZILIJA 8 ZDA 6 4 2 0 IZGUBLJENE ASISTENCE

Grafikon 5: Asistence in izgubljene žoge igralk Brazilije in ZDA

24 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.2 Razlike v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti ekip v napadu na tekmi za prvo mesto

5.1.2.1 Statistični podatki tekme za prvo mesto

Avstralija : Rusija 91 : 74 (19 : 15, 24 : 20, 26 : 20, 22 : 19) Preglednica 9: Statistika tekme za 1. mesto med Avstralijo in Rusijo

AVSTRALIJA : 91

IGRALKA 3 TOČKE 2 TOČKI PM TOČKE SKOK

Št. IME IN PRIIMEK MIN Z P % Z P % Z P % Sk Zm O N S B Pr A I ON

4 Erin Phillips 1:35 1 1

5 Tully Bevilaqua 10:57 4 4 100 4 4 2 2 4 1 1 2

6 Jennifer Screen 7:16 1 1 5 1 1 2

7 Penelope Taylor (x) 34:55 3 5 60 6 9 67 7 9 78 28 42 9 9 3 1 2 3

8 Emma Randall 1:35 1 1 100 2 2 1 1

9 Hollie Grima 6:38 1 3 33 2 6 1 1 1 5

10 Kristi Harrower (x) 30:18 2 4 50 4 4 100 1 2 50 15 22 1 1 1 5 1 1

11 Laura Summerton 21:41 1 2 3 67 4 9 2 2 4 2 2 4

12 Belinda Snell (x) 33:24 2 5 40 2 6 33 2 2 100 12 29 1 2 3 1 4 4

13 J. Whittle (x) 15:46 2 2 100 1 1 100 8 8 2 1 3 3 2

14 Emily McLnerny 1:35

15 Lauren Jackson (x) 34:20 4 6 10 60 4 5 80 16 37 9 2 11 1 1 1 2 1 SKUPNO 9 22 41 23 38 61 18 22 82 91 164 28 10 38 1 7 15 16 20

RUSIJA : 74

IGRALKA 3 TOČKE 2 TOČKI PM TOČKE SKOK

Št. IME IN PRIIMEK MIN Z P % Z P % Z P % Sk Zm O N S B Pr A I ON

4 Olga Arteshina 20:32 2 5 40 2 6 33 10 27 1 1 1 1 2

5 O. Rakhmatulina (x) 35:03 1 5 20 2 5 40 1 2 50 8 27 2 3 3 3

6 N. Vovopynova (x) 21:13 1 2 50 2 5 40 7 16 3 2 5 1 2 1 2

7 E. Demagina 4:57 1 2 1

8 S. Abrosimova 6:19 2 4 1 1 1

9 T. Shchegoleva (x) 34:12 1 7 11 64 1 3 33 15 28 1 1 2 1 3 4 4

10 Ilona Korstin (x) 30:07 1 2 50 2 6 33 3 3 100 10 21 2 2 4 1 3 2

11 Maria Stepanova (x) 36:32 6 13 46 5 7 71 17 33 10 3 13 2 2 3 1 2

12 M. Karpunina

13 Elena Karpova 6:41 1 2 50 1 3 33 2 2 100 7 14 1 1 2 1

14 Irina Osipova 2:09 1

15 E. Lisina 2:15

SKUPNO 6 17 35 22 52 42 12 17 71 74 172 17 10 27 4 8 15 11 17

MIN – Minute v igri O – Skok v obrambi I – Izgubljene žoge

Z – zadeti meti N – Skok v napadu ON – Osebne / tehnične napake

P – vsi meti B – Blokade Zm – možnost doseženih točk

% - Odstotki Pr – osvojene žoge S – Skok skupno

Sk – Skupaj točke A - Asistence PM – Prosti meti x-prva pet.

25 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.2.2 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi prostimi meti

Igralke obeh ekip so skupno izvedle 39 prostih metov. Od tega 22 igralk Avstralije in 17 igralk Rusije. Igralke Avstralije so zadele 18 in zgrešile 4 proste mete. Igralke Rusije so zadele 12 in zgrešile 5 prostih metov. Igralke Avstralije so bile za 9 odstotnih točk boljše od igralk Rusije. Ker tvorijo končni rezultat obeh ekip samo zadeti meti, razlika v zadetih prostih metih ni odločilno vplivala na rezultat obeh ekip.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI PROSTI METI

90 80 70 60 50 AVSTRALIJA 40 RUSIJA 30 20 10 0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 6: Uspešni, neuspešni in vsi prosti meti igralk Brazilije in ZDA

26 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.2.3 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za dve točki

Igralke Rusije so izvedle 52 metov za dve točki, igralke Avstralije pa 38. Igralke Avstralije so zadele 23 in zgrešile 15 metov za dve točki, medtem ko so igralke Rusije zadele 22 in zgrešile 30 metov za dve točki. Igralke Avstralije so imele za 19 odstotnih točk učinkovitejši met za dve točki kot igralke Rusije. Razlika v odstotnih točkah v korist igralk Avstralije je močno vplivala na končni rezultat tekme.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI METI ZA DVE TOČKI

70 60 50

40 AVSTRALIJA 30 RUSIJA 20 10 0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 7: Uspešni, neuspešni in vsi meti za dve točki igralk Avstralije in Rusije

27 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.2.4 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti za tri točke

Igralke Avstralije so na tej tekmi od 22 metov za tri točke zadele 9 in zgrešile 13 metov, kar je zelo dobrih 41 odstotnih točk. Igralke Rusije so od 17 metov za tri točke zadele 6 in zgrešile 11 metov. Njihova učinkovitost je bila solidnih 35 odstotnih točk. Ker so igralke Avstralije zadele 3 mete več kot igralke Rusije, je tudi ta razlika vplivala na končni rezultat tekme.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI METI ZA TRI TOČKE

45 40 35 30 25 AVSTRALIJA 20 RUSIJA 15 10 5 0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 8: Uspešni, neuspešni in vsi meti za tri točke igralk Avstralije in Rusije

28 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.2.5 Razlike med uspešnimi, neuspešnimi in vsemi meti iz igre

Igralke Avstralije so 69 metale na koš iz igre. Zadele so 32 in zgrešile 28 metov iz igre, kar je 53 odstotna učinkovitost. Igralke Rusije so 60 vrgle na koš. Zadele so 28 in zgrešile 41 metov iz igre. To je 40 odstotna učinkovitost metov iz igre. Met iz igre je torej pomembno vplival na končni rezultat tekme.

USPEŠNI, NEUSPEŠNI IN VSI METI IZ IGRE

80 70 60 50 AVSTRALIJA 40 RUSIJA 30 20 10 0 USPEŠNI NEUSPEŠNI VSI METI ODSTOTEK

Grafikon 9: Uspešni, neuspešni in vsemi meti iz igre igralk Avstralije in Rusije

29 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.1.2.6 Razlike med asistencami in izgubljenimi žogami

Igralke Rusije so imele 15 asistenc in 11 izgubljenih žog, medtem ko so igralke Avstralije imele 15 asistenc in 16 izgubljenih žog. V kazalcu asistenc so bile igralke obeh ekip izenačene. Igralke Avstralije so izgubile 5 žog več, kar pa ni bistveno vplivalo na rezultat tekme.

PRIMERJAVA MED ASISTENCAMI IN IZGUBLJENIMI ŽOGAMI

18 16 14 12 10 AVSTRALIJA 8 RUSIJA 6 4 2 0 IZGUBLJENE ASISTENCE

Grafikon 10: Asistence in izgubljene žoge igralk Avstralije in Rusije

30 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.2. Analiza skupne taktike igre v napadu

5.2.1 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe Brazilije

Napad 1

Igralka 1 poda žogo igralki 2 ali 3, ko se odkrije ob blokadi igralke 4 ali 5 (v našem primeru igralke 4). Ko igralka 2 sprejme žogo, postavi igralka 4 hrbtno blokado igralki 1, ki vteče ob blokadi pod koš. Igralka 4 nato postavi blokado na žogo soigralki 2. Po blokadi se odcepi na mesto spodnjega centra. Medtem se igralka 1 ob zaporednih blokadah soigralk 3 in 5 odkrije na levo stran.

31 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Igralka 2 poskuša podati žogo igralki 4. Če ji to ne uspe, pa na drugo stran soigralki 1. Ko igralka 1 sprejme žogo, igralka 3 postavi horizontalno blokado igralki 4, nato pa se ob blokadi igralke 5 odkrije na mesto branilke. Igralka 1 lahko poda žogo igralkam 4, 5 ali 3.

Napad "dlan dol"

Igralka 1 napelje obrambno igralko na blokado soigralke 5. Igralka 5 ostane na mestu postavljanja blokade dokler ji soigralka 2 ne postavi hrbtne blokade. Ob njej se odkrije na mesto spodnjega centra. Igralka 1 poskuša podati igralki 5, če ne more poda igralki 2, ko se je odkrila iz blokade.

Igralka 2 poda igralki 3, ko se odkrije ob blokadi soigralke 4. Igralka 4 ji nato ponovno postavi blokado z desne ali leve strani.

32 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Napad 3

Igralka 1 poda žogo igralki 4, ko se odkrije nad črto za tri točke. Igralki 2 in 3 stečeta pod koš. Ko igralka 4 sprejme žogo, steče igralka 1 pod koš, igralka 2 pa proti žogi, kjer sprejme žogo od igralke 4. Slednja ji nato postavi blokado. Medtem se igralka 3 odkrije ob blokadi igralke 5 na mesto branilke.

Če igralka 2 ne more zaključiti, poda žogo igralki 3. Tej postavi blokado igralka 4. Iz nje se odcepi ven (pick and pop). Druge igralke zamenjajo svoje položaje: igralka 5 pod koš, 1 in 2 pa na krilne položaje vsaka na svoji strani igrišča.

33 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Prehodni napad – napad 1

Po obrambnem skoku igralke 4 ali 5 (v tem primeru 4), stečejo ostale igralke v protinapad: igralki 2 in 3 po bočnem hodniku, igralka 5 po enem sredinskem hodniku, igralka na mestu organizatorke igre 1 pa po sprejemu žoge po drugem sredinskem hodniku. Ko igralke 1 poda žogo igralki 3, vteče igralka 5 pod koš na stran žoge. Medtem igralka 1 steče v kot na nasprotno stran igrišča.

Če igralka 3 ne more podati žoge igralki 5, jo poda igralki 2, ki se je ob blokadi soigralke 4 odkrila na mesto branilke. Igralka 2 napelje svojo obrambno igralko na blokado soigralke 4 (pick and pop).

34 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Igralka 2 nato poda žogo igralki 1 in nadaljuje gibanje tako, da postavi blokado igralki 5, nato se odkrije ob blokadi igralke 4 na mesto branilke. Igralka 1 lahko poda soigralki 5, 4 ali 2.

5.2.2 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe ZDA

Napad "42":

Igralka 1 zavodi žogo na stran igralke 2 ali 3 (v tem primeru 2). Igralka 2 steče mimo dveh zaporednih blokad soigralk 4 in 5 v smeri žoge. Igralka 1 z vodenjem spremlja njeno gibanje. Hkrati steče v nasprotni kot igralka 3. Ko igralka 2 sprejme žogo, postavi igralka 5 horizontalno blokado igralki 4. Po blokadi igralka 4 nadaljuje gibanje in postavi blokado igralki z žogo 2.

35 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Igralka 2 lahko izkoristi blokado za met na koš, prodor, podajo žoge igralki 5, ki vteka v sredino trapeza ali podajo igralki 4, ki se odkriva proti čelni črti.

Prehodni napad:

Po skoku v obrambi (v tem primeru igralke 4) sledi hitra podaja žoge igralki 1. Igralki 2 in 3 stečeta v napad vsaka po svoji strani čim bližje bočni črti. Igralka 5 steče v napad skozi sredino igrišča. Igralka 1 poda igralki 3, ki lahko zaključi napad, ali pa poda žogo eni izmed igralk 1, 5 ali 4.

36 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Če igralka 4 vteče pod koš, polni njeno mesto igralka 1. S tem se ustvari ravnotežje, širina in globina s tremi zunanjimi in dvema notranjima igralkama.

Napad proti coni (neprekinjen napad z različnimi vhodi)

• Različica 1

Igralka 1 poda žogo igralki 2 in steče v kot med igralkama 2 in 4. Hkrati se odkrije igralka 5 na mesto branilke. Igralka 2 poda igralki 5 in steče skozi trapez v kot stran od žoge.

37 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Med gibanjem igralke 2 skozi trapez, igralka 5 poda žogo igralki 3, nato vteče v trapez in se odkrije na mesto spodnjega centra. Hkrati se igralka 4 odkrije na mesto zgornjega centra. Tako pridemo do enake postavitve in gibanja kot na nasprotni strani.

• Različica 2

Napad je popolnoma enak predhodnemu le vhod je različen. Po podaji žoge igralke 1 igralki 3, steče igralka 1 na mesto igralke 2. Igralka 2 preteka trapez pod košem in se odkrije v kot na stran žoge. Ko igralka 3 poda žogo igralki 4, je nadaljevanje napada enako kot pri različici 1.

38 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

• Različica 3

Vhod v napad zopet izbira igralka 1. Pri tem vhodu igralka 1 zavodi žogo proti igralki 2. To je znak za igralko 2, da sprazni mesto na krilo in se pomakne v kot. Igralka 5 se odkrije na mesto branilke, kjer dobi žogo (kvadrat štirih igralk na strani žoge). Po podaji igralke 5 na igralko 3 sledi isto nadaljevanje napada kot pri različici 1 in 2 napada proti coni.

39 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Drugi napadi:

• Napad 1 (Izolacija blokade na žogi na mestu desne branilke)

Igralka 1 poda žogo igralki 2 in steče stran od žoge na mesto, ki ga je sprostila igralka 3. Ko igralka 2 sprejme žogo, ji igralka 5 postavi blokado. Po blokadi se igralka 5 odcepi na mesto spodnjega centra, medtem lahko igralka 2 zaključi napad z metom na koš, prodorom ali pa poda žogo soigralki 5.

40 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. • Napad 2

Igralka 1 zavodi žogo v stran igralke 5. To je zanjo znak, da se pomakne na mesto spodnjega centra. Medtem igralka 4 postavi blokado igralki z žogo 1 in se iz blokade odkrije (pick and pop). Igralka 1 lahko vrže na koš, prodre ali poda žogo drugi igralki.

• Napad 3

Pri tem napadu igralka 1 poda žogo igralki 4 in steče do črte prostih metov. Po podaji se igralki 3 in 2 pomakneta na mesto spodnjih centrov. Igralka 1 se nato odkrije ob blokadi soigralke 5 in sprejme žogo.

41 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Ko sprejme žogo igralka 1, se igralka 3 odkrije ob zaporednih blokadah soigralk 4 in 5 na mesto branilke. Po sprejemu žoge lahko zaključi napad.

5.2.3 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe Rusije

Napad 1

Igralka 1 poda žogo igralki 2 in postavi blokado igralki 4. Slednja se ob njej odkrije na mesto desne branilke. Po blokadi se igralka 1 pomakne v nasprotni kot, igralka 5 pa se odkrije na mesto zgornjega centra. Ko igralka 4 dobi žogo, se pred njo križata. Eni lahko igralka 4 vroči žogo.

42 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Če poda žogo igralki 3, igralki 2 in 1 zamenjata mesti. Igralka 3 lahko zaključi napad z metom ali s prodorom.

Napad 2

Igralka 1 poda žogo igralki 3 in steče na mesto, kjer je bila prej igralka 2. Le ta steče prek trapeza in se odkrije na mesto spodnjega centra na strani žoge. Če ne dobi žoge, postavi prečno blokado igralki 4, ki vteče ob njej na mesto spodnjega centra na strani žoge. Po blokadi se igralka 2 odkrije ob blokadi soigralke 5 na mesto desne branilke, kjer sprejme žogo.

43 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Igralka 2 sprejme žogo in zaključi napad z metom ali prodorom. Če tega ne more, ji igralka 5 postavi blokado. Po blokadi se igralka 5 odcepi pod koš ali odkrije.

Napad 3

Igralka 5 in 4 postavita blokado igralki 1, po kateri se, v tem primeru igralka 5, odkrije na mesto desnega spodnjega centra. Medtem se igralki 2 in 3 pomakneta v oba kota. Igralka 1 lahko po napeljevanju na blokado vrže na koš, prodre ali poda žogo prosti soigralki.

44 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Napad 4

Podobno kot pri napadu 3, vendar le, da igralki 1 postavi blokado ena igralka (v tem primeru igralka 5). Igralka 4 se medtem pomakne na mesto spodnjega centra na nasprotno stran, igralka 2 pa proti čelni črti. Igralka 1 lahko zaključi napad na več načinov.

Napad 5

Pri tem napadu igralka 1 poda žogo igralki 2 in po oddani žogi menja mesto z igralko 3. Ko prejme igralka 2 žogo, postavi igralka 4 horizontalno blokado igralki 5. Igralka 5 se odkrije na stran žoge, medtem ko se igralka 4 odkrije iz blokade na mesto zgornjega levega centra.

45 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Kadar sprejme žogo igralka 4, lahko vrže na koš ali poda žogo soigralki 5 ali 3. Če sprejme žogo igralka 3, ji igralka 4 postavi blokado. Po napeljevanju na blokado, lahko igralka 3 zaključi ali pod žogo soigralkam 4 ali 5.

Napad proti coni: • Različica 1

Igralka 1 poda žogo igralki 3 in steče pod igralko 4 v kot na strani žoge. Hkrati se igralka 4 odkrije na mesto leve branilke, soigralka 5 pa na mesto spodnjega centra na levi strani. Tako tvorijo igralka 1, 3, 4 in 5 kvadrat na strani žoge.

46 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Če ne najdejo rešitve, poda igralka 3 žogo igralki 4 in steče skozi trapez v kot na nasprotno stran. Igralka 4 poda žogo igralki 2. Igralka 4 in 5 se nato odkrijeta proti žogi, tako da zopet tvorijo kvadrat štirih igralk.

• Različica 2

V drugi različici po podaji žoge igralke 1 igralki 2, steče igralka 3 v kot na stran žoge. Medtem igralka 1 polni prazno mesto igralke 3, igralka 5 pa prazno mesto igralke 1. Tako tvorijo igralke 2, 3, 4 in 5 kvadrat na eni strani napadalne polovice igrišča.

47 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Če ne najdejo rešitve, nadaljujejo napad po različici 1, tako da tvorijo kvadrat štirih igralk na nasprotni strani napadalne polovice igrišča.

5.2.4 Analiza skupne taktike igre v napadu ekipe Avstralije

Napad 1

Igralka 1 zavodi žogo na levo ali desno stran. V tem primeru na desno. To je znak za igralko 4, da se odkrije na mesto srednje branilke. Hkrati se krilni igralki 2 in 3 pomakneta proti čelni črti. Vhod pri napadu je vedno enak, medtem ko so izhodi napada različni (odvisno od gibanja igralke 1).

48 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. • Različica 1

Igralka 1 poda žogo igralki 5, ki poskuša zaključiti napad z metom na koš ali prodorom.

• Različica 2

Če igralka 1 poda žogo igralki 3, postavi igralka 5 hrbtno blokado igralki 1. Ta steče ob blokadi pod koš, nato pa v nasprotni kot. Igralka 5 postavi blokado še igralki z žogo 3. Igralki 2 in 4 ostaneta na mestu.

49 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Po postavljeni blokadi k žogi igralke 5 igralki 3, se slednja odcepi na mesto spodnjega centra. Igralka 3 lahko zaključi napad z metom na koš, prodorom, pol prodorom ali s podajo igralki 5.

• Različica 3

Igralka 1 zavodi žogo proti igralki 3. To je znak za igralko 3, da izprazni mesto in steče prek trapeza v nasprotni kot. Medtem igralka 5 postavi blokado igralki z žogo 1 in se nato odcepi na mesto spodnjega centra. Igralka 1 ima več možnih zaključkov.

50 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. • Različica 4

Na določen znak igralke 1 steče igralka 5 na mesto spodnjega centra na nasprotni strani trapeza. Po oddani žogi igralke 1 igralki 3, steče igralka 1 pod koš, kjer postavi horizontalno blokado igralki 5, nato pa se ob blokadi soigralke 4 odkrije na mesto srednje branilke. Igralka 3 lahko sama zaključi napad ali pa poda žogo igralki 5, 4 ali 1.

• Različica 5

Kadar igralka 1 nima rešitve, postavi igralka 3 blokado soigralki 4. Po blokadi se odkrije in sprejme žogo. Igralka 3 nato poda žogo igralki 4. Hkrati se igralka 2 pomakne k čelni črti, igralka 1 pa na mesto zgornjega centra na desni strani.

51 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Igralka 2 se nato ob treh zaporednih blokadah soigralk 5, 1 in 3 odkrije na mesto leve branilke. Napad se je vedno končal z zaključkom igralke 4, zato predvidevam, da je nadaljevanje napada podaja žoge igralki 2, po sprejemu pa zaključek igralke 2 ali napeljevanje obrambne igralke 2 na blokado soigralke 4 in po njej ustrezen zaključek.

Napad 2

Na določen znak igralke 1 igralki 5 in 4, vsaka na svoji strani, postavita blokado za igralko 1. Igralka 1 izbere postavljeno blokado in poskuša prodreti proti košu. Če ne uspe poda žogo igralki 5, 4 ali 2.

52 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

V tem napadu igralka, ki postavlja blokado, izbira način odcepitve iz blokade - lahko vteče ali pa se odkrije (v tem primeru igralka 5). Igralka 4 mora spremljati gibanje igralke 5 in se posledično pravilno odzvati. Če igralka 5 vteče, se odkrije, če se igralka 5 odkrije, vteče pod koš.

Napad "utripa"

Igralka 1 poda žogo igralki 5 ali igralki 4 (v tem primeru igralki 4) in izvede križanje mimo nje. To je znak za igralko 3, da se pomakne v kot na nasprotni strani. Medtem se igralka 2 ob blokadi soigralke 5 odkrije namesto desne branilke. Po odkrivanju gre igralka 2 v križanje z igralko 4, ki vodi žogo proti njej.

53 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Po vročitvi žoge igralka 4 postavi še blokado obrambni igralki igralke 2 (načeloma obrambna igralka rahlo zamuja, zato ima igralka 4 dovolj časa, da po vročitvi žoge postavi še blokado). Po sprejemu žoge lahko igralka na različne načine konča napad.

Neprekinjeni napad proti coni

Igralka 1 poda žogo igralki 2. Po oddani žogi menja mesto z igralko 3. Hkrati se igralka 4 odkrije na mesto zgornjega centra na strani žoge. Tako tvorijo igralke 2, 4 in 5 trikotnik, s katerim poskušajo najti ustrezno rešitev. Če je ne najdejo, sledi podaja do igralke 3.

54 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Igralka 3 poda žogo naprej soigralki 1. Medtem se igralka 5 odkrije na mesto zgornjega centra na desni strani, igralka 4 pa preteče trapez in se odkrije v desni kot. Tako zopet tvorijo trikotnik v napadu in poskušajo najti čim bolj ustrezno rešitev za zaključek napada. Če pride žoga do igralke 3 sledi neprekinjeno gibanje v nasprotno stran na že opisani način.

5.3 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče

5.3.1 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance Brazilije

5.3.1.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance Brazilije

• Vnos žoge 1

55 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Igralka 3 stoji z žogo izza čelne črte. Igralka 2 postavi horizontalno blokado igralki 4, ki se odkrije v kot igrišča na strani žoge. Ko sprejme žogo, igralka 4 postavi igralka 5 horizontalno blokado igralki 1. Igralka 1 se odkrije na mesto desne branilke, medtem ko se igralka 5 iz blokade odkrije na mesto spodnjega desnega centra.

Ko igralka 1 sprejme žogo od igralke 4, postavi igralka 2 blokado igralki 3. Ta steče ob blokadi na mesto leve branilke, medtem ko se igralka 2 pomakne v kot igrišča stran od žoge.

• Vnos žoge 2

Igralka 2 stoji z žogo izza čelne črte. Igralka 1 postavi horizontalno blokado igralki 5. Igralka 5 se odkrije na mesto levega spodnjega centra, medtem ko se igralka 1 odkrije iz blokade v kot igrišča na strani žoge. Po podani žogi igralke 2 do igralke 1,

56 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. igralka 2 postavi blokado igralki 5. Igralka 5 se odkrije na mesto desnega spodnjega centra, medtem ko se igralka 2 odkrije iz blokade mimo dvojne blokade, ki jo postavita igralki 4 in 3, na mesto srednje branilke.

Po sprejemu žoge igralke 2 od igralke 1, se igralka 3 iz dvojne blokade odkrije na mesto leve branilke, medtem ko igralka 4 postavi blokado k žogi igralki 2. Igralka 4 se po blokadi pomakne na mesto spodnjega centra. Igralka 2 lahko zaključi napad na več načinov.

5.3.1.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance Brazilije

Igralka 3 stoji z žogo izza bočne črte. Igralke 1, 2, 4 in 5 stojijo v horizontalni vrsti, nakar se igralka 2 odkrije na mesto levega krila in igralka 1 stran od koša visoko na

57 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. mesto leve branilke. Ob sprejemu žoge igralke 1 se igralka 5 postavi na mesto spodnjega desnega centra, medtem ko se igralka 4 postavi na mesto zgornjega desnega centra. Igralke 3 se po oddani žogi odkrije mimo treh zaporednih blokad, ki jo postavijo igralke 2, 4 in 5, na mesto desne branilke.

Po podani žogi, igralka 1 steče med igralkama 2 in 5 v nasprotni kot igrišča, medtem ko igralka 3 zavodi žogo na mesto srednje branilke. Igralka 4 nato postavi blokado k žogi igralki 3, nakar se odkriva iz blokade na mesto spodnjega levega centra. Igralka 3 lahko zaključi napad na več načinov.

58 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.3.2 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance ZDA

5.3.2.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance ZDA

Igralka 3 stoji z žogo izza čelne črte. Igralke 1, 2, 4 in 5 stojijo v koloni. Po znaku igralke 3 se igralka 5 odkrije pod koš, igralka 2 pa v kot igrišča na strani žoge. Ob sprejemu žoge igralke 2 od igralke 3, se igralka 5 pomakne na mesto spodnjega desnega centra, medtem ko igralka 1 postavi blokado igralki 4, ki se odkrije na mesto leve branilke. Igralka 1 se iz blokade odkrije na mesto srednje branilke, medtem ko se igralka 3 odkrije, mimo igralke 5, na mesto desne branilke.

5.3.2.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance ZDA

59 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Igralka 3 stoji z žogo izza bočne črte. Igralka 4 postavi vertikalno blokado igralki 2, ki se odkrije na mesto leve branilke. Ob vnosu žoge v igrišče igralka 5 postavi vertikalno blokado igralki 1, ki se odkrije na mesto desne branilke. Po podani žogi igralke 2 igralki 1, se igralka 3 odkrije mimo dveh zaporednih blokad, ki ju postavita igralki 4 in 5, v kot izza črte za tri točke z namenom, da zaključi napad z metom na koš.

5.3.3 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance Rusije

5.3.3.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance Rusije

• Vnos žoge 1

60 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Igralka 3 stoji z žogo izza čelne črte. Igralka 2 postavi horizontalno blokado igralki 1, ki se odkrije v kot igrišča na strani žoge. Ob sprejetju žoge igralke 1 se Igralka 2 iz blokade odkriva med igralkama 5 in 4 na mesto srednje branilke. Po vnosu žoge v igrišče se igralka 3 odkrije na mesto krilne igralke stran od žoge. V nadaljevanju sledi postavitev blokade na žogo igralke 5 na igralko 1, nakar se po blokadi igralka 5 odcepi na mesto levega krila.

V primeru, da ni rešitve v igri dva na dva med igralkama 1 in 5, sledi podaja igralke 1 do igralke 2. Nato postavi igralka 4 blokado na žogo igralki 2. Iz blokade se igralka 4 odkriva na mesto desnega spodnjega centra. Igralka 2 ima več možnih zaključkov.

• Vnos žoge 2

61 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Igralka 2 stoji z žogo izza čelne črte. Igralka 3 postavi blokado igralki 5, ki se odkriva v kot igrišča na strani žoge, medtem ko se igralka 3 odcepi iz blokade na mesto desne branilke. Hkrati z gibanjem igralke 3 in 5, se igralka 1 odkriva na mesto leve branilke, medtem ko se igralka 4 pomakne na mesto spodnjega levega centra. Po sprejemu žoge igralke 5 sledi vročanje žoge med igralkama 2 in 5. Po vročanju igralka 5 postavi blokado na žogo igralki 2, ki prodre v sredino trapeza. Igralka 5 se odcepi iz blokade na mesto spodnjega desnega centra.

Obstaja možnost, da po podaji igralke 2 igralki 5 teče na vročanje žoge igralka 1 (menjava mest z igralko 2). Nadaljevanje napada ostaja na isti način.

62 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.3.3.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance Rusije

• Vnos žoge 1

Igralka 3 stoji z žogo izza bočne črte. Igralka 1 postavi horizontalno blokado igralki 4, ki se odkrije na mesto leve branilke. Skoraj hkrati z gibanjem igralke 1 in 4, postavi igralka 2 horizontalno blokado igralki 5. Igralka 5 se odkrije na mesto spodnjega levega centra, medtem ko se igralka 2 iz blokade postavi na mesto spodnjega desnega centra. Sledi podaja igralke 4 na igralko 1, ki se je odkrila na mesto srednje branilke. Nato postavi igralka 2 diagonalno hrbtno blokado igralki 4, ki se odkrije na mesto spodnjega desnega centra.

Po podaji igralke 1 igralki 4, postavita igralki 5 in 2 vertikalno zaporedno blokado igralki 3. Po sprejemu žoge lahko vrže na koš.

63 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.3.4 Analiza bočnega in čelnega vnosa žoge na igrišče reprezentance Avstralije

5.3.4.1 Čelni vnos žoge na igrišče reprezentance Avstralije

• Vnos žoge 1

Igralka 3 stoji z žogo izza čelne črte. Igralka 2 postavi hrbtno diagonalno blokado igralki 5, ki se odkrije pod koš na mesto spodnjega levega centra. Igralka 2 se odkrije v kot igrišča na strani žoge po predhodno postavljeni blokadi igralke 4. Po vnosu žoge v igrišče sledi podaja žoge igralki 1 in prehod v postavljeni napada.

• Vnos žoge 2

64 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Igralka 3 stoji z žogo izza čelne črte. Igralka 1 postavi hrbtno horizontalno blokado igralki 5, ki se odkrije v sredino trapeza, medtem ko se igralka 1 odcepi v kot igrišča na strani žoge. Po vnosu žoge v igrišče sledi prehod v postavljeni napad.

5.3.4.2 Bočni vnos žoge na igrišče reprezentance Avstralije

• Vnos žoge 1 – različica 1

Igralka 3 stoji z žogo izza bočne črte. Igralka 1 postavi vertikalno hrbtno blokado igralki 5, ki se odkrije na mesto spodnjega levega centra, medtem ko se igralka 1 odkrije na mesto leve branilke. Hkrati z gibanjem igralke 5 in 1, postavi igralka 4 vertikalno blokado igralki 2, ki se odkrije na mesto desne branilke. Po vnosu žoge v igrišče sledi zaključek napada ali prehod v postavljeni napad.

• Vnos žoge 1 – različica 2

65 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Igralka 3 stoji z žogo izza bočne črte. Igralka 1 se odkrije v kot igrišča, kjer lahko sprejme žogo. Nato igralka 5 postavi hrbtno blokado igralki 3, ki vteče pod koš. Igralki 2 in 4 se postavita v kot igrišča stran od žoge oz. na mesto desne branilke. Igralka 5 postavi blokado k žogi igralki 1. Igralka 5 se iz blokade odcepi na mesto spodnjega levega centra, medtem ko se igralke 2, 3 in 4 postavijo na mesto srednje, desne branilke in v kot igrišča stran od žoge. Igralka 1 ima več možnih zaključkov napada.

5.4 Vrste, število in uspešnost postavljenih in prehodnih napadov ter posebnih situacij v napadu

Poznamo prehodne in postavljene napade. Prehodne napade delimo na zgodnje napade in protinapade. V primeru, da ekipa v napadu ponovno osvoji žogo, govorimo o dodatnem napadu. Če po dobljenem skoku v napadu sledi met na koš, tak napad imenujemo popravek (prehodni in postavljeni napadi). Vključeni so bili vsi napadi, v katerih so imele napadalke možnost meta na koš. V primeru, da je bil napad prekinjen z malo osebno napako ali z izbijanjem žoge nasprotnika izven igrišča, tega napada nisem upošteval, temveč le nadaljevanje naslednjega napada. Upošteval sem napade, pri katerih je nasprotna ekipa naredila veliko osebno napako ali napako, ko se je ekipa nahajala zunaj bonusa štirih osebnih napak in so imele posledično napadalke možnost doseči koš iz prostih metov. Tak napad upoštevamo kot uspešen napad. Od taktike v posebnih situacijah je vključen napad po vračanju žoge v igrišče v napadalni polovici. Časovne omejitve v napadu nisem upošteval, ker v določeni meri že vrsta napada opredeljuje čas trajanja igre v napadu.

66 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.4.1 Vrste napadov, njihovo število in uspešnost napada ter posebnih situacij v napadu na tekmi za tretje mesto

Preglednica 10: Napadi reprezentance Brazilije

BRAZILIJA Postavljen napad Dodatni napad Popravki napada število število število uspešni 17 2 1 neuspešni 39 1 1 skupaj 56 3 2

Protinapad Zgodnji napad število število uspešni 4 1 neuspešni 1 4 skupaj 5 5

Čelni vnos Bočni vnos Posebne situacije število število število uspešni 4 2 6 neuspešni 3 3 6 skupaj 7 5 12

Preglednica 11: Napadi reprezentance ZDA

ZDA Postavljen napad Dodatni napad Popravki napada število število število uspešni 19 1 4 neuspešni 29 1 3 skupaj 48 2 7

Protinapad Zgodnji napad število število uspešni 6 9 neuspešni 4 4 skupaj 10 13

Čelni vnos Bočni vnos Posebne situacije število število število uspešni 2 3 5 neuspešni 1 1 2 skupaj 3 4 7

67 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Postavljeni napadi

40 Brazilija 30 ZDA 20

0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 11: Število in uspešnost postavljenih napadov na tekmi za tretje mesto

Brazilija je imela skupaj 56 postavljenih napadov. Od tega jih je bilo 38 neuspešnih in 17 uspešnih. Izkoristek je 30 odstoten. V primerjavi z Brazilijo je imela ekipa ZDA 8 postavljenih napadov manj, 29 neuspešno izvedenih, ter 19 uspešno izvedenih. Izkoristek postavljenih napadov ZDA je 39 odstoten.

Zgodnji napadi

80 70 60 50 Brazilija 40 ZDA 30 20 10 0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 12: Število in uspešnost zgodnjih napadov na tekmi za tretje mesto

68 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Ekipa Brazilije je izvedla na tekmi za tretje mesto 5 zgodnjih napadov, od tega 4 neuspešne in enega uspešnega. Izkoristek je 20 odstoten. Ekipa ZDA je imela 13 zgodnjih napadov, od tega je bilo 9 uspešnih in 4 neuspešnih. Izkoristek je torej 70 odstoten.

Protinapadi

90 80 70 60 50 Brazilija 40 ZDA 30 20 10 0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 13: Število in uspešnost protinapadov na tekmi za tretje mesto

Reprezentanca Brazilije je izvedla 5 protinapadov, od tega 4 uspešno in 1 neuspešno. Izkoristek je 80 odstoten. Ekipa ZDA je izvedla 10 protinapadov, 6 uspešno in 4 neuspešno. Njihov izkoristek je 60 odstoten.

69 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Posebne situacije

80 70 60 50 Brazilija 40 ZDA 30 20 10 0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 14: Število in uspešnost posebnih situacij na tekmi za tretje mesto

Med posebnimi situacijami sem analiziral čelni in bočni vnos žoge v igrišče. Ekipa Brazilije je izvedla 12 vnosov žoge v igrišče, od tega jih je bilo 6 uspešnih in 6 neuspešnih. Njihov izkoristek je 50 odstoten. Ekipa ZDA je izvedla 7 vnosov žoge v igrišče. Uspešnih jih je bilo 5 in 2 neuspešna. Izkoristek je 71 odstoten.

Iz preglednic 10 in 11 je razvidno, kako je potekala tekma za tretje mesto. Ekipa Brazilije je imela skupno 71 napadov z metom na koš. Od tega jih je bilo 56 postavljenih, 3 dodatni in 2 popravka, ter 10 prehodnih napadov. To pomeni, da je igra reprezentance temeljila na počasni organizirani igri dolgih napadov.

Ekipa ZDA je imela skupno 80 napadov z metom na koš. Od tega jih je bilo 48 postavljenih, 2 dodatna in 7 popravkov, ter kar 23 prehodnih napadov. Ekipa ZDA je imela od vseh vrst napadov kar 1/3 prehodnih, kar pomeni, da je njihova igra temeljila na hitri igri in čim hitrejšem zaključku v napadu.

Ekipa ZDA je bila v vseh vrstah napadov bistveno bolj uspešna kot ekipa Brazilije, zatorej rezultat tekme za tretje mesto ni nobeno presenečenje. Ekipi Brazilije na tej tekmi ni uspela taktična zamisel, ki je temeljila na igri organiziranih postavljenih napadov, s katerimi so želeli upočasniti igro ekipe ZDA. Zgodilo se je ravno obratno, ekipa ZDA je vsilila svoj način hitre igre in dominirala v vseh vrstah napadov.

70 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.4.2 Vrste napadov, njihovo število in uspešnost napada ter posebnih situacij v napadu na tekmi za prvo mesto

Preglednica 12: Napadi reprezentance Rusije RUSIJA Postavljen napad Dodatni napad Popravki napada število število Število uspešni 25 1 2 neuspešni 30 1 3 skupaj 55 2 5

Protinapad Zgodnji napad število število uspešni 0 3 neuspešni 2 5 skupaj 2 8

Čelni vnos Bočni vnos Posebne situacije število število število uspešni 3 1 4 neuspešni 7 1 8 skupaj 10 2 12

Preglednica 13: Napadi reprezentance Avstralije AVSTRALIJA Postavljen napad Dodatni napad Popravki napada število število število uspešni 25 2 4 neuspešni 28 3 0 skupaj 53 5 4

Protinapad Zgodnji napad število število uspešni 6 5 neuspešni 3 2 skupaj 9 7

Čelni vnos Bočni vnos Posebne situacije število število število uspešni 1 1 2 neuspešni 3 2 5 skupaj 4 3 7

71 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.

Postavljeni napadi

40 Rusija 30 Avstralija 20

0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 15: Število in uspešnost postavljenih napadov na tekmi za prvo mesto

Iz grafikona 15 je razvidno, da sta bili ekipi za prvo mesto popolnoma izenačeni glede uspešnosti postavljenih napadov, saj sta jih uspešno izvedla 25. Ekipa Avstralije je imela od skupno 53 napadov 45 odstotni izkoristek, medtem ko je imela ekipa Rusija 47 odstotni izkoristek.

Zgodnji napadi

80 70 60 50 Rusija 40 Avstralija 30 20 10 0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 16: Število in uspešnost zgodnjih napadov na tekmi za prvo mesto

72 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Podobno kot pri postavljenih napadih sta bili ekipi za prvo mesto dokaj izenačeni v številu zgodnjih napadov. Ekipa Rusije jih je izvedla 8, od tega 3 uspešno in 5 neuspešno. Njihov izkoristek je 38 odstoten. Ekipa Avstralije je izvedla en napad manj, vendar je izvedla 5 uspešnih in 2 neuspešna zgodnja napada, kar je 71 odstoten izkoristek.

Protinapadi

70 60 50

40 Rusija 30 Avstralija 20 10 0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 17: Število in uspešnost protinapadov na tekmi za prvo mesto

Reprezentanca Rusije je izvedla samo 2 protinapada in še ta oba neuspešno, medtem ko je ekipa Avstralije izvedla kar 9 protinapadov. Od tega jih je bilo 6 uspešnih in 3 neuspešni. Njihov izkoristek je bil 66 odstoten.

Posebne situacije

35 30 25

20 Rusija 15 Avstralija 10 5 0 uspešni neuspešni skupaj odstotek

Grafikon 18: Število in uspešnost posebnih situacij na tekmi za prvo mesto

73 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. Pri posebnih situacijah v igri je imela ekipa Rusije skupno 12 vnosov žoge v igrišče. Uspešno je izvedla 4, torej je imela 33 odstotni izkoristek. Ekipa Avstralije je imela skupno 7 vnosov žoge v igrišče. Uspešno je izvedla 2 in neuspešno 5, kar je 28 odstotni izkoristek.

Ekipa Rusije je imela skupno 84 napadov z metom na koš. Od tega je bilo 55 postavljenih, 2 dodatna in 5 popravkov napada. Prehodnih napadov je imela 10 in 12 vnosov žoge v igrišče. Ekipa Avstralije je imela skupno 85 napadov z metom na koš, 53 postavljenih, 5 dodatnih in 4 popravke napada. Prehodnih napadov je imela 16 in 7 vnosov žoge v igrišče.

Iz preglednic 12 in 13 je razvidno, da sta bili ekipi zelo izenačeni tako v številu kot tudi v uspešnosti postavljenih napadov, kar pomeni, da ta segment taktike igre v napadu ni bistveno vplival na končni rezultat. Podobno kot pri tekmi za tretje mesto je tudi na tej tekmi zmagala ekipa, ki je izvedla več uspešnih prehodnih napadov. Ekipa Rusije je izvedla 10 prehodnih napadov, od tega le 3 uspešne, medtem ko je ekipa Avstralije izvedla 16 prehodnih napadov, od tega 11 uspešnih. To so tako imenovani lahki koši, ki so zelo pomembni za končni rezultat tekme.

5.5 Tipi napadov, njihovo število in uspešnost napada ter posebnih situacij v napadu na tekmi za prvo mesto

V tem podpoglavju bom analiziral tipe napadov, njihovo število in uspešnost. Napad, ki je bil prekinjen z osebno napako pri metu na koš ali z osebno napako pri kateri je obrambna ekipa že izpolnila bonus 4 osebnih napak, sem ocenil kot uspešen napad, medtem ko sem napad, ki je bil prekinjen z malo osebno napako ali prekinjen s prekrškom obrambne ekipe (npr. igranje z nogo – prišlo do ponovnega vnosa žoge v igrišče) in se ni do konca razvil, prezrl. Tako sem postopal zaradi tega, ker se po vsaki mali osebni napaki ali prekrških obrambne ekipe lahko razvije in organizira nov napad.

74 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.5.1 Tipi napadov reprezentance Brazilije, njihovo število in uspešnost

Preglednica 14: Tipi napadov reprezentance Brazilije, njihovo število in uspešnost

NAPAD 1 NAPAD 3 DLAN DOL Uspešno 7 3 3 Skupaj 25 10 12 Odstotek 28% 30% 25%

Reprezentanca Brazilije je igrala večino časa tri napade. Poimenoval sem jih napad 1, napad 3 in "dlan dol". Napad 1 so odigrale 25-krat, od tega so bile le 7-krat uspešne, kar pomeni 28 odstotni izkoristek. Pri napadu 3 in napadu "dlan dol" so bile igralke v obeh primerih le 3- krat uspešne. Napad 3 so igrale 10-krat in imele 30 odstotni izkoristek. Napad "dlan dol" so odigrale 12-krat in imele 25 odstotni izkoristek.

Posamezni napadi reprezentance Brazilije

35 30 25 Uspešno 20 Skupaj 15 Odstotek 10 5 0 NAPAD - 1 NAPAD - 3 DLAN DOL

Grafikon 19: Tipi napadov reprezentance Brazilije, njihovo število in uspešnost

75 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.5.2 Tipi napadov reprezentance ZDA, njihovo število in uspešnost

Preglednica 15: Tipi napadov reprezentance ZDA, njihovo število in uspešnost PREHODNI NAPAD OSTALI NAPADI NAPAD PROTI CONI Uspešno 15 9 5 Skupaj 30 16 11 Odstotek 50% 56% 45%

Reprezentanca ZDA je imela veliko zgodnjih napadov, ki so prehajali v postavljene napade brez odvečnih gibanj in težnji k čim hitrejšem posamičnem zaključku napada. Te napade, ki so prehajali iz zgodnjih napadov v postavljene "neorganizirane" napade sem poimenoval kar kot prehodne napade. Teh je bilo na tekmi za tretje mesto proti reprezentanci Brazilije 30. Od tega jih je bilo 15 uspešnih, kar pomeni 50 odstotni izkoristek. Napadi 1, 2, 3 in "42", ki so se pojavljali v "organizirani" obliki sem poimenoval kot ostali napadi. Teh je bilo vsega skupaj 16, od tega 9 uspešno izvedenih, kar je 56 odstotni izkoristek. Reprezentanca Brazilije se je poskušala braniti tudi s consko postavitvijo, tako da je reprezentanca ZDA izvedla 11 napadov proti coni. Od tega je bilo 5 uspešnih, kar je 40 odstotni izkoristek.

Posamezni napadi reprezentance ZDA

40 Uspešno 30 Skupaj Odstotek 20

0 PREHODNI NAPAD OSTALI NAPADI NAPAD PROTI CONI

Grafikon 20: Tipi napadov reprezentance ZDA, njihovo število in uspešnost

76 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.5.3 Tipi napadov reprezentance Rusije, njihovo število in uspešnost

Preglednica 16: Tipi napadov reprezentance Rusije, njihovo število in uspešnost NAPAD - NAPAD - NAPAD - NAPAD - NAPAD - NAPAD PROTI 1 2 3 4 5 CONI Uspešno 2 1 2 8 2 2 Skupaj 5 5 6 13 4 6 Odstotek 40% 20% 33% 61% 50% 33%

Reprezentanca Rusije je igrala veliko število različnih postavljenih napadov. Poimenoval sem jih napad 1, 2, 3, 4, 5 in napad proti coni. Kot je iz preglednice 15 razvidno, je ekipa Rusije igrala največkrat napad 4, ki je bil tudi najbolj uspešen. Od 13 postavljenih napadov jih je bilo 8 uspešnih, kar je 61 odstotni izkoristek. Drugi napadi so se pojavljali v mnogo manjšem številu, hkrati pa so bili tudi manj uspešni. Najmanjkrat se je pojavljal napad 5, komaj 4-krat, ki pa je bil 50 odstotno uspešen. Ker je ekipa Avstralije v določenem trenutku tekme igrala v obrambi cono, je odigrala ekipa Rusije skupno 6 postavljenih napadov proti coni. Od tega jih je uspešno izvedla 2-krat, kar je 33 odstotni izkoristek.

Posamezni napadi reprezentance Rusije

70 60 50 Uspešno 40 Skupaj 30 Odstotek 20 10 0 NAPAD - NAPAD - NAPAD - NAPAD - NAPAD - NAPAD 1 2 3 4 5 PROTI CONI

Grafikon 21: Tipi napadov reprezentance Rusije, njihovo število in uspešnost

77 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 5.5.4 Tipi napadov reprezentance Avstralije, njihovo število in uspešnost

Preglednica 17: Tipi napadov reprezentance Avstralije, njihovo število in uspešnost

NAPAD - 1 NAPAD - 2 UTRIPA NAPAD PROTI CONI Uspešno 9 6 2 4 Skupaj 18 8 6 10 Odstotek 50% 75% 33% 40%

Reprezentanca Avstralije je igrala proti postavljeni obrambi ruske reprezentance tri napade. Pri čemer je značilnost napada 1, da ima začetno postavitev napada isto, nadaljevanja napada pa so različna. Tako so odigrali 18 napadov, od tega jih je bilo 9 uspešnih, kar je 50 odstotni izkoristek. Pri napadu 2 je bil izkoristek napada najvišji tudi v primerjavi z ostalimi reprezentancami. Od 8 organiziranih postavljenih napadov jih je bilo kar 6 uspešnih. Napad "utripa" je odigrala ekipa Avstralije 6-krat, od tega 2- krat uspešno, kar je 33 odstotni. Proti conski postavitvi ekipe Rusije, so organizirano napadale 10-krat in bile 4-krat uspešne, kar je 40 odstotni izkoristek.

Posamezni napadi reprezentance Avstralije

80 70 60 50 Uspešno 40 Skupaj 30 Odstotek 20 10 0 NAPAD - 1 NAPAD - 2 UTRIPA NAPAD PROTI CONI

Grafikon 22: Tipi napadov reprezentance Avstralije, njihovo število in uspešnost

78 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 6.0 SKLEPI

Stalen in neprekinjen razvoj košarkarske igre sili trenerje, igralce in ostale člane strokovnega štaba v resen, strokoven in znanstven pristop k analizi svoje in nasprotne ekipe. Tako delo trenerja ni več samo na parketu, temveč je potrebno tudi s pomočjo posnetkov podrobneje analizirati nasprotnika, njihovo taktiko, igralce in slabosti. Natančna in vrhunska priprava na točno določenega nasprotnika je danes pomembna sestavina vsakega vrhunskega trenerja. V največji meri nam pri tem pomagajo posnetki tekem, statistični podatki in njihova temeljita analiza.

V svojem diplomskem delu sem opravil podrobnejšo analizo prvih štirih ženskih članskih reprezentanc, ki so nastopale na Svetovnem košarkarskem prvenstvu v Braziliji leta 2006.

Cilji mojega diplomskega dela so bili:

• Analizirati razlike med zmagovitima in poraženima ekipama v izbranih kazalcih igralne učinkovitosti. • Analizirati skupno taktiko v napadu vseh štirih ekip. • Analizirati vrste, število in uspešnost napadov vseh štirih ekip. • Analizirati tipe postavljenih napadov posameznih ekip, njihovo število in uspešnost.

Ugotovil sem naslednje:

• obe zmagovalni ekipi sta imeli uspešnejši in boljši odstotek meta iz igre v primerjavi s poraženima ekipama, • število izgubljenih žog ni bistveno vplivalo na končni rezultat tekem, • kompleksnost skupne taktike posameznih ekip ni vplivala na končni rezultat tekem, • uspešnost izvedbe posebnih taktičnih situacij v napadu ni vplivala na končni rezultat tekem, • uspešno izvedeni postavljeni napadi niso pomembno vplivali na končni rezultat obeh tekem,

79 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. • višje število uspešno izvedenih protinapadov in zgodnjih napadov je pomembno vplivalo na končni rezultat obeh tekem, • dosledno izvajanje individualne in skupinske taktike je pomembno vplivalo na končni rezultat obeh tekem.

Na tekmi za tretje mesto je imela ekipa Brazilije zelo raznoliko skupno taktiko igre v napadu. Znotraj te skupne taktike je nedosledno izvajala skupinsko in individualno taktiko, kar je posledično privedlo do neuspešnosti izvajanja skupne taktike. Ekipa ZDA je imela enostavno skupno taktiko v napadu, a je z natančnim in doslednim izvajanjem individualnih in skupinskih taktičnih reševanj situacij v napadu bila zelo uspešna. Na tekmi za prvo mesto sta ekipi Rusije in Avstralije dosledno izvajali individualne in skupinske taktične elemente znotraj skupne taktike igre v napadu in bile tudi zelo uspešne. Pokazalo se je, da kompleksnost skupne taktike posameznih ekip ni vplivala na končni rezultat tekem, temveč dosledno izvajanje individualnih in še posebej skupinskih taktičnih elementov znotraj skupne taktike igre v napadu.

Model taktike igre v napadu ekipe Brazilije je temeljil na igri organiziranih postavljenih napadov. Izvedle so samo pet uspešnih protinapadov in zgodnjih napadov, medtem ko jih je ekipa ZDA uspešno izvedla kar petnajst. Njihov model taktike igre v napadu je temeljil na hitri igri s hitrim zaključevanjem. Bile so zelo uspešne in posledično zmagale z visoko razliko. Na tekmi za prvo mesto sta bili ekipi zelo izenačeni v številu in uspešnosti postavljenih napadov. Ekipa Avstralije je uspešno izvedla skupaj enajst protinapadov in zgodnjih napadov, medtem ko je ekipa Rusije zaključila le tri. Višje število uspešno izvedenih protinapadov in zgodnjih napadov je pomembno vplivalo na končni rezultat obeh tekem. Na obeh tekmah se je pokazalo, da število in uspešnost izvedenih posebnih taktičnih situacij v napadu in uspešno izvedenih postavljenih napadov ni vplivalo na končni rezultat obeh tekem.

Moji izsledki in rezultati diplomske naloge bodo obogatili teorijo analize igre v ženski košarki. Prihodnji trenerji bodo lahko lažje ocenjevali igralno učinkovitost posameznih igralcev in celotne ekipe, spoznali njihove slabosti in prednosti ter ustrezno reagirali nanje.

80 Kočar, B. (2008). Analiza taktike igre v napadu prvih štirih ženskih reprezentanc na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2006. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 7.0 LITERATURA

1. Dežman, B. (1998). Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 2. Dežman, B. (2000). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 3. Dežman, B. (2005). Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 4. Dežman, B. in Erčulj, F. (2000). Kondicijska priprava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 5. Http://www.fiba2006brazil.com. Pridobljeno 20. 5. 2007. 6. Kolarič, M. (2005). Analiza igre dveh ekip v finalu NBA lige leta 2004. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 7. Mali, J. (2000). Značilnosti sodobne košarke. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 8. Stane, O. (2007). Analiza igre slovenske reprezentance na evropskem košarkarskem prvenstvu v Beogradu leta 2005. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 9. Šturm, B. (2005). Analiza igre najboljših košarkarskih ekip na prvenstvu za mlajše članice leta 2002. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 10. Trninić, S. (1996). Analiza i učenje košarkaške igre. Pula: Vikta. 11. Zabret, Š. (2005). Analiza igre najboljših košarkarskih ekip na evropskem prvenstvu v Beogradu leta 2005. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.