VPLIV TURIZMA NA VIRE V DESTINACIJI RAZVOJ, KI VPLIVA NA TURIZEM DESTINACIJE ANALIZA STANJA

PRILOGA 1

NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA

KAZALO

CERKVE - MESTO ...... 1 CERKVE - PODEŽELJE...... 14 PALAČE - MESTO ...... 55 PALAČE - PODEŽELJE ...... 76 GRADOVI - MESTO ...... 77 GRADOVI - PODEŽELJE ...... 78 KAPELE - MESTO ...... 81 KAPELE - PODEŽELJE ...... 84 MUZEJI - MESTO ...... 86 PORTALI - MESTO ...... 93 SAMOSTANI - MESTO ...... 96 VILE - MESTO ...... 99 VILE - PODEŽELJE ...... 101 MLINI - PODEŽELJE ...... 102 DRUGE ARHITEKTURNE ZNAMENISTOSTI - MESTO ...... 105 DRUGE ARHITEKTURNE ZNAMENISTOSTI - PODEŽELJE ...... 112 DRUGE STAVBE - PODEŽELJE ...... 124 ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA - MESTO ...... 126

ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA - PODEŽELJE ...... 128 KULTURNA KRAJINA - PODEŽELJE ...... 165

CERKVE - MESTO

Zvrst Evid. dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve št. Ime enote: Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote spomenika enote Varstvene usmeritve:

#253 Rotunda sv. Dijaška ulica. Stavbe rotunda, kapela, Rotunda je iz sredine 11. sredina 11. Spomenik lokalnega Elija ali Globlje v ozki sv. Elija stoletja. Kažejo se romanske stol. pomena rotunda ulici (na in celo starejše slogovne Marijinega začetku značilnosti. Dodane so redke vnebovzetja mestne plitve lizene. Rotunda sv. Odlok o razglasitvi četrti, Elija spada med najstarejše posameznih imenovane ohranjene sakralne stavbe v nepremičnih kulturnih Bošadraga) Sloveniji. Njena gradbena in zgodovinskih ob palači De struktura še ni natančno spomenikov v občini Belli (v raziskana. Iz Naldinijevega Koper, Uradne objave Cankarjevi (koprski škof) opisa in (Primorske novice), št. ulici); v starejše literature izvemo, da 1/93-4, 18/93 srednjeveške je bil prvotni vhod na (popravek), Ur.l. RS, št. m mestnem zahodni strani, medtem ko je 57/2005-2522, 66/2010- jedru na vzhodni, kjer je sedaj 3678 vhod v rotundo, stal nekdaj »nobile altare« s sliko Marijinega kronanja Benedetta Carpaccia.

1

#238 Rotunda sv. Stavbe rotunda, Rotunda Janeza Krstnika se 10. in 11. Spomenik lokalnega Janeza krstilnica, danes imenuje Rotunda stol. pomena Rotunda stoji Krstnika kapela, Karmelske matere božje. severno ob (krstilnica) Karmelska Mati stolnici, ob Zgrajena je v romanko- božja, sv. Janez Odlok o razglasitvi ulici, ki gostkem stilu. Krstilnica je Krstnik povezuje bila zgrajena v 10. in 12. posameznih Titov trg s stoletjem in je ohranila nepremičnih kulturnih in zgodovinskih Trgom Brolo značilnosti romanske arhitekture. Temeljitejše spomenikov v občini predelave je doživela okoli Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. leta 1317, ko je bila zgrajena nova opečena kupola in 1/93-4, 18/93 poslikana s podobo Kristusa (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- Pantokratorja, dopolnjen glavni vhod s trikotno 3678 konzolno strešico in napisnimi ploščami. Kasneje je krstilnica doživela baročne predelave, še posebej v notranjščini; med letoma 1933 in 1935 je bila krstilnica obnovljena po načrtih arhitekta Ferdinanda Forlatija. Odstranjene so bile stavbe v njeni okolici, v notranjščini pa vsa baročna stenska dekoracija. Dela niso bila dokončana zaradi

2

pomanjkanja financ in bližajoče se vojne. Od leta 1976 je bila krstilnica zaradi slabega stanja zaprta, saj je bila nujno potrebna obnove. Obnovitvena dela so potekala postopoma tako, da je obnovljena krstilnica v letu 2005 bila ponovno odprta. (vir: Jože Pegan – prospekt krstilnice).

#2837 Cerkev in Cerkev, Stavbe samostanska Gradnja cerkve je trajala tri 16.stol. 9 samostan sv. orientirana v cerkev, sv. leta , ki se ji je priključil še Marte smeri sever - Marta tudi samostanski kompleks. jug, stoji na Oltarna slika je ena izmed Giordanove najlepših umetnin v mestu. m trgu, s Prikazana je Marija z pročeljem se otrokom, ki blagoslavlja

odpira na prizadete od kuge in trg. Na sprejema mesto Koper v zahodu svoje varstvom. Koprska kapela in veduta na sliki je zakristija, na dragocen dokument, ki s vzhodu se precejšnjim posluhom za naslanja na verodostojnost kaze mestno samostanski podobo v dvajsetih letih 17. stoletja.

3

kompleks, ki ni v funkciji

#239 Stolna cerkev Razsežna Stavbe stolnica, Zgodovina stolnice seže v 12. 12. stol. Spomenik lokalnega Marijinega cerkev stoji župnijska stoletje, ko je mesto dobilo pomena vnebovzetja na vzhodni cerkev, lastno škofijo. Pročelje je strani obrambni stolp, danes mešanica gotskega glavnega zvonik, Marijino (spodnji del pročelja) in Odlok o razglasitvi mestnega vnebovzetje renesančnega sloga (zgornji posameznih trga (Titov del pročelja). Cerkev hrani nepremičnih kulturnih trg), z južno številne dragocenosti: veliko in zgodovinskih stranico in oltarno sliko »Madone z spomenikov v občini apsido je otrokom na prestolu in Koper, Uradne objave orientirana svetniki«, ki jo je leta 1516 (Primorske novice), št. na Trg Brolo naslikal Vittore Carpaccio, 1/93-4, 18/93 in z glavno kamniti sarkofag koprskega (popravek), Ur.l. RS, št. fasado na zavetnika sv. Nazarija iz 15. 57/2005-2522, 66/2010- Titov trg stoletja in druge. V 3678 prezbiteriju stolnice visi dragocena slika avtorja A. Zanchija »Svatba v Kani«. Stolnične orgle pa krasita Carpacciovi sliki »Predstavitev v templju« in »Pokol nedolžnih otrok«. Njeno notranjost je v 18. stoletju predelal znani arhitekt Giorgio Massari. Stolnični zvonik, v originalu

4 obrambni stolp, se lahko pohvali z enim starejših zvonov v Sloveniji, zvonovom ulitim že leta 1333.

Gradnja cerkve je trajala tri leta , ki se ji je priklučil še tudi samostanski kompleks. Oltarna slika je ena izmed najlepših umetnin v mestu. Prikazana je Marija z otrokom, ki blagoslavlja prizadete od kuge in sprejema mesto Koper v svoje varstvom. Koprska veduta na sliki je dragocen dokument, ki s precejsnjim posluhom za verodostojnost kaze mestno podobo v dvajsetih letih 17. stoletja.

5

#3775 Cerkev svete Samostan s Stavbe samostanska Do druge svetovne vojne je 15.stol. Spomenik lokalnega Ane, cerkvijo sv. cerkev, sv. bil to eden najbogatejših pomena Frančiškanski Ane stoji na Frančišek Asiški sakralnih ambientov daleč samostan severovzhod naokoli, ki je hranil bogato Koper nem robu knjižnico in slikarsko zbirko Odlok o razglasitvi Kopra. znanih slikarjev kot so posameznih Pročelje in Benedetto Carpaccio, nepremičnih kulturnih del Girolamo Santacroce, in zgodovinskih samostanske Vivarini, Palma mlajši idr., ki spomenikov v občini ga so krasili samostansko Koper, Uradne objave kompleksa cerkev, v presbiteriju pa je (Primorske novice), št. sestavljata bil velik renesančni triptih 1/93-4, 18/93 vzhodno Cima da Conegliana. Danes (popravek), Ur.l. RS, št. stranico lahko v cerkvi občudujemo 57/2005-2522, 66/2010- Destradijeve dragocene poznogotske 3678. ga trga korne klopi iz konca 15. stoletja in baročne orgle. Po drugi svetovni vojni je bil podržavljen samostan spremenjen v zapore. Cerkev je bila vse do 16. stoletja posvečena sv. Mariji Angelski, ko so jo preimenovali v cerkev sv. Ane.

6

#8345 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe samostanska Značilna gotska cerkev tretja Spomenik lokalnega Frančiška ob cerkev, sv. beraških redov z enoladijsko četrtina 13. pomena Asiškega minoritskem Frančišek Asiški dvorano z nekoč tridelnim stol., 1266- Odlok o razglasitvi samostanu, v kornim zaključkom. Zgrajena 1268, bližini 1268, v sredini 18. stol. sredina 18. posameznih samostana barokizirana (ohranjen je stol., prva nepremičnih kulturnih in zgodovinskih sv. Klare, s baročni strop). Ukinjena četrtina 19. spomenikov v občini pročeljem se 1806, odstranjena vsa stol., 1806 Koper, Uradne objave odpira na oprema. (Primorske novice), št. Martinčev 1/93-4, 18/93 trg (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

#3767 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Cerkev svetega Bassa stoji v Konec Cerkev s Spomenik lokalnega Bassa na cerkev, sv. sklopu prastare mestne 16.stol. pomena Prešernovem Basso pozidave na Prešernovem, trgu v jedru nekdaj Da Pontejevem trgu z mesta, istoimenskim vodnjakom. Odlok o razglasitvi nedaleč od Cerkev je nekdanji hospici posameznih Sv. Nazarija in je iz konca 16. vrat Muda nepremičnih kulturnih stoletja in zgodovinskih Zadnjikrat je bila močno spomenikov v občini Koper, Uradne objave predelana leta 1731. Cerkev se ponaša z milostnim (Primorske novice), št. Križanim. Gre za razpelo, ki 1/93-4, 18/93 je nastalo med 12. in 13. (popravek), Ur.l. RS, št. stoletjem in je eno izmed

7

najstarejših ohranjenih 57/2005-2522, 66/2010- upodobitev Križanega na 3678 naših tleh. Pomemben pa je še po nečem, in sicer v njem lahko sledimo celotnemu razvoju različnih teoloških vidikov razumevanja in upodabljanja Kristusovega poslanstva in njegovega trpljenja na križu, v času od Gregorja Velikega, ob koncu dobe Karolingov pa vse do postreformacijskega časa v baroku.

#3768 Cerkev Sv. Dellavalijeva Stavbe podružnična Baročno predelana 18.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Blaža ulica. cerkev, sv. Blaž dvoranska cerkev (glavna pomena Samostojno fasada, oltarji, lesen pevski Odlok o razglasitvi stoječa med kor), kamnito tlakovana. V stavbnim cerkvi, ki ji je prvotno posameznih nizom pripadal samostan avguštink, nepremičnih kulturnih in zgodovinskih Dellavalijeve je pokopan koprski škof spomenikov v občini ulice z glavno Naldini. fasado Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. orientirano 1/93-4, 18/93 na ulico. (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

8

#3773 Cerkev Sv. Kidričeva Stavbe podružnična Enoladijska baročna cerkev 16.stol. Spomenik lokalnega Miklavža ulica. V cerkev, sv. (glavna fasada, oprema, pomena stavbnem Nikolaj poslikan strop in cikel platen nizu iz 1/2 17. stol. s prizori Kidričeve življenja sv. Nikolaja) je v ulice z glavno osnovi starejša - vzidana fasado plošča z letnico 1594 na

orientirano pročelju. na ulico.

#3770 Cerkvica sv. Cerkev Sv. Stavbe podružnična Nenavadna fasada brez 16.stol. Spomenik lokalnega Jakoba Jakoba stoji cerkev, sv. okenskih odprtin in pomena na trgu Jakob predimenzioniran portal Brolo, ob pričata, da je doživela v Fontiku ter s preteklosti vrsto predelav. Odlok o razglasitvi svojo zadnjo Pravokotni tloris z ravno posameznih

fasado zapira zaključenim prezbiterijem, nepremičnih kulturnih Martinčev oblika okenskih odprtin ter in zgodovinskih trg dva fragmenta spomenikov v občini predromanske plastike na Koper, Uradne objave

severni steni, ki sta sicer (Primorske novice), št. ostanek starejšega 1/93-4, 18/93 sakralnega objekta, pričajo, (popravek), Ur.l. RS, št. da je zgradba zelo stara. 57/2005-2522, 66/2010- Stolpič na terenu strehe pa 3678 je nedvomno kasnejši dodatek. V celoti je cerkvica zaradi heterogene čelne partije zelo samosvoja

9

arhitektura, ki ji pripada v mestu posebno mesto.

Ni v Cerkev sv. Cerkev Sv. Stavbe podružnična V notranjščini vidimo 16. stol. Spomenik lokalnega situli Nikolaja Nikolaja se cerkev, sv. enoladijski prostor, ki ga pomena nahaja na Nikolaj krasijo velika platna Kidričevi ulici beneških mojstrov iz prve polovice 17. stoletja. Prizori se vežejo na življenje Sv.

Nikolaja. Oltarna slika je kopija Carpacciovega dela iz stojnice »Marija z otrokom na prestolu s sv. Nikolajem in z Janezom Krstnikom«. Cerkev so obiskovali predvsem mornarji in njihove družine, ki jim je bil sv. Nikolaj zaščitnik. Še v prejšnjem stoletju je bilo obešenih v njej mnogo votivnih podobic in drugih darov, ki so jih prinašali

10

mornarji in ribiči, potem ko so prestali kakšno nesrečo na morju.

Ni v Cerkev Marije Cerkev stoji v Stavbe Cerkev Marije Cerkev je posvečena Blaženi 16 stol. Spomenik lokalnega situli od zdravja – Semedeli od zdravja – Devici milosti, kjer je bilo pomena Semedela Semedela pokopanih 1831 žrtev zadnje kuge. Oltarna slika predstavlja Božjo mater Devico Marijo, ki časti Sveto

Trojico zaradi prenehanja strašne bolezni, angela – božjega poslanca, ki osvobaja okužene, ter druge angele, ki blažijo plamene duš v vicah. To sliko je naslikal Guidotto Guidotti iz Benetk. Obnovljena je bila 1986. Cerkev so povečali in preuredili v obliki latinskega križa v XIX stoletju. V desni kapeli je sakrofag iz istrskega marmorja, v katerem so shranjeni posmrtni ostanki škofa Bonifacija Da Ponte, ki je umrl 6.1.1810. V levi kapeli je znamenita slika someščana B. Gianellija iz leta 1856, ki prikazuje škofa

11

Bonifacija pri podeljevanju sv. birme. Vsako leto se ob obletnici posvetitve cerkve zbere italijanska manjšina. Ob tej priložnosti se vrnejo mnogi, ki so morali po vojni zbežati v Italijo.

Ni v Župnijska Cerkev se Stavbe Župnijska cerkev Pomembnost tega središča 19 stol. Ni slike Spomenik lokalnega situli cerkev Sv. razprostira Sv. Marka – navzven poudarja zvonik, ki pomena Marka – po zelo Markovec se dviga neposredno nad Markovec strmem njim, navznoter pa svetloba, hribu Sv. ki lije od zgoraj skozi Marka svetlobnik na oltar in tabernakelj. Strop in sedeži so modre barve, ki simbolizirajo naše potovanje po morju proti večnemu pristanu. Mozaik je naredil p. Marko Ivan Rupnik z svojo skupino umetnikov Centro Aletti iz Rima in ga je blagoslovil škof ordinarij msgr. Metod Pirih 31.8.2003, ob 10. obletnici župnije.

12

#1420 Cerkev Marije Koper Stavbe podružnična V letih 1854-1855 prezidana 19.stol. Ni slike priprošnjice za cerkev, Mati cerkev iz sredine 17. stol. Tik ob situla zdravje božja Enoladijski prostor z dvema semedelske kapelama in triosminsko m križišču ob zaključenim prezbiterijem. avtobusnem Trikotno zaključena glavna parkirišču fasada ima vhodno lopo. Slavnik

13

CERKVE - PODEŽELJE

Zvrst Evid. dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve št. Ime enote: Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote spomenika enote Varstvene usmeritve:

#1324 Cerkev sv. Na robu vasi, Stavbe župnijska Prebivalci so cerkvico Prva Spomenik lokalnega Tomaža na najvišji cerkev, sv. imenovali »del Crocefisso« - polovica pomena Apostola (Osp) terasi, skupaj Tomaž zaradi upodobitve Križanega 15.stol. s samostojno na oltarni steni. Ta freska stoječim med Marijo in Janezom Odlok o razglasitvi zvonikom Evangelistom je ena redkih posameznih predstavlja ohranjenih mojstrovin nepremičnih kulturnih pomembno srednjeveškega slikarja in zgodovinskih dominanto v Clerigina iz Kopra. Nastala je spomenikov v občini širšem v prvi polovici 15. stoletja. Koper, Uradne objave prostoru (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

14

#3949 Cerkev sv. Na Stavbe podružnična Glavni oltar krasijo leseni kipi Na začetku Spomenik lokalnega Martina (Zazid severozahod cerkev, sv. iz konca 18.stoletja, stranski 17 stol. pomena nem koncu Martin oltar pa je posvečen sv.

vasi Zazid Antonu. Nad vhodom v cerkev je vklesan napis z Odlok o razglasitvi letnico 1697, ki naj bi naravnih znamenitosti

predstavljala letnico in kulturnih spomenikov nastanka cerkve. Poleg na območju občine cerkve stoji 15 metrov visok Sežana, Uradne objave zvonik, zgrajen iz kamna, ki (Primorske novice), št. je bil v zadnjih letih 13/92-68, Ur.l. RS, št. obnovljen. 68/95-3115, 4/96 (popravek), 26/2014- 1079.

#4014 Cerkev sv. Cerkev se Stavbe podružnična Cerkev sestavljata ladja z Prelom Martina nahaja sredi cerkev, sv. ravnim stropom in kamnitim med 17. in situla (Trebeše) pokopališča Martin tlakom ter ožji in nižji 18. stol. na južnem prezbiterij. Nad trikotnim robu vasi zaključkom fasade je dvojni zvonik na preslico. Lesen

pevski kor. Šest kvalitetnih svečnikov na oltarni menzi.

15

#1460 Cerkev Cerkev stoji Stavbe podružnična Cerkev je bila restavrirana in 15 stol. Spomenik lokalnega Karmelske ob glavni cerkev, podaljšana leta 1715, leto pomena matere božje vaški Karmelska Mati kasneje pa je bila ob cerkvi Odlok o razglasitvi (Puče) komunikaciji, božja zgrajena zakristija in preslica na dostopu v na dva zvona. Leta 1927 je posameznih nepremičnih kulturnih vas. Okoli slikar samouk Antonio in zgodovinskih cerkve je Pribac, cerkveni spomenikov v občini pokopališče oltar poslikal. Danes ima cerkvica pravokotno Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. enoladijsko obliko in zakristijo na levi strani. Ima 1/93-4, 18/93 kamniti oltar z Marijinim (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- monogramom in dvema stebroma, ki nosita razpeto 3678 trikotno atiko ter nišo, v kateri je shranjena lesena plastika Marije z Jezusom oblečena v blago. Potem so še v stranskih oltarjih podobe sv. Jožefa, sv. Štefana, sv. Roka in sv. Boštjana. Zadnja dva svetnika prihajata iz podrtih cerkvic. Sv. Rok iz kapelice, ki je stala ob vodnem izviru Breč. Sv. Boštjan pa iz ravno tako podrte cerkvice sv.

16

Fabijana in Sebastijana v Poljanah.

#3950 Cerkev Cerkev je Stavbe župnijska Na začetku je visoko 20.stol. Karmelske ločena od cerkev, zvonik, postavljeni kor, sloneč na Matere božje vasi in stoji Karmelska Mati dveh kamnitih stebrih s (Pregara) na njenem božja kockastima kapiteloma. južnem Glavni oltar je delno sezidan koncu iz kamna, delno pa lesen. Marmornate stopnice vodijo do oltarja, ki nosi lesen kip Karmelske Matere Božje z Jezuščkom in škapularjem v roki. Kip je izdelal Ferdinand Perathonen iz Valgardene leta 1904. Najbrž sta istega datuma tudi stranska kipa sv. Roka in sv. Antona. Na oltarju sta še dva angela Kerubina iz leta 1918, ki ju je stesal Adolf Vogel iz Hala pri Innsbrucku. Vsi kipi so leseni in v naravni velikosti. Stranska oltarja v ladji sta enako oblikovana. Desni je posvečen Srcu Jezusovemu, levi pa sv. Jožefu. Oba kipa je izdelal mojster A. Vogel.

17

#1458 Cerkev sv. Na Stavbe podružnična Glavni leseni oltar posvečen 17.stol. Spomenik lokalnega Simona in Jude pokopališču cerkev, sv. Simonu in Judi, ima tri pomena (Pregara) na manjši pokopališka niše, v katerih so nekoč stali vzpetini cerkev, sv. kipi treh svetnikov in Matere vzhodno od Simon božje. Kipci so žal ukradeni. Odlok o razglasitvi strnjenega Pred oltarno menzo stoji posameznih naselja lesen antipendij s sliko sv. nepremičnih kulturnih Pavla. Leseni levi stranski in zgodovinskih oltar je posvečen sv. spomenikov v občini Krištofu. Ob vhodu v cerkev Koper, Uradne objave stoji lepo oblikovan kamnit (Primorske novice), št. kropilnik, v levem kotu pa 1/93-4, 18/93 preprost krstilni kamen. (popravek), Ur.l. RS, št. Vhodni portal cerkve je 57/2005-2522, 66/2010- kamnit, na pročelju pa visi 3678 zvon na preslico.

#1457 Cerkev sv. Na področju Stavbe župnijska Na teh istih tleh so arheologi 15.stol. Spomenik lokalnega Janeza poznorimske cerkev, sv. Janez odkrili tudi temelje rimskega pomena Krstnika naselbine, na Krstnik templja. Cerkev krasi slika (Predloka) pobočju, ki Kristusovega krsta iz leta se spušča 1691. Poleg cerkve stoji Odlok o razglasitvi proti izviru kamnit 21m visok zvonik, ki posameznih

reke Rižane sta ga leta 1461 dokončala nepremičnih kulturnih mojstra Benko in Jakše iz in zgodovinskih Sočerge, kar nam povedo spomenikov v občini glagolski napisi. Kamnosek in Koper, Uradne objave kipar Benko je leta 1466 iz (Primorske novice), št. belega kamna izdelal tudi 1/93-4, 18/93

18

kustodijo, ki je vzidana na (popravek), Ur.l. RS, št. severni steni gotskega 57/2005-2522, 66/2010- prezbiterija župnijske cerkve. 3678 Apsido cerkve loči od prezbiterija velik polkrožni obok. Leta 1775 je bila cerkev podaljšana do zvonika, leta 1817 pa ponovno preurejena.

#1456 Cerkev sv. Cerkev leži Stavbe podružnična V gotskem prezbiteriju so 15.stol. Spomenik lokalnega Andreja in nad vaškim cerkev, sv. freske iz leta 1490, ki pomena Jakoba trgom ob Andrej prikazujejo svete evangeliste Odlok o razglasitvi (Popetre) vzhodnem in Kristusa v nebesih. Cerkev robu vasi. ima lesen poslikan strop, posameznih nepremičnih kulturnih Okoli cerkve predelana pa je bila v 17. je stoletju. V cerkvi hranijo tudi in zgodovinskih spomenikov v občini pokopališče, glagolski misal iz leta 1661. Koper, Uradne objave obdano z (Primorske novice), št. zidom 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

19

#1455 Cerkev Cerkev stoji v Stavbe podružnična Cerkev je zanimiva predvsem 15.stol. Spomenik lokalnega Marijinega vzhodnem cerkev, Marijino po freskah iz začetka pomena rojstva delu rojstvo 15.stoletja ter glagolskimi Odlok o razglasitvi (Pomjan) gručaste napisi, med katerimi je posameznih vasi, ob najstarejši iz leta 1439.

razširitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih ceste v manjši vaški spomenikov v občini trg, ki vodi v Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. Šmarje 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

#1454 Cerkev sv. Na spodnjem Stavbe podružnična Tudi sklepnika sv. Helene in 15.stol. Spomenik lokalnega Helene pasu, cerkev, sv. sv. Roka so sneli s pročelja pomena (Podpeč) jugozahodno Helena cerkve in ju prinesli v Loko. Iz Odlok o razglasitvi pod vasjo časa pred 1489 sta ohranjena gotski prezbiterij, posameznih nepremičnih kulturnih v katerem danes stoji le betonska oltarna miza in in zgodovinskih gotsko okno v ladji. Cerkev je spomenikov v občini Koper, Uradne objave bila prezidana leta 1903, vendar je zaradi fliša in (Primorske novice), št. plazovitega terena 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. poškodovana. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

20

#1467 Cerkev sv. Orientirana Stavbe podružnična Freske prikazujejo pasijon, 15.stol. Spomenik lokalnega Štefana cerkev stoji cerkev, sv. poklon sv. treh kraljev in pomena (Zanigrad) na Štefan poslednjo sodbo. Cerkev Odlok o razglasitvi razglednem hrani tudi glagolski napis iz pomolu nad leta 1418. Cerkev je pokrita s posameznih Hrastovljami kamnitimi ploščami. Ob nepremičnih kulturnih in zgodovinskih in Podpečjo, cerkvi je zvonik s portalom, na robu nad katerim je vklesana spomenikov v občini opuščenega letnica 1521, ko je bila Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. zaselka. starejša cerkev predelana in 1/93-4, 18/93 Okoli cerkve leta 1965 popravljena. (popravek), Ur.l. RS, št. je obzidje 57/2005-2522, 66/2010- 3678.

#4043 Cerkev sv. Dominanta Stavbe podružnična Na zunanji strani cerkve so 17.stol. Lucije in sv. vasi je na rob cerkev, sv. vzidane nagrobne plošče, kar Roka (Plavje) postavljena Lucija dokazuje da je bilo nekoč cerkev z okoli cerkve pokopališče. zvonikom, ki Zvonik poleg cerkve so v 17. stoji na dvignjenem stoletju delno porušili terenu ob Uskoki, zato so do 19.stoletja bili zvonovi obešeni na veji cesti Koper - lipe. Leta 1885 so zvonik Trst ponovno zgradili.

21

#3850 Cerkev Cerkev stoji Stavbe župnijska Cerkev je bila zgrajena iz leta 15.stol. Marijinega na najvišji cerkev, Marijino 1499, na temeljih starejše vnebovzetja terasi nad vnebovzetje cerkve, posvečene sv. Petru. (Movraž) gručasto vasjo. Z Prezidali so jo leta 1712, zvonikom restavrirali pa leta 1757. Blagoslovil jo je koprski škof dominira nad naseljem in Paolo Naldini. Leta 1886 so je poleg cerkve postavili 16,5 metrov visok zvonik iz belega pomembna dominanta v kamna, prekrit s korci. širšem prostoru

#3895 Cerkev sv. Sredi vasi Stavbe podružnična Leta 1520 je cerkev zgradil 16.stol. Spomenik lokalnega Križa Rakitovec, na cerkev, sv. Križ Jakob Tripa, katera pomena (Rakitovec) manjši predstavlja še danes središče vzpetini vasi.

Obnovljena je bila leta 1870, Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti od 1995 leta pa je vpisana kot umetnostni in in kulturnih spomenikov arhitekturni spomenik. na območju občine Sežana, Uradne objave Zvonik poleg cerkve je bil med 2.svetovno vojno (Primorske novice), št. porušen, na njegovem mestu 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 danes stoji neprimerna zgradba oziroma stebri na (popravek), 26/2014- katerih stoji zvon. 1079

22

#3894 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe župnijska Cerkev sestavljata 16.stol. Spomenik lokalnega Sabe na južnem cerkev, sv. Saba triosminsko zaključen pomena (Podgorje pod delu vasi prezbiterij in pravokotna Odlok o razglasitvi situla Slavnikom) Podgorje ladja. Zvonik je prislonjen k severni ladijski steni. Krita je naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov s korci. Posvečena je bila leta na območju občine 1610. Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek), 26/2014- 1079

#1461 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Na glavnem baročnem 17.stol. Spomenik lokalnega Jurija (Rožar) na najvišji cerkev, sv. Jurij pozlačenem oltarju je pomena točki restavrirana slika Poveličanje Odlok o razglasitvi grebena nad sv. Rešnjega telesa. Ob vasjo; cerkvi stoji 20 metrov visok posameznih obdana z obnovljen zvonik. Okoli nepremičnih kulturnih in zgodovinskih zidom - cerkve, so še vidni ostanki ostanek tabora, ki so ga domačini spomenikov v občini tabora iz zgradili v obrambo pred Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. časa turških turškimi vpadi. 1/93-4, 18/93 upadov (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

23

#1463 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Prvič je bil restavrirana leta 16.stol. Spomenik lokalnega Marije jugozahodno cerkev, sv. 1580, nato jo je ponovno pomena Magdalene od vasi ob Marija posvetil škof Francesco Zeno

(Smokvica) cesti, ki pelje Magdalena leta 1665. Cerkev je bila iz Gradišča v kasneje najverjetneje Odlok o razglasitvi Movraž ponovno obnovljena leta posameznih 1795, na kar spominja nepremičnih kulturnih

letnica, vklesana nad in zgodovinskih vhodnim portalom. spomenikov v občini Tlakovana je z velikimi Koper, Uradne objave kamnitimi ploščami. Lesen (Primorske novice), št. oltar krasi slika Marije z 1/93-4, 18/93 otrokom in svetniki (olje na (popravek), Ur.l. RS, št. platno), v atiki pa je 57/2005-2522, 66/2010- upodobljen sv. Anton. Na 3678 levi strani cerkve je 12 metrski zvonik, pokrit s korci, zgrajen leta 1887.

#1466 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe župnijska V tej baročni župnijski cerkvi 18.stol. Spomenik lokalnega Kancijana na robu cerkev, sv. je zanimiv kamnit oltar iz leta pomena (Truške) zaselka, na Kancijan 1788. Slike, olje na platnu, so naravnem iz 19.stoletja, prav tudi Odlok o razglasitvi pomolu, kvalitetne slike križevega posameznih nepremičnih kulturnih obdana z pota, delo slikarja Franza in zgodovinskih visokimi Wissiaka. cipresami. spomenikov v občini Koper, Uradne objave Povdarjena (Primorske novice), št.

24

dominanta v 1/93-4, 18/93 prostoru (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678.

#4084 Cerkev sv. Na griču nad Stavbe podružnična Enoladijska cerkev s širšim 18.stol. Spomenik lokalnega Brigite (Trsek) Zgornjo vasjo cerkev, sv. ravno zaključenim pomena Trsek stoji Brigita prezbiterijem ima nad cerkev, ki je vhodom zvonik na preslico. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov v orientirana Preprosta notranjščina z občini Koper, Uradne proti zahodu. enim lesenim oltarjem.

V bližini je Cerkev ima zvon na škarjici objave (Primorske novice), št. 27/87-279, pokopališče ali preslici. Ur.l. RS, št. 39/2007- 2136 (obvezna razlaga).

#1465 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Okoli cerkve so vidne 18.stol. Spomenik lokalnega Hieronima zahodno pod cerkev, ruševine nekdanjega naselja, pomena (Topolovec) vasjo pokopališka ki naj bi ga razdejali Huni in Odlok o razglasitvi Topolovec, cerkev, sv. je bilo, po ostankih sodeč, posameznih na Hieronim utrjeno in večje od nepremičnih kulturnih dominantno današnjega. in zgodovinskih izpostavljene spomenikov v občini m naravnem pomolu nad Koper, Uradne objave dolino reke (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 Rokave. Obdana je s (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678.

25

pokopališkim zidom

#1373 Cerkev sv. Na najvišji Stavbe podružnična Glede na ohranjene 13.stol. Ni slike Hieronima legi južno cerkev, sv. arhitekturne elemente lahko (Bošamarin) nad vasjo Hieronim cerkev z zvonikom na Bošamarin preslico, datiramo v 13. ali tik ob lokalni 14. stoletje. V zadnjem času cesti so vaščani prestavili vhod na vzhodno stran in dozidali lopo

#1325 Cerkev sv. Na Stavbe župnijska Na južni strani stene 18.stol. Spomenik lokalnega Mihaela dominantni cerkev, sv. zakristije je vzidana kamnita pomena (Tinjan) točki na robu Mihael glava, najverjetneje iz vasi, na rimskega časa. Nad vhodom obzidanem v zvonik je vzidan kamnit Odlok o razglasitvi platoju relief Križanega in vklesana posameznih

prazgodovins letnica 1704. Cerkev je nepremičnih kulturnih kega enoladijska, glavni baročni in zgodovinskih gradišča oltar je iz sivega in rožnatega spomenikov v občini marmorja. Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678.

26

Ni v Cerkev Cerkev stoji v Stavbe Cerkev V 13.stoletju so cerkev, ki je 13.stol. Spomenik lokalnega situli brezmadežne starem brezmadežne stala na predromanskih pomena Device Marije, vaškem jedru Device Marije, temeljih začeli obnavljati in Šmarje v Šmarjah Šmarje širiti. Leta 1222 je koprski škof Beato Assalone ali Absalon ponovno posvetil, kar spominja kamnita plošča, vzidana na zunanji južni strani cerkve. Cerkev je bila leta 1831 izropana, zato večjih umetniških del v cerkvi ni. Zvonik poleg cerkve je zanimiv, predvsem zaradi vzidanega tranzena, kamnitega okna iz 9.stoletja, ostanek najstarejše cerkve na tem kraju. Šmarski župniški arhiv hrani misal iz leta 1631, ki je tiskan v glagolici in latinici.

#1636 Cerkev sv. Cerkev stoji v Stavbe cerkev, sv. Prvotno je na mestu 17.stol. 9 Mateja centru vasi, Matej današnje cerkve stala cerkev, (Spodnje nekoliko zgrajena leta 1674, in jo je Škofije) odmaknjena posvetil koprski škof od ceste, ki Francesco Zeno. pelje v Trst, S pričetkom gradnje današnje cerkve so pričeli

27

pri župnijski leta 1931 in jo dokončali leta cerkvi 1943. Poleg cerkve stoji 15m visok zvonik. Zvonik ima svojevrsten zvon, ki je nekoliko v kontrastu z ostalimi zvoniki v Istri. Namesto odprtin za zvonove ima škura oz. lesena polkna.

Ni v Cerkev sv. Cerkev stoji v Stavbe Podružnična Cerkev krasi slika iz leta 1600 17.stol. Spomenik lokalnega situli Antona (Sv. sv. Antonu cerkev, sv. Marija z Jezusom v naročju in pomena Anton) Anton svetniki (olje na platnu) slikarja Zorzija Venture. Poleg glavnega oltarja z izrezljanimi stebri iz leta 1747 je svojčas cerkev še

krasilo pet stranskih oltarjev z lesenimi kipi iz 17.stoletja. Zakristijo pa krasi glagolski napis iz leta 1567. Cerkev so leta 1768 povečali, o čemer priča izklesan napis nad vhodnimi vrati cerkve, ki je dobila tudi prostorno zakristijo. Poleg cerkve stoji zvonik, okoli nje pa je nekoč bilo pokopališče. Pod cerkvijo stoji spomenik Istri.

28

#1316 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Stoji na vaškem pokopališču, 19.stol. Kvirika na hribu nad cerkev, sv. Kvirik tukaj pa so arheologi odkrili (Sočerga) Sočergo in utrdbo iz rimske dobe. ima Cerkev je bila restavrirana pomembno leta 1886, obnovljena pa leta dominantno 1975. Cerkev je prekrita s lego v širšem škrlami in kamnitimi prostoru. ploščami. Poleg cerkve stoji Obdana je s 19m visok zvonik, ki je najbrž pokopališče starejši od cerkve, spominja m in zidom pa na zvonik v Zanigradu.

#1321 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Cerkev je bila zgrajena leta 17.stol. Spomenik lokalnega Socerba na kraškem cerkev, sv. 1648, kar dokazuje letnica pomena (Socerb) bregu, na Socerb vklesana nad vhodnimi vrati Odlok o razglasitvi robu vasi na jetri. posameznih Ob cerkvi stoji manjši, 12 nepremičnih kulturnih metrov visok pravokotni in zgodovinskih kamniti zvonik, prekrit s spomenikov v občini korci. Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

29

#1409 Cerkev sv. Cerkev, Stavbe župnijska Cerkev je prvič omenjena že 9.stol. Križa zvonik in cerkev, zvonik, v 9.stoletju, leta 1756 je bila (Marezige) okoli pokopališče, sv. predelana in barokizirana, pokopališče Križ gotski prezbiterij pa je bil stojijo sredi razširjen. vasi ob cesti, Leta 1870 so cerkev dozidali ki pelje proti Pridvoru in in ji postavili kor. Znotraj cerkve so slabo ohranjene Truškam freske iz 16.stoletja. Na glavnem oltarju je iz 18.stoletja slika Križanega. Iz obdobja ko so cerkev dozidali stoji tudi 23 metrov visok zvonik iz velikih kamnitih blokov. Notranjost cerkve je poslikal koprski slikar De Troy leta 1932.

#4086 Cerkev sv. V najvišji legi Stavbe podružnična Zvon je iz leta 1434. na 15.stol. Jerufa (Lopar) razpotegnjen cerkev, glavnem oltarju sta sliki sv. e vasi na pokopališče, sv. Jerufa in sv.Simona, na vrhu Ruf stranskih oltarjih v plitki niši slemena stoji pa sta sliki sv.Štefana in cerkev, ki jo sv.Jurija. Cerkev je tlakovana obdaja z obdelanimi kamnitimi pokopališče škrlami, ob vhodu pa je kropilnik iz. 17.stoletja. Domačini so cerkev prvič

30

popravili leta 1939, leta 1970 prednjo fasado, leta 1999 pa so jo ponovno prekrili ter zgradili nadstrešek pred vhodom. Cerkev je posvečena sv.Jerufu, zato ker naj bi se ta svetnik v 3.stoletju rodil prav v Loparju.

#1447 Cerkev sv. Orientirana Stavbe podružnična Cerkev je leta 1478 posvetil 15.stol. Spomenik lokalnega Petra in Pavla cerkev stoji cerkev, sv. Peter koprski škof Gabrielli. pomena (Gažon) na južnem in Pavel robu vasi, ob Znotraj cerkve so še ostanki Odlok o razglasitvi cesti in jo glagolskih napisov in fresk. posameznih Na glavnem oltarju je slika, ki nepremičnih kulturnih ograjuje prikazuje sv. Petra v papeški in zgodovinskih kamnit zid obleki, nad njim je Kristus, na spomenikov v občini levi strani Janez Krstnik, na Koper, Uradne objave desni pa sv. Pavel. Poleg (Primorske novice), št. cerkve je novo zgrajen 1/93-4, 18/93 zvonik. (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

#3866 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Cerkev stoji na vaškem 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Nikolaja (stara na vzpetini cerkev, pokopališču, restavrirana v pomen Gabrovica) južno nad pokopališče, sv. 17. in 19. stoletju. staro Nikolaj Gabrovico,

31

obdaja jo Od stare cerkve je ostal le pokopališče, obok, ki loči ladjo od ki ga zapira prezbiterija. Prednjo fasado zid cerkve prekriva 14 metrov visok pravokotni zvonik z ravno streho.

#1446 Cerkev Cerkev stoji Stavbe župnijska Pred njo pa je na istem 15.stol. Spomenik lokalnega posvečena na trgu, ob cerkev, Marijino mestu stala stara cerkev, ki pomena Mariji severnem vnebovzetje so jo domačini obnovili. Leta Vnebovzetni dostopu v 1493 je cerkev posvetil (Dekani) strnjeni del Mariji Vnebovzetni koprski Odlok o razglasitvi vasi, obdana škof Jakob Valaresso. Cerkev posameznih z nizkim je bila zgrajena v gotskem nepremičnih kulturnih zidom slogu. Glavni oltar je nekoč in zgodovinskih krasila slika Matere božje, spomenikov v občini danes pa oltar dopolnjuje Koper, Uradne objave slika slikarja Toneta Kralja, ki (Primorske novice), št. je poslikal tudi prezbiterij. Na 1/93-4, 18/93 vsaki strani oltarja sta (popravek), Ur.l. RS, št. starejša kipa sv.Cirila in 57/2005-2522, 66/2010- Metoda. Od štirih stranskih 3678 oltarjev, sta danes ohranjena še dva. Poleg cerkve stoji 24,5 metrov visok zvonik, ki je bil zgrajen leta 1841 in v katerega je vzidan relief Marije z detetom.

32

#1425 Cerkev Marije Cerkev stoji Stavbe podružnična Cerkev stoji na 17.stol. Spomenik lokalnega Snežne na hribu cerkev, Marija prazgodovinskem gradišču, v pomena (Črnotiče) Gradišče, ki Snežna njeni bližini so že pred leti leži na našli več predmetov iz južnem robu železne dobe. planote Pravijo, da je bilo tu že Veliki Kras, pogansko svetišče in da jugovzhodno današnje samo nadaljuje od vasi izročilo čaščenja Boga na tem kraju. Posebno vlogo je imelo v času turških vpadov. Cerkev so obdali s taborskim zidom in vanj so se zatekali domačini iz okoliških vasi. Leta 1663 so cerkvi dozidali prezbiterij, dve leti kasneje pa je bila dograjena cerkvena ladja. Cerkev je bila obnovljena leta 1775 in leto kasneje posvečena, to dokazujeta kamniti plošči, vzidani na zunanji strani prezbiterija in nad vhodnimi vrati. Po letu 1960 so cerkev zanemarili, oropana je bila skoraj vse notranje opreme, tudi oltarne slike s podobo Marije z Jezusom in Jožefom. Leta 1995 so domačini

33

cerkev obnovili, in še danes je priljubljena romarska točka.

#1424 Cerkev sv. Ob severnem Stavbe podružnična Cerkev se nahaja na vaškem 17.stol. Spomenik lokalnega Pavla dostopu v cerkev, pokopališču, do nje pa vodijo pomena (Črnotiče) naselje, na pokopališka štiri stopnice, ki se na vhodu pokopališču, cerkev, sv. Pavel zaključijo z dvema kamnitima ki ga obdaja stebričkoma iz 17. stoletja. Odlok o razglasitvi kamnit zid z Cerkev je bila v tem obdobju posameznih baročnim prvič restavrirana in dodali nepremičnih kulturnih portalom so ji 24 metrski zvonik. in zgodovinskih Drugič je bila restavrirana spomenikov v občini leta 1873, o čemer priča Koper, Uradne objave vklesana letnica nad (Primorske novice), št. vhodnimi cerkvenimi vrati. 1/93-4, 18/93 Na glavnem oltarju stoji kip (popravek), Ur.l. RS, št. sv. Petra, stranska oltarja iz 57/2005-2522, 66/2010- 19.stoletja pa sta izdelana iz 3678 rožnatega marmorja. Na desnem oltarju je vklesan motiv Poklon svetih treh kraljev, na levem pa Marija Brezmadežna. Cerkev ob vhodu krasi kropilnik z vklesano letnico 1666.

34

#1317 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Baročno cerkev vaškega 17.stol. Spomenik lokalnega Valentina (Črni sredi vasi cerkev, zvonik, zavetnika naj bi zgradili leta pomena Kal) Črni Kal sv. Valentin 1680, na temeljih stare Odlok o razglasitvi cerkve iz 7. stoletja, temeljito pa so jo obnovili posameznih nepremičnih kulturnih leta 1912. in zgodovinskih

Cerkev ima v notranjosti spomenikov v občini oltar iz belega in roza Koper, Uradne objave marmorja ter kamnita vrata (Primorske novice), št. in okna prvotne cerkve. Ob 1/93-4, 18/93 cerkvi stoji zvonik s (popravek), Ur.l. RS, št. čebulastim zaključkom, 57/2005-2522, 66/2010- zgrajen leta 1802, ki je 3678 nekoliko nagnjen.

#1372 Cerkev sv. Razvaline Stavbe razvalina, Omenjena je bila že leta 16.stol. Ivana in Pavla cerkve so podružnična 1579 v poročilu veronskega (Babiči) južno od vasi cerkev, sv. Janez škofa Agostina Valier kot Babiči in Pavel podružnico župnijske cerkve v Marezigah. Imela je glavno kapelo, v kateri sta bila oba svetnika izrezljana iz lesa in pozlačena, medtem ko je bil oltar sv.Roka le poslikan in brez okrasja. Romanski cerkvi so naknadno prizidali še gotsko apsido in gotska

35

okna. Na vrhu cerkve je bila preslica na dva zvona.

#1419 Cerkev Cerkev Stavbe podružnična Pod vasjo Bezovica, kjer 18.stol. Spomenik lokalnega Marijinega dominira nad cerkev, Marijino izvira reka Rižana, se nahaja pomena vnebovzetja izvirom reke vnebovzetje Marijina cerkev, ki jo je leta Odlok o razglasitvi (Bezovica) Rižane. Okoli 1753 v čast Mariji dal zgraditi cerkve je domačin Zuanne Scoria (Ivan posameznih staro, Škorja) iz vasi. Cerkev je bila nepremičnih kulturnih in zgodovinskih opuščeno predvsem zatočišče romarjev spomenikov v občini pokopališče iz bližnje in daljne okolice. Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

#3945 Cerkev sv. Cerkev sv. Stavbe podružnična Cerkev je bila zgrajena v 17.stol. Spomenik lokalnega Apolonije ali Apolonije cerkev, sv. 17.stoletju in gre za edino pomena Polone stoji sredi Apolonija cerkev v Sloveniji posvečeno (Bezovica) vasi Bezovica tej svetnici in mučenki iz ob cesti, ki prvega obdobja krščanstva. pelje od Loke Sv. Apolonija je bila proti Zazidu zavetnica zobozdravstvenih delavcev oz. zdravnikov. Gre za manjšo enoladijsko cerkev, preprosto oblikovano. Edini poudarek

36

na njeni zunanjščini je zvonik na preslico.

# 1423 Cerkev Izven vasi, na Stavbe župnijska Bertoki so župnija postali 17.stol. Spomenik lokalnega Marijinega pobočju cerkev, Marijino leta 1635 in škof Francesco pomena Vnebovzetja nizkega vnebovzetje Zeno je cerkev blagoslovil (Bertoki) slemena nad 20.septembra leta 1676. cesto Koper - Cerkev so večkrat obnovili, Odlok o razglasitvi Trst. Cerkev največji posegi pa so se posameznih je stala ob zgodili med leti 1926 – 1928, nepremičnih kulturnih robu ko so cerkev razširili, zvišali, in zgodovinskih koprskih ob straneh pa postavili dve spomenikov v občini solin, v kapeli. Enoladijsko cerkev Koper, Uradne objave neposredni znotraj krasijo freske mojstra (Primorske novice), št. bližini de Troyja iz leta 1929. Glavni 1/93-4, 18/93 bolnice za oltar je bil zgrajen iz lesa v (popravek), Ur.l. RS, št. kužne 17.stoletju,v zakristiji pa stoji 57/2005-2522, 66/2010- bolezni lesen oltar iz porušene 3678 cerkve sv. Mihaela, ki je stala v bližnjem kraju Arjol. Cerkev krasijo tudi orgle, ki so bile izdelane leta 1886 v Bresci. Cerkev krasi slika Križanega, domačega neznanega avtorja iz leta1601.Poleg cerkve stoji 30 metrov visok zvonik, ki je bil postavljen leta 1934, po načrtih

37

Koprčana Giovannija Mayerja.

#37 Cerkev sv. Na Stavbe podružnična Cerkev je bila zgrajena v 13.stol. Spomenik lokalnega Roka in sv. jugozahodne cerkev, sv. Rok 13.stoletju, popravljena pa v pomena Sebastijana m robu 16.stoletju, natančneje leta (Boršt) gručaste 1526 s strani domačinov. vasi, ob cesti, Cerkev je blagoslovil koprski Odlok o razglasitvi ki pelje proti škof Defendo de Valvasori posameznih Laborju 24. avgusta leta 1530. Oltar nepremičnih kulturnih je narejen v poznobaročnem in zgodovinskih slogu. Na glavni oltarni sliki spomenikov v občini je prikazana Marija na Koper, Uradne objave prestolu s svetnikoma (Primorske novice), št. Rokom in Sebastijanom, 1/93-4, 18/93 izdelana pa je bila v Idriji leta (popravek), Ur.l. RS, št. 1846. Cerkev krasita tudi 57/2005-2522, 66/2010- starejši sliki, ki visita na 3678 oltarnih krilih, na katerih sta upodobljena sv.Janez Krstnik in sv.Katarina, gre pa za tempero na lesu. Cerkev bogatijo tudi srednjeveški fragmenti fresk in glagolski napisi. Cerkev, ki je zgrajena kot polkrožna apsida, krasi tudi zvonik na preslico.

38

#1448 Cerkev Ob dostopu v Stavbe podružnična Cerkev ima nad glavnim 17.stol. Spomenik lokalnega posvečena spodnji, južni cerkev, Marijino vhodom tri odprtine za pomena Mariji del vasi, na vnebovzetje zvonove, v notranjosti pa je Odlok o razglasitvi Vnebovzetni ravnici ob marmornati glavi oltar. posameznih (Glem) trgu Cerkev krasijo dve slike v oljnati tehniki iz 17.stoletja. nepremičnih kulturnih in zgodovinskih na eni je upodobljen sv.Luka, evangelist, na drugi pa sv. spomenikov v občini Koper, Uradne objave Jožef z Jezusom. (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

Ni v Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična V njej sta dva lesena 18.stol. Spomenik lokalnega situli Miklavža ali centru kraja cerkev, sv. pozlačena oltarja z oljnatimi pomena Nikolaja Gračišče Miklavž ali slikami na platnu. Ob cerkvi (Gračišče) Nikolaj stoji 26 metrov visok zvonik, ki so ga leta 1876 dala postaviti gračiška občina v času župana Jožefa Franca ter starešin Antona Franca in Jovana Kovačiča, kot je razvidno iz izklesanega napisa v cirilici in glagolici na kamniti plošči vzidani na zvoniku. Na plošči je tudi napis, namenjen zvonu, ki

39

pravi » Žive kličem, za mrtvimi žalujem «. V zvoniku je še urin mehanizem.

#1450 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Cerkev je bila razširjena v 18.stol. Spomenik lokalnega Križa (Gradin) na cerkev, sv. Križ 18.stoletju, leta 1926 pa je pomena dominantni bila restavrirana. Cerkev je točki na štirikotna, preprosta z Odlok o razglasitvi severni vzidanim zvonikom na posameznih nepremičnih kulturnih strani vasi, pročelju, od koder je tudi na slemenu vhod v cerkev. Apsido cerkve in zgodovinskih spomenikov v občini hriba Soline loči od ladje obok, ob Koper, Uradne objave katerem sta lesena stranska oltarja, postavljena leta (Primorske novice), št. 1861. Cerkev shranjuje tudi 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. stare prapore. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

#4085 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Cerkev stoji na pokopališču, 16.stol. Martina sredi cerkev, omenjena že v 16.stoletju, (Labor) pokopališča pokopališka obnovili pa so jo leta 1892, malo izven cerkev, sv. restavrirana pa leta 1983. vasi, na Martin Glavni oltar krasi slika sv. jugozahodne m koncu Martina na konju, olje na platnu, obrtniško delo iz Bošteranske začetka 20.stoletja. Ob ga hriba straneh sta po konturi izrezani podobi (tempera na

40

lesu) sv. Boštjana in svetih klerikov iz srede 18.stoletja. Na cerkveni banderi sta iz istega obdobja tudi sliki Marija z detetom in sv. Martin na cerkveni banderi, prav tako olji na platnu. Cerkev ima tudi kamnit kropilnik. Pred cerkvijo stoji 21 metrov visok ometan zvonik, zgrajen leta 1841, skozi katerega je vhod v cerkev. V zvoniku je še urin mehanizem.

#1319 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe pokopališka Poleg cerkve stoji zvonik na 15.stol. Spomenik lokalnega nadangela na cerkev, preslico, zgrajen leta 1851. pomena Mihaela pokopališču, podružnična Znotraj cerkve stoji lesen Odlok o razglasitvi (Kubed) obdanem z cerkev, oltar iz 17. stoletja, s tremi zidom, na pokopališče, sv. nišami. Osrednjo nišo krasi posameznih nepremičnih kulturnih vzpetini na Mihael kip Marije z Detetom, na levi in zgodovinskih južni strani je kip nadangela Mihaela, na spomenikov v občini vasi desni pa kip sv. Antona. Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

41

#1318 Tabor in Tabor stoji Stavbe tabor, župnijska Cerkev je bila leta 1579 16.stol. Spomenik lokalnega cerkev sv. na platoju na cerkev, obzidje, omenjena v vizitacijskem pomena Florjana skalnem obrambni stolp, poročilu veronskega škofa

(Kubed) masivu na sv. Florijan Agostina Valierija. Na novo je strateško bila zgrajena v letih 1850 – Odlok o razglasitvi pomembne 1860, o čemer priča letnica posameznih m terenu na glavnem portalu. nepremičnih kulturnih apneničasteg Triladijska cerkev ima tri in zgodovinskih a hrbta, ki se oltarje. Na glavnem spomenikov v občini dviga nad kamnitem oltarju stoji kip sv. Koper, Uradne objave dolino; nad Florjana, zavetnika vasi. Oba (Primorske novice), št. cesto Črni stranska oltarja sta tudi 1/93-4, 18/93 Kal - Buzet. kamnita, desni je posvečen (popravek), Ur.l. RS, št. Jugovzhodno Rožnovenski Materi božji, 57/2005-2522, 66/2010- nad vasjo. levi pa sv. Antonu 3678. Padovanskemu. Največja dragocenost cerkve, ki visi na levo od glavnega oltarja, je slika Madona z otrokom in svetniki, delo slikarja Zorzija Venture iz leta 1598. 60 metrov od cerkve je stolp peterovogalne oblike, ki je bil nekoč glavni obrambni in stražarski stolp utrdbe. Leta 1833 je bil dograjen in spremenjen v zvonik.

42

#292 Župnijska Na trgu v Stavbe Župnijska cerkev Cerkev sv. nadangela 17.stol. Spomenik lokalnega cerkev sv. jedru vasi, na sv. Nadangela Mihaela iz 17. stoletja, pomena Nadangela robu Mihaela zgrajena na 'živi skali' ena

Mihaela naravnega (Krkavče) najbogatejših v slovenski (Krkavče) pomola (na Istri. Odlok o razglasitvi dveh V cerkvi so trije oltarji, na posameznih ogromnih glavnem oltarju so štiri nepremičnih kulturnih naravnih in zgodovinskih kamnitih marmornati kipi, sv. Nadangela Mihaela, sv. spomenikov v občini ploščah) Štefana prvomučenca ter sv. Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. Petra in Pavla. Nad tabernaklem pa je kipec sv. 1/93-4, 18/93 Melkizadeka. Nad oltarjem (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- visi slika, ki prikazuje poklon sv. Treh kraljev, slikarja 3678 Bartolomea Gianellija. Zakristijo pa krasi slika, na kateri je upodobljen Tridentinski koncil, beneškega slikarja Bartolomea Bossija. Poleg cerkve stoji zvonik iz leta 1741, ki je nekoč služil kot obrambni stolp. Pod zvonikom je kamnita rakev, nagrobna plošča, lesen relief Žalostne Matere Božje.

43

#179 Cerkev sv. Na skalnati Stavbe podružnična Cerkev je bila zgrajena v 13. 13.stol. Spomenik lokalnega Trojice vzpetini na cerkev, tabor, stoletju, okoli nje pa se pomena (Hrastovlje) vzhodni sv. Trojica razprostira dobro ohranjeno Odlok o razglasitvi strani vasi, četverokotno taborsko nekoliko obzidje z dvema okroglima posameznih nepremičnih kulturnih odmaknjena obrambnima stolpoma iz in zgodovinskih od vasi 16.stoletja. Sem so se namreč zatekli prebivalci v spomenikov v občini nevarnosti pred uskoškimi in Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. turškimi vpadi. Romanska cerkvica je razdeljena na tri 1/93-4, 18/93 ladje in se zaključuje z (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- apsido. Cerkev znotraj krasijo freske in glagolski 3678 napisi iz 15. stoletja. Freske prikazujejo stvarjenje sveta, izgon Adama in Eve iz raja, prizore iz Kristusovega trpljenja, delo kmečkih ljudi v različnih letnih časih in mrtvaški ples, ki je najbolj znamenit del. Cerkev je v celoti poslikal Janez iz Kastva leta 1490, odkril pa domačin, akademski slikar Jože Pohlen leta 1951. Cerkev je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine.

44

#1451 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe pokopališka Na koncu vasi stoji na 15.stol. Spomenik lokalnega Andreja na koncu cerkev, pokopališču tudi cerkev sv. pomena (Koštabona) naravnega podružnična Andreja, ki je bila zgrajena Odlok o razglasitvi pomola, na cerkev, sv. leta 1456. posameznih katerega je Andrej postavljena V tem obdobju je bil zgrajen nepremičnih kulturnih tudi gotski prezbiterij, ki je in zgodovinskih vas. Zavzema najbolj danes preurejen v zakristijo. spomenikov v občini izpostavljeno V 18.stoletju so cerkev Koper, Uradne objave barokizirali, krasijo pa jo trije (Primorske novice), št. točko naselja in oltarji s skulpturami in 1/93-4, 18/93 predstavlja slikami iz istega obdobja. (popravek), Ur.l. RS, št. Lesene oltarne menze 57/2005-2522, 66/2010- izjemno prostorsko (antipendiji) z izrezljanimi 3678 reliefi iz 17.stoletja so bili dominanto restavrirani. Zvonik poleg cerkve je bil najverjetneje zgrajen tudi v 17.stoletju.

#1453 Cerkev sv. Elija Cerkev stoji v Stavbe Cerkev sv. Elija Cerkev blaženega Elija je 15.stol., Spomenik lokalnega Diakona središču vasi Diakona pravzaprav hiša, zgrajena 18.stol. pomena (Koštabona) Koštabona (Koštabona) leta 1446, ki pa so jo leta 1742 spremenili v svetišče. Odlok o razglasitvi posameznih Cerkvica ima en oltar, na sredini je postavljen blaženi nepremičnih kulturnih Elij, ob straneh pa sv. in zgodovinskih spomenikov v občini Lovrenc in sv. Štefan. Na portalu cerkve je kamnita Koper, Uradne objave plastika iz 18.stoletja z (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93

45

Bogom očetom na sredini, ki (popravek), Ur.l. RS, št. ga obdajajo angeli, na zadnji 57/2005-2522, 66/2010- strani cerkve pa je manjši 3678 zvonik na preslico.

#1452 Cerkev sv. Ob dostopu v Stavbe župnijska Cerkev, posvečena 15.stol. Spomenik lokalnega Kozme in strnjeno, cerkev, sv. mučencema, zavetnikoma pomena Damijana slemensko Kozma in zdravja, nekoč veljala za (Koštabona) vas; obdana Damijan romarsko cerkev, leži ob s kamnitim samem vhodu v vas, kjer je Odlok o razglasitvi zidom nekoč bilo svetišče boginje posameznih zdravja Bone. nepremičnih kulturnih Najstarejši arhitektonski in zgodovinskih spomenikov v občini elementi, prezbiterij, kjer so vklesane še prvine gotskih Koper, Uradne objave oblik in del južne ladje, so iz (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 15.stoletja. Na zunanji strani cerkve ob vratih je na (popravek), Ur.l. RS, št. kamniti plošči vklesana 57/2005-2522, 66/2010- letnica 1446. Cerkev ima 3678 poleg glavnega oltarja še štiri oltarje. Glavni oltar je zgodnje baročen z renesančnimi elementi, razdeljen pa je na tri niše. Osrednjo nišo krasi Marija z Jezusom, stranski dve pa zavetnika vasi, sv. Kozma in

46 sv. Damjan.Ob oboku, ki loči cerkveno ladjo od prezbiterija, sta stranska lesena oltarja, ki ju krasijo slike slikarja Bartolomeja Gianellija. Levi oltar krasi sv. Boštjan, desni pa sv. Anton.Ostala dva oltarja sta tudi lesena, levi oltar predstavlja slike sv. Lucije, sv. Katarine in sv. Apolonije, desni oltar pa predstavlja Kristusa z učencema na poti v Emavs. Cerkev ima še leseno prižnico, kropilnik in krstni kamen ter kor z novimi orglami. Na zunanji strani cerkve so na kamnih vklesana znamenja iz predkrščanske dobe (rogovi s krono in drugi) in krščanske dobe (sidro, napis IHS,…). Ob cerkvi stoji kamnit zvonik iz 19.stoletja, prekrit s strešniki.

47

#1323 Cerkev sv. Cerkev z Stavbe podružnična Poznogotska cerkev s 17.stol. Spomenik lokalnega Križa zvonikom cerkev, zvonik, starejšim gotskim pomena (Kastelec) stoji na sv. Križ prezbiterijem leži na vzpetini Odlok o razglasitvi terasi ob nad vasjo. posameznih robu vasi Obnovljena je bila v nepremičnih kulturnih

17.stoletju, o čemer priča in zgodovinskih letnica 1655 nad vhodnimi spomenikov v občini vrati. Poleg cerkve stoji 13 Koper, Uradne objave metrov visok zvonik, ki je bil (Primorske novice), št. zgrajen leta 1879, zaključuje 1/93-4, 18/93 pa ga štirikapna nizka streha. (popravek), Ur.l. RS, št. Cerkev in zvonik sta bila 57/2005-2522, 66/2010- nazadnje obnovljena leta 3678 2004.

#4077 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Točna letnica zgradbe cerkve 18.stol. Zenona nad cerkev, zvonik, ni določene, sklepajo pa da (Hrvoji) zaselkom sv. Zenon naj bi bila zgrajena ali leta Hrvoji, na 1756 ali leta 1791. pobočju Leto 1791 se namreč pojavlja Velega Vrha na okroglem oknu nad

vhodnimi vrati na pročelju. Cerkev je četverokotna gradnja s krstilnica ob boku. Cerkev je bila restavrirana leta 1855, danes pa je v zelo slabem stanju. Ob cerkvi je

48

stal eden izmed najvišjih zvonikov v Istri, visok 37,5 metra. Zvonik je bil zgrajen leta 1887 iz peščenjaka. Domačini so ga imenovali fižolov turen, ker so morali prodajati fižol, da so ga lahko zgradili. Leta 1919 je v zvonik udarila strela in ga precej poškodovala, zrušil pa se je leta 1983. Nov zvonik so zgradili leta 1997, blagoslovil pa ga je koprski škof Metod Pirih.

#1397 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe podružnična Na vrhu hriba med 20.stol. Bride ali na najvišji cerkev, sv. Kolombanom in Hrvatini stoji Brigite točki Brigita Irska cerkev sv. Brigite ali Bride. (Hrvatini) grebena med Hrvatini in Gre za starodavno cerkev, ki Kolombanom so jo leta 1971 obnovili. V prezbiteriju je kamnit ob cesti, ki pelje proti tabernakelj z napisom '1875 FF Crovatini' (leta 1875 dali Miljam postaviti Hrvatini).Cerkev sv. Brigite je znana tudi kot srednjeveško počivališče romarjev, ki so potovali v Sveto deželo.

49

#1449 Cerkev sv. Cerkev stojij Stavbe podružnična Cerkev sv. Nazarija je 17.stol. Spomenik lokalnega Nazarija na cerkev, zgrajena v istrskem pomena (Glem) pokopališču pokopališka rustikalnem slogu, Odlok o razglasitvi na griču ob cerkev, sv. pravokotne oblike s posameznih cesti, Nazarij polkrožno apsido, prekrito s vzhodno od škrilami, in preslico z dvema nepremičnih kulturnih in zgodovinskih vasi odprtinama za zvonove. spomenikov v občini Na glavnem oltarju je na Koper, Uradne objave sredini na sliki iz 17.stoletja (Primorske novice), št. upodobljena Marija z 1/93-4, 18/93 Jezusom in angeli na obeh (popravek), Ur.l. RS, št. straneh, na levi strani sv. 57/2005-2522, 66/2010- Nazarij z maketo Kopra v 3678 roki, na desni strani pa sv.Janez Krstnik, avtor slik je neznan.

#3927 Cerkev sv. Župnijska župnijska Cerkev je bila leta 1222 13.stol. Jurija (Pomjan) cerkev ima cerkev, zvonik, posvečena, obnovljena je

dominantno sv. Jurij bila leta 1796, restavrirana lego nad pa leta 1995. Ob cerkvi stoji vasjo. Stoji 26 metrov visok zvonik, na zgrajen leta 1866. Na vzhodnem pročelju zvonika je vgrajena robu vasi, bela kamnita plošča z malo pred reliefom sv.Jurija, ki ubija pokopališče zmaja. m

50

#4013 Cerkev sv. Cerkev stoji v Stavbe župnijska Enoladijska cerkev s 20.stol. Justa in sv. Sočergi cerkev, zvonik, triosminsko zaključenim Evfemije sv. Just, sv. prezbiterijem ima Cerkev z situla (Sočerga) Evfemija samostojno stoječ zvonik. zvonikom Zgrajena leta 1906, fasada je stoji na griču neoklasicistično oblikovana. v Prezbiterij je poslikal leta jugozahodne 1943 Avgustini. m delu naselja. Ima dominantno pozicijo v prostoru, še posebej, ker je velikih dimenzij. Orientirana je proti severovzhod u

#4041 Cerkev Srca Cerkev in Stavbe župnijska Enoladijska cerkev s 20.stol. Jezusovega zvonik sta cerkev, zvonik, prezbiterijem in samostojno (Spodnje postavljena Srce Jezusovo, stoječ zvonik sta bila situla Škofije) ob stari sv. Matej zgrajena med leti 1931 in gotski cerkvi 1934. Zvonik je bil dokončan sv. Mateja na leta 1987. trgu ob koncu vasi

51

#3947 Cerkev sv. Cerkev stoji v Stavbe podružnična Cerkev stoji v zgornjem delu 19.stol. Ni slike Janeza zgornjem cerkev, sv. Janez gručaste vasi, postavljene na situla Evangelista delu Evangelist pobočje rižanske doline. (Dol pri gručaste Enoladijska, pravilno Hrastovljah) vasi, postavljene orientirana cerkev je bila predelana leta 1851 in na pobočje rižanske kasneje 1968. doline

#3948 Cerkev sv. Cerkev s Stavbe podružnična Preprosta enoladijska cerkev 17.stol. Ni slike Jakoba pokopališče cerkev, ima na zahodni fasadi zvonik situla (Stepani) m stoji na pokopališče, sv. na preslico. Glavni leseni najvišji točki Jakob oltar sv. Jakoba izvira iz 17. grebena stoletja. hriba nad vasjo

#3964 Cerkev sv. Cerkev stoji Stavbe župnijska Barokizirana enoladijska 17.stol. Spomenik lokalnega Antona na rahli cerkev, sv. cerkvica s kvadratnim pomena situla Puščavnika vzpetini na Anton prezbiterijem, trikotno Odlok o razglasitvi (Sv. Anton) jugovzhodne zaključeno glavno fasado in m koncu zvonikom iz 1847 ob severni posameznih vasi. steni. Kvalitetni oltarji, slika nepremičnih kulturnih in zgodovinskih Dominantno Jurija Venture iz 1600; plošča spomenikov v občini lego z glagolskim napisom. poudarja Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. zvonik, ki je viden iz vseh 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št.

52

zaselkov 57/2005-2522, 66/2010- razložene 3678. vasi Sv.

Anton

#1464 Cerkev Cerkev stoji Stavbe župnijska Podolgovata pravokotna 18.stol. Spomenik lokalnega Brezmadežneg južno od cerkev, Marijino ladja, ki ima dve stranski pomena situla a spočetja glavnega brezmadežno izstopajoči kapeli, 3/8 (Šmarje pri vaškega trga, spočetje prezbiterij. Verjetno Kopru) na prehodu romanska zasnova, Odlok o razglasitvi med prezidana 1730, 1926 posameznih strnjenim in preoblikovana. Kamnita nepremičnih kulturnih razloženim tranzena, vzidana v zvonik, je in zgodovinskih delom iz 9. stoletja. spomenikov v občini naselja Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522, 66/2010- 3678

#1421 Cerkev Marije Cerkev stoji v Stavbe podružnična Enoladijska cerkev ima 19.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Pomočnice Vanganelu cerkev, Marija zvonik na preslico. Do leta pomena Situla (Vanganel) Pomočnica 1960 je bilo v njej skladišče, nato je bila obnovljena za cerkev.

53

#4042 Cerkev Cerkev stoji Stavbe podružnična Enoladijska cerkev s 20.stol. Kristusa Kralja na cerkev, Kristus pravokotnim prezbiterijem in (Zgornje dominantni Kralj zvonikom, postavljenim ob Škofije) legi na vzhodno steno, je bila severnem zgrajena med leti 1931 in delu vasi 1935.

#1372 Razvaline Razvaline Stavbe razvalina, Razvaline cerkve iz 15. stol. z 15.stol. Spomenik lokalnega cerkve sv. cerkve so podružnična ohranjenimi gotskimi pomena Situla Janeza in Pavla južno od vasi cerkev, sv. Janez arhitekturnimi členi v

(Babiči) Babiči in Pavel prezbiteriju. Ohranjena je še gotska slavoločna stena z gotskimi stavbnimi členi.

Ladijski del cerkve je bil preoblikovan v 17. stol.

54

PALAČE - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#252 Pretorska Koper Stavbe mestna palača Mestna občina Koper je z 13.stol. Spomenik lokalnega palača obnovljeno Pretorsko palačo pomena Z glavno maja leta 2001 dobila fasado mestno hišo v središču omejuje mesta in na trgu, ki je do Odlok o razglasitvi južno tržno današnjih dni ohranil svojo stranico. Ob posameznih izvirno municipialno stolnici je nepremičnih zasnovo. kulturnih in osrednji objekt Pretorska palača zapira južno zgodovinskih glavnega stran osrednjega mestnega spomenikov v občini Koper, Uradne mestnega trga. Koper naj bi sicer svojo trga. V prvo mestno palačo dobil že objave (Primorske podhodu leta 1254. Izčrpnejši podatki novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), palače se na o oblikovanju mestnega trga Ur.l. RS, št. 57/2005- trg izteka govorijo o letih 1268/69. Z Čevljarska največjimi gradbenimi posegi 2522, 66/2010-3678. ulica pa so začeli po velikem uporu leta 1348. Leta 1380, ko so Genovežani napadli in požgali Koper, so bila še

55 nedokončana dela uničena. Začetki gradnje nove mestne palače segajo v leti 1452/53. Najprej je zraslo levo krilo s portikom, ki z osrednjega trga vodi v slikovito Calegarijo (Čevljarska ulica), desno krilo je iz 80 let XV. stoletja, leta 1505 pa je nastal še lep renesančni portal oziroma vrata 'del Corte,' ki je prek manjše terase nad sabo povezal Pretorsko palačo in Foresterijo. Obe krili uravnava v os čelnega plašča vstavljen kip Pravice.

Dokončno podobo je Pretorski palači in drugim zgradbam na Platei comunis vtisnil šele baročni čas. Pročelje palače je s korenitejšimi posegi ob prenovi leta 1664, z novo razporeditvijo heraldičnega okrasja in spominskih, plošč dobilo rafinirano podobo idealne harmonije.

56

S propadom Beneške republike leta 1797 je Pretorska palača izgubila nekdanji sijaj, z odhodom podestatov, kapitanov in Velikega sveta pa tudi svoj pomen. Pod avstrijsko upravo so v XIX. stoletju sedež županstva prenesli v Armerijo. Niti prizadevanja italijanskih oblasti po I. svetovni vojni, da bi palača spet postala sedež občine, se niso udejanjila. Ker so si tudi kasnejše nove mestne uprave poiskale prostore drugje, se je stanje palače slabšalo. Nekaj življenja so ji vdahnili šele s statično sanacijo in odprtjem restavracije Capris v letih 1968/69.

Platea Comunis sodi v sam vrh najkakovostnejših mestnih prostorov in Pretorska palača je najimenitnejša koprska palača na osrednjem

57 mestnem trgu, zato je bila pred leti povsem logična odločitev strokovnjakov in občine, da mora biti osnovna namembnost prenovljene Pretorske palače mestna hiša - s prostori za župana in mestni svet ter poročno dvorano. Po letih celovite prenove, začela se je leta 1991, se je koprsko županstvo vselilo v palačo, ki s pročeljem in številnimi napisnimi kamni, z grbi in drugimi kamnoseškimi detajli pripoveduje zgodovino in usodo mesta. Za včeraj, danes in jutri.

Obnova glavnega dela Pretorske palače je veljala 800 milijonov tolarjev. Od tega je Mestna občina Koper vložila 600 milijonov, 150 milijonov tolarjev je bilo evropskih sredstev Phara, približno 50 milijonov je prispevala država. Pri opremljanju notranjosti

58

palače je pomagalo koprsko gospodarstvo.

Po odprtju v maju je Pretorska palača zaživela tudi kot prostor za srečevanja. Poleg sej občinskega sveta, protokolarnih sprejemov, so bile v njej številne razstave, posveti, srečanja in predavanja.

Mestni stolp na Titovem trgu, v osnovi romanski utrdbeni objekt, od 15.-17. stoletja spremenjen v zvonik, služi danes kot razgledna točka. V zimskem času je mestni stolp prav tako odprt za oglede.

#28375 Palača Palača je Stavbe meščanska Enonadstropna palača z 18.stol. Cankarjev orientirana s palača mansardnim nadstropjem a 33 svojo glavno ima osno zasnovano glavno fasado na fasado, v osi so vhodni Cankarjevo portal, balkon in mansardni ulico in stoji nastavek. V pritličju je

59

samostojno v ohranjena vhodna veža, v uličnem nizu nadstropju dvorana.

#8284 Palača Ob Stavbe palača Trietažna palača datirana v 15., 17.stol. Spomenik lokalnega Cankarjev Cankarjevi 17. stoletje, ko so temeljito pomena a 5 ulici v predelali starejšo gotsko središču palačo. Ohranjena je mesta baročna zunanjščina, Odlok o razglasitvi notranjščina pa je v celoti posameznih predelana. nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#249 Palača V jedru Stavbe palača Renesančna palača z 16. in Spomenik lokalnega Cankarjev srednjeveške baročnimi dodatki, s 18.stol. pomena a 9 ga mesta ob poudarjenim in dvignjenim Cankarjevi jedrom, ki ga krasi balkon s ulici trojno odprtino in trifora nad Odlok o razglasitvi drugim nadstropjem. posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih

60

spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8289 Palača Zaključuje Stavbe meščanska Enonadstropna baročna 18.stol. Spomenik lokalnega Čevljarska slepo uličico, palača palača z mezaninom, pomena 17 ki se odcepi mansardnim nastavkom, od Čevljarske triosno glavno fasado, ulice vhodno vežo in arkadno lopo Odlok o razglasitvi na dvorišče. Pročelje krasi posameznih družinski grb. nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8291 Palača Ulica OF 2. Stavbe meščanska Dvonadstropna baročna 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Čevljarska Na vogalu palača palača s trikotno zaključenim pomena 25 Čevljarske mansardnim nastavkom in ulice in Ulice poudarjeno srednjo osjo

61

OF z glavno petosne glavne fasade (okna, Odlok o razglasitvi fasado plastično okrasje). posameznih orientirano nepremičnih na Čevljarsko kulturnih in ulico zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8293 Palača Hiša stoji ob Stavbe meščanska Dvonadstropna baročna 15., 18.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Čevljarska stičišču palača palača z mezaninom in pomena 38 Čevljarske in triosno glavno fasado Tumove ulice (arhitekturni členi, plastično z glavno okrasje) je v osnovi Odlok o razglasitvi fasado poznogotska palača (stebri s posameznih orientirana kapiteli arkadnega hodnika nepremičnih na Čevljarsko notranjega dvorišča). kulturnih in ulico zgodovinskih

spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek),

62

Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8294 Palača Gallusova Stavbe meščanska Dvonadstropna baročna 17.stol. Spomenik lokalnega Gallusova ulica 1, 3, Trg palača palača z mansardnim pomena 1, 3 Brolo 7. Ob nastavkom zaključenim z prehodu atiko in devetosno glavno Gallusove fasado (balkon, plastično Odlok o razglasitvi ulice na Trg okrasje). Kamnito stopnišče; posameznih Brolo z grb družine Gavardo in nepremičnih glavno napisna plošča z letnico kulturnih in fasado 1627. zgodovinskih orientirano spomenikov v občini

na ulico Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#250 Palača Palača Stavbe meščanska Dvonadstropna palača iz 17.in Spomenik lokalnega Gallusova (nekdanje palača 1710, s poudarjeno 18.stol. pomena 2 najpomebnej središčno trikotno zaključeno še koprske osjo devetosne glavne plemiške fasade (trifora, balkon, Odlok o razglasitvi družine) stoji okrasje). Vhodna veža, posameznih kot dvoramno stopnišče, nepremičnih dominanta v poslikana dvorana (G. kulturnih in jedru mesta, Gatteri). zgodovinskih

63

ob izteku spomenikov v občini Gallusove Koper, Uradne ulice na Trg objave (Primorske Brolo, z novice), št. 1/93-4, glavno 18/93 (popravek), fasado Ur.l. RS, št. 57/2005- orientirana 2522, 66/2010-3678. na ulico

#8299 Palača Ob stičišču Stavbe meščanska Dvonastropna baročna 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Gortanov Župančičeve palača palača s štiriosno glavno in pomena trg 11 ulice in enoosno južno fasado s Gortanovega timpanonsko zaključenim trga (južna mansardnim nastavkom Odlok o razglasitvi fasada), z (okno, balustrada) in posameznih glavno notranjim dvoriščem s nepremičnih fasado kamnito mizo. kulturnih in orientirana zgodovinskih na spomenikov v občini Župančičevo Koper, Uradne ulico objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#245 Palača V stavbnem Stavbe meščanska Dvonadstropna gotska 15. in Ni slike Spomenik lokalnega Gortanov nizu, na palača palača (iz dveh stavb) z 16.stol. pomena trg 13 jugovzhodne zašiljenim glavnim portalom,

64

m delu tržne okni, kamnitimi prstani, stranice klesanim okrasjem. Pročelje v celoti poslikano v tradiciji Odlok o razglasitvi posameznih 15. stol. nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8300 Palača Ob izteku Stavbe meščanska Baročna palača, združena iz 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Izolska Dellavalije palača treh stavb: glavna stavba (z pomena vrata 6 ulice v mezaninom, petosno glavno stavbnem fasado in kamnitim nizu ulice poslikanim stopniščem), Odlok o razglasitvi Izolska vrata, povezana s starejšo stavbo posameznih z glavno čez ulico z mostičem nepremičnih fasado (baročno okno) in prizidek. kulturnih in orientirano zgodovinskih na ulico spomenikov v občini Izolska vrata Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek),

65

Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#247 Palača V uličnem Stavbe meščanska Enonadstropna 16.in Ni slike Spomenik lokalnega Kidričeva nizu z glavno palača, vrt renesančnobaročna palača 17.stol. pomena 19 fasado (okoli 1600) z mezaninom, orientirano petosno glavno fasado na razširitev (portal, kvadrifora, okna z Odlok o razglasitvi Kidričeve balustrado), glavno dvorano, posameznih ulice na leseno galerijo, saloni. nepremičnih Carpacciov Vhodna veža z izhodom na kulturnih in trg, ki ga vrt. zgodovinskih omejuje na spomenikov v občini

južni strani Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8302 Palača Kidričeva Stavbe meščanska Enonadstropna palača, 18. in Spomenik lokalnega Kidričeva ulica 22, 22a, palača združena iz več objektov ob 19.stol. pomena 22, 22a in 22b. V prenovi v sredini 18. stol. Na 22b stavbnem fasadi relief leva, napisna nizu plošča, luneta s fresko. Odlok o razglasitvi Kidričeve Reprezentančen osrednji posameznih ulice z glavno vhodni atrij in saloni s nepremičnih fasado poslikavami. kulturnih in orientirano zgodovinskih

66

na ulico. spomenikov v občini Dvoriščna Koper, Uradne fasada in objave (Primorske okrnjen vrt novice), št. 1/93-4, sta 18/93 (popravek), orientirana Ur.l. RS, št. 57/2005- proti novim 2522, 66/2010-3678. objektom na Nazorjevem trgu

#246 Palača V Stavbe palača Baročna palača s poudarjeno 18.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Kreljeva 6 srednjeveške vhodno vežo, dvojnim pomena m jedru stopniščem in veliko dvorano Kopra v nadstropju. Sestavljena je iz več starejših stavb. Odlok o razglasitvi Razgibana je vrtna fasada. posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

67

#8306 Palača Vogalna Stavbe meščanska Baročna enonadstropna 15., 16., Ni slike Spomenik lokalnega Kreljeva 8 stavba v palača palača z vrtom; s šestosno 18., 19.stol. pomena stavbnem glavno fasado (portal, okna), nizu Kreljeve vhodno vežo s tlakovanimi ulice z glavno kamnitimi ploščami in Odlok o razglasitvi fasado lesenim stropom (vidni posameznih orientirano tramovi). Grb na pročelju. nepremičnih na ulico in kulturnih in

stransko zgodovinskih fasado spomenikov v občini orientirano Koper, Uradne na vrt objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8310 Palača Vogalna Stavbe meščanska Barokizirana enonadstropna 16., 18.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Resslova stavba ob palača palača s poudarjeno srednjo pomena 2 stičišču osjo petosne glavne fasade Resslove in (trifora, balkon) in Kidričeve timpanonsko zaključenim Odlok o razglasitvi ulice - kjer se mansardnim nastavkom, je v posameznih odpira osnovi renesančna - grb nepremičnih Carpacciov družine Brutti iz 16. stol. kulturnih in trg, z glavno zgodovinskih

fasado spomenikov v občini orientirana Koper, Uradne objave (Primorske

68

na Resslovo novice), št. 1/93-4, ulico 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#248 Palača Za apsido Stavbe meščanska Dvonadstropna baročna 18.stol. Spomenik lokalnega Trg Brolo stolnice palača palača s poudarjeno pomena 1 zaključuje osrednjo osjo sedemosne severno glavne fasade (balkon z tržno balustrado s tremi vhodi, Odlok o razglasitvi

stranico. Z reliefne table); triramno posameznih glavno stopnišče; plastična nepremičnih fasado dekoracija (G. Massari, kulturnih in orientirana 1714). zgodovinskih na trg spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8314 Palača Palača Stavbe meščanska Enonadstropna baročna 17.stol. Spomenik lokalnega Trg Brolo zavzema palača palača s konca 17. stol. s pomena 3 reprezentanč sedemosno glavno fasado ni, vzhodni (portal, balkon, okna, del trga ob plastično okrasje) in štiriosno Odlok o razglasitvi stišišču trga s stransko fasado. Nad srednjo posameznih Cankarjevo osjo mansardni nastavek. nepremičnih

69

ulico, z kulturnih in glavno zgodovinskih fasado spomenikov v občini orientirano Koper, Uradne na trg objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8316 Palača Ob izteku Stavbe meščanska Dvonadstropna baročna 17. in Spomenik lokalnega Trubarjev Trubarjeve palača palača z mezaninom, 18.stol. pomena a 2 ulice na Titov sedemosno glavno fasado trg (za Loggio (portal, okna, balkon; grb), in za vhodno vežo in stopniščem. Odlok o razglasitvi stolnico; z Zgrajena v 17. stol., v 1/2 18. posameznih vzhodno stol. povišana za nadstropje. nepremičnih

fasado do kulturnih in rotunde zgodovinskih Carmine), z spomenikov v občini glavno Koper, Uradne fasado objave (Primorske orientirana novice), št. 1/93-4, na 18/93 (popravek), Trubarjevo Ur.l. RS, št. 57/2005- ulico 2522, 66/2010-3678.

70

#8317 Palača Na vogalu Stavbe meščanska Enonadstropna renesančno- 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Ulica OF Volaričeve palača baročna palača iz 1669 ima z pomena 12 ulice in Ulice atiko zaključeno OF, z glavno dvonadstropno osrednjo fasado partijo glavne fasade z Odlok o razglasitvi orientirano balkonom. Pročelje krasi posameznih na Ulico OF heraldični orel in napis. nepremičnih Bifora v dvoriščni fasadi. kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8320 Palača V stavbnem Stavbe meščanska Dvonadstropna baročna 18.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Ulica OF 3 nizu Ulice OF palača palača s poudarjeno pomena z glavno središčno partijo štiriosne fasado glavne fasade (portal z orientirano luneto, trifora, balkon z Odlok o razglasitvi na ulico balustrado, plastično posameznih okrasje), vhodno vežo in nepremičnih kamnitim stopniščem. kulturnih in zgodovinskih

spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske

71

novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#1582 Palača Stoji v Stavbe meščanska Nedokončana baročna 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Ulica OF 8 uličnem nizu palača dvonadstropna palača s pomena in 10 z glavno šestosno glavno fasado fasado (balkon z balustrado) in orientirana nadstropno hišo s triosno Odlok o razglasitvi na ulico. glavno fasado (prvotno posameznih Nedokončan mišljena kot desno krilo nepremičnih a palača ima palače). Letnica 1664 na kulturnih in na dvoriščni portalu. zgodovinskih strani vrt spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8322 Palača Palača stoji Stavbe meščanska Klasicistična dvonadstropna 19.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Verdijeva na palača palača (načrt arhitekt pomena 1 severozahod Biscontini) z izstopajočo nem vogalu triosno osrednjo partijo Titovega sedemosne glavne fasade Odlok o razglasitvi trga, ob (portal, vrata na balkon; posameznih stičišču nepremičnih

72

Verdijeve in profilirani venci ločujejo kulturnih in Kidričeve etaže med seboj). zgodovinskih ulice, z spomenikov v občini glavno Koper, Uradne fasado objave (Primorske orientirana novice), št. 1/93-4, na Verdijevo 18/93 (popravek), ulico Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8330 Palača V stavbnem Stavbe meščanska Baročna dvonadstropna 15., 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Župančiče nizu palača palača z mezaninom, triosno pomena

va 28 Župančičeve glavno fasado (pravokotni ulice ob portal, tipična okna) in stičišču z stopniščem z leseno rezljano Odlok o razglasitvi Ulico pri oblogo. Pročelje krasi grb. posameznih velikih vratih nepremičnih

kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

73

#8331 Palača V stavbnem Stavbe meščanska Barokizirana dvonadstropna 14., 17.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Župančiče nizu palača palača (troje vhodov, okna, pomena va 35 Župančičeve balkon) je v osnovi beneško ulice z glavno gotska palača (gotsko fasado trolistno zaključene delno Odlok o razglasitvi orientirana zazidane monofore). posameznih na ulico Ohranjeno tudi renesančno nepremičnih okno. kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8332 Palača Na vogalu Stavbe palača Baročna dvonadstropna 15, 18.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Župančiče Čevljarske in palača z začetka 18. stol. pomena va 39 Župančičeve Izjemno kvalitetno notranje ulice, v dvorišče - cortile z gotskim srednjeveške poudarkom. Odlok o razglasitvi m jedru posameznih mesta nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske

74

novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#8315 Škofijska Odmaknjena Stavbe palača Dvonadstropna palača 16., 19.stol. Spomenik lokalnega palača od prehoda zgrajena 1890 na mestu pomena med Titovim predhodne iz 1522 trgom in (renesančni vrtni portal, Trgom Brolo; vodnjak, trifora, grb) v Odlok o razglasitvi z vrtom pred baročni tradiciji. Poslikan posameznih glavno strop v piano nobile; zunanje nepremičnih fasado kamnito stopnišče na vrt. kulturnih in orientirano zgodovinskih proti stolnici spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

75

PALAČE - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#1418 Graščina Koper Stavbe s letni dvorec, vrt, Kompleks nekdanjega dvorca Panajoto parki in vrtna plastika sestavljajo stanovanjsko pulo v vrtovi poslopje, gospodarski objekti Bertokih in z zidom ograjen oblikovan vrt. Baročno oblikovan kompleks je osno zgrajen, dodane so vrtne plastike

76

GRADOVI - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#8281 Gravisijev Koper Stavbe graščina, Graščina - vila zgrajena v letu 19.stol. Spomenik lokalnega grad v obzidje 1885 v neogotskem slogu, pomena Grad stoji v Semedeli ohranjeno je tudi obzidje, ki Odlok o razglasitvi Semedeli obdaja vrt. V notranjščini posameznih ohranjene sočasne poslikave Cesta za nepremičnih gradom 8. in oprema. kulturnih in Nad cesto zgodovinskih Koper - Izola, spomenikov v občini na vedutno Koper, Uradne izpostavljeni objave (Primorske lokaciji s novice), št. 1/93-4, pogledi na 18/93 (popravek), mesto Koper Ur.l. RS, št. 57/2005- in Koprski 2522, 66/2010-3678. zaliv

77

GRADOVI - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#671 Grad Grad je na Stavbe grad Zgodovina gradu je dokaj 11. stol., Spomenik državnega Socerb robu burna, nastal pa je na 15. stol., pomena prepadnih temeljih ilirskega gradišča, 18. stol., sten nad kar je še danes vidno. Začetki druga vasjo Socerb, gradu segajo v 13. stoletje. četrtina 20. Odlok o razglasitvi na mestu Zaradi pomembne strateške stol območja gradu prazgodovins lege so se v preteklosti zanj Socerb za kulturni ke utrjene bojevali Benečani in Avstrijci. spomenik državnega naselbine Leta 1678 je grad obiskal, ga pomena, Ur.l. RS, št. opisal in narisal Janez 81/99-3858, Vajkard Valvasor. Leta 1780 55/2002-2698. je v grad udarila strela in ga tako poškodovala, da v njem ni bilo več mogoče bivati. Propadli grad je dobila dolinska občina in ga leta 1907 prodala tržaškemu baronu Demetriusu Economu. Ta je v letih 1924/1925 grad restavriral. Na vzhodni strani varuje grad

78

obrambni zid, na drugih straneh pa še dodatno prepadne stene. Grad je bil v preteklosti dostopen le po dvižnih mostovih ter v skalo vklesanem hodniku.

Ni v situli Glemski Grad stoji v Stavbe grad Utrdba je služila obrambi 15.stol. Spomenik lokalnega grad vasi Glem Kopra vse do propada pomena Beneške republike. V obnovljenem gradu se danes nahaja galerija.

Glemski stolp je bil sicer zgrajen v 15. stoletju in je bil del beneškega obrambnega sistema. Kot vojaška zgradba je bil narejen enostavno in praktično. Visok je 13 metrov, do vrha nas popelje le 52 stopnic.

#1417 Gravisijev Cesta Stavbe dvorec, vrt, Osrednji stanovanjski trakt 18. in Ni slike grad v bratstva 21. kapela dopolnjujejo stranski 19.stol. Pradah Dvorec je gospodarski objekti. Proti postavljen cesti kompleks obdaja ob cesto, ki obzidje, v katerega se povezuje vključuje tudi kapela. Koper s Sv. Antonom.

79

Vhodni del je orientiran proti cesti, zadnji del pa se odpira proti odprtemu polju

80

KAPELE - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#3777 Kapela Kapela stoji Stavbe kapela, sv. Just Kapela stoji na Giordanovem 17.stol. Spomenik lokalnega sv. Justa na trgu. Vogalno ob izteku pomena Giordanove Kreljeve ulice na trg.. m trgu. Centralno stavbo - kapelo s Vogalno ob tlorisom enakokrakega križa; Odlok o razglasitvi izteku z luneto in zvonikom na posameznih Kreljeve ulice preslico - na pročelju; štirimi nepremičnih na trg nišami v notranjščini, je dal kulturnih in leta 1693 sezidati Jakob zgodovinskih

Gravisi. spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#3778 Kapela Obzidna Stavbe kapela, sv. Kapela pravokotnega tlorisa 15. in Ni slike Spomenik lokalnega sv. ulica. Ob Tomaž s timpanonskim zaključkom 16.stol. pomena Tomaža prelomnici ozkega pročelja. Stenska ob Obzidni

81

ulici, kjer se poslikava na vzhodni steni s Odlok o razglasitvi spušča pot konca 15. stol., opečnati tlak. posameznih proti nepremičnih Tovarniški kulturnih in ulici zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#3779 Kapela Kidričeva Stavbe kapela Enoladijska cerkev z oltarno 18.stol. Spomenik lokalnega sv. ulica. V nišo (baročni oltar), napisom pomena Trojice stavbnem in letnico 1739 na portalu nizu (tega leta družina Gavardo Kidričeve dala povečati in prenoviti Odlok o razglasitvi ulice, ob kapelo) in zvonikom na posameznih palači Totto preslico, je v osnovi nepremičnih ex Gavardo, starejšega izvora. kulturnih in z glavno zgodovinskih

fasado spomenikov v občini orientirano Koper, Uradne na ulico objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek),

82

Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#3778 Kapela Ob Stavbe kapela Kapela pravokotnega tlorisa 15.stol. Ni slike Spomenik lokalnega sv. prelomnici s timpanonskim zaključkom pomena Tomaža ob Obzidni ozkega pročelja. Stenska ulici, kjer se poslikava na vzhodni steni s Odlok o razglasitvi posameznih spušča pot konca 15. stol., opečnati tlak. proti nepremičnih kulturnih in Tovarniški zgodovinskih ulici spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678

83

KAPELE - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#17089 Kapela Koper Stavbe kapela Kapela in vodnjak stojita v 19.stol. Ni slike in vasi Druga Škofija tik ob vodnjak cestnem križišču. v Drugi Škofiji

#17105 Kapela v Kapela je Stavbe kapela Navzven je vidna le fasada s 20.stol. Ni slike hiši vpeta v hišo trikotnim čelom in Sočerga v sklopu polkrožnim vhodom z 1 stavbnega železnimi vrati. Nastala je v niza ob cesti prvi polovici 20. stoletja. Gračišče - Buzet v severnem delu naselja, imenovanem Batifer.

84

#1453 Kapela V središču Stavbe podružnična Baročno predelana cerkev iz 15.stol., Spomenik lokalnega sv. Elije vasi cerkev, sv. Elija leta 1446. Enoten, v tlorisu 18.stol. pomena (Koštab pravokoten, enoladijski Odlok o razglasitvi ona) prostor. Na glavni fasadi je bogato oblikovan baročni posameznih portal, ki je kvalitetno delo iz nepremičnih kulturnih in srede 18. stoletja. zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678

85

MUZEJI - MESTO

Zvrst Evid. št. dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Ime enote: Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote Varstvene enote spomenika usmeritve:

Pokrajinski Nahaja se Stavbe muzej Muzej je bil ustanovljen v 20.stol. Spomenik lokalnega muzej na Kidričevi začetku leta 1911, leto po pomena Koper ulici uspešni razstavi v Kopru z naslovom “Prva istrska deželna razstava”, kjer je bila med drugim predstavljena

kulturna dediščina Istre. Tedanja koprska občina je ustanovila Mestni muzej za zgodovino in umetnost (Museo civico di storia e d`arte), ki so mu po 1.svetovni vojni dodelili palačo Belgramoni- Tacco, v kateri domuje še danes. Leta 1954 je nekdanji Mestni muzej prerasel v Okrajni muzej Koper, leta 1967 pa se je preimenoval v Pokrajinski muzej Koper in deluje na področju občin Koper, Izola,

86

Piran, Divača, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina.

V muzeju imamo poleg zbirk tudi konservatorsko restavratorsko delavnico, kjer se muzejski predmeti konservirajo in restavrirajo s ciljem upočasnitve njihovega nadaljnjega propadanja in pa tudi razvejano pedagoška dejavnost, ki je usmerjena v predstavljanje in populariziranje dediščine s področij, ki jih pokrivajo muzejske zbirke. Za otroke vseh starostnih stopenj, mladino in odrasle ter za obiskovalce s posebnimi potrebami se pripravlja pester izbor programov, od klasičnih vodstev po vseh zbirkah do tehniških in kulturnih dnevov, ustvarjalnih delavnic, dnevov odprtih vrat in tematskih predavanj.

Prikazuje materialne sledove človekove prisotnosti, načina

87

življenja in njegovega ustvarjanja na obalno- kraškem območju od najstarejših arheoloških najdb iz starejše, srednje in mlajše kamene dobe ter bakrene dobe, iz katerih so znane arheološke najdbe predvsem iz kraških jam. V bronasti in železni dobi se poselitev premakne v utrjene naselbine na vrhovih gričev (gradišča ali kaštelirji). Sledi rimska osvojitev Istre 178/177 pr.n.št. ter kolonizacija in postopna romanizacija predrimskega prebivalstva Histrov. O tem priča tudi gosta poselitev obalnih predelov, vpeljava novih kultur, kot sta oljka in vinska trta ter s tem povezan nastanek številnih rimskih kmetij (vile rustike). V pozni antiki se poselitev skoncentrira na prostoru, kjer so se kasneje izoblikovala tri obalna mesta (Koper, Izola, Piran), katerih

88 urbani zametki segajo prav v ta čas. Sledi naselitev Slovanov v zaledju obalnih mest, ki je arheološko najbolje potrjena v Predloki pri Črnem Kalu. Z njo je povezan tudi Rižanski zbor v času Karla Velikega (domnevno leta 804), o katerem priča srednjeveški prepis originalne listine.

Gradivo stalnih umetnostnozgodovinskih zbirk je razstavljeno v prostorih palače Belgramoni Tacco in lapidariju na prostem.

Palača Belgramoni Tacco dominira na trgu, ki ga je nekoč z morske strani omejevala dominikanska cerkev s samostanom. Ohranja značilnosti poznomanierističnih beneških palač iz začetka 17. stoletja, z reprezentativnim glavnim pročeljem in prostorno vhodno vežo

89

(atrijem). Na stenah vhodne veže je vzidan izbran epigrafski in heraldični material od 13. do 18. stoletja: velike grbovne kompozicije iz Pretorske palače, rekonstrukcija stolničnega južnega portala, plemiški grbi in posvetilni napisi.

Nekdanji okrasni vrtovi velike patricijske hiše so bili od leta 1919 spremenjeni v zunanji lapidarij. Predstavljeni so nekateri fragmenti rimskih napisov, kamnite krogle iz Levjega gradu ter kiparstva 14. do 19. stoletja (gotski loki iz atrija katedrale, renesančni kip Pravičnosti, napisne plošče, grbi, kamnoseška arhitekturna oprema koprskih palač).

Iz atrija nas v gornje prostore vodijo skrite stopnice, ki se na podestu razvejijo v dvoramno monumentalno

90 stopnišče. Stene stopnišč krasijo portreti koprske plemiške družine Tarsia.V medetaži je zbirka srednjeveškega kiparstva z edino zbirko zgodnjesrednjeveške pleteninaste plastike na Slovenskem (9.-11. stoletje). Med raritetami: niz pater iz 12. in 13. stoletja, lev iz nekdanjega stranskega portala romanske stolnice in edikula z Marijo in donatorjem iz 1401.Zgornji podest nas vodi v t.i. »piano nobile« z glavno dvorano in nekdanjimi bivalnimi prostori.V dveh sobah levo in desno ob zaključku stopnišča, sta zbirki posvečeni poznosrednjeveški umetnosti v zaledju obalnih mest in glagolskim spomenikom.

Glavna dvorana in prostori z vitrinami predstavljajo najpomembnejše muzejske

91 umetnine, ki so jih izdelali mojstri od 14. do 18. stoletja, kjer izstopata Elsinov mojster z Madono z otrokom in renesančna terakotna Madona iz Lože.Drugo nadstropje je namenjeno umetnosti 19. stoletja.Najpomembnejša slikarska dela so iz opusa domačega realističnega slikarja Bartolomea Gianellija.

Slikovita kolekcija mojstrov od klasicizma do moderne predstavlja različno tematiko, s posebnim povdarkom na portretistiki.

92

PORTALI - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#8337 Porta del V južnem Profana portal Renesančni vhodni portal sta 16.stol. Ni slike Spomenik lokalnega Corte delu pritličja stavbna leta 1505 izdelala koprska pomena stavbe dediščina mojstra Anton in Bartolomej. Foresterije Ločeval je Pretorsko palačo orientiran na od stavbe Foresterije. Portal Odlok o razglasitvi Titov trg ima ravno preklado in posameznih timpanon. Odlično nepremičnih kamnoseško obdelan. kulturnih in zgodovinskih

spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678

#8336 Portal V stavbnem Profana portal Renesančni dvoriščni vhodni 16.stol. Ni slike Spomenik lokalnega hiše nizu stavbna portal. pomena dediščina

93

Čevljarska Čevljarske Odlok o razglasitvi 7 ulice posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678

#8339 Portal V osi Profana portal Renesančni portal v 16.stol. Ni slike Spomenik lokalnega škofijske reprezentanč stavbna lombardskem stilu, ohranjen pomena palače nega dediščina od prvotne škofijske palače zunanjega kot vhodni vrtni portal. stopnišča Postaviti dal koprski škof Odlok o razglasitvi škofijske Bartolomeo de Sonica 1522. posameznih palače Predstavlja kvalitetno nepremičnih kamnoseško delo. kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek),

94

Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678

#8341 Verzijev V steni Profana portal Gotski vhodni portal z zidom, 15.stol. Spomenik lokalnega portal nekdanje stavbna okni in gotskimi okrasnimi pomena gotske dediščina cinami kot zaključkom zidu. palače, v Nekoč del Verzijeve palače. strnjenem Odlok o razglasitvi uličnem zidu posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678

95

SAMOSTANI - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#3769 Samostan Ob Kreljevi Stavbe samostan, Samostan je v osnovi 14., 16., Ni slike Spomenik lokalnega klarisinj ulici z glavno podružnična srednjeveški (13.-14. stol.), v 17.stol. pomena fasado cerkev, sv. Klara 16. stol. razširjen. Cerkev je orientirano bila v 17. stol. barokizirana, na (danes je enoladijska z apsido Odlok o razglasitvi zazidan) ozek (glavna fasada s posameznih prehod timpanonom, odprto nepremičnih Goriške ostrešje). Križni hodnik. kulturnih in ulice. zgodovinskih Kompleks spomenikov v občini zavzema Koper, Uradne plato med objave (Primorske Konzulsko, novice), št. 1/93-4, Kreljevo in 18/93 (popravek), Goriško ulico Ur.l. RS, št. 57/2005- in 2522, 66/2010-3678 Giordanovim trgom

96

#8346 Samostan Kompleks Stavbe samostan Kompleks nekdanjega 15., 16., Spomenik lokalnega Santorijev leži na terasi servitskega samostana ima 19.stol. pomena a 9 nad osnove iz 15. stoletja. Carpacciovim Najkvalitetnejši del je trgom na gotsko-renesančni križni Odlok o razglasitvi zahodnem hodnik. Cerkev s konca 16. samostana na obrobju stoletja je po vojni pogorela. Sartorijevi 9 v Kopru mesta za kulturni spomenik državnega pomena, Ur.l. RS, št. 81/99- 3829, 55/2002-2700.

#3775 Samostan Samostan s Stavbe frančiškanski Samostan observantov, ki so 15. in Spomenik lokalnega sv. Ane cerkvijo sv. samostan, se v Kopru naselili 1460, 17.stol. pomena Ane stoji na samostanska zgrajen znotraj obzidja. Ob Odlok o razglasitvi severovzhod cerkev, cerkvi (prvotna posvečena nem robu podružnična Mariji Angelski) iz 1620-27 je posameznih nepremičnih Kopra. cerkev, sv. Ana samostansko poslopje s kulturnih in Pročelje in križnim hodnikom, del prenovljeno 1644. Kvalitetna zgodovinskih samostanske oprema. Med 1954-96 v spomenikov v občini Koper, Uradne ga njem zapori. kompleksa objave (Primorske sestavljata novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), vzhodno stranico Ur.l. RS, št. 57/2005- Destradijeve 2522, 66/2010-3678. ga trga

97

#23776 Minoritski Samostan Stavbe minoritski Samostan s srednjeveško 13. 18., Spomenik lokalnega samostan stoji med samostan zasnovo, ki je v skladu s 19.stol. pomena sv. trgoma Brolo pravili beraških redov. Od Odlok o razglasitvi Frančiška in sredine 16. stol. sedež posameznih Asiškega Martinčevim inkvizicije za območje Istre,

trgom na obnovljen v 18. stol. (križni nepremičnih Foto: OE Piran: 2009, kulturnih in zahodu, na hodnik). Ukinjen 1806, nato Mojca Kovač jugu ga vojašnica, osnovna šola, zgodovinskih spomenikov v občini zapira učiteljišče in gimnazija. Koper, Uradne samostanska cerkev, na objave (Primorske vzhodu novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), samostan sv. Klare, Ur.l. RS, št. 57/2005- severna 2522, 66/2010-3678. stran meji na Cankarjevo ulico

98

VILE - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#28309 Vila Vila stoji v Stavbe vila Enonadstropna letna vila z 20.stol. Istrska 83 Žusterni, višjim pritličjem in v Žusterni južno nad razgibanim pravokotnim glavno cesto tlorisom. Dvoosna glavna Koper - Izola. fasada ima poudarjeno

Glavna vzhodno os, nad zahodno fasada je osjo prostorna terasa. Foto: OE Piran: 2009, Vanja orientirana Ohranjeno kamnito Prohinar proti morju, stopnišče s kovinsko ograjo proti severu in stavbno pohištvo v notranjščini.

#17061 Vila Vila stoji v Stavbe vila Enonadstropna vila s triosno 20.stol. Ni slike Istrska 97 Žusterni ob historicistično oblikovanim v Žusterni cesti Koper - pročeljem je orientirana na Izola, morje in ima oblikovan vrt. orientirana proti morju

99

#17062 Vila Vila z vrtom Stavbe vila Triosno historicistično 20.stol. Ni slike Istrska 99 stoji v oblikovano pročelje je v Žusterni Žusterni, ob orientirano proti morju. cesti Koper - Enonadstropna stavba je bila Izola. zgrajena na začetku 20. stol. Orientirana Obdaja jo oblikovan vrt. je proti morju

100

VILE - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#17087 Vila Koper Stavbe vila, kapela Ambiciozneje oblikovana vila 20.stol. Ni slike Spodnje z urejenim parkom in Vila s Škofije 18 gospodarskimi objekti ter parkom stoji kapelo je bila zgrajena na na vzpetini začetku 20. stol. nad cesto Ankaran - Koper. Parkovno ureditev omejujeta nizek kamniti zid in škarpa

101

MLINI - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#29883 Bembič Mlin v dolini Profana vodni mlin, Dobro ohranjen mlin z 20.stol. Ćelov reke stavbna mlinščica, lopa, dvema mlevnima sistemoma mlin v Malinske dediščina dvorišče, jez in stopo, ki jih poganjata dolini stoji ob kovinski vodni kolesi. Na Malinske nekdanji dvorišču je bila lopa za (Abitanti) tovorni poti, vprege obiskovalcev mlina. ki povezuje Petsto metrov dolga naselji Hrvoji mlinščica je povezana z reko in Abitanti Malinsko, pred mlinom je jez z zapornico.

#14411 Območje Območje je Profana vodni mlin, Območje vključuje kamniti zadnja Ni slike mlina, urejeno ob stavbna kamniti most, most iz leta 1682, mlin ob četrtina 17. mostu in reki Rižani, dediščina vodovod mlinščici reke Rižane pred stol., 1682, viadukta ob poti, ki iz rečnim pragom, večnivojsko druga v Brtucih Dekanov križišče potoka in mlinščice četrtina 20. (Dekani) pelje v ter viadukt vodovoda iz leta stol., 1935 Pobege. 1935. Viadukt nekdanjega Istrskega

102

vodovoda stoji severno od kamnitega mostu čez Rižano, mlin z mlinščico pa vzhodno pred mostom

#1545 Mlin pri Mlin stoji na Profana vodni mlin Manjši mlin ob rečni strugi je 19.stol. Ni slike Mostičju levem bregu stavbna vključno z opremo v celoti reke Rižane, dediščina ohranjen. Je redek ohranjen zahodno od primer mlinarstva na Rižani, mosta na nekoč pomembne cesti Rižana - gospodarske dejavnosti v Kubed občini. Uporablja se kot kletni prostor.

#464 Mlini 46 v Leži S od Profana mlin Mlin na zgornjo vodo 19. in Ni slike Spomenik lokalnega Mlinih jedra vasi stavbna predstavlja del ambienta 20.stol. pomena nad potokom dediščina treh mlinov.

Odlok o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih

103

spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#783 Mazurino Mlin stoji ob Profana mlin Je edini mlin ob reki 18. stol., Spomenik lokalnega v mlin Dragonji stavbna Dragonji, ki se je ohranil v 19. stol., pomena (Trsek) dediščina vsej svoji zgodovinski 20. stol. pričevalnosti. Mlin naj bi bil po ustnem izročilu star kar Odlok o razglasitvi 300 let, poimenoval pa se je posameznih po lastniku Štefanu nepremičnih (Černazu) Mazurinu. kulturnih in Zagotovo pa je bil po zgodovinskih zunanjem videzu precej spomenikov v občini drugačen kot ga poznamo Koper, Uradne danes. Mehanizma sta objave (Primorske poganjali dve vodni kolesi, novice), št. 1/93-4, eno leseno in manjše 18/93 (popravek), kovinsko. Vanj so nosili mlet Ur.l. RS, št. 57/2005- koruzo in drugo žito Trskovci, 2522, 66/2010-3678. domačini iz Pavličev in ostalih okoliških krajev.

104

DRUGE ARHITEKTURNE ZNAMENISTOSTI - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#8309 Taverna Na Stavbe Skladišče soli Istrska mesta doživijo velik 17.stol. Spomenik lokalnega Koper – vzhodnem razmah gospodarskega pomena Skladišče robu mesta razvoja po letu 1000 Mesta

soli med pospešeno razvijajo mandračem poljedelstvo, predvsem Odlok o razglasitvi

in oljarstvo in vinogradništvo, posameznih Carpacciovim ribolov in solarstvo ter razne nepremičnih trgom. druge obrti. Velik pomen pa kulturnih in Pomembna ima tudi pomorska trgovina, zgodovinskih arhitekturna ki ustvarja precejšnje spomenikov v občini dominanta v dobičke. Koper, Uradne veduti mesta Nagli vzpon privede istrska objave (Primorske mesta v spor z Beneško novice), št. 1/93-4, republiko. Prvič leta 1145, ko 18/93 (popravek), se Pulj, Koper in Izola (ki je Ur.l. RS, št. 57/2005- spadala pod Koper) uprejo 2522, 66/2010-3678. Serenissimi, a iz bojev izstopijo poražena in so prisiljena v t.i. "prisego zvestobe" (facere fidelitatem) beneškemu dožu

105 in v obvezo o vojaški pomorski pomoči.

Med Benečani in istrskimi mesti pride do ponovnih spopadov, v katerih pa mesto Koper ne sodeluje. Koper je upore istrskih mest izkoristil. Benečanom je bil lojalen in v zahvalo je leta 1182 za dobo 29 let dobil pravico do monopolnega pristanišča soli, ki je na odseku med Gradežem in Puljem imelo izključno pravico za uvoz soli na celino. S tem je bil Kopru dan temeljni privilegij, ki ga je v naslednjem obdobju tudi z beneško pomočjo izkoristil za uveljavitev ekonomskega primata med istrskimi mesti.

106

#237 Armeria Vogalno (s Stavbe meščanska Dvonadstropna palača (bivša 15. stol., Spomenik lokalnega stransko palača orožarna - funkcijsko prva pomena fasado) ob povezana s Pretorsko palačo) četrtina 16. izteku s triosno glavno fasado stol., prva Kidričeve (polkrožen glavni portal, četrtina 17. Odlok o razglasitvi ulice na trg, baročna in renesančna okna, stol., zadnja posameznih poenotena s klesano okrasje), v osnovi četrtina 18. nepremičnih sosednjo srednjeveška. stol., 1788 kulturnih in Foresterijo zgodovinskih zapira spomenikov v občini zahodno Koper, Uradne tržno objave (Primorske stranico novice), št. 1/93-4, glavnega 18/93 (popravek), trga nasproti Ur.l. RS, št. 57/2005- stolnice 2522, 66/2010-3678.

#241 Foresteria Pravokotna Stavbe meščanska Dvonadstropna palača s tretja Spomenik lokalnega na Pretorsko palača sedemosno glavno fasado četrtina 15. pomena palačo in (renesančni portal Porta del stol., 1458- poenotena s Corte v levem delu pritličja - 1460, 1472, sosednjo z baročnimi okni s kovinsko druga Odlok o razglasitvi stavbo mrežo). Stavba je v osnovi četrtina 16. posameznih Armerije srednjeveška. stol., 1532, nepremičnih zapira zadnja kulturnih in zahodno četrtina 18. zgodovinskih tržno stol., 1788, spomenikov v občini stranico; z Koper, Uradne glavno objave (Primorske

107

fasado 19. stol., novice), št. 1/93-4, orientirano 20. stol 18/93 (popravek), na glavni, Ur.l. RS, št. 57/2005- srednjeveški 2522, 66/2010-3678. mestni trg

#244 Loža Titov S pročeljem Stavbe loža Stavba je bila zgrajena v 15. tretja Spomenik lokalnega trg 1 nasproti stoletju, današnji videz pa je četrtina 15. pomena Pretorske dobila v 17. stoletju. stol., 1462- palače zapira Namenjena je bila za debatni 1464, severno klub vseh meščanov, njihove zadnja Odlok o razglasitvi

tržno razprave pa so upoštevali četrtina 17. posameznih stranico tudi v mestnem svetu. Krasi stol., 1698, nepremičnih glavnega jo številno heraldično okrasje druga kulturnih in mestnega in terakotna plastika četrtina 19. zgodovinskih trga, Madone z otrokom v vogalni stol., 1846, spomenikov v občini stranska niši, postavljena v spomin na 20. stol., Koper, Uradne fasada ob uničujočo kugo iz leta 1554. 1935, 1987 objave (Primorske Verdijevi ulici Od sredine 19. stoletja dalje novice), št. 1/93-4, se v njenem pritličju odpre 18/93 (popravek),

tudi kavarna, kjer lahko tudi Ur.l. RS, št. 57/2005- danes spijete kavo in uživate 2522, 66/2010-3678. v pogledu na celoten trg, ki je eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju.

108

#240 Fontico Z glavno Stavbe mestna kašča, Gradnja stavbe se omenja že zadnja Spomenik lokalnega fasado skladišče leta 1392, končno obliko četrtina 14. pomena orientirana dobi okrog 1460, kasneje pa stol., 1392, na trg tvori, so še nekoliko spreminjali sredina 15. skupaj s videz pročelja. Sodi med stol., druga Odlok o razglasitvi sosednjo najstarejše zgradbe na trgu četrtina 16. posameznih

palačo, Brolo. Od vsega začetka je stol., 1529 nepremičnih vzhodno bila stavba namenjena za kulturnih in tržno skladiščenje žita, ki so ga ob zgodovinskih stranico v slabih letinah ali vojnah delili spomenikov v občini srednjeveške meščanom. Na zgradbi lahko Koper, Uradne m mestnem občudujemo poleg objave (Primorske jedru renesančnih in gotskih oken novice), št. 1/93-4, še bogato heraldično 18/93 (popravek), okrasje. Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#255 Vrata Vrata z Stavbe mestna vrata Nekdanja glavna mestna 16.stol. Spomenik lokalnega Muda ostanki vrata, iz leta 1516, so bila pomena obzidja zgrajena v renesančnem oblikujejo slogu in se ponašajo s južno številnim heraldičnim

stranico okrasjem, med katerim Prešernoveg slikovito izstopa sonce, ki a trga, na simbolizira mestni grb. južni, robni Postaviti jih je dal koprski strani podesta Sebastiano mestnega Contarini, posnemajo pa jedra, v osi antični slavolok. Vrata Muda

109

glavnega so danes edina ohranjena dostopa v mestna vrata od nekdanjih mesto dvanajstih.

#254 Vodnjak Na severni Stavbe vodnjak Največji mestni vodnjak je 17.stol. Spomenik lokalnega Da Ponte strani trga (ki reprodukcija mosta Rialto v pomena se odpira na Benetkah. Izdelavo je naročil rob leta 1666 podesta Lorenzo historičnega da Ponte, po katerem je Odlok o razglasitvi

mesta) vodnjak poimenovan, v grbu posameznih njegove družine pa je nepremičnih podoba mosta. Ob vznožju kulturnih in loka, ki se dviga nad vodnjak, zgodovinskih se nahajajo štiri maskeroni, spomenikov v občini iz njihovih ust pa teče voda. Koper, Uradne Maskerona na levi sta objave (Primorske podobna mitološkim bitjem novice), št. 1/93-4, Gorgonam, Forkovim 18/93 (popravek), hčeram, ki jih je spočel Ur.l. RS, št. 57/2005- Neptun. Druga dva 2522, 66/2010-3678. upodabljata božanstva, s pričesko v obliki školjke ter moško glavo s turbanom.

110

#8285 Carpaccio Na zahodni Profana hiša Hiša naj bi bila po izročilu 14. stol., Spomenik lokalnega va hiša - stranici stavbna dom znanega beneškega sredina 20. pomena Hiša Carpaccioveg dediščina slikarja Vittoreja Carpaccia, v stol., 1935,

Carpaccio a trga, ki leži resnici pa je v prvi polovici 1955 v trg 6 na 16. stoletja v njej živel samo Odlok o razglasitvi vzhodnem njegov sin Benedetto. posameznih robu mesta Zgradba je izjemno lep nepremičnih ob primer gotske stavbe iz 14. kulturnih in pristanišču stoletja. Današnjo podobo je zgodovinskih dobila stavba po spomenikov v občini preureditvenih posegih iz Koper, Uradne leta 1935 in leta 1955. objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#243 Casa Na SV strani Profana hiša Srednjeveška ureditev Case 12. stol., Spomenik lokalnega Venezian srednjeveške stavbna Veneziane je nastala po 13. 14. stol., pomena a – Hiša ga mesta, ob dediščina oziroma 14. stoletju, torej v druga Ribiški trg nekdanjem beneškem obdobju razširitve četrtina 20. 9 mandraču in mesta po celotnem predelu stol., 1925 Odlok o razglasitvi

v revnejši otoka. Njeno ime sega v posameznih

četrti ribičev obdobje med leti 1920 in nepremičnih 1930, ko jo je vodja kulturnih in spomeniško varstvene službe zgodovinskih v Trstu Ferdinando Forlati v spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske

111

svojih skicah imenoval Casa novice), št. 1/93-4, Veneziana. 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

DRUGE ARHITEKTURNE ZNAMENISTOSTI - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#17148 Hiša od Koper Stavbe kuhinja z V sosednjem prostoru je 20.stol. Spomenik lokalnega Bardinca - ognjiščem predstavljena vinska klet z pomena Hiša stoji v Kuhinja z najstarejšo istrsko in izjemno ognjiščem Loparju dobro ohranjeno leseno Odlok o razglasitvi posameznih (Lopar) vinsko stiskalnico iz 19. Stavba stoji v nepremičnih stoletja. Zgornji prostor je zahodnem kulturnih in delu vasi namenjen predstavitvi krajevne zgodovine, ki zgodovinskih Lopar, v spomenikov v občini predelu zaznamuje življenje prebivalcev pred drugo Koper, Uradne Dolenjci objave (Primorske svetovno vojno in po njej. novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek),

112

Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#83 Benkova Hiša stoji v Profana hiša Kmetijo sestavljata dva zadnja Spomenik lokalnega hiša - Črnem Kalu stavbna objekta postavljena v nizu. četrtina 15. pomena Kmečka dediščina Leva stavba je novejša in na stol., 1489, Stoji na J hiša Črni fasadi so se ohranila le dva 19. stol. robu vasi Kal 46 glagolska napisa. Desna Odlok o razglasitvi Črni Kal) zgradba, nizek in čokat posameznih

dvoetažen objekt z vkopano nepremičnih kletjo, je Benkova hiša, kulturnih in najstarejši poznan signiran in zgodovinskih datiran objekt ljudskega spomenikov v občini stavbarstva na Slovenskem, s Koper, Uradne sledovi sočasnega objave (Primorske poznogotskega in novice), št. 1/93-4, romanskega oblikovanja. 18/93 (popravek), Grajena je iz klesanih Ur.l. RS, št. 57/2005- apnenčastih in lapornih 2522, 66/2010-3678. kamnitih blokov. Hiša ima dve osnovni etaži in v vsaki je le en prostor. Spodnja etaža je bila hlev in prostor za shranjevanje orodja. Zgornja etaža pa je bilo bivališče. Hiša ima majhne okenske odprtine in zaobljene portale. Na zahodni strani hiše je polkrožno zaključen

113

portal z napisom, da sta hišo l. 1489 zgradila mojstra Andrej in Benko (Andreas et Benco construxerunt). Drugo tolmačenje napisa govori o lastnikih Andrejašiču in Bažcu. Starejša letnica nastanka naj bi bila celo 1457. L. 1990 so hišo s pomočjo konservatorjev temeljito prenovili.

#1322 Bunker Hiša stoji v Stavbe bunker Med 2. svetovno vojno so druga Spomenik lokalnega partizans Gabrovici vse večje zahteve po četrtina 20. pomena ke tiskanem gradivu na stol., 1944, Hiša je stala tehnike Primorskem porodile zadnja v sredi stare Žena zamisel, da bi pričela v četrtina 20. Odlok o razglasitvi (Gabrovic vasi Slovenski Istri delovati tudi stol., 1977, Gabrovica, posameznih a) posebna tehnika za potrebe druga danes nad nepremičnih protifašistične ženske svetovna kulturnih in vasjo organizacije. vojna zgodovinskih Gabrovica Tako je nastala 'tehnika spomenikov v občini Koper, Uradne Žena', ki jo je vodila Ljubljančanka Anica Cizej ob objave (Primorske pomoči Ivanke Škapin- novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Mamce; prostore je imela v Gabrovici, v bunkerju hiše Ur.l. RS, št. 57/2005- Valerije in Angela Baruta. 2522, 66/2010-3678.

114

Ostanki hiše so bili leta 1977 obnovljeni.

Kip Hiša stoji v Spomeniški kip Na griču nasproti cerkve stoji 20.stol. Šavrinke Gabrovici objekti in kip Šavrinke, ki se poklanja (Hrastovlj kraji popotnicam, ki so na glavah e) nosile kmečke pridelke v Trst, kjer so jih prodajale ali pa zamenjale za druge stvari.

Šavrinka ima na glavi plinjer ali košaro. Skulpturo je leta 1990 Istri podaril kipar Jože Pohlen.

#1469 Obrambni Stolp se Spomeniški obrambni stolp V osnovi romanski (verjetno 11.stol. Spomenik lokalnega stolp nahaja v objekti in iz 12. stol.) obrambni stolp iz pomena (Podpeč) Podpeči kraji klesanega belega kamna, s tlorisom v obliki kroga, s Obrambni štirimi etažami in vhodom v Odlok o razglasitvi stolp stoji drugi etaži. Zavarovan s posameznih nad vasjo topovi je spadal v sistem Podpeč, na nepremičnih utrdb na beneško avstrijski vrhu skalne kulturnih in meji. zgodovinskih pečine spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek),

115

Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#7598 Podpeč Jama se Spomeniški jamska Naravna jama z breznom in 15.stol. Spomenik lokalnega pri Črnem nahaja v objekti in postojanka, štirimi etažami, v času pomena Kalu - Podpeči kraji tabor turških vpadov je služila kot Tabor zatočišče. Vhod v jamo Vhod v Jamo Jama v zapira zid, grajen iz blokov Odlok o razglasitvi gradu v gradu je apnenca in peščenjaka; nad vasjo posameznih (Podpeč) lesene stropne konstrukcije v Podpeč, nepremičnih notranjosti niso ohranjene. kulturnih in približno 20 Tabor je bil v uporabi do 16. m pod zgodovinskih stol. obrambnim spomenikov v občini Koper, Uradne stolpom objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#1553 Prkičeva Hiša se Profana hiša Prkičeva hiša je, poleg 16. stol., Spomenik lokalnega hiša - Hiša nahaja v stavbna »Benkove hiše« v Črnem 17. stol., pomena Črni Kal Črnem Kalu dediščina Kalu, edini ostanek 18. stol. 38 najstarejšega stavbnega Sredi (Podpeč) izročila pod Kraškim robom. Odlok o razglasitvi strnjeno V preteklosti je bila najbrž posameznih pozidanega last bogatih kmetov, prvotno vaškega nepremičnih pa je bila kamnoseška jedra; v kulturnih in delavnica mojstrov Andreja zgodovinskih dvorišču (ki

116

ga obdajajo in Benka iz Sočerge, ki sta jo spomenikov v občini sklenjena zgradila leta 1547. Ker pa je Koper, Uradne stanovanjska bila do zadnje vojne prazna objave (Primorske in in nevzdrževana, je bila v novice), št. 1/93-4, gospodarska letih od 1986 do 1988 18/93 (popravek), poslopja), s obnovljena. Danes jo Ur.l. RS, št. 57/2005- fasado štejemo kot vaški muzej. 2522, 66/2010-3678. orientirano na dvorišče

#17051 Hiša – Hiša se Profana hiša Stara domačija z lesenim 20.stol. Domačija nahaja v stavbna balkonom, ki povezuje Pr Popetrah dediščina prostore v prvem Brnardća nadstropju. Domačija (Popetre) stoji ob vaški

poti, v jugozahodne m delu vasi, imenovanem Guzini

#668 Bržanova Domačija se Profana domačija Bržanova domačija na robu novi vek, Spomenik lokalnega domačija nahaja v stavbna vasi ob vaškem trgu in cerkvi, 18. stol., pomena (Smokvica Smokvici dediščina sodi med sto najlepših 19. stol., ) domačij na slovenskem in je prva Domačija sijajen primer istrske vaške četrtina 20. Odlok o razglasitvi stoji na JV arhitekture iz 16. stol. Devet stol. posameznih

117

robu vasi obokov povezuje posamezne nepremičnih pod cerkvijo dele domačije, kamnita okna kulturnih in pa dajajo stavbi poseben čar. zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

#1320 Utrdba Utrdba se Profana utrdba, ruševina Ob skalnem robu nad vasjo 11. stol., Spomenik lokalnega San nahaja v stavbna Črni Kal so ostanki starega prva pomena Sergio Črnem Kalu dediščina gradu iz 11. stol., ki ga je dal četrtina 17. nad vasjo sezidati istrski mejni grof stol., 1615

Črni Kal Ulrik I, da bi tako nadziral Odlok o razglasitvi pomembne strateške poti. posameznih

Ruševine utrdbe so na strmi nepremičnih skali, ločeni od Kraškega kulturnih in roba, ki ju je nekoč zgodovinskih povezoval dvižni most. spomenikov v občini Danes so ostanki utrdbe Koper, Uradne ponovno dostopni preko objave (Primorske kovinskega mostu. novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005- 2522, 66/2010-3678.

118

Ni v situli Hiša z Hiša se Profana hiša Pritličje je bilo namenjeno „baladurj nahaja v stavbna kmečkemu gospodarstvu, em“ v Rakitovcu dediščina nadstropje pa stanovanju. V Rakitovcu nadstropje je vodilo zunanje stopnišče z baladurjem, značilnim lokalnim stavbnim

elementom, odprtim prostorom vrh stopnic, pred vhodom v stanovanje. Oba zaključuje polno zidana ograja. Baladur ščiti eno- ali trokapna strešica iz lesene konstrukcije, krite s korci (žlebasta strešna opeka) in sloneče na kamnitih stebričih. Vedno je bil estetsko oblikovan, zato nam mnogi ohranjeni primeri še danes razveseljujejo pogled, ko hodimo po istrskih vaseh.

Ni v situli Obrambni Stop se Profana obrambni stolp V preteklosti je Kubed z 18.stol. stolp v nahaja v stavbna nekaterimi kraji Kraškega Kubedu Kubedu dediščina roba igral pomembno vlogo kot obrambna postojanka oziroma utrdba.

V te kraje so v 15. in 16. stol. vdirali predvsem Turki in

119

Uskoki. Območje znotraj obzidja z obrambnim stolpom na skalnati ploščadi nad vasjo se imenuje Grad. Peterovogalni stolp, ki se nahaja 60 m od vaške cerkve je bil nekoč glavni obrambni in stražarski stolp utrdbe. Leta 1833 so ga dogradili in spremenili v zvonik. V Kubedu je leta 1870 potekal znameniti kubejski tabor, pomemben v narodni prebuji istrskih Slovencev. Tu se je leta 1913 rodil tudi slovenski istrski pesnik in duhovnik Alojz Kocjančič.

Ni v situli Ostanki Gradin Profana Ostanki Že leta 1028 je cesar Konrad 16.stol. beneških stavbna beneških II podaril gradinski fevd obrambni dediščina obrambnih Oglejskemu patriarhu, ki ga h stolpov stolpov je priključil novigrajski škofiji. v Gradinu V 13. stol. je fevd pripadal momjanski gospodi, leta 1420 pa mu je zavladala Beneška republika. Zaradi nenehnih vdorov turških in uskoških konjenikov so vasico že zelo zgodaj utrdili z

120

višjim zidom, ki je bil leta 1559 obnovljen in dodatno utrjen. O burni zgodovini tukajšnjih krajev pričajo ostanki dveh beneških obrambnih stolpov v bližini vasi.

Ni v situli Zvonik v Zvonik stoji v Profana zvonik Ob cerkvi v Hrvojih je stal 19.stol. Hrvojih Hrvojih stavbna eden izmed najvišjih dediščina zvonikov v Istri (37,5m), zgrajen iz peščenjaka leta 1887. Pravili so mu tudi fižolov zvonik, ker so

domačini prodajali fižol, da bi ga lahko zgradili. Zvonik se je pod udarom strele leta 1919 precej poškodoval, zrušil pa leta 1983. Na mestu starega so domačini zgradili nov, 37 metrov visok zvonik, ki je lepo viden iz okoliških krajev. Z vzpetine nad zvonikom se razprostira prelep razgled po širši okolici, celo vse do Triglava.

121

Ni v situli Krkavški Kamen stoji v Profana Krkavški kamen Krkavški (tudi Krkavćanski) 1. in 2.stol. kamen Krkavčah stavbna kamen, visok 1,5 m, je dediščina nedvomno ena najstarejših zanimivosti in znamenitosti območja Slovenske Istre. Stoji ob cesti za zaselek Škarljevec, približno 400 m vzhodno od krkavškega pokopališča. Kamnu nekateri pripisujejo tri tisoč let starosti, drugi ga datirajo v 2. stol. pr.n.št., tretji v 1. ali 2. stol. n.št. in spet nekateri v poznejši čas, ko so se tukaj naselili Slovani. Na vzhodni in zahodni strani je izklesana reliefna podoba človeka s prekrižanimi nogami in razširjenimi rokami ter neke vrste avreolo ali žarki na glavi, kar daje slutiti, da gre za pogansko božanstvo, morda povezano s čaščenjem sonca. Po mnenju nekaterih naj bi šlo za Mitro, perzijskega boga svetlobe, sonca in zaščitnika orožja, ki so ga častili predvsem rimski vojaki v zadnjem obdobju

122 cesarstva tudi na naših tleh. Drugi pa menijo, da predstavlja izklesana figura na krkavškem kamnu sina slovanskega boga Svaroga, ki se je imenoval Vid in je bil darovalec svetlobe in toplote. In nenazadnje so nekateri mnenja, da gre morda celo za figuro križanega Kristusa. Ta skrivnostni kamen je postavljen tako, da izklesana reliefa sonce osvetljuje z vzhodne in nato zahodne strani. Kamen je iz kamnine, ki je v okolici ni najti, zato je najverjetneje, da je bil na ta kraj prinesen od drugod.

123

DRUGE STAVBE - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#28513 Cepki – Karavla stoji Stavbe stražarnica Visokopritlična stavba druga Karavla med hišama pravokotnega tlorisa s četrtina 20. Cepki 21 in štirikapno streho, sredi stol., 1947 24B, severno katere se dviguje nizka nad opazovalnica, s prav tako

cestiščem štirikapno streho. Vojaški stare ceste objekt je bil zgrajen po Foto: OE Piran: 2009, Katja Koper- ustanovitvi Svobodnega Zajko Ljubljana. tržaškega ozemlja (STO), leta 1947.

#28558 Zbiralnik Vodarna je profana cisterna, čistilna Območje Rižanskega druga in čistilna severno nad stavbna naprava, vodovoda s staro vodarno četrtina 20. naprava glavno cesto, dediščina vodovod oz. čistilno napravo, glavnim stol., 1932- Rižanskeg ki iz Dekanov rezervoarjem, vidnim le na 1935 a pelje proti površju približno 1m v višino vodovoda naselju ter glavnim cevovodom, ki Rižana. dovaja vodo proti Kopru. Foto: OE Piran:2009, Mateja Makovec

124

125

ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA - MESTO

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#236 Arheološk Koper Arheološka arheološko Arheološke najdbe pozna o najdišče dediščina območje naselbinskega in grobiščnega rimska Koper značaja vezane na poselitev doba, nekdanjega otoka. Rezultate srednji vek, raziskav srednjeveškega in novi vek novoveškega mesta (stavb, cest, trgov, grobišč, mestnega obzidja, pristanišč) dopolnjujejo pisani viri.

#4352 Arheološk Koper Arheološka arheološko Ostanki ruševin, po 1278 zadnja o najdišče dediščina območje zgrajene beneške utrdbe četrtina 13. Levji grad (Tommaso Gritti in Piero stol., Gradenigo). Varovala je zadnja mestno povezavo s kopnim - četrtina 16. sprva leseni most, po 1589 stol., 1589, cesto, deloma zgrajeno na prva opečnatih obokih. Levji grad četritna 19. je 1820 porušila avstrijska stol., 1820 vojska.

126

#1392 Arheološk Koper Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče s pozna o najdišče dediščina območje slabo ohranjenim obzidjem. bronasta Markovec Ob njem površinski sledovi doba, antične in najdbe železna zgodnjesrednjeveške doba, poselitve. Odkrita tudi dva rimska srednjeveška skeleta. doba, zgodnji srednji vek

#16581 Arheološk Koper Arheološka arheološko Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina območje naselbinske najdbe. doba Pri Angelu

#17032 Arheološk Koper Arheološka arheološko Rimskodobne naselbinske rimska o najdišče dediščina območje najdbe: temelji zidov, mozaik doba Žusterna ter ostanki pomola v morju.

127

ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#1410 Gradišče Abitanti Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče - pozna Malinska dediščina območje kaštelir z dobro ohranjenimi bronasta obzidji in nasipi; poleg doba, kaštelirske kulturne plasti je železna na gradišču opazna tudi doba, zgodnjesrednjeveška zgodnji kulturna plast. srednji vek

#11730 Arheološk Babiči Arheološka arheološko Sledovi rimskodobne rimska Foto: OE Piran: 2011, o najdišče dediščina območje poselitve (posamične doba Alfred Trenz sv. Janez najdbe). in Pavel

#1333 Arheološk Barizoni Arheološka arheološko Srednjeveške naselbinske srednji vek o najdišče dediščina območje najdbe. Jurjev hrib

128

# 16591 Arheološk Bertoki Arheološka arheološko Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina območje naselbinske najdbe. doba Pri Tottu

#1302 Arheološk Bertoki Arheološka arheološko Sledovi prazgodovinske, srednji o najdišče dediščina območje rimskodobne in srednjeveške neolitik, Sermin poselitve, rimskodobno in mlajši zgodnjesrednjeveško neolitik, grobišče (skeletni pokopi iz bronasta 6.-9. stol.) ter ostaline doba, cerkvice sv. Jurija iz 12. stol. železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki srednji vek

#9503 Arheološk Bertoki Arheološka arheološko Sledovi rimskodobne rimska Foto CPA: 2010, o najdišče dediščina območje poselitve (odlomki doba Vesna Tratnik Vale gradbenega materiala); najdišče je identificirano z ekstenzivnim terenskim

pregledom 2010.

129

#1334 Arheološk Bertoki Arheološka arheološko Slučajne rimskodobne zgodnja Foto OE Piran: 2011, o dediščina območje najdbe ob tako imenovani rimska Alfred Trenz območje beneški cesti; literatura doba Arjol omenja tudi najdbo bronaste ploščice s staroselskimi imeni (Arheološki muzej Pula).

#1347 Arheološk Bezovica Arheološka arheološko Ostanki srednjeveške rimska o najdišče dediščina območje cerkvice; skeletne najdbe; doba, Murišče lonec beneških zlatnikov srednji vek, najden v kamniti okrogli hiški novi vek - kažeti. Med sondiranjem 1979 najdena grobna jama, zasuta s tegulami, imbreksi, tlakovci.

#1348 Gradišče Bezovica Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče z Prazgodovi Brgode dediščina območje dvojnim obrambnim na nasipom; v notranjosti gradišča je ponekod možno določiti posamezna poselitvena območja.

#1346 Kaštelir Bezovica Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče - pozna Stena dediščina območje kaštelir, polkrožne oblike; bronasta potencialne srednjeveške doba, najdbe. železna doba, srednji vek

130

#16494 Arheološk Bonini Arheološka arheološko Antične naselbinske najdbe; rimska o najdišče dediščina območje izstopajo ostanki vodnjaka in doba Cerej mozaika.

# 16495 Arheološk Bonini Arheološka arheološko Antične in srednjeveške rimska o najdišče dediščina območje naselbinske in grobne doba, pozni sv. Ubald najdbe; izstopa antični srednji vek mozaik in ruševine cerkvice sv. Ubalda. V neposredni bližini so odkriti tudi časovno neopredeljeni skeletni grobovi.

#16493 Arheološk Boršt nad Arheološka arheološko Antične in srednjeveške rimska o Dragonjo dediščina območje najdbe; domnevna rimska in doba, območje srednjeveška poselitev. srednji vek Hrbec

#16492 Gradišče Boršt nad Arheološka arheološko Prazgodovinske naselbinske pozna Varda Dragonjo dediščina območje najdbe, ostanki bronasta prazgodovinskega gradišča. doba, železna doba

#16496 Arheološk Brežec pri Arheološka arheološko Najdišče beneških srebrnikov druga o najdišče Podgorju dediščina območje iz druge polovice 13. stoletja. polovica Brežec 13. stol.

#1408 Arheološk Čentur Arheološka arheološko Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina območje naselbinske najdbe; doba

131

Mali in izstopajo ostanki rimske Veliki utrdbe ter zakladna najdba Čentur rimskih novcev.

#17030 Arheološk Čežarji Arheološka arheološko Rimskodobne naselbinske Rimska o najdišče dediščina območje najdbe: temelji stavb. doba Golava Omenjajo se tudi ostanki rimskodobne ceste z mestoma ohranjenim kamnitim tlakom.

#1286 Arheološk Črni Kal Arheološka arheološko Stavbni ostanki rimskodobne Rimska o najdišče dediščina območje podeželske vile s številnimi doba Barkole površinskimi najdbami lončenine in opeke. Glede na slučajne najdbe kamnitih žar tudi potencialno rimskodobno grobišče.

#1289 Arheološk Črni Kal Arheološka arheološko Prazgodovinske, antične in prazgodovi o najdišče dediščina območje srednjeveške naselbinske na, rimska Katinara najdbe; izstopa antični doba, nagrobnik. srednji vek

#1291 Arheološk Črni Kal Arheološka arheološko Antične in srednjeveške Rimska o najdišče dediščina območje naselbinske najdbe. doba, Stranice srednji vek

132

#9473 Arheološk Črni Kal Arheološka arheološko Širše območje utrdbe San Neolitik, Foto OE Piran: 2009, o najdišče dediščina območje Sergio na prepadni skali rimska Alfred Trenz Utrdba obrambne linije Kraškega doba, roba; skupaj z zazidano srednji vek, pečino v funkciji 16. stol. protiturškega tabora. Tudi najdišče neolitske kamnite sekire in odlomkov rimskodobne keramike.

#1412 Arheološk Črnotiče Arheološka arheološko Jamsko najdišče Paleolitik, o najdišče dediščina območje prazgodovinskega obdobja s bronasta Jama pod kaštelirsko kulturno plastjo; doba, Škorjašco potencialna paleolitska železna postojanka. doba

#9401 Arheološk Črnotiče Arheološka arheološko Vodoravna jama iz katere so prazgodovi Foto OE Piran: 2011, o najdišče dediščina območje znane prazgodovinske na, rimska Alfred Trenz Jama pri najdbe (lončenina in bodalo), doba, novi železniške odkrite med obema vek m useku vojnama; ob raziskavah jame 1980 so bili najdeni odlomki rimskodobne in recentne keramike.

#1290 Arheološk Črnotiče Arheološka arheološko Paleolitska postojanka z več Srednji o najdišče dediščina območje kulturnimi plastmi. Raziskana paleolitik Jama v ob odkritju leta 1955. Poleg ostankov favne in flore je bilo najdeno tudi kamnito

133

kamnolo orodje iz srednjega mu paleolitika.

#91 Arheološk Črnotiče Arheološka arheološko Eno najbolje ohranjenih Železna o najdišče dediščina območje gradišč Koprščine s povsem doba, Marija ohranjenim obrambnim rimska Snežna nasipom. V notranjosti doba, kulturna plast na površini; srednji vek kontinuiteta od prazgodovine do mlajših obdobij.

#1285 Gradišče Črnotiče Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče; prazgodovi Mozar dediščina območje poleg obrambnega sistema na je ponekod v notranjosti možno določiti poselitvena območja; prazgodovinske površinske najdbe.

#1367 Arheološk Dekani Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče in Železna o najdišče dediščina območje antična poselitev. doba, Dekanski rimska hrib doba

#1366 Arheološk Dekani Arheološka arheološko Rimskodobne naselbinske rimska Foto OE Piran: 2012, o najdišče dediščina območje najdbe (delno izkopani doba Jaka Bizjak Fratovec- temelji stavb z mozaiki, Grubelce hipokavstom in vodovodom); verjetno ostaline večje podeželske vile s termami.

134

Najdbe lončenih cevi dokazujejo, da je vodovod potekal od enega izmed izvirov pod Kaštelirjem.

#16575 Arheološk Dekani Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče z pozna o najdišče dediščina območje vidnimi kamnitimi nasipi, bronasta Kaštelir starejša literatura omenja doba, tudi nekropolo. Najdbe: železna prazgodovinske in doba, rimskodobne naselbinske in rimska grobne najdbe. doba

#3193 Arheološk Dekani Arheološka arheološko Sledovi rimskodobne rimska Foto CPA: 2010, o najdišče dediščina območje poselitve (najdbe lončenine doba Vesna Tratnik Purgarce- in gradbenega materiala); Buševca najdišče je identificirano z ekstenzivnim terenskim pregledom 2010, 2012.

#1368 Arheološk Dekani Arheološka arheološko Prazgodovinski kaštelir z pozna o najdišče dediščina območje ohranjenim obrambnim bronasta Strzar nasipom; prazgodovinske in doba, antične naselbinske najdbe, železna nekropola. doba, rimska doba

135

#16491 Arheološk Dekani Arheološka arheološko Sporadične antične najdbe, rimska o dediščina območje potencialna villa rustica. doba območje Na Vardi

#16497 Arheološk Dilici Arheološka arheološko Antične naselbinske najdbe; rimska o dediščina območje potencialna rimska poselitev. doba območje Štrčanca

#1359 Arheološk Dol pri Arheološka arheološko Antične naselbinske in Rimska o najdišče Hrastovljah dediščina območje grobne najdbe; ob cerkvi sv. doba, Brgodec Janeza Krstnika potencialno zgodnji staroslovansko grobišče. srednji vek

#16578 Arheološk Dol pri Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče in pozna o najdišče Hrastovljah dediščina območje ostanki kamnitih gomil. bronasta Gradež doba, železna doba

#1361 Arheološk Dol pri Arheološka arheološko Sporadične antične rimska o najdišče Hrastovljah dediščina območje naselbinske in grobne doba, sv. Marko najdbe; izstopa antična srednji vek nagrobna plošča, ki je bila vzidana v podrti pokopališki kapeli sv. Marka.

136

#16490 Arheološk Fijeroga Arheološka arheološko Ruševine romanske rimska o najdišče dediščina območje enoladijske cerkve sv. doba, visoki sv. Štefan Štefana z vpisano apsido in srednji vek, skeletni grobovi s kamnitimi pozni ploščami. Grobišče srednji vek najverjetneje sega do kapelice ob cesti Pomjan - Fijeroga. Dokumentirane so tudi antične naselbinske najdbe.

#15529 Arheološk Gabrovica pri Arheološka arheološko Raziskani ostanki zgodnja o najdišče Črnem Kalu dediščina območje rimskodobne stavbe s tremi rimska Boško prostori in nadstreškom iz 1. doba stol. Kamniti temelji stavbe so bili grajeni v suhozidni tehniki, stene in nadstrešek v lesu. Najdišče je uničeno z gradnjo avtocestnega odcepa Črni Kal.

#8264 Arheološk Gabrovica pri Arheološka arheološko Sledovi rimskodobne rimska Foto CPA: 2010, o najdišče Črnem Kalu dediščina območje poselitve (najdbe lončenine doba Vesna Tratnik Pod in gradbenega materiala); Tivnikom najdišče je identificirano z ekstenzivnim terenskim pregledom 2010.

137

#15549 Arheološk Gabrovica pri Arheološka arheološko Arheološko najdišče z prazgodovi o najdišče Črnem Kalu dediščina območje raziskanimi prazgodovinskimi na, rimska Šturke (sileksi) in rimskodobnimi doba, 18. (odlomki lončenine, novci, stol., 19. gradbeni material) sledovi stol. človekove aktivnosti; novoveški poljski drenažni sistem (najdba novca Marije Terezije in novcev F. Jožefa I).

#1401 Arheološk Gažon Arheološka arheološko Prazgodovinske in prazgodovi o najdišče dediščina območje rimskodobne naselbinske na, rimska Hrib nad najdbe (lončenina, doba Gažonom apnenčasta utež, tegule); na terenu so vidni kupi kamenja in nekaj zidov. Po izročilu naj bi tu stala vas.

#16594 Arheološk Gažon Arheološka arheološko Prazgodovinske in antične prazgodovi o najdišče dediščina območje naselbinske najdbe; na, rimska Stare registriran antični mozaik in doba njive temelji stavb.

#16595 Arheološk Gažon Arheološka arheološko Rimskodobne naselbinske rimska o najdišče dediščina območje (mozaik, groblje) in grobne doba Velike najdbe; med drugim tudi njive grobnica, na katero so naleteli med oranjem.

138

#1335 Arheološk Glem Arheološka arheološko Vidni so 2 - 3 m široki rimski prazgodovi o dediščina območje zidovi, ki vzporedno tečejo na, rimska območje proti cerkvi; posamične doba sv. antične najdbe. Ljudsko Nazarij izročilo omenja grobišče, možno je tudi prazgodovinsko gradišče.

#1311 Gradišče Gračišče Arheološka arheološko Bronasto in železnodobne pozna Griža dediščina območje naselbinske najdbe. bronasta doba, železna doba

#1305 Gradišče Gračišče Arheološka arheološko Bronasto in starejše pozna Lačna dediščina območje železnodobno gradišče; bronasta posamezne površinske doba, najdbe nakazujejo železna kontinuiteto poselitve. doba

#160 Arheološk Gradin Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče z prazgodovi o najdišče dediščina območje nasipom. na Tabor

#16601 Arheološk Grinjan Arheološka arheološko Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina območje naselbinske najdbe. doba nad Šalarskim poljem

139

#16596 Villa Grintovec pri Arheološka arheološko Rimskodobne naselbinske rimska rustica Šmarju dediščina območje najdbe: temelji objekta, doba Kaverljag mozaik, kamniti odlomki vinskih in oljarskih preš.

#1357 Arheološk Hrastovlje Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče - pozna o najdišče dediščina območje kaštelir in rimskodobna bronasta Vrh poselitev. doba, železna doba, rimska doba

#1358 Arheološk Hrastovlje Arheološka arheološko Sporadične, časovno srednji vek o dediščina območje neopredeljene naselbinske območje najdbe, kažejo na sv. Trojica potencialno arheološko najdišče.

#1356 Kaštelir Hrastovlje Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče; pozna Ključ dediščina območje kaštelirska kulturna plast. bronasta doba, železna doba

#1380 Arheološk Hrvatini Arheološka arheološko Antične naselbinske in rimska o najdišče dediščina območje grobne najdbe; izstopajo doba Božiči temelji antičnega objekta, mozaik.

140

#201 Arheološk Jelarji Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče z pozna o najdišče dediščina območje žganim grobiščem. Obseg, bronasta Kaštelir ponekod dobro vidnih doba, kamnitih nasipov gradišča je starejša okoli 330 m. V letih 1888-89 železna je K. Moser odkril doba, prazgodovinske in rimske rimska ostanke. Nekaj predmetov doba hrani PM-Koper; ostale muzeji na Dunaju in v Trstu.

#1276 Arheološk Kastelec Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče; železna o najdišče dediščina območje prazgodovinske in antične doba, Hrib naselbinske najdbe. rimska doba

#16499 Arheološk Kastelec Arheološka arheološko Iz spodmola so znane srednji o najdišče dediščina območje prazgodovinske, antične in neolitik, Podmol srednjeveške najdbe. Dno mlajši na jame zaključujejo fosfatne neolitik, Petrinjske breče in pleistocenska plast bakrena m Krasu neznane debeline. doba, bronasta doba, pozna rimska doba, visoki srednji vek

141

#1287 Gradišče Kastelec Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče, železna Varda dediščina območje deloma obdano z naravnimi doba kraškimi stenami.

#1378 Arheološk Kolomban Arheološka arheološko Antična in rimska o najdišče dediščina območje zgodnjesrednjeveška doba, sv. poselitev; izstopajo ostanki zgodnji Kolomba antične stavbe, antični srednji vek n napisni kamen, mozaik ter ostanki zgodnjesrednjeveške cerkvice sv. Kolombana.

#1382 Arheološk Kolomban Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče in železna o najdišče dediščina območje odkrita nekropola; doba, Sv. prazgodovinske in antične rimska Mihael naselbinske najdbe. doba

#1288 Arheološk Kortine Arheološka arheološko Antične in srednjeveške rimska o najdišče dediščina območje najdbe; izstopa najdba doba, Podstaje antičnega obcestnega kamna srednji vek ter časovno neopredeljen skelet s pridatki.

#1406 Arheološk Koštabona Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče; pozna o najdišče dediščina območje prazgodovinska in rimska bronasta sv. poselitev (tempelj boginje doba, Helena Bone); kasnoantična utrdba železna spremenjena v srednjeveški doba, obrambni stolp; grobišče ob rimska

142

ruševinah cerkvice sv. doba, Helene. srednji vek

#16586 Gradišče Koštabona Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče; pozna Koštabon dediščina območje ohranjen je del nasipov. bronasta ske Omenjajo se tudi posamezne doba, poljane najdbe (kremenasti nožički). starejša Neraziskano. železna doba

#7204 Arheološk Krkavče Arheološka arheološko Ohranjene so ruševine rimska o najdišče dediščina območje sakralnega objekta in doba, Sv. Štefan skeletni grobovi. srednji vek

#1402 Arheološk Krkavče Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče z železna o dediščina območje vidnim obzidjem. Pod doba, območje gradiščem sekundarno rimska Gradišče postavljen kamen z reliefom doba, na obeh straneh; datiran od zgodnji zgodnje antike do srednjega srednji vek veka, možna keltska provenienca. Kontinuiteta poselitve.

#1405 Arheološk Krkavče Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče. železna o dediščina območje doba območje Žvabi

143

#16598 Arheološk Kubed Arheološka arheološko Prazgodovinska in antična prazgodovi o najdišče dediščina območje poselitev; prazgodovinske in na, rimska Varda antične naselbinske najdbe. doba

#16603 Arheološk Labor Arheološka arheološko Antične in rimska o najdišče dediščina območje zgodnjesrednjeveške doba, sv. Martin naselbinske in grobne zgodnji najdbe. srednji vek

#15299 Arheološk Labor Arheološka arheološko Antične naselbinske najdbe rimska o dediščina območje (npr. opeka) kažejo na doba, območje potencialno arheološko srednji vek Jurinčiči najdišče.

#1354 Arheološk Loka Arheološka arheološko Ruševine utrdbe Za gradom, paleolitik, o najdišče dediščina območje ki je sodila v sklop utrdb ob mezolitik, Za beneško - avstrijski meji in prazgodovi gradom jamsko najdišče Ločka jama, na, 15. raziskovano l. 1911. Izstopa stol., 16. najdba mediteranoidne stol. človeške čeljustnice pleistocenske starosti in kostni ostanki jamskega medveda.

#3946 Ruševine Loka Arheološka arheološko Ruševine cerkve sv. Cecilije srednji vek cerkve sv. dediščina območje so danes prekrite s travo in Cecilije grmovjem. Leta 1943 je bila požgana.

144

#1384 Arheološk Lopar Arheološka arheološko Antične naselbinske najdbe v rimska o najdišče dediščina območje okolici cerkve sv. Rufa; doba, 12. sv. Ruf izstopa antični mozaik; stol. potencialna villa rustica. Severovzhodno od cerkve sv. Rufa se omenja srednjeveška cerkev iz 12. stoletja z grobiščem.

#1394 Arheološk Manžan Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče in železna o najdišče dediščina območje antična poselitev; doba, Na pilju prazgodovinske in antične rimska naselbinske najdbe; izstopa doba antični mozaik kot sestavni del rimskega stavbnega kompleksa.

#1385 Arheološk Marezige Arheološka arheološko Antična in srednjeveška Rimska o najdišče dediščina območje poselitev; antične in doba, sv. Križ srednjeveške najdbe; srednji vek izstopajo antične talne plošče in srednjeveški grobovi.

#1312 Gradišče Maršiči Arheološka arheološko Prazgodovinsko gradišče; železna Veliki dediščina območje prazgodovinske in antične doba, Badin naselbinske najdbe. rimska doba

145

#1375 Arheološk Movraž Arheološka arheološko Antične naselbinske najdbe; rimska o najdišče dediščina območje potencialna lega antične doba Goričica postojanke.

#16577 Arheološk Movraž Arheološka arheološko Srednjeveške naselbinske Pozni o najdišče dediščina območje najdbe; ruševine srednji vek, Grad obrambnega stolpa, ki je 15. stol. sodil v sklop utrdb ob beneško – avstrijski meji.

#1376 Arheološk Movraž Arheološka arheološko Prazgodovinska, antična in prazgodovi o najdišče dediščina območje srednjeveška poselitev, na, rimska Sazid grobne najdbe; izstopajo doba, skeletni grobovi s pridatki, srednji vek pokriti s kamnitimi ploščami.

#24205 Arheološk Osp Arheološka arheološko Sledovi rimskodobne rimska Foto CPA: 2010, o najdišče dediščina območje poselitve (najdbe lončenine doba Vesna Tratnik Špina I in gradbenega materiala); najdišče je identificirano z ekstenzivnim terenskim pregledom 2010.

#3157 Arheološ Osp Arheološka arheološko Sledovi rimskodobne rimska Foto CPA: 2010, ko dediščina območje poselitve (najdbe lončenine doba Vesna Tratnik najdišče in gradbenega materiala); Špina II najdišče je identificirano z ekstenzivnim terenskim

pregledom 2010.

146

#1340 Arheološk Osp Arheološka arheološko Prazgodovinska in antična pozna Foto OE Piran: 2012, o najdišče dediščina območje poselitev; izstopajo bronasta Jaka Bizjak Zasedski rimskodobne najdbe (temelji doba, potok stavbe s hipokavsti, železna vodovodnimi cevmi in doba, mozaiki, posamezni odlomki rimska lončenine in gradbenega doba, materiala). Po izročilu naj bi srednji vek na ledini Nad faro stala srednjeveška vas Zased.

#1307 Arheološk Osp Arheološka arheološko Širše območje utrdbe v prazgodovi Foto OE Piran: 2011, o dediščina območje Osapski jami s skalnatim na, rimska Alfred Trenz območje nanosom pred jamo in doba, Osapska območje povečanega srednji vek, jama arheološkega potenciala novi vek glede na številne omembe v starejši literaturi: prazgodovinske, rimskodobne, srednjeveške in novoveške najdbe.

#1313 Arheološk Pisari Arheološka arheološko Potencialno arheološko rimska o dediščina območje najdišče - grobišče glede na doba, območje navedbe v starejši literaturi zgodnji V Ležajih (skeletni pokopi s pridatki). srednji vek Neraziskano.

147

#29959 Arheološk Pobegi Arheološka arheološko Območje povečanega rimska Foto OE Piran: 2012, o dediščina območje arheološkega potenciala doba Jaka Bizjak območje glede na najdbo odlomka Poljane 1 rimskodobnega gradbenega materiala (ekstenzivni terenski pregled 2012).

#29960 Arheološk Pobegi Arheološka arheološko Območje povečanega rimska Foto OE Piran: 2012, o dediščina območje arheološkega potenciala doba Jaka Bizjak območje glede na najdbe odlomkov Poljane 2 rimskodobne lončenine in rimskodobnega gradbenega materiala (ekstenzivni terenski pregled 2012).

#29963 Arheološk Pobegi Arheološka arheološko Območje povečanega rimska Foto OE Piran: 2012, o dediščina območje arheološkega potenciala doba Jaka Bizjak območje glede na najdbe odlomkov Porton 1 rimskodobne lončenine in rimskodobnega gradbenega materiala (ekstenzivni terenski pregled 2012).

#29964 Arheološk Pobegi Arheološka arheološko Območje povečanega rimska Foto OE Piran: 2012, o dediščina območje arheološkega potenciala doba Jaka Bizjak območje glede na najdbe odlomkov Porton 2 rimskodobne lončenine in rimskodobnega gradbenega

148

materiala (ekstenzivni terenski pregled 2012).

#29962 Arheološk Pobegi Arheološka arheološko Območje povečanega prazgodovi Foto OE Piran: 2012, o dediščina območje arheološkega potenciala na, rimska Jaka Bizjak območje glede na najdbe doba Šanžanej domnevnega prazgodovinskega kamnitega

odbitka in odlomkov rimskodobne lončenine ter rimskodobnega gradbenega materiala (ekstenzivni terenski pregled 2012).

#16589 Villa Pobegi Arheološka villa rustica Antična poselitev; antične rimska rustica dediščina naselbinske najdbe; doba izstopajo ostanki temeljev antičnega objekta in gradbeni material, vodovodne cevi.

#16590 Arheološk Podpeč pri Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče Črnem Kalu dediščina naselbinske najdbe; izstopa doba Kontrade antični gradbeni material.

#16500 Arheološk Podpeč pri Arheološka gradišče, jamska Prazgodovinska in pozna o najdišče Črnem Kalu dediščina postojanka poznosrednjeveška bronasta Podpeč poselitev. Ostanki gradišča in doba, naravne jame ob nekdanji železna beneško - avstrijski meji, ki doba, 15.

149

so verjetno služile kot stol., 16. zatočišče v času turških stol. vpadov.

#1370 Arheološk Poletiči Arheološka arheološko Najdba antičnega napisnega rimska o dediščina območje, kamna (v sekundarni legi); doba območje grobišče potencialno rimsko grobišče. Beli Kamen

#9513 Arheološk Pomjan Arheološka naselbina, plano Antična poselitev; antični rimska o najdišče dediščina grobišče, žara žarni pokopi in grobne doba Labor najdbe.

#20887 Arheološk Pomjan Arheološka naselbina, cesta, Antična poselitev in prazgodovi o najdišče dediščina plano grobišče potencialna prazgodovinska; na, rimska Monte antične naselbinske in doba Romano grobne najdbe; omemba rimske ceste.

#12823 Arheološk Pomjan Arheološka naselbina Prazgodovinska poselitev; prazgodovi o najdišče dediščina prazgodovinske naselbinske na Poljane najdbe.

#17031 Arheološk Pomjan Arheološka gradišče, Prazgodovinska, antična in prazgodovi o najdišče dediščina naselbina zgodnjesrednjeveška na, rimska Straža poselitev; prazgodovinsko doba, gradišče obdrži kot utrdba zgodnji svoj vojaški značaj do srednji vek zgodnje antike. Na

150

kontinuiteto poselitve kaže cerkev sv. Jurija z okolico.

#1407 Srednjeve Pomjan Arheološka plano grobišče, Srednjeveško grobišče; zgodnji ško dediščina skeletni pokop potencialni staroslovanski srednji vek, grobišče grobovi: glagolski napisi - visoki najstarejši iz leta 1439. srednji vek

#16599 Arheološk Popetre Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina naselbinske najdbe. doba Hrib

#16583 Arheološk Prade Arheološka naselbina, plano Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina grobišče naselbinske in grobne doba Babuder najdbe. Med ostanki gradbenega materiala izstopajo kosi belega marmorja in mozaik.

#29961 Arheološk Prade Arheološka arheološko Območje povečanega rimska o dediščina območje arheološkega potenciala doba območje glede na najdbo odlomka Plinovod rimskodobne lončenine (ekstenzivni terenski pregled 2012).

#1414 Arheološk Praproče pri Arheološka jamska Jamsko najdišče s paleolitik, o najdišče Črnem Kalu dediščina postojanka površinskimi prazgodovi Jama pod prazgodovinskimi najdbami; na Krogom

151

potencialna paleolitska postojanka.

#9403 Arheološk Praproče pri Arheološka jamska Spodmol (kevdrc) z ostanki bronasta o najdišče Črnem Kalu dediščina postojanka pleistocenske favne in doba, Jama ogljenih drobcev; odkriti so rimska podkovnj bili tudi odlomki kaštelirske doba akov in verjetno rimskodobne keramike ter odlomek hišnega lepa ali tlaka.

#1353 Arheološk Praproče pri Arheološka jamska Jama z breznom in etažami; bronasta o najdišče Črnem Kalu dediščina postojanka odkriti so fosilni ostanki doba, Ladrica jamskega medveda in železna odlomki grobe kaštelirske doba lončenine ter ornamentirani odlomki.

#1349 Arheološk Praproče pri Arheološka plano grobišče, Zgodnjesrednjeveška plano o najdišče Črnem Kalu dediščina skeletni pokop poselitev; grobišče, Na štirni zgodnjesrednjeveško skeletni skeletno grobišče; grobne pokop najdbe.

#1344 Arheološk Predloka Arheološka villa rustica, Rimski naselbinski ostanki rimska o najdišče dediščina plano grobišče, (villa rustica) in skeletno doba, sv. Janez skeletni pokop, poznoantično, srednji vek Krstnik nagrobnik staroslovansko (keltaška, belobrdska, dalmatinska kulturna skupina) in

152

poznosrednjeveško grobišče s 116 grobovi; antični nagrobni plošči.

#16592 Arheološk Pregara Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina naselbinske najdbe. doba Fined

#16600 Arheološk Puče Arheološka naselbina Prazgodovinska poselitev; prazgodovi o najdišče dediščina prazgodovinske naselbinske na Fernet najdbe.

#16593 Arheološk Puče Arheološka gradišče Prazgodovinska poselitev; pozna o najdišče dediščina prazgodovinsko gradišče; bronasta Hrib prazgodovinske naselbinske doba, najdbe. železna doba

#1415 Arheološk Rakitovec pri Arheološka jamska Arheološko jamsko najdišče s neolitik, o najdišče Hrastovljah dediščina postojanka prazgodovinsko in antično bronasta Jama pod poselitvijo; ob raziskavah doba, Gabrkom odkrite neolitske, rimska bronastodobne in antične doba naselbinske najdbe.

#1294 Arheološk Rožar Arheološka gradišče, Prazgodovinsko gradišče in železna o najdišče dediščina utrdba, tabor srednjeveška vaška utrdba doba, 15. sv. Jurij okoli cerkve sv. Jurija. Utrdba stol., 16. je sodila v sklop utrdb ob stol. beneško-avstrijski meji;

153

služila je tudi kot protiturški tabor.

#16579 Arheološk Smokvica Arheološka naselbina Prazgodovinska poselitev; prazgodovi o najdišče dediščina prazgodovinske naselbinske na Stara najdbe. Griža

#1309 Gradišče Smokvica Arheološka gradišče Prazgodovinsko gradišče; železna Na dediščina znotraj gradišča so opazni doba, jamicah naselitveni kompleksi s rimska kamnitimi nasipi; doba prazgodovinske in rimskodobne naselbinske najdbe.

#1280 Arheološk Socerb Arheološka naselbina, Prazgodovinska, antična in pozna o najdišče dediščina grobišče, srednjeveška poselitev; bronasta Vas skeletni pokop prazgodovinske in antične doba, naselbinske in grobne starejša najdbe. železna doba, rimska doba, srednji vek

#677 Arheološk Sočerga Arheološka gradišče Prazgodovinsko gradišče z pozna o najdišče dediščina določljivimi poselitvenimi bronasta sv. Kvirik območji; v bližini cerkve sv. doba, Kvirika je najden tudi starejša

154

rimskodobni figuralni železna spomenik z napisom. doba, rimska doba

#15548 Arheološk Spodnje Arheološka naselbina, cesta S kamnitimi podpornimi rimska o najdišče Škofije dediščina zidovi terasirano pobočje in doba, visoki Kortinca trasa ceste, ki je potekala srednji vek, pravokotno na terase (visoki novi vek srednji vek/zač. novega veka). Na zahodnem vznožju pobočja je odkrit suhozidni temelj z odlomki rimskih tegul. Degradirano z gradnjo HC.

#15565 Arheološk Spodnje Arheološka cesta, plano Najdba cestišča srednjeveške rimska o najdišče Škofije dediščina grobišče, beneške ceste; odsek doba, pozni Križišče obloženi grob, zaščitno raziskan in srednji vek skeletni pokop, prezentiran ob gradnji žara ankaranskega križišča v letu 1975. Med nadzorom ob gradnji AC je bila odkrita tudi trasa rimske ceste in rimsko grobišče s skeletnimi in žganimi pokopi.

155

#1398 Arheološk Spodnje Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče Škofije dediščina naselbinske najdbe; doba Purissimo izstopajo temelji antičnih stavb in mozaik.

#15547 Arheološk Spodnje Arheološka arheološko Ob arheoloških raziskavah rimska o najdišče Škofije dediščina najdišče najdeni odlomki doba, Reber rimskodobne lončenine in srednji vek, gradbenega materiala, ki so novi vek bili zaradi intenzivne obdelave pomešani s srednjeveškim in novoveškim gradivom. Najdišče ni mogoče funkcionalno opredeliti; uničeno z gradnjo odseka HC.

#14299 Arheološk Spodnje Arheološka villa rustica, Antični ruralni kompleks rimska o najdišče Škofije dediščina cesta (villa rustica s stanovanjskim doba Školarice in gospodarskim delom) s trajno poselitvijo od 1. stol. pr. n. št. do začetka 5. stoletja.

#15563 Arheološk Spodnje Arheološka pristava Stavbni kompleks nekdanje 16. stol., o najdišče Škofije dediščina pristave koprske škofije z 17. stol. Valmarin ruševino delno raziskanega gospodarskega poslopja: arheološko izkopavanje

156

južnega dela objekta 2001. Velikost celotne stavbe je okoli 25 x 8 m, glede na najdbe je bila zgrajena v 16. ali 17. stol.

#16576 Arheološk Stepani Arheološka cesta, plano Antične grobne najdbe rimska o najdišče dediščina grobišče vzdolž trase rimske ceste, ki doba Na Selinci je povezovala Osapsko dolino z dolino Rižane.

#15527 Villa Stepani Arheološka villa rustica Raziskane stavbne ostaline zgodnja rustica Na dediščina rimskodobne podeželske vile rimska vrhu in drugih struktur (zidovje, v doba skalo vklesana kotanja, verjetno zbiralnik vode); med najdbami gradbenega materiala izstopajo tegule z žigom Tulliae A. F. Crispinae, datirane v 1. stol.

#1391 Arheološk Sveti Anton Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina naselbinske najdbe; doba Kavaliči izstopajo temelji antičnega objekta.

#1387 Arheološk Sveti Anton Arheološka kaštelir, Prazgodovinska, antična in pozna o najdišče dediščina naselbina, plano (zgodnje)srednjeveška bronasta Kortina grobišče poselitev; kaštelirski doba, kompleks; prazgodovinske, železna

157

antične in srednjeveške doba, naselbinske in grobne rimska najdbe; poselitvena doba, kontinuiteta. zgodnji srednji vek

#1364 Arheološk Sveti Anton Arheološka naselbina, plano Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina grobišče naselbinske in grobne doba Pečki najdbe.

#1389 Gradišče Sveti Anton Arheološka gradišče Prazgodovinsko gradišče, železna Jazbine dediščina prazgodovinske naselbinske doba najdbe; izstopata dve bronasti čeladi. Posamezne površinske najdbe nakazujejo kontinuiteto poselitve.

#16580 Arheološk Šalara Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina naselbinske najdbe. doba Paderna Območje je zaradi novejših posegov delno degradirano.

#16489 Arheološk Šalara Arheološka naselbina, plano Antična in rimska o najdišče dediščina grobišče zgodnjesrednjeveška doba, Sv. Štefan poselitev; antične in zgodnji zgodnjesrednjeveške srednji vek naselbinske in grobne

158

najdbe; kontinuiteta poselitve.

#16582 Arheološk Šeki Arheološka arheološko Potencialno arheološko srednji vek, o dediščina območje, plano najdišče - grobišče glede novi vek območje grobišče, skeletne pokope s pridatki Bravnica skeletni pokop (sulice, meči), ki naj bi bili odkriti pri pogozdovanju (Topografski zapisnik OE Piran). Neraziskano.

#1396 Arheološk Škocjan pri Arheološka naselbina Prazgodovinska in antična prazgodovi o najdišče Kopru dediščina poselitev; prazgodovinske in na, rimska Sveti antične naselbinske najdbe; doba Tomaž izstopajo temelji antičnih stavb in mozaik; kontinuiteta poselitve.

#16584 Arheološk Škocjan pri Arheološka arheološko Sledovi srednjeveške Srednji vek Foto: OE Piran: 2011, o Kopru dediščina območje, poselitve (posamične Alfred Trenz območje naselbina najdbe); domnevna Sv. samostanska posest glede na Mihael omembe v literaturi.

#1393 Arheološk Škocjan pri Arheološka arheološko Ostanki rimskega rimska o Kopru dediščina območje arhitekturnega objekta doba območje dokumentirani z najdbami Škocjan rimske keramike, tegul in korcev.

159

#1399 Arheološk Šmarje pri Arheološka arheološko Antične in rimska o Kopru dediščina območje, (zgodnje)srednjeveške doba, območje naselbina, naselbinske najdbe; omemba zgodnji Marijino utrdba utrdbe. srednji vek brezmade žno spočetje

#16587 Arheološk Tinjan Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina naselbinske najdbe. doba Kolombar

#1298 Arheološk Tinjan Arheološka gradišče, Bronasto in pozna o najdišče dediščina utrdba, starejšeželeznodobna, bronasta Tinjanski grobišče, antična in srednjeveška doba, hrib skeletni pokop, poselitev; prazgodovinsko starejša žara gradišče in žarno grobišče; železna zgodnjesrednjeveška utrdba. doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

#9399 Arheološk Topolovec Arheološka naselbina, Ostanki mogočnih podpornih prazgodovi Foto: OE Piran: 2011, o najdišče dediščina suhozid, hiška zidov za terase, zgrajenih v na, srednji Alfred Trenz Ovzide suhozidni tehniki in ruševine vek, novi kamnitih poljskih zavetišč, vek hišk (kažunov). Tudi

potencialna prazgodovinska

160

naselbina glede na omembe keramičnih najdb.

#16602 Arheološk Topolovec Arheološka naselbina, Sledovi prazgodovinske prazgodovi Foto: OE Piran: 2011, o najdišče dediščina pokopališče poselitve (odlomki keramike) na, pozni Alfred Trenz Sv. in opuščeno pokopališče srednji vek Hieronim okoli cerkve sv. Hieronima.

#1395 Arheološk Tinjan Arheološka kaštelir, Prazgodovinsko gradišče in pozna o najdišče dediščina naselbina, plano antične ter bronasta Sv. grobišče, zgodnjesrednjeveške doba, Sebastjan skeletni pokop, naselbinske najdbe. Ruševine železna ruševina, cerkve sv. Boštjana doba, cerkev, sv. (Sebastijana), kjer je rimska Boštjan najdenih tudi veliko doba, človeških kosti. zgodnji srednji vek

#1336 Arheološk Truške Arheološka naselbina Antične naselbinske najdbe, rimska o najdišče dediščina izstopa množica stavbnih doba Bržanka ostankov.

#1337 Arheološk Truške Arheološka kaštelir, Sporadične prazgodovinske, bronasta o najdišče dediščina naselbina, antične in srednjeveške doba, Križni grobišče, cerkev najdbe. Omemba rimska drev in zgodnjekrščanskih cerkvic z doba, Mačji hrib naselbino, rimskega grobišča srednji vek

161

in kaštelirja na vzpetini Mačji hrib.

#1388 Arheološk Zabavlje Arheološka naselbina Antična poselitev; antične rimska o najdišče dediščina naselbinske najdbe. doba Zabavska Varda

#1355 Arheološk Zanigrad Arheološka kaštelir, Prazgodovinski kaštelir; pozna o najdišče dediščina naselbina prazgodovinska in antična bronasta Kovk poselitev; prazgodovinske, doba, antične in srednjeveške železna naselbinske najdbe; doba, kontinuiteta poselitve. rimska doba, srednji vek

#1362 Arheološk Zanigrad Arheološka gradišče, Prazgodovinska, antična in mlajša o najdišče dediščina grobišče, cesta, srednjeveška poselitev; železna sv. Štefan ruševina, prazgodovinske, antične in doba, utrdba, dvorec srednjeveške naselbinske in rimska grobne najdbe. Srednjeveška doba, visoki utrdba v kraški steni ter srednji vek, omemba rimske ceste. 15. stol., 16. stol.

#7331 Arheološk Zazid Arheološka gradišče Prazgodovinsko gradišče ali pozna o dediščina morda samo refugijska bronasta postojanka ima sklenjen niz doba, obrambnih kamnitih okopov železna

162

območje v celoti ohranjen. O kulturni doba, Mojbrma plasti znotraj zaenkrat ni pozna sledov. rimska doba

#7332 Arheološk Zazid Arheološka gradišče Prazgodovinsko gradišče z pozna o dediščina delno ohranjenim sistemom bronasta območje obrambnih okopov in z delno doba, Na Krasu ohranjeno kulturno plastjo v železna notranjosti. doba

#9170 Arheološk Zazid Arheološka gradišče Plano žarno grobišče, pozna o dediščina domnevno iz bronasta območje prazgodovinskega časa, je doba, Ozki dol znano po slučajni najdbi. železna Verjetno pripada gradišču Na doba krasu.

#7333 Arheološk Zazid Arheološka gradišče Prazgodovinsko gradišče z pozna o dediščina dobro ohranjenimi bronasta območje obrambnimi okopi in s doba, Zjat kulturno plastjo znotraj železna severne in vzhodne strani doba okopa.

163

#9465 Arheološk Zgornje Arheološka naselbina Sledovi rimskodobne rimska Foto CPA: 2010, o najdišče Škofije dediščina poselitve (odlomek doba Vesna Tratnik Rombi gradbenega materiala); najdišče je identificirano z ekstenzivnim terenskim pregledom 2010.

164

KULTURNA KRAJINA - PODEŽELJE

Zvrst Evid. št. Ime dediščine: Tipološka gesla Vrsta/akt razglasitve Lokacija: Opis Obdobje Fotografije enote enote: Varstvene enote spomenika usmeritve:

#15089 Kulturna Južno od kulturna kulturna krajina Razčlenjen flišni gričevnat Ni podatka Ni slike krajina ceste Sv. krajina svet ima značilno obdelane notranja Anton - slemenske uravnave s Slovenska Marezige - strnjenimi naselji in zaselki, Istra Pomjan - ki se kot dominanta (Boršt Šmarje do dvigujejo nad globokimi nad meje s rečnimi dolinami. Dragonjo) Hrvaško na jugu.

#15678 Območje Drevored kulturna drevored, Večkrat prekinjen in tretja Ni slike drevored raste na krajina kulturna krajina zamaknjen drevored cipres s četrtina 20. ov cipres severnem 669 drevesi iz leta 1960 stol., 1960 (Brič) pobočju poteka v smeri slemena. Briča nad Zaradi zaščite vinogradov dolino pred burjo so drevesa Dragonje. posajena v dveh zamaknjenih vrstah.

165

#15086 Kulturna Obsega kulturna kulturna krajina Posebnost je značilna Ni podatka Ni slike krajina pobočja krajina arhitektura vasi, posebna (Čentur) severovzhod strukturiranost parcel ter no od obdelanost kmetijskih Pomjana, zemljišč. Drobna parcelacija med njiv se v koncentričnih krogih Čenturskim širi navzven zaradi in Bavaškim prilagajanja terenu. potokom, ter uravnan plato s pobočji v obliki pomola z vasema Veliki in Mali Čentur.

#1283 Zgodovins Območje kulturna kraj Na območju naselij druga Ni slike ko obsega krajina zgodovinskega Gabrovica in Osp so se četrtina 20. območje naselji Osp in dogodka odvijali zgodovinski dogodki, stol., 1941- Gabrovica Gabrovica pomembni za potek NOB v 1945, -Osp ter prostor Slovenski Istri. Ohranjenih je druga (Gabrovic med njima. več objektov, ki pričajo o teh svetovna a pri dogodkih. vojna Črnem Kalu)

166

#1445 Zgodovins Območje leži kulturna kraj Območje ob bunkerju, kjer druga Ni slike Spomenik lokalnega ko južno od krajina zgodovinskega se je leta 1944 utaborila četrtina 20. pomena območje ceste Boršt - dogodka komanda mesta Koper in stol., 1944, Odlok o razglasitvi Hrpeljci Labor, ob imela svoj sedež do maja druga kulturnih (Labor) pritoku reke 1945. Na dogodek spominja svetovna spomenikov v občini Dragonje in vzidana marmorna plošča na vojna Koper, Uradne obsega bunkerju. zaselek objave (Primorske Jurinčiči z novice), št. 27/87- 279, Ur.l. RS, št. okolico. 39/2007-2136 (obvezna razlaga).

#15088 Kulturna Območje kulturna kulturna krajina Največja in najbolj ohranjena Ni podatka krajina obsega krajina vala. Oblikujejo jo posebna Movraška celotno dno parcelacija njiv, stisnjene vala Movraške vasi pod prepadnimi stenami (Movraž) vale in vsa in terasasto urejena pobočja. pobočja nad njo med Movražem in Dvori.

#15087 Kulturna Ozek pas ob Kulturna kulturna krajina Dominantna luskasta Ni podatka Ni slike krajina kraškem krajina zgradba Kraškega roba se Kraški rob lomu, od prepleta z vmesnimi (Podpeč državne uravnavami, valami, pri Črnem meje z Italijo dolinami in kraškimi ravniki Kalu) pri Socerbu na severu,

167

do meje s ter tako oblikuje različne Hrvaško pri krajinske vzorce. Dvorih in Rakitovcu na jugu. Vključuje Osapsko dolino, Breg, območje val, Rakitovski in Podgorski kras.

#15090 Kulturne Obsega Kulturna kulturna krajina Ohranjen tradicionalni Ni podatka Ni slike terase pobočje krajina sistem kulturih teras je med južno od nastal na prehodu iz Krkavški ceste med planotastih slemenskih m Koštabono in uravnav v strma pobočja nad potokom Krkavčami, dolino Dragonje. Vasi in severno od Krkavče in Koštabona Supotom reke obvladujeta širšo okolico. (Puče) Dragonje in zahodno od potoka Supot.

#1293 Kulturna Kulturna Kulturna kulturna krajina Dominanta krajine je Ni podatka Ni slike krajina krajina krajina strnjena vas z zvonikom na (Rožar) obsega hribu. Na jugu jo dopolnjuje

168

območje vasi gozd, na severu pa delno Rožar in obdelana zemljišča. Stepani s pobočjem, ter severni del vasi Rižana, na jugozahodne m delu Črnikalskega hriba.

#1299 Kulturna Kulturna Kulturna kulturna krajina Vas na vrhu hriba s cerkvijo Ni podatka Ni slike krajina krajina leži krajina sv. Mihaela na najvišji točki (Tinjan) na Tinjskem na nepozidanem prostoru. hribu, med Stavbna dediščina je Osapsko in mestoma lepo ohranjena. Na Rižansko jugu jo dopolnjuje gozd, na dolino. severu pa delno obdelana zemljišča.

169