Diplomsko Delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA IGRE KOŠARKARSKIH EKIP NA ZAKLJUČNEM TURNIRJU ČETVERICE EVROLIGE LETA 2004 V TEL AVIVU

JERNEJ KOBALE

LJUBLJANA, 2015

Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport

Jernej Kobale

ANALIZA IGRE KOŠARKARSKIH EKIP NA ZAKLJUČNEM TURNIRJU ČETVERICE EVROLIGE LETA 2004 V TEL AVIVU (diplomsko delo)

Mentor: dr. Frane Erčulj Smer: Športno treniranje Recenzent: dr. Goran Vučković Konzultant: dr. Marko Zadražnik

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Branetu Dežmanu za strokovne nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Za navdih, potrpežljivost in spodbudne besede. Mentorju prof. dr. Franetu Erčulju za strokovne nasvete, brez katerih mi ne bi uspelo končati diplomsko nalogo.

Največja zahvala gre staršema ter družini, ki so mi vedno nesebično stali ob strani, tako na moji športni, kot tudi študijski poti.

Tini, za novo poglavje v mojem življenju.

Trenerju Spasoje Todoroviču, za podroben vpogled v košarkarski svet.

Ključne besede: košarka, analiza, akcije, zaključni turnir, evroliga

ANALIZA IGRE KOŠARKARSKIH EKIP NA ZAKLJUČNEM TURNIRJU ČETVERICE EVROLIGE LETA 2004 V TEL AVIVU

Jernej Kobale

Število strani: 107, število tabel: 22, število slik: 59, število virov: 9

IZVLEČEK

V diplomski nalogi sem analiziral obe polfinalni tekmi na zaključnem turnirju Evrolige leta 2004 v Tel Avivu. In sicer tekmo med ekipama CSKA iz Moskve in Maccabi iz Tel Aviva ter tekmo med ekipama Montepaschi iz Siene in Skipper iz Bolonje. Tekme sem analiziral s štirih vidikov: z vidika strukture ekip po telesni višini in tipih igralcev, z vidika igralne učinkovitosti, z vidika modela taktike igre v napadu in obrambi ter z vidika števila, dolžine in učinkovitosti igranja posameznih tipov napadov in obramb.

Na tekmi med Maccabijem in CSKA smo lahko videli dve zelo dobro strukturirani ekipi na vseh položajih. Strukturi obeh ekip sta bili dokaj podobni, taktika na igrišču v napadu in v obrambi pa povsem različni. Maccabi je imel v napadu točno določeno in tudi izvajano taktiko, taktika CSKA pa je bolj temeljila na določenih sistemih gibanja in prilagajanja. V obrambi je CSKA celo tekmo igral agresivno osebno obrambo, ekipa Maccabija pa je s prilagojeno consko obrambo »3:2« zmedla in premagala nasprotnika.

Na tekmi med Skipperjem in Montepaschijem sta imeli obe ekipi dokaj podobno taktiko, strukturo igralcev po igralnih mestih pa različno. Skipper je celo tekmo igral osebno obrambo, medtem ko je ekipa Montepaschija igrala tudi consko obrambo »3:2«. Tekmo je v Skipperjevo korist prevesil boljši met za 3 točke ter zelo učinkovita igra centrov.

Key words: basketball, analysis, plays, final four, euroleague

ANALYSIS OF BASKETBALL TEAMS AT THE EUROLEAGUE FINAL FOUR 2004 IN TEL AVIV

Jernej Kobale

Number of pages: 107, number of tables: 22, number of figures: 59, number of sources: 9

ABSTRACT

This thesis contains analysis of both semifinal games at the Euroleague final four 2004 in Tel Aviv. First semifinal game was between CSKA Moscow and Maccabi Tel Aviv, second between Montepaschi Siena and Skipper Bologna. I analyzed teams structure, players height by playing position, efficiency by playing position, teams offensive and defensive tactics and how many different types of offences and defenses there was. I also analyzed their length and efficiency.

Both teams, CSKA and Maccabi, had well balanced team structure on all playing positions. They had similar team structure, but different offensive and defensive tactics. Maccabi offense was exact and they executed their offensive plays very precisely. While CSKA offense was more vague, based on certain system of movements, therefore much more difficult to read. CSKA stayed in aggressive "man to man" defense for the whole game. While Maccabi by going into "3:2" matchup zone turned the game in their favor.

Skipper and Montepaschi had very similar tactics, while their team structure was different. Skipper stayed in "man to man" defense for the whole game, while Montepaschi also played "3:2" zone. Skipper won the game because of better three point percentage and very efficient players on center positions.

VSEBINA 1 UVOD ...... 8 2 PREDMET IN PROBLEM ...... 11 2.1 Igralna uspešnost in učinkovitost ...... 11 2.2 Indeksi igralne učinkovitosti ...... 12 2.3 Vrste obramb in napadov ...... 14 3 CILJI ...... 16 4 METODE DELA ...... 17 4.1 Vzorec ekip in tekem ...... 17 4.2 Vzorec spremenljivk...... 17 4.3 Način zbiranja podatkov ...... 17 4.4 Metode obdelave podatkov ...... 17 5 REZULTATI IN RAZLAGA ...... 18 5.1 STRUKTURA EKIP GLEDE NA TELESNO VIŠINO IN IGRALNE TIPE ...... 18 5.2 PRIMERJAVA IGRALNE UČINKOVITOSTI EKIP IN POSAMEZNIH TIPOV IGRALCEV NA OBEH POLFINALNIH TEKMAH ...... 26 5.2.1 Maccabi Tel Aviv : CSKA Moskva ...... 26 5.2.1.1 Absolutna igralna učinkovitost ...... 36 5.2.1.2 Relativna igralna učinkovitost ...... 37 5.2.1.3 Primerjava absolutne in relativne igralne učinkovitosti ...... 38 5.2.2 Montepaschi Siena : Skipper Bologna ...... 39 5.2.2.1 Absolutna igralna učinkovitost ...... 49 5.2.2.2 Relativna igralna učinkovitost ...... 50 5.2.2.3 Primerjava absolutne in relativne igralne učinkovitosti ...... 51 5.3 VRSTE NAPADOV, NJIHOVO ŠTEVILO, USPEŠNOST IN ČAS TRAJANJA .. 52 5.3.1 Maccabi Tel Aviv : CSKA Moskva ...... 52 5.3.2 Montepaschi Siena : Skipper Bolonija ...... 54 5.4 VRSTE OBRAMB, NJIHOVO ŠTEVILO, USPEŠNOST IN ČAS TRAJANJA .... 56 5.4.1 Maccabi Tel Aviv : CSKA Moskva ...... 56 5.4.2 Montepaschi Siena : Skipper Bolognija ...... 58 5.5 ANALIZA TAKTIKE EKIP V NAPADU ...... 60 5.5.1 Maccabi Tel Aviv ...... 60 5.5.2 CSKA Moskva ...... 69 5.5.3 Montepaschi Siena ...... 78 5.5.4 Skipper Bologna ...... 92 6 SKLEP ...... 103 7 LITERATURA ...... 107

1 UVOD

Začetek Evrolige je bil leta 1958, ko se je 22 ekip spopadlo za naslov evropskega prvaka. Po 39 odigranih tekmah je bil to ASK Riga, potem ko je v finalu dvakrat zapored premagal Akademik Sofio. Med zanimivosti prvega leta tekmovanja spada tudi to, da so bile vanj vključene tudi neevropske ekipe. To so bile: Union Basket Beirut iz Libanona in Jeunesse Sportivo Alep iz Sirije.

Med pionirji prvega leta najdemo ekipe, ki so pisale zgodovino skozi desetletja tako na starem kontinentu kot v svojih državah. To so: Simenthal Milan, Olimpija Ljubljana, Maccabi Tel Aviv, Real Madrid… Tekmovanje je imelo tudi politične probleme, natančneje v polfinalu. Polfinalna para sta bila Honved iz Budimpešte proti Akademik-u iz Sofije ter ASK iz Rige proti Real-u iz Madrida. V drugem polfinalu je bila odigrana samo ena tekma, saj Real Madrid ni smel odigrati povratne tekme v SSSR po ukazu samega Francisca Franca. FIBA je tako dodelila zmago Sovjetom.

V finalu je ASK Riga zmagala dvakrat, 86-81 na domačem terenu in 71-84 v gosteh. Nadvlada sovjetske ekipe je trajala še dve leti. Takšno dominacijo je v zgodovini Evrolige ponovila samo Jugoplastika iz Splita s tremi zaporednimi naslovi v letih 1989 do 1991.

V drugi sezoni Evrolige je prve korake pri OKK iz Beograda začel legenda evropske košarke Radivoj Korač, ki je kasneje postal tudi najboljši strelec Evrolige. Liga je začela pridobivati veljavo in finalno tekmo med ASK iz Rige in Akademikom iz Sofije si je ogledalo 20.000 gledalcev.

V šestdesetih letih je Real Madrid osvojil prve naslove evropskih prvakov in s tem prekinil 5 letno dominacijo ruskih ekip. Najbolj odmeven trenutek šestdesetih je bil, ko je trener Real Madrida Pedro Ferrandiz ukazal svoji ekipi naj mečejo na svoj koš, da bi se izognili podaljškom, ki bi lahko vodil v veliko hujši poraz. Poleg Real Madrida in CSKA iz Moskve se je rodil še en evropski velikan Ignis Varese. V letih 1970-1980 je Ignis osvojil 5 naslovov, Real Madrid 2, CSKA 2 ter Maccabi in Bosna po 1 naslov. Edina ekipa poleg zgoraj navedenih, ki se je še uvrstila v finale v teh letih, je bila Jugoplastika leta 1972, ki je v tesni končnici izgubila

8 z Ignisem iz Varesea. Kot zanimivost: za Split so takrat igrali 3 bratje Tvrdič: Rato, Lovro in Dražen. To se je zgodilo edinkrat v zgodovini evropskih finalov. Po drugi strani pa se je priimek Meneghin ponovno pojavil v evroligi v Fortitudo Bologni.

Če je bilo prvih 25 let vrhunske evropske košarke v znamenju dominantnosti relativno malega števila klubov, so osemdeseta ta trend spremenila. To je bilo desetletje zvezdnikov: Mickey Berkowitz in Kevin Magee (Maccabi), Dražen Petrovič (Cibona), Arvydas Sabonis in Sarunas Marculionis (Žalgiris), Bob McAdoo, Mike D'Antoni in Dino Meneghin (Philips), Juan Antonio San Epifanio (Barcelona), Toni Kukoč, Dino Radja in Duško Ivanovič (Jugoplastika). Bilo je veliko izvrstnih posameznikov in težko se je bilo uvrstiti v finale. Veliko teh zvezdnikov je pustilo pečat v evropski košarki. Med njimi na primer legendarna Petrovič in McAdoo. Petrovič je z pomočjo Ušiča, Cvjetičanina in Čuture s Cibono osvojil dva zaporedna evropska naslova v letih 1985 in 1986. V tem desetletju nobeni drugi ekipi ni uspelo ubraniti naslova. Leta 1989 pa je naslov evropskega prvaka osvojila Jugoplastika, ki je veljala za fenomen mladih igralcev. Ne samo, da je Jugoplastika naslednje leto ubranila naslov, ampak je leta 1991 tretjič zapored osvojil naslov evropskih prvakov.

Če sta v prejšnjih desetletjih v Evropi vedno dominirala klub ali dva, je v devetdesetih težko izpostaviti najboljši klub. To potrjuje dejstvo, da po letu 1991 nobeni ekipi ni uspelo ubraniti naslova evropskega prvaka. Vendar, če ni bilo dominantnih ekip, so pa bili dominantni trenerji, ki so prihajali iz Jugoslovanske šole košarke. V petnajstih letih zaključnih turnirjev so samo Franco Casalini (Philips Milan, 1988), Ettore Messina (Kinder, 1998), Jonas Kazlauskas (Žalgiris. 1999) in Pini Gershon (Maccabi, 2001) uspeli prekiniti dominacijo Jugoslovanskih trenerjev. Ostalih 11 naslovov so osvojili Željko Obradovič (5), Božidar Maljkovič (4), Željko Pavličevič (1) in Dušan Ivkovič (1).

V poznih sedemdesetih je FIBA spremenila tekmovalni sistem. In sicer, da po rednem delu šest najboljših ekip še igra vsaka z vsako, torej vsaka ekipa odigra 10 tekem. Prvi dve ekipi sta se na koncu pomerili v finalu, vedno na nevtralnem igrišču. Ta sistem se je zopet spremenil v sezoni 1987-88, kjer se je prvič odločalo o prvaku Evrope na zaključnem turnirju četverice.

V sezoni 2003/2004 je v evroligi nastopalo 24 ekip, razdeljenih v 3 skupine. Po 14 tekmah v rednem delu se je med najboljših 16 uvrstilo 5 najboljših ekip iz vsake skupine in najboljša šesto uvrščena ekipa. Teh 16 ekip se je razdelilo v 4 skupine po 4 ekipe, kjer vsaka ekipa igra z vsako. Po 6 tekmah so bile znane 4 zmagovalne ekipe skupin, ki so se uvrstile na zaključni turnir v Tel Avivu. To so bile naslednje ekipe: CSKA Moskva, Skipper Bolognia, Montepaschi Siena in Maccabi Tel Aviv. Na zaključnem turnirju sta se odigrali dve polfinalni tekmi, zmagovalca sta se pomerila za naslov prvaka Evrolige, poraženca pa za tretje mesto. Po odigranih polfinalnih in finalnih tekmah je bil končni vrstni red naslednji: 1. Maccabi Tel Aviv 2. Skipper Bologna 3. CSKA Moskva 4. Montepaschi Siena

2 PREDMET IN PROBLEM

Značilnosti igre najboljših ekip in igralcev na tovrstnih tekmovanjih so na najvišji ravni, zato jih je vredno analizirati.

V košarki uporabljajo trenerji različne načine analiziranja značilnosti igre posameznih ekip, tipov igralcev in igralcev. V tej diplomski nalogi sem analiziral obe polfinalni tekmi, ki sta bili odigrani prvi dan finalnega turnirja, s štirih vidikov:

1. z vidika strukture ekip po telesni višini in tipih igralcev, 2. z vidika igralne učinkovitosti, 3. z vidika modela taktike igre v napadu in obrambi, 4. z vidika števila, dolžine in učinkovitosti igranja posameznih tipov napadov in obramb.

2.1 Igralna uspešnost in učinkovitost

Kakovost igranja ekipe, tipov igralcev in igralca ugotovimo tako, da ocenimo oziroma izmerimo njihovo kakovost igranja na tekmah. Grobo oceno določa raven tekmovanja, v katerem ekipa igra in njen položaj na lestvici. Dežman (2013) govori, da igralno kakovost ločimo na igralno uspešnost in igralno učinkovitost. Igralno uspešnost ugotavljamo tako, da po določenih kriterijih strokovnjak (trener) ali skupina neodvisnih strokovnjakov ocenjuje uspešnost igranja. Pri sintetičnem ocenjevanju si ustvarimo splošno oceno o kakovosti igranja igralca. Tako ocenjevanje je možno neposredno na tekmi. Pri analitičnem ocenjevanju, ko ocenjujemo posamezne dele kakovosti igranja, pa je zaradi zahtevnosti to možno le s pomočjo videoposnetka. Objektivnost ocenjevanja povečamo, če ocenjuje več ocenjevalcev. Igralno učinkovitost igralcev, tipov igralcev ali ekip beležimo s pomočjo košarkarske statistike. Ta ne upošteva aktivnosti, ki posredno vplivajo na neuspešne in uspešne akcije soigralcev in s tem na igro ekipe v celoti (npr. uspešnost vodenja ekipe, postavljanje blokad, praznjenje prostora, pravilno postavljanje v obrambi,

11 pomoč v obrambi...). To pomeni, da obsega igralna učinkovitost manj informacij kot ocena igralne uspešnosti.

2.2 Indeksi igralne učinkovitosti

Za izračun igralne učinkovitosti se uporabljajo različni indeksi. Najpogostejši, ki se uporablja v Evropi, je "Performance indeks rating" (PID). Izračuna se po naslednji formuli (Wikipedija, 2015): PID=(točke + skoki + asistence + dobljene žoge + blokade + prekrški nad igralcem) - (zgrešeni meti + zgrešeni prosti meti + zgubljene žoge + dobljene blokade + osebne napake).

Dežman (2013) govori o indeksu absolutne in relativne igralne učinkovitosti, ki ju izračunamo s pomočjo parametrov statistike igre. In sicer tako, da ovrednotimo vse uspešne in neuspešne sklepne akcije igralcev v napadu in obrambi. Pri relativni igralni učinkovitosti upoštevamo tudi igralni čas igralcev ter število prejetih košev ekipe. Tabela 1 Indeksi igralne učinkovitosti ANA = DKOS + AS/2 absolutna učinkovitost v napadu AOB = (SO + SN + OD + BL/2) absolutna učinkovitost v obrambi AIG = ANA + AOB absolutna igralna učinkovitost RNA = ((ANA/(ANA+N2*2+N3*3+NP+IZ))*100 relativna učinkovitost v napadu ROB = ((AOB/(AOB + PKOS/200*CAS))*100 relativna učinkovitost v obrambi RIG = RNA + ROB relativna igralna učinkovitost

Legenda: DKOS – dosežene točke, AS - asistence, SO – skok v obrambi, SN - skok v napadu, OD – odvzete žoge, BL - blokade, N2 - zgrešen met za 2, N3 - zgrešen met za 3, NP - zgrešeni prosti meti, IZ - izgubljene žoge, PKOS - prejete točke, ĆAS - čas ki ga je igralec prebil na igrišču (v minutah)

Indeks absolutne igralne učinkovitosti (AIG) je sestavljen iz seštevka indeksa absolutne učinkovitosti v napadu (ANA) in absolutne učinkovitosti v obrambi (AOB). Indeks absolutne učinkovitosti v napadu (ANA) izračunamo tako, da seštejemo število doseženih košev (DKOS) in polovično vrednost asistenc (AS/2). Indeks absolutne učinkovitosti v obrambi (AOB) pa izračunamo tako, da seštejemo skoke v obrambi (SO), skoke v napadu (SN), odvzete žoge (OD) in polovično vrednost danih blokad (BL/2). Indeks relativne igralne učinkovitosti (RIG) je sestavljen iz seštevka indeksa relativne učinkovitosti v napadu in relativne učinkovitosti v obrambi. Indeks relativne učinkovitosti v napadu (RNA) izračunamo tako, da indeks absolutne napadalne učinkovitosti (ANA) delimo z vrednostjo, ki jo dobimo s seštevkom indeksa absolutne napadalne učinkovitosti (ANA), dvokratnikom zgrešenih metov za dve točki (N2*2), trikratnikom zgrešenih metov za tri točke (N3*3), zgrešenih prostih metov (NP) in izgubljenih žog (IZ). Indeks relativne učinkovitosti v obrambi (ROB) pa izračunamo tako, da indeks absolutne obrambne učinkovitosti (AOB) delimo s seštevkom absolutne obrambne učinkovitosti (AOB) in prejetih točk (PKOS), ki jih delimo z zmnožkom 200 (5*40min) in časom, ki ga je igralec prebil na igrišču v minutah (CAS).

Ostale informacije, ki jih statistika ne zabeleži (ustrezno postavljanje, pravočasnost, prilagajanje, itd.), pridobimo s pomočjo video posnetka tekme.

2.3 Vrste obramb in napadov

Poznamo različne napadalne akcije in sisteme, katerim skupen cilj je doseči koš. Razlikujejo pa se po začetni postavitvi igralcev, načinu gibanja in po predvidenih zaključkih.

Prav tako poznamo različne obrambne sisteme, ki se razlikujejo po načinu branjena in začetnih postavitvah. Tako ločimo: osebno obrambo (»mož na moža«), conske obrambe ter različne prilagodljive obrambe, ki so običajno kombinacija prvih dveh. Med kombinirane obrambe lahko uvrstimo tudi t.i. obrambo "match up", za katero je značilno, da vseh pet igralcev igra tako po pravilih osebne kot tudi conske obrambe. Takšne obrambe so težko prepoznavne in nepredvidljive, zato jih je težko uspešno napadati. Znotraj posamičnih in tudi conskih obramb so razlike predvsem v rotacijah igralcev na strani pomaganja. "V sodobni košarki se znotraj conske obrambe vse bolj uveljavljajo načela osebne obrambe. Individualna odgovornost igralcev v conski obrambi postaja vse večja. Conske obrambe so taktično vse bolj kompleksne ter informacijsko in energijsko vedno zahtevnejše. Za uspešno igranje conske obrambe je zato potrebna visoka raven taktične, kondicijske in tehnične pripravljenosti." (Erčulj, 1999, str. 5)

Tipe napadov sem ločil glede na naslednje definicije (Dežman, 2005):

- Protinapad je hiter napad z enim, dvema, tremi ali štirimi igralci, ki se začne takoj po osvojeni ali dobljeni žogi (traja do 5 sekund). Njegov cilj je prehiteti obrambne igralce in zaključiti napad s številčno premočjo ali proti manjšemu številu obrambnih igralcev. Izveden je lahko po različnih dejavnostih. a) Po uspešnem skoku za žogo v obrambi: - po neuspešnem metu nasprotnika iz igre, - po zadnjem neuspešnem prostem metu nasprotnika,

- po prestreženi žogi. b) Po podaji izza čelne črte ali bočne črte: - po zadetem metu nasprotnika iz igre, - po zadetem zadnjem prostem metu nasprotnika, - po izgubljeni žogi nasprotnika. c) Po sodniškem metu.

- Postavljeni (pozicijski) napad igrajo igralci največkrat po prenosu žoge ali po protinapadu, ko igralci niso uspeli priti v ustrezen položaj za met na koš, obramba pa se je medtem že organizirala. Traja od 10 do 15 sekund.

- Zgodnji napad je, kadar igralci po prenosu žoge ali po protinapadu, med pripravo na pozicijski napad, kaznujejo zamudo, neprevidnost ali neprilagodljivost nasprotnika pri vračanju v obrambo. Traja od 5 do 10 sekund.

3 CILJI

Moji cilji so bili:

1. Ugotoviti, kakšna je struktura ekip glede na telesno višino igralcev in igralne tipe. 2. Ugotoviti igralno učinkovitost ekip, posameznih tipov igralcev in ključnih igralcev. 3. Ugotoviti, katere napade so ekipe igrale, kolikšno je bilo njihovo število in uspešnost, koliko časa so povprečno trajali. 4. Ugotoviti, katere obrambe so posamezne ekipe igrale, kolikšno je bilo njihovo število in uspešnost, koliko časa so povprečno trajale. 5. Analizirati taktiko ekip v napadu in v obrambi.

4 METODE DELA

4.1 Vzorec ekip in tekem V vzorec sem zajel štiri ekipe, ki so se uvrstile na zaključni turnir Evrolige v sezoni 2003/2004. To so bile: Maccabi Tel Aviv, CSKA Moskva, Skipper Bolonja in Montepaschi Siena. Analiziral sem polfinalni tekmi, med Maccabi Tel Avivom in CSKA Moskvo, ter Skipper Bolonijo in Montepaschi Sieno.

4.2 Vzorec spremenljivk V vzorcu spremenljivk sem zajel 6 temeljnih spremenljivk igralne učinkovitosti v napadu (doseženi koši, met za 2 točki, met za 3 točke, prosti meti, asistence in izgubljene žoge), 4 v obrambi (skok, osvojene žoge, blokade in osebne napake), 2 izpeljani spremenljivki (absolutna igralna učinkovitost, relativna igralna učinkovitost), ter telesno višino in igralno mesto igralcev.

S pomočjo videoposnetkov obeh tekem sem zbral še naslednje spremenljivke: število napadov (število in povprečni čas trajanja protinapadov, zgodnjih napadov in postavljenih napadov), čas igranja posameznih tipov obramb in njihovo učinkovitost ter čas igranja posameznih tipov napadov in njihovo učinkovitost. Analiziral sem tudi najpogostejše zaključke protinapadov in zgodnjih napadov, taktične kombinacije postavljenih napadov in kombinacije pri vnašanju žoge v igrišče.

4.3 Način zbiranja podatkov Uradne statistične podatke, podatke o telesni višini in tipih igralcev sem pridobil na spletnih straneh www.euroleague.net, ostale podatke pa sem pridobil s pomočjo videoposnetkov obeh tekem. S temi podatki sem dobil približno oceno strukture ekip. Pri tem sem si pomagal s podatki o igralnih časih posameznih tipov igralcev. S pomočjo video posnetkov tekem in poznavanjem posameznikovih sposobnosti pa lahko strukturno sliko ekipe še dopolnimo.

4.4 Metode obdelave podatkov Podatke sem obdelal z osnovnimi postopki deskriptivne statistike. Izračunal sem tudi deleže izbranih kazalcev v odstotnih točkah za vsako ekipo posebej. Igralno učinkovitost sem izračunal z indeksi igralne učinkovitosti, po Dežmanu (2013).

5 REZULTATI IN RAZLAGA

5.1 STRUKTURA EKIP GLEDE NA TELESNO VIŠINO IN IGRALNE TIPE

Analiza ekipe Maccabi Tel Aviv

Tabela 2 Struktura ekipe Maccabi Tel Aviv MACCABI Igralno čas v igri delež časa Št. TEL AVIV mesto (min) igranja (%) Višina *8 Parker, A. B 37,00 18,50 198 *7 Vujcic, N. C 31,50 15,75 211 *13 Jasikevicius, S. B 31,50 15,75 193 *5 Baston, M. KV 28,25 14,13 208 *10 Burstein, T. B 23,50 11,75 198 33 Bluthenthal, D. KN 19,75 9,88 201 9 Shelef, G. KN 10,00 5,00 201 11 Halperin, Y. B 6,50 3,25 193 6 Sharp, D. B 6,25 3,13 183 15 Thomas, D. KV 5,75 2,88 204 4 Ben-chimol, A. B DNP 0,00 195 14 Sundov, B. C DNP 0,00 218 C Pini Gershon 200,00 100 199 *začetna peterka Tabela 3 Struktura ekipe Maccabi Tel Aviv glede na igralna mesta število čas igranja delež časa Igralno mesto igralcev (min) igranja višina B 5 104,75 52,38% 193,0 K 4 63,75 31,88% 203,5 C 1 31,5 15,75% 211,0

Na tekmi je nastopilo 10 igralcev (Tabela 2). Njihova povprečna višina je bila 199 cm. Nastopilo je 5 branilcev (193 cm), 4 krila (203.5 cm) ter 1 center (211 cm) (Tabela 3). Trener ekipe je bil Pini Gershon.

Največ časa so igrali branilci (52,4%), od tega največ branilci prve peterke: Parker, Jasikevicius in Burstein (46,0%). Menjavi zanje sta bila Sharp in Halperin. Zaradi gibljivosti ter učinkovitega meta je bil uspešna menjava tudi Bluthental (Tabela 3).

Delež časa igranja krilnih igralcev je znašal skoraj tretjino (31,88%), od tega sta največ časa igrala Baston in Bluthental (24,0%).

Vlogo centra je igral Vujčič (15,75%). Kadar ni igral, sta ga zamenjala Baston ali Thomas.

V peterki Maccabija sta bila vedno vsaj dva branilca in nizko krilo (Bluthental, Shelef). Četrti igralec je bilo nizko ali visoko krilo (Bluthental, Baston), peti pa center oziroma visoko krilo (Vujčič, Baston, Thomas). Najpogosteje so bili v igri trije branilci, četrto in peto mesto v peterki pa so polnili ostali tipi igralcev, vendar nikoli dve nizki krili.

Prva peterka ja na igrišču prebila 75,88% vsega časa (povprečna višina igralcev v peterki je 201,6 cm). Sledita Bluthental z 9,88% in Shelef s 5,0%. Drugim igralcem: Halperinu, Sharpu in Thomasu je pripadal 9,25% delež igralnega časa. Igralca Ben-chimol ter Sundov nista igrala.

Omeniti moram tudi raznolikost ekipe, predvsem krilnih igralcev. Baston je sicer lahko, a izredno gibljivo krilo. V skoku se lahko kosa s težjim od sebe. Bluthental je močan, vendar gibljiv igralec, zato lahko v obrambi pokriva tudi centre. Ima pa tudi izredno učinkovit met z razdalje in s tem pripomore k odpiranju obrambe in k lažji igri po globini v napadu. Tudi Vujčič je s svojimi 211 cm gibljiv center z dobro centrsko tehniko. Parker z izrednimi fizičnimi predizpozicijami lahko pokriva nasprotna krila. Je tudi izreden napadalec z učinkovitim metom z razdalje.

Jasikevičius je odličen organizator, ki z dobrim pregledom nad igriščem nadzoruje igro v napadu. Je tudi izvrsten strelec in podajalec. Zaradi tega dobro razigrava ekipo. Velja še omeniti Bursteina, ki je odličen obrambni igralec, v napadu

19 pa igra zelo premišljeno in ne izgubi veliko žog. V obrambi se dobro postavlja in z dobrim predvidevanjem popravlja napake soigralcev v obrambi. Igra drugih igralcev je standardna.

Analiza ekipe CSKA Moskva

Tabela 4 Struktura ekipe CSKA Moskva Igralno čas v igri delež časa Št. CSKA MOSKVA mesto (min) igranja (%) višina *10 Holden, J. B 38,25 19,13 185 *5 Brown, M. B 35,50 17,75 191 *16 Turkcan, M. KV 28,25 14,13 206 *12 Monya, S. KN 22,50 11,25 202 *21 Tarlac, D. C 21,00 10,50 211 4 Papaloukas, T. B 16,50 8,25 199 20 Alexander, V. C 16,00 8,00 208 7 Yudin, A. B 9,75 4,88 197 6 Panov, S. KV 6,25 3,13 202 13 Khryapa, V. KV 3,00 1,50 205 14 Savrasenko, A. C 3,00 1,50 217 15 Bashminov, A. C DNP 0,00 211 C Dušan Ivkovič 200,00 100 202,1 *začetna peterka

Tabela 5 Struktura ekipe CSKA glede na igralna mesta število čas igranja delež časa Igralno mesto igralcev (min) igranja višina B 4 100 50,00% 193,0 K 4 60 30,00% 203,8 C 3 40 20,00% 212,0

Pri CSKA je igralo 11 igralcev, s povprečno višino 202,1 cm (Tabela 4). Od tega 4 branilci (193 cm), 4 krilni igralci (203,8 cm) in 3 centri (212 cm). Trener ekipe je bil Dušan Ivkovič.

Največ časa so igrali branilci (50%). Od tega največ člana prve peterke Holden in Brown (36,9%). Sledita Papalukas (8,3%) ter Yudin (4,9%), ki je med branilci najmanj igral (Tabela 5).

Krilni igralci in centri so igrali enak čas kot branilci (50%). Od tega so imeli krilni igralci za 10 odstotkov večji delež (30%) kot centri (20%) (Tabela 5).

Pri krilnih igralcih sta največ časa igrala Turkcan in Monya (25,38%), manj pa Panova in Khryapa (4,6%).

V igri je bil vedno samo en center, zato je skupen delež igranja centrov nizek (20%). Ta igralni čas sta si razdelila Tarlač in Alexander (18,5%).-kratek čas je igral tudi Savrašenko (1,5%). Od centrov ni igral le Bashminov.

Prva peterka CSKA je igrala 72,8% celotnega časa (njena povprečna višina je bila 199 cm). Sledijo Papaloukas in Alexander s 16,3%, nato Yudin in Panov z 8% ter Khryapa in Savrašenko s 3%.

Kot že rečeno, je ekipa CSKA igrala s centrom (Tarlač, Alexander, Savrašenko) in visokim krilom (Turkcan, Panov, Khryapa). Naslednji dve mesti so polnili branilci (Holden, Brown, Papalukas ali Yudin), peto pa branilec ali nizko krilo (Monya). S takšno strukturo so igrali do zadnjih dveh minut in pol, kjer je ob relativno velikem zaostanku Ivkovič poslal na igrišče nižje igralce.

Tarlač je močan in dokaj gibljiv center ter dober skakalec. Alexander je podoben tip igralca kot Tarlac, le da ima bolj učinkovit met z razdalje. Turkcan je izreden skakalec (v celotni sezoni je dosegel povprečno 10,4 skoka na tekmo), z dokaj dobrim metom z razdalje, zna tudi dobro podati. Monya je krilo, vendar mu dobra tehnika vodenja, fizične predizpozicije ter dober met z razdalje omogočajo učinkovito igro tudi na mestu branilca. Brown je izreden strelec, ki zna zadeti tudi s

21 sedmih ali osmih metrov. Holden je zanesljiv organizator z odlično tehniko, je hiter in zelo prodoren, z dobrim metom z razdalje. Je tudi izredno dober obrambni igralec. Tu je še Papalukas, ki z dobro tehniko lahko igra vlogo organizatorja.

Analiza ekipe Skipper Bologna

Tabela 6 Struktura ekipe Skipper Bologna SKIPPER Igralno čas v igri delež časa Št. BOLOGNA mesto (min) igranja (%) Višina *20 Delfino, C. KN 40,75 18,11 198 *5 Basile, G. B 35,25 15,67 190 *13 Vujanic, M. B 32,75 14,56 190 *8 Smodis, M. KV 28,50 12,67 205 18 Guyton, A. B 26,50 11,78 188 12 Pozzecco, G. B 18,25 8,11 180 4 Mottola, H. C 14,25 6,33 211 6 Mancinelli, S. K 13,50 6,00 202 *15 Lorbek, E. KV 9,00 4,00 206 14 Van den spiegel, T. C 6,25 2,78 214 7 Belinelli, M. B DNP 0,00 198 19 Prato, P. B DNP 0,00 192 C Jasmin Repeša 225,00 100 198,40

Tabela 7 Struktura ekipe Maccabi Tel Aviv glede na igralna mesta število čas igranja delež časa Igralno mesto igralcev (min) igranja višina B 4 112,75 50,11% 187,0 K 4 91,75 40,78% 202,8 C 2 20,50 9,11% 212,5

Na drugi polfinalni tekmi je za ekipo Skipperja nastopilo 10 igralcev, njihova povprečna višina je bila 198,4 cm. Igrali so s štirimi branilci (povprečna višina 187 cm), s štirimi krili (202,8 cm), ter dvema centroma (212,5 cm). Trener ekipe je bil Jasmin Repeša (Tabela 6).

Nekoliko več kot polovico časa so igrali branilci (50,1%), od tega največ Basile in Vujanič (31,1%), Guyton in Pozzeco pa približno 10 odstotkov manj (20,5%) (Tabela 7).

Nekaj več kot 40 odstotkov celotnega časa so igrali krilni igralci (40,8%), od tega največ Delfino (18,1%), sledi Smodiš z slabimi 13 odstotki (12,7%) in pa Mancinelli ter Lorbek (10%).

Najmanj sta igrala Mottola in Van den Spiegel (9,1%). Od tega Mottola 6,3% ter Van den Spiegel z 2,8%. Van den Spiegel še ni popolnoma okreval po poškodbi. V celotni sezoni je na 18 tekmah igral povprečno 19,9 minut na tekmo.

Na tekmi nista igrala branilca Belinelli ter Prato.

Prva peterka je igrala 65% igralnega časa. Povprečna višina prve peterke je bila 197,8 cm. Struktura prve peterke je bila: 2 visoki krili, nizko krilo (Delfino) in 2 branilca. Struktura peterke se ni kaj dosti spreminjala. Na spodnjih položajih so se menjavali centri in pa visoka krila. Delfino je igral praktično celo tekmo. Kadar ni bil na igrišču, ga je zamenjal branilec. Ta igralec je nizko krilo, vendar pa mu zelo učinkovit met z razdalje ter odlična tehnika in fizične predizpozicije omogočajo učinkovito igro na mestu branilca. Struktura peterka se je spremenila, ko je Repeša proti coni na parket poslal nizko peterko: 3 branilce, nizko krilo (Delfino), visoko krilo ali centra. Delfino se je proti coni postavljal na mesto zgornjega centra.

Analiza ekipe Montepaschi Siena

Tabela 8 Struktura ekipe Montepaschi Siena MONTEPASCHI Igralno čas v igri delež časa Št. SIENA mesto (min) igranja (%) Višina *11 Thornton, M. B 41,75 18,56 195 *5 Zukauskas, M. KN 33,00 14,67 201 15 Kakiouzis, M. K 33,00 14,67 207 *4 Stefanov, V. B 30,75 13,67 188 13 Andersen, D. KV 25,75 11,44 213 *10 Galanda, G. KV 24,00 10,67 210 9 Vanterpool, D. KN 19,25 8,56 194 8 Vukcevic, D. KN 11,00 4,89 200 *14 Chiacig, R. C 6,50 2,89 208 7 Vitali, L. B DNP 0,00 200 12 Lechtaler, L. C DNP 0,00 206 18 Marino, T. B DNP 0,00 190 C Carlo Recalcati 225,00 100 201,78

Tabela 9 Struktura ekipe Montepaschi Siena glede na igralna mesta število čas igranja delež časa Igralno mesto igralcev (min) igranja višina B 2 72,50 32,22% 191,5 K 6 146,00 64,89% 204,2 C 1 6,50 2,89% 208,0

Za ekipo Montepaschija je na tekmi igralo 9 igralcev, s povprečno višino 201,8 cm: dva branilca (povprečna višina 191,5 cm), 6 kril (204,2 cm) in 1 center (208 cm). Trener ekipe je bil Carlo Recalcati (Tabela 8).

Največ časa so igrali krilni igralci (64,9%). Od tega največ Zukauskas in Kakiouzis (29,3%). Zukauskas je igral večinoma na zunanjih položajih, Kakiouzis pa na centrskih in manj na zunanjih položajih. Sledita Andersen in Galanda (22,1%). Oba sta večinoma igrala na mestih centra. Branilca sta bila večino časa Vanterpool (8,6%) ter Vukčevič (4,9%). Vanterpool je nekajkrat, predvsem zaradi svoje robustnosti in kadar so ga pokrivali nižji igralci, zaigral tudi na centerskem položaju.

Delež časa igranja branilcev je znašal skoraj tretjino celotnega časa (32,2%). Od tega je igral največ Thornton (18,6%), nekaj manj pa Stefanov (13,7%) (Tabela 9). Ekipa Montepaschija je igrala praktično brez pravega centra, saj je Chiacig igral le 6,5 minute (2,9%). Na tem mestu sta igrala Andersen ter Galanda, ki sta sicer visoka, gibljiva igralca, vendar brez prave centerske tehnike. Vsaj na tekmi s Skipperjem je nista demonstrirala.

Igralci, ki niso igrali so: med branilci Vitali ter Marino, med centri pa Lechtaler. Izmed teh treh igralcev je v celi sezoni igral le Vitali (2 minuti).

Prva peterka je igrala 60,4% časa. Njena povprečno višina je bila 200,4 cm. Največ časa je bil v igri Thornton 41,8 min (18,6%), sledijo mu Zukauskas in Kakiouzis, oba po 33 minut (14,7%) ter Stefanov s 30,8 minutami (13,7%). Nekaj več kot polovico tekme sta igrala Andersen s 25,8 minutami (11,4%) in Galanda s 24 minutami (10,7%). Vanterpool je zaradi težav z osebnimi napakami igral 19,3 minute (8,6%), kar ga uvršča na 7. mesto po minutaži. V celotni sezoni je bil v ekipi na 3. mestu z 28,3 minutami na tekmo.

Tabela 10 Struktura ekip po igralnih mestih in telesni višini Montepaschi Skipper ig. mesto št. igralcev višina (cm) ig. mesto št. igralcev višina (cm) branilci 2 191,5 branilci 4 187,0 krila 6 204,2 krila 4 202,8 centri 1 208,0 centri 2 212,5 skupaj 9 201,8 skupaj 10 198,4

Maccabi CSKA ig. mesto št. igralcev višina (cm) ig. mesto št. igralcev višina (cm) branilci 5 193,0 branilci 4 193,0 krila 4 203,5 krila 4 203,8 centri 1 211,0 centri 3 212,0 skupaj 10 199,0 skupaj 11 202,1

5.2 PRIMERJAVA IGRALNE UČINKOVITOSTI EKIP IN POSAMEZNIH TIPOV IGRALCEV NA OBEH POLFINALNIH TEKMAH

5.2.1 Maccabi Tel Aviv : CSKA Moskva

a) b) Slika 1 a), b). Doseženi koši

CSKA je dosegel 85 točk, od tega branilci 47 (55,3%), krila 10 (11,8%) in centri 28 (32,%) točk (Slika 1 a).

Maccabi pa je na polfinalni tekmi dosegel 93 točk. Od tega branilci 55 (59,1%), krilni igralci 11 (11,8%) in centri 27 (29,0%) (Slika 1 b).

Edina opazna razlika v tej izenačeni tekmi je v primerjavi doseženih košev v vrstah branilcev. Branilci Maccabija so dosegli 8 točk več od branilcev CSKA in sicer predvsem po zaslugi izvajanja veliko večjega števila prostih metov. Branilci Maccabija so zadeli kar 16 prostih metov več od branilcev CSKA. To je predvsem posledica agresivne osebne obrambe in pa zaključka tekme, kjer so igralci CSKA skušali s prekrški loviti rezultat.

a) b) Slika 2 a), b). Met za dve točki

Igralci CSKA so vrgli na koš za 2 točki 39-krat (17:22). Bili so 43,6% učinkoviti (Slika 2 a). Branilci so metali 21-krat (9:12) in bili 42,9% učinkoviti, krila so metala 3- krat (2:1) in bila 66,7% učinkovita, centri 15-krat (6:9) in bili 40% učinkoviti. Branilci so torej od vseh metov za 2 točki vrgli na koš 53,8% metov, krila 7,7% in centri 38,5%.

Ekipa Maccabija je izvedla na tekmi 43 metov za dve točki (21:22). Bila je 48,8% učinkovita (Slika 4). Branilci so metali 16-krat (8:8) in bili 50% učinkoviti, krila 5-krat (4:1) z 80,0% učinkovitostjo in centri 22-krat (9:13) s 40,9% učinkovitostjo. Branilci so torej vrgli na koš 37,2% metov, krila 11,6% ter centri 51,2%.

Ekipa Maccabija je z dobro consko (»match-up«) obrambo prisilila ekipo CSKA, da so metali iz neobičajnih situacij in so bili zaradi tega manj učinkoviti.

Tako so branilci CSKA večino akcij zaključevali z polprodori, ali pa meti preko roke. Centri so pa večino metov za dve točke metali po napadalnem skoku.

Po drugi strani pa so igralci Maccabija veliko več košev dosegli iz izdelanih akcij. Ekipa Maccabija je imela veliko večjo širino v napadu od CSKA.

a) b) Slika 3 a), b). Met za tri točke

Ekipa CSKA je za 3 točke metala kar 27-krat z 40,7%(11:16) uspešnostjo (Slika 3 a). Branilci so metali 18-krat z 38,9% (7:11) uspešnostjo, krila 5-krat z 40,0% (2:3) ter centri 4-krat z 50% (2:2) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh metov za 3 vrgli 66,7%, krila 18,5%, ter centri 14,8% metov na koš.

Ekipa Maccabija je za 3 točke metala 13-krat s 46,2% (6:7) uspešnostjo (Slika 3 b). Branilci so metali 11-krat s 45,5% (5:6) uspešnostjo, krila 1-krat s 100% (1:0) ter centri 1-krat z 0% (0:1) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh metov za 3 vrgli 84,6%, krila 7,7% in centri 7,7% metov na koš.

Ekipa CSKA je kar 14-krat več metala za tri točke kot ekipa Maccabija. Proti osebni obrambi so igralci CSKA v prvi četrtini za 3 točke zadeli 5, zgrešili pa samo 3 mete (62%). Nato so v slabih 28 minutah, ko je ekipa Maccabija igrala consko obrambo, zadeli le 2, zgrešili pa kar 10 metov (16,7%). V zadnjih 2 minutah in 15 sekundah pred koncem tekme, ko so skušali zmanjšati razliko z hitrimi akcijami, pa so zadeli 4-krat, zgrešili pa 3 mete (57%). Povprečni čas napadov pri teh 4 zadetih trojkah je bil 4,5 sekunde.

a) b) Slika 4 a), b). Prosti meti

Ekipa CSKA je proste mete metala 27-krat s 66,7% (18:9) uspešnostjo (Slika 4 a). Branilci so metali 9-krat z 88,9% (8:1) uspešnostjo, krila 0-krat z 0% (0:0) ter centri 18-krat s 55,6% (10:8) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh prostih metov vrgli 33,3%, krila 0%, ter centri 66,7% metov na koš.

Ekipa Maccabija je proste mete metala 38-krat z 86,8% (33:5) uspešnostjo (Slika 4 b). Branilci so metali 26-krat z 92,3% (24:2) uspešnostjo, krila 0-krat z 0% (0:0) ter centri 12-krat s 75% (9:3) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh prostih metov vrgli 68,4%, krila 0% in centri 31,6% metov na koš.

Izredno slabo je bilo izvajanje prostih metov centrov CSKA, predvsem Savrašenka (0:4) ter Turkcana (5:3). In to se je na tako izenačeni tekmi, kjer je odločala vsaka žoga še kako poznalo. Igralci Maccabija so zato vsako potencialno nevarno situacijo pod košem reševali s prekrškom.

Branilci Maccabija so izvajali kar 17 prostih metov več od branilcev CSKA. To je predvsem posledica agresivne osebne obrambe CSKA in pa zaključka tekme, kjer so igralci CSKA skušali s prekrški loviti rezultat. V tem obdobju je bilo razmerje v izvajanju prostih metov 12:2 v korist Maccabijevih branilcev.

a) b) Slika 5 a), b). Asistence

Ekipa CSKA je na tekmi zbrala 15 asistenc. Branilci so zbrali 12 (80%), krila 2 (13,3%), centri pa 1 (6,7%) asistenco (Slika 5 a).

Ekipa Maccabija je enako kot CSKA asistirala 15-krat. Od tega branilci 10-krat (66,7%), krila 1-krat (6,7%) ter centri 4-krat (26,7%) (Slika 5 b).

Opazna razlika pri asistencah je predvsem pri centrih. To je predvsem zaradi točno določene taktike v napadu Maccabija, ki je omogočala dovolj širine in zelo gibljiv napad. Takšno taktiko je omogočala izredna gibljivost Bastona in dobra centrska tehnika Vujčiča. Z slednjim je Maccabi pridobil tudi na globini napada. In ravno iz mesta spodnjega centra pridobijo centerski igralci največ asistenc.

a) b) Slika 6 a), b). Izgubljene žoge

Ekipa CSKA je izgubila 12 žog. Branilci so izgubili 6 (50%), krila 2 (16,7%), centri pa 4 (33,3%) žoge (Slika 6 a).

Ekipa Maccabija je izgubila 9 žog. Branilci so izgubili 4 (44,4%), krila 1 (11,1%), centri pa 4 (44,3%) žoge (Slika 6 b).

Razlika v izgubljenih žogah je po mojem mnenju predvsem posledica zelo gibljive prilagojene conske obrambe Maccabija, ki so jo igrali 68,73% časa. S to obrambo so v napad CSKA vnašali zmedo in na račun pomanjkanja širine v napadu CSKA odvzeli nekaj žog. V conskih obrambah je nasploh tveganje podaje v sredino večje, ker napadalec brez žoge nima stika z obrambnim igralcem. Dejstvo, da je Maccabi v coni prevzemal samo v širino, pri vtekanju iz zgornje v spodnjo linijo (in obratno) pa rotiral, je bila možnost uspešne podaje v globino še manjša.

a) b) Slika 7 a), b). Skok

Ekipa CSKA je na tekmi imela 35 skokov. Od tega si je kar 16-krat s skokom v napadu pridobila nov napad. V obrambi so prav tako skočili 16-krat. Število ekipnih skokov je bilo 3 (Slika 7 a).

Branilci so zbrali 8 (25%) skokov. V napadu so skočili 3-krat (18,8%) ter v obrambi 5-krat (31,3%). Krila so zbrala 2 skoka (6,3%), od tega v napadu 0 (0%) in 2 (12,5%) v obrambi. Centri so skočili za žogo 22-krat (68,8%), od tega v napadu 13- krat (81,3%) in v obrambi 9-krat (56,3%).

Ekipa Maccabija je zbrala 39 skokov. Od tega 11 v napadu ter 23 v obrambi. 5 skokov so pripisali ekipi (Slika 7 a).

Branilci so zbrali 12 (35,3%) skokov, od tega 2 (18,2%) skoka v napadu in 10 (43,5%) skokov v obrambi. Krila so skočila za žogo 4-krat (11,8%), od tega 0-krat (0%) v napadu in 4-krat (17,4%) v obrambi. Centri so zbrali 18 (52,9%) skokov, od tega 9 (81,8%) v napadu in 9 (39,1%) v obrambi.

CSKA je prvo četrtino v skoku dobil z 11:6. Rezultat je bil takrat 9 točk v korist CSKA. Po trinajstih minutah čiste igre so, predvsem po zaslugi odličnega napadalnega skoka, igralci CSKA zbrali 15 skokov, igralci Maccabija pa so ostali pri

šestih skokih. Od tega trenutka dalje so igralci Maccabija začeli vzpostavljati ravnotežje v številu skokov. Proti koncu tekme so ta pomemben element košarkarske igre obrnili v svoj prid (Slika 7 b).

Največja razlika je v napadalnem skoku, CSKA je zbral 5 skokov več od ekipe Maccabija. Predvsem zaradi dobre taktike CSKA v napadu, ki je omogočala dobro postavljanje centrov (Tarlac, Turkcan). Skoraj vedno je eden zasedal mesto spodnjega centra, eden pa mesto zgornjega centra. Po metu na koš so največ napadalnih skokov osvojili prav z mesta zgornjega centra. Igralec na tem mestu je bil v času meta na koš (ali prodora) zaradi pomoči obrambnega igralca pod košem prost. Kar je otežilo dobro zapiranje obrambe.

a) b) Slika 8 a), b). Osvojene žoge

Ekipa CSKA je nasprotni ekipi odvzela 9 žog. Branilci so odvzeli 4 (80%), krila 0 (0%), centri pa 1 (20%) žogo. 4 osvojene žoge so pripisali ekipi (Slika 8 a).

Ekipa Maccabija pa je nasprotni ekipi odvzela 12 žog. Branilci so odvzeli 4 (50%), krila 1 (12,5%) in centri 3 (37,5%) žoge. Ekipne osvojene žoge so bile 4 (Slika 8 b).

a) b) Slika 9 a), b). Blokade

Ekipa CSKA je 4-krat blokirala met igralcem Maccabija. Branilci so blokirali 1- krat (25%), krila 1-krat (25%), centri pa 2-krat (50%) nasprotnikove mete (Slika 9 a).

Prav tako je ekipa Macabija 4-krat blokirala met CSKA. Branilci so blokirali 1 (25%), krila 0 (0%), centri pa 3 (75%) nasprotnikove mete (Slika 9 b).

Pomembnih razlik v tej obrambni spremenljivki ni.

a) b) Slika 10 a), b). Osebne napake

Ekipa CSKA je storila 29 prekrškov. Od tega branilci 17 (58,6%), krila 4 (13,8%) in centri 8 (27,6%) prekrškov (Slika 10 a).

Ekipa Maccabija je storila 28 prekrškov. Od tega branilci 13 (46,4%), krila prav tako 8 (28,6%) in centri 7 (25%) prekrškov (Slika 10 b).

Razlike v prekrških so predvsem v vrstah branilcev ter krilnih igralcev. Branilci CSKA so si osebne napake pridobili z agresivno osebno obrambo, predvsem pa v zaključku tekme, ko so s taktičnimi osebnimi napakami ob pomanjkanju časa lovili rezultat.

Krilna igralca pri Maccabiju, Bluthenthal in Shelef, oba namestnika, nista pretirano pazila na osebne napake. Vsako potencialno nevarnost sta reševala z osebno napako. In ob slabem izvajanju prostih metov CSKA se je Maccabiju to obrestovalo.

5.2.1.1 Absolutna igralna učinkovitost

a) b) Slika 11 a), b). Absolutna igralna učinkovitost

Indeks absolutne igralne učinkovitosti je pri ekipi CSKA znašal 131,5. Od tega branilci 65,5 (49,8%), krila 13,5 (10,3%) ter centri 52,5 (39,9%) (Slika 11 a).

Indeks absolutne igralne učinkovitosti Maccabija pa je znašal 144,5. Od tega branilci 76,5 (52,9%), krila 16,5 (11,4%) ter centri 51,5 (35,6%) (Slika 11 b).

Razliko v boljši absolutni igralni učinkovitosti Maccabija gre pripisati večjemu številu doseženih košev, skokov in osvojenih žog. Največja razlika je vidna predvsem pri branilcih. Branilci Maccabija so zbrali 8 točk in 4 skoke več od branilcev CSKA. Slednji pa so zbrali 2 asistenci več od branilcev Maccabija.

5.2.1.2 Relativna igralna učinkovitost

a) b) Slika 12 a), b). Relativna igralna učinkovitost

Indeks relativne igralne učinkovitosti CSKA je znašal 74,6. Indeks branilcev 66,5, kril 63,2 ter centrov 85,1 (Slika 12 a).

Indeks relativne igralne učinkovitosti Maccabija je znašal 90,1. Indeks branilcev 87, kril 107,6 ter centrov 89,3 (Slika 12 b).

Največja razlika v relativni igralni učinkovitosti v prid Maccabija je vidna pri krilnih igralcih, vendar pa zaradi majhne absolutne igralne učinkovitosti izgubi na vrednosti. Tako je za končni rezultat bolj pomembna razlika v relativni igralni učinkovitosti branilcev. Do razlike je prišlo predvsem zaradi boljšega odstotka meta branilcev Maccabija za 3 (45,5% : 38,9%), za 2 (50,0% : 42,9%) in zaradi manjšega števila izgubljenih žog (4 : 6).

Pri razliki v relativni igralni učinkovitosti med krilnimi igralci pa velja omeniti Bluthenthala, ki je imel tudi največjo relativno igralno učinkovitost na tekmi (119,2). Dosegel je devet točk, brez zgrešenega meta ali izgubljene žoge.

5.2.1.3 Primerjava absolutne in relativne igralne učinkovitosti

Maccabi

140 120 100 80 60 aig 40 rig 20 0 B K C Mac. aig 76,5 16,5 51,5 144,5 rig 87,0409107,64989,3137 90,10 a) b) Slika 13 a), b). Primerjava absolutne in relativne učinkovitosti

Igralci Maccabija so bili na vseh igralnih mestih boljši od igralcev CSKA. Edino centri CSKA so bili za malenkost absolutno bolj učinkoviti, vendar relativno slabši od centrov Maccabija (Slika 13 a), b).

Kot že omenjeno v prejšnjem poglavju, pa je največja razlika v prid Maccabija v vrstah branilcev. Ti so bili tako absolutno kot relativno boljši od branilcev CSKA. Met branilcev CSKA iz igre je bil 16:23 (41,0%), met branilcev Maccabija pa 13:14 (48,1%). Branilci Maccabija so dosegli z metom iz igre 31 točk, branilci CSKA pa 39 točk, vendar pa so za to porabili 12 žog več kot branilci Maccabija. V ekipi Maccabija velja omeniti izvrstnega Parkerja, ki je imel najboljšo absolutno igralno učinkovitost (36,5) in izvrstno relativno igralno učinkovitost (97,3). Tehtnico v prid Maccabija pa je še dodatno prevesil krilni igralec Bluthenthal.

5.2.2 Montepaschi Siena : Skipper Bologna

a) b) Slika 14 a), b). Doseženi koši

Montepaschi je dosegel 102 točki, od tega branilci 40 (39,2%), krila 43 (42,2%) in centri 19 (18,6%) točk (Slika 14 a).

Skipper pa je na polfinalni tekmi dosegel 103 točke. Od tega branilci 38 (36,9%), krilni igralci 33 (32%) in centri 32 (31,1%) (Slika 14b).

Statistično pomembna razlika je v doseženih koših centrov. Centri Skipperja so dosegli 13 točk več od centrov Montepaschija. Razlog za to razliko je večje število centrov v ekipi Skipperja. V ekipi Montepaschija je bil edini pravi center Chiacig, ki pa se sploh ni vpisal med strelce. Večino točk za Montepaschi je dosegel center Andersen (17 točk). Skoraj vse z metom z razdalje in sicer z mesta zgornjega centra in mesta krilnega centra. Medtem so bili centri Skipperja (Smodiš, Mottola in Van den Spiegel) vsi vsaj enkrat uspešni v igri "ena na ena" na mestu spodnjega centra.

Po drugi strani so pa krilni igralci Montepaschija (Kakiouzis, Zukauskas, Vanterpool) dosegli 10 točk več od igralcev Skipperja (Delfino, Mancinelli).

a) b) Slika 15 a), b). Met za dve točki

Ekipa Montepaschija je za 2 točki metala 50-krat z 58% (29:21) uspešnostjo. Branilci so metali 19-krat s 57,9% (11:8) uspešnostjo, krila 14-krat s 64,3% (9:5) ter centri 17-krat z 52,9% (9:8) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh metov za 2 vrgli 38%, krila 28% ter centri 34% metov na koš (Slika 15 a).

Ekipa Skipperja je za dve točki na tekmi metala 40-krat s 50,0% (20:20) uspešnostjo. Branilci so metali 16-krat s 43,8% (7:9) uspešnostjo, krila 13-krat z 38,5% (5:8) in centri 11-krat z 72,7% (8:3) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh metov za 2 vrgli 40%, krila 32,5% ter centri 27,5% metov na koš (Slika 15 b).

Ekipa Montepaschija je imela 10 poskusov več za dve točki od Skipperja. Predvsem zato, ker so manjkrat poskusili z metom za tri točke.

Razlika v korist Skipperja je ponovno vidna v učinkovitosti centrov. Razlika v korist Montepaschija pa na krilnih in branilskih položajih.

a) b) Slika 16 a), b). Met za tri točke

Ekipa Montepaschija je za 3 točke metala 21-krat s 33,3% (7:14) uspešnostjo. Branilci so metali 10-krat s 30% (3:7) uspešnostjo, krila 9-krat s 44,4% (4:5) ter centri 2-krat z 0% (0:2) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh metov za 3 vrgli 47,6%, krila 42,9%, ter centri 9,5% metov na koš (Slika 16 a).

Ekipa Skipperja je za 3 točke metala 29-krat s 44,8% (13:16) uspešnostjo. Branilci so metali 17-krat z 29,4% (5:12) uspešnostjo, krila 7-krat z 71,4% (5:2) ter centri 5-krat s 60% (3:2) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh metov za 3 vrgli 58,6%, krila 24,1% in centri 17,2% metov na koš (Slika 16 b).

Ekipa Skipperja je imela 8 poskusov več za 3 točke in bila tudi bolj učinkovita. Za 3 točke so metali predvsem proti conski obrambi in predvsem v drugem polčasu, ko jim je zmanjkalo idej. V prvem polčasu, ko Montepaschi ni igral toliko conske obrambe (5-krat), je Skipper za tri metal 7-krat. V drugem polčasu, ko je Montepaschi več igral conske obrambe (16-krat), so pa z metom za tri točke poskusili kar 17-krat.

Branilci tako Skipperja kot Montepaschija so bili skoraj enako učinkoviti, z razliko, da so branilci skipperja zadeli 2 trojki več. Razlika v učinkovitosti pri metu za

41 tri je pa vidna na krilih in centrih. Na krilih predvsem zaradi izredno razpoloženega Delfina (5 trojk od 7 metov), pri centrih pa zaradi Mottole (2 trojki od dveh metov).

a) b) Slika 17 a), b). Prosti meti

Ekipa Montepaschija je proste mete metala 26-krat z 88,5% (23:3) uspešnostjo. Branilci so metali 9-krat s 100% (9:0) uspešnostjo, krila 15-krat s 86,7% (13:2) ter centri 2-krat s 50% (1:1) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh prostih metov ekipe vrgli 34,6%, krila 57,7%, ter centri 7,7% prostih metov (Slika 17 a).

Ekipa Skipperja je proste mete metala 29-krat z 82,8% (24:5) uspešnostjo. Branilci so metali 12-krat s 75% (9:3) uspešnostjo, krila 10-krat z 80% (8:2) ter centri 7-krat s 100% (7:0) uspešnostjo. Branilci so torej od vseh prostih metov ekipe vrgli 41,4%, krila 34,5% in centri 24,1% prostih metov (Slika 17 b).

Število prostih metov po igralnih mestih potrjuje aktivnost v napadu po določenih mestih in do neke mere strukturo obeh ekip.

Centri Montepaschija skoraj nikoli niso poskušali zaključiti napad s hrbtno igro "ena na ena". Večino točk za Montepaschi je dosegel Andersen z metom iz polrazdalje. Vsi centri Skipperja pa so na tekmi vsaj enkrat igrali hrbtno "ena na ena" proti košu.

Igralci Montepaschija so poskušali izkoristiti višinsko prednost in moč na krilnih pozicijah. Zato so kar nekajkrat igrali pod koš na Vanterpoola Khakuzisa in Žukavskasa.

Pri branilcih ni velike razlike, čeprav so igralci Montepaschija zaradi časovne stiske 2-krat s taktičnim prekrškom nad branilci ob koncu 4 četrtine in podaljška izsilili proste mete.

a) b) Slika 18 a), b). Asistence

Igralci Montepaschija so na tekmi zbrali 20 asistenc. Branilci 14 (70%), krila 4 (20%), centri pa 2 asistenci (10%) (Slika 18 a).

Igralci Skipperja so na tekmi izvedli 20 asistenc. Branilci 16 (80%), krila 0 (0,0%), ter centri 4 (20%) (Slika 18 b).

Obe ekipi sta zbrali enako število asistenc. Razlika je vidna samo pri krilih, kar ponovno kaže, da so krilni igralci Montepaschija igrali bližje košu, kjer je možnost asistence tudi večja.

a) b) Slika 19 a), b). Izgubljene žoge

Ekipa Montepaschija je izgubila 10 žog (branilci 5 (50%), krila 3 (30%), centri pa 2 (20%)) (Slika 19 a).

Ekipa Skipperja je prav tako izgubila 10 žog (branilci 4 (40%), krila 4 (40%), centri pa 2 (20%)) (Slika 19 b).

Pomembnih razlik pri izgubljenih žogah ni.

a) b) Slika 20 a), b). Skok

Igralci Montepaschija so na tekmi zbrali 42 skokov. Od tega so 11-krat s skokom v napadu dobili nov napad. V obrambi so za žogo skočili 22-krat.

Branilci so zbrali 10 (30,3%) skokov. V napadu so skočili 4-krat (36,4%), v obrambi 6-krat (27,3%). Krila so zbrala 14 (42,4%) skokov, od tega v napadu 5 (45,5%) in v obrambi 9 (40,9%). Centri so skočili za žogo 9-krat (27,7%), od tega v napadu 2-krat (18,2%) in v obrambi 7-krat (31,8%) (Slika 20 a).

Igralci Skipperja so zbrali 31 skokov. Od tega 6 v napadu ter 19 v obrambi. Branilci so zbrali 8 (32%) skokov, vse v obrambi. Krila so zbrala 9 skokov (36%), 4 (26,3%) v napadu in 5 (66,7%) v obrambi. Centri so zbrali 8 (32%) skokov, 2 (33,3%) v napadu in 6 (31,6%) v obrambi (Slika 20 a).

Ekipa Montepaschija je imela 11 skokov več kot ekipa Skipperja (Slika 20 b).

Največja razlika je med krili (5 skokov), kar ponovno kaže na rahlo premoč na krilnih položajih.

Pomembna razlika je tudi med branilci, predvsem v skoku v napadu. Branilci Montepaschija so 4-krat dobili nov napad. Branilci Skipperja niti enkrat. Vse skoke v napadu za Montepaschi je zbral Thornton.

a) b) Slika 21 a), b). Osvojene žoge

Ekipa Montepaschija je nasprotni ekipi odvzela 5 žog (branilci 3 (60%), krila 2 (40%), centri pa 0 (0%) (Slika 21 a)).

Ekipa Skipperja pa je nasprotni ekipi odvzela 6 žog (branilci 3 (50%), krila 0 (0%) in centri 3 (50%) (Slika 21 b)).

Pomembnih razlik v osvojenih žogah ni.

a) b) Slika 22 a), b). Blokade

Edino blokado za ekipo Montepaschija je izvedel center Galanda 1 (100%) (Slika 22 a).

Ekipa Skipperja je 4-krat blokirala met igralcem Montepaschija (krila 1 (25%), centri 3 (75%)) (Slika 22 a, b). Ekipa Skipperja je zbrala 3 blokade več od ekipe Montepaschija.

Največ blokad meta nastane okoli koša, kar ponovno kaže, da so igralci Montepaschija igrali bolj pod košem. To ugotovitev potrjuje tudi število in odstotek meta za 2 točki.

a) b) Slika 23 a), b). Osebne napake

Ekipa Montepaschija je storila 26 prekrškov (branilci 11 (42,3%), krila tudi 11 (42,3%) ter centri 4 (15,4%) (Slika 23 a)).

Ekipa Skipperja je storila 31 prekrškov (branilci 14 (45,2%), krila 5 (16,1%) in centri 12 (38,7%) (Slika 23 b)).

Glede na to, da je ekipa Skipperja storila več prekrškov in hkrati metala več prostih metov, lahko večje število prekrškov pripišemo načinu branjenja. Skipper je celotno tekmo igral osebne obrambe, medtem ko je Montepaschi 31 odstotkov igralnega časa igral conske obrambe.

5.2.2.1 Absolutna igralna učinkovitost

a) b) Slika 24 a), b). Absolutna igralna učinkovitost

Indeks absolutne igralne učinkovitosti je pri Montepaschiju znašal 150,5 (pri branilcih 60,0 (39,9%), krilih 61,0 (40,5%) in centrih 29,5 (19,6%) (Slika 24 a)).

Indeks absolutne igralne učinkovitosti Skipperja pa je znašal 146,0 (pri branilcih 57,0 (39%), krilih 42,5 (29,1%) in centrih 46,5 (31,8%) (Slika 24 b)).

Razlika v absolutni igralni učinkovitosti je v prid Montepaschija največja pri krilih, v prid Skipperja pa pri centrih.

Ta podatek ponovno kaže strukturo ekip. Višja in močnejša krila so pri Montepaschiju. Večje število klasičnih centrov, ki lahko uspešno zaključijo akcijo pod košem, pa pri Skipperju. Ker gre za vrhunski ekipi, sta seveda to skušali izkoristiti.

Najvišjo absolutno igralno učinkovitost je imel igralec Montepaschija, Thornton, in sicer kar 39.5. Omeniti še velja Kakiouzisa z absolutno igralno učinkovitostjo 31.0 ter iz vrst Skipperja Delfina z 32.0 indeksom absolutne igralne učinkovitosti.

5.2.2.2 Relativna igralna učinkovitost

a) b) Slika 25 a), b). Relativna igralna učinkovitost

Indeks relativne igralne učinkovitosti Montepaschija je znašal 80,8 (indeks branilcev 78,2, kril 89,1 ter centrov 71,4) (Slika 25 a)).

Indeks relativne igralne učinkovitosti Skipperja je znašal 76,8 (indeks branilcev 60,7, kril 82,0, ter centrov 103,1 (Slika 25 b)).

Največja razlika v relativni igralni učinkovitosti je v prid Skipperja na mestih centrov, pri Montepaschiju pa v prid branilcev in malo manj v prid krilnih igralcev, kar je spet povezano s specifičnostmi v strukturi igralcev obeh ekip.

Najboljšo relativno igralno učinkovitost je imel Van der Spiegel, kar 161.4. V dokaj kratkem času (6 min) je brez zgrešenega meta in izgubljene žoge zbral 3 skoke, 1 osvojeno žogo in enkrat blokiral met.

5.2.2.3 Primerjava absolutne in relativne igralne učinkovitosti

a) b) Slika 26 a), b). Primerjava absolutne in relativne učinkovitosti

Če primerjamo absolutno ter relativno igralno učinkovitost, so bili centri Skipperja tako absolutno kot relativno veliko boljši od centrov Montepaschija (Slika 26 a), b)).

Velja omeniti prav vse centre Skipperja. Smodiš je ob absolutni učinkovitosti 20,0 imel relativno 93.1; Mottola absolutno 13,5, relativno 93,8; Van der Spiegel absolutno 9,0, relativno 161,4.

Branilci so bili absolutno dokaj izenačeni, vendar so branilci Montepaschija za to porabili manj žog. Ponovno velja omeniti Thorntona, ki je ob najboljši absolutni igralni učinkovitosti na tekmi (39,5) imel tudi izredno visoko relativno učinkovitost 91,9. Krilni igralci Montepaschija so imeli malce boljšo relativno učinkovitost kot Skipperjevi. Vendar pa ta razlika ''pridobi na teži'', če upoštevamo, da so krilni igralci Montepaschija imeli najvišjo absolutno igralno učinkovitost na tekmi.

Tu velja omeniti Kakouizisa, ki je imel absolutno učinkovitost 31,0, relativno pa 96,8.

5.3 VRSTE NAPADOV, NJIHOVO ŠTEVILO, USPEŠNOST IN ČAS TRAJANJA

5.3.1 Maccabi Tel Aviv : CSKA Moskva

Tabela 11 Število, vrste napadov in njihova uspešnost CSKA št. napadov vrsta nap. vsota delež uspešni neuspešni %uspešnosti PO 58 65,17% 21 37 36,21% K 7 7,87% 4 3 57,14% Z 13 14,61% 8 5 61,54% SN 11 12,36% 5 6 45,45% Σ 89 100,00% 38 51 42,70% Maccabi št. napadov vrsta nap. vsota delež uspešni neuspešni %uspešnosti PO 56 67,47% 28 28 50,00% K 5 6,02% 3 2 60,00% Z 8 9,64% 5 3 62,50% SN 9 10,84% 5 4 55,56% X 5 4,82% 4 1 80,00% Σ 83 100% 45 38 54,22% Legenda: PO – postavljen napad, K - protinapad, Z – zgodnji napad, SN - zaključek po skoku v napadu, X – taktični prekršek na prenosu žoge,

Ekipa CSKA je imela 6 napadov več kot ekipa Maccabija zaradi boljšega napadalnega skoka (5) in zaradi večjega števila napadov ob zaključku četrtin (1). Ekipa Maccabija je imela boljši odstotek uspešnosti v vseh oblikah napadov od ekipe CSKA (Tabela 11), kar potrjuje tudi veliko boljša relativna igralna učinkovitost Maccabija (Slika 24).

Odstotek uspešnosti vseh napadov CSKA je znašal 42,70%, Maccabijev pa 54,22% (Tabela 11). Maccabi je bil predvsem bolj uspešen zaradi točno določene taktike v napadu, ki jim je omogočala dovolj širine in je ustrezala osebni obrambi, ki jo je CSKA igral celo tekmo. Po drugi strani pa igralci CSKA niso znali izkoristiti rotacij v prilagodljivi conski obrambi Maccabija in so se preveč zanašali na met za tri točke.

Največja razlika v uspešnosti je bila prav v postavljenih napadih. CSKA je bil 36,21% uspešen, Maccabi pa točno 50% (Tabela 11).

Tabela 12 Povprečno trajanje določenih vrst napadov CSKA čas t (sek) Maccabi čas t (sek) vrsta nap. vsota uspešni neuspešni vrsta nap. vsota uspešni neuspešni PO t avg 15,90 16,43 15,59 PO t avg 15,43 15,25 15,61 K t avg 3,71 3,25 4,33 K t avg 4,20 3,33 5,50 Z t avg 7,46 8,13 6,40 Z t avg 7,88 7,60 8,33 SN t avg 1,73 2,20 1,33 SN t avg 1,11 1,00 1,25 X t avg 2,50 2,50 0,00 Σ avg 11,96 11,42 12,35 Σ avg 11,69 10,89 12,63 Σ čas (s) 1064 434 630 Σ čas (s) 970 490 480 (min) 17,73 7,23 10,50 (min) 16,17 8,17 8,00

Legenda: PO – postavljen napad, K - protinapad, Z – zgodnji napad, SN - zaključek po skoku v napadu, X – taktični prekršek na prenosu žoge,

Pomembnih razlik v povprečnih časih trajanja napadov ni.

Ekipa CSKA je dobro minuto in pol več igrala v napadu kot ekipa Maccabija, kar je povezano z večjim številom napadov ekipe CSKA (Tabela 12).

5.3.2 Montepaschi Siena : Skipper Bolonija

Tabela 13 Število, vrste napadov in njihova uspešnost Montepaschi št. napadov vrsta nap. vsota delež uspešni neuspešni %uspešnosti PO 67 70.53% 30 37 44.78% K 12 12.63% 6 6 50.00% Z 7 7.37% 5 2 71.43% SN 9 9.47% 6 3 66.67% Σ 95 100% 47 48 49.47% Skipper št. napadov vrsta nap. vsota delež uspešni neuspešni %uspešnosti PO 59 64.13% 27 32 45.76% K 13 14.13% 8 5 61.54% Z 12 13.04% 5 7 41.67% SN 4 4.35% 3 1 75.00% X 4 4.35% 3 1 75.00% Σ 92 100% 46 46 50.00% Legenda: PO – postavljen napad, K - protinapad, Z – zgodnji napad, SN - zaključek po skoku v napadu, X – taktični prekršek na prenosu žoge,

Ekipa Montepaschija je imela 3 napade več od ekipe Skipperja, kar je posledica večjega števila skokov v napadu (4) in zaključnih napadov ob koncu četrtin (-1).

Ekipa Montepaschija je imela 8 postavljenih napadov več kot ekipa Skipperja, slednja pa 5 zgodnjih napadov več od Montepaschija, vendar sta bili obe ekipi v tem napadu 5-krat uspešni (Tabela 13). Več zgodnjih napadov gre pripisati conski obrambi Montepaschija, saj so skušali s hitrim prenosom izkoristiti vrzeli v obrambi, preden se je ta uspela organizirati. Trije zgodnji napadi so bili posledica conskega presinga.

Ekipa Montepaschija je 9-krat takoj zaključila z metom na koš po skoku v napadu. Pri tem je bila 66,67 odstotno uspešna. Ekipa Skipperja pa 4-krat pri 75 odstotni uspešnosti.

Ekipa Skipperja je imela 1 protinapad več od ekipe Montepaschija. Pri tem je bila tudi bolj učinkovita (61,5% proti 50,0%) (Tabela 13).

Tabela 14 Povprečno trajanje določenih vrst napadov Montepaschi čas t(s) Skipper čas t(s) vrsta nap. vsota uspešni neuspešni vrsta nap. vsota uspešni neuspešni PO t avg 14.39 14.07 14.65 PO t avg 17.64 18.19 17.19 K t avg 4.00 4.33 3.67 K t avg 4.00 4.00 4.00 Z t avg 7.71 7.60 8.00 Z t avg 7.00 7.00 7.00 SN t avg 2.33 1.50 4.00 SN t avg 2.00 2.33 1.00 X t avg 2.75 2.67 3.00 Σ avg 11.44 10.53 12.33 Σ avg 13.00 12.46 13.54 Σ čas (s) 1087 495 592 Σ čas (s) 1196 573 623 (min) 18.12 8.25 9.87 (min) 19.93 9.55 10.38 Legenda: PO – postavljen napad, K – protinapad, Z – zgodnji napad, SN - zaključek po skoku v napadu, X – taktični prekršek na prenosu žoge;

Razlika v časih napadov je predvsem v časih postavljenih napadov. Pri ekipi Skipperja so trajali v povprečju 3,3 s dlje kot postavljeni napadi Montepaschija (Tabela 14).

Uspešni napadi ekipe Skipperja so v povprečju trajali 4,12 sekunde dlje kot pri ekipi Montepaschija, neuspešni pa 2,5 sekunde dlje (Tabela 14).

To je bila posledica manjšega števila neorganiziranih napadov Skipperja (1 proti 9) (Tabela 13) ter večje potrpežljivosti v napadu.

Ekipa Skipperja je bila, kljub manjšem številu napadov, več časa v napadu kot ekipa Montepaschija (19,9 minut proti 18,1 minutam) (Tabela 14).

5.4 VRSTE OBRAMB, NJIHOVO ŠTEVILO, USPEŠNOST IN ČAS TRAJANJA

5.4.1 Maccabi Tel Aviv : CSKA Moskva

Tabela 15 Število, vrste obramb in njihova uspešnost CSKA št. obramb vrsta obr. vsota delež neuspešna uspešna %uspešnosti M 72 86,75% 37 35 48,61% P 11 13,25% 8 3 27,27% Σ 83 100% 45 38 45,78% Maccabi št. obramb vrsta obr. vsota delež neuspešna uspešna %uspešnosti M 26 29,21% 14 12 46,15% C 63 70,79% 24 39 61,90% Σ 89 100% 38 51 57,30% Legenda: M – osebna obramba, P – osebna presing obramba, C – conska obramba

Ekipa CSKA je skoraj celo tekmo (86,75%) igrala osebno obrambo na polovici igrišča. Ob zaključku tekme, ko so lovili rezultat, pa so 11-krat (13,25%) igrali osebno presing obrambo po celem igrišču (Tabela 15).

Ekipa Maccabija je v prvi četrtini in ob zaključku tekme igrala osebno obrambo na polovici igrišča (samo v dveh primerih consko), preostanek tekme pa prilagojeno consko obrambo.

Consko obrambo so igrali v začetni postavitvi 3 branilci in 2 centra (3:2). Ta conska obramba je imela posebno pravilo. V širino so igralci igrali consko obrambo klasično z prevzemanjem, medtem ko po globini niso prevzemali. Pri prehajanju centrov s spodnjega na zgornje mesto ali celo za linijo treh točk je torej obrambni igralec spremljal napadalca. Enako so se branili pri spuščanju napadalcev v nasprotni smeri. Tako se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil center (Baston) na vrhu obrambe, oziroma da je branilec pokrival igralca na mestu spodnjega centra. Če se je zgodilo slednje, je branilec z obrambo izpred centra skušal preprečiti podajo. Če je podaja uspela, je center z druge strani prišel v podvajanje, ostali igralci so z rotacijo otežili podajo na sedaj prosti center. Če je bilo podvajanje prepozno, so akcijo dosledno prekinili s prekrškom, kar se jim je ob slabem izvajanju prostih metov CSKA obrestovalo. 56

Igralci CSKA niso znali izkoristiti razlike v višini med napadalcem in obrambnim igralcem tako na branilskih kot na centrskih mestih. Prav tako pa tudi ne vrzeli, ki so se pojavljale ob prevzemanju in rotacijah v conski obrambi.

Obe ekipi sta bili približno enako uspešni z osebno obrambo. Maccabijeva prilagojena conska obramba je z 61,9% uspešnostjo, prevesila tekmo v njihovo korist (Tabela 15).

Tabela 16 Povprečno trajanje določenih vrst obramb CSKA čas t (sek) Maccabi čas t (sek) vrsta obr. vsota neuspešna uspešna vrsta obr. vsota neuspešna uspešna M t avg 12,32 11,92 12,74 M t avg 9,96 10,43 9,42 M t 887 441 446 M t 259 146 113 P t avg 7,55 6,13 11,33 C t avg 12,78 12,00 13,26 P t 83 49 34 C t 805 288 517 Σ avg 11,69 10,89 12,63 Σ avg 11,96 11,42 12,35 Σ čas (s) 970 490 480 Σ čas (s) 1064 434 630 (min) 16,17 8,17 8,00 (min) 17,73 7,23 10,50

Legenda: M – osebna obramba, P – osebna presing obramba, C – conska obramba

Ekipa Maccabija je bila dobro minuto in pol več v obrambi, kar je povezano z večjim številom napadov CSKA. Iz preglednice 15 se tudi lahko vidi, da so igralci CSKA proti osebni obrambi lahko igrali hitreje, kar jim je očitno bolj ustrezalo. V skupnih povprečnih časih trajanja obramb med ekipama ni znatnega odstopanja.

Iz skupnih časov CSKA se lepo vidi, da so skoraj celo tekmo igrali osebno obrambo na polovici igrišča (887s; 90,6%), le ob koncu tekme so poskušali z osebno presing obrambo po celem igrišču (83s; 9,4%) (Tabela 16).

5.4.2 Montepaschi Siena : Skipper Bolognija

Tabela 17 Število, vrste obramb in njihova uspešnost Montepaschi št. obramb vrsta obr. vsota delež neuspešna uspešna %uspešnosti M 65 70.65% 33 32 49.23% C (CP) 21(2) 22.83% 10 11 52.38% CP 2 2.17% 1 1 50.00% P 4 4.35% 2 2 50.00% Σ 92 100.00% 46 46 50.00% Skipper št. obramb vrsta obr. vsota delež neuspešna uspešna %uspešnosti M 95 100.00% 47 48 50.53%

Σ 95 100% 47 48 50.53% Legenda: M – osebna obramba, P – osebna presing obramba, C – conska obramba, CP – conska presing obramba

Ekipa Skipperja je celo tekmo igrala osebno obrambo na polovici igrišča in sicer 95-krat. Pri tem so bili 50,53 odstotno uspešni (Tabela 17). To je bila dokaj standardna obramba brez posebnosti. Normalne rotacije z malo oziroma skoraj nič prevzemanja, brez posebnih podvajanj.

Ekipa Montepaschija pa je v 70,65% časa igrala osebno obrambo na polovici igrišča, pri tem je bila 49,23% uspešna. Štirikrat so zaradi časovne stiske ob koncu 4. četrtine in podaljška igrali osebno presing obrambo po celem igrišču. V 25% celotnega časa pa so igrali consko obrambo »3:2« brez posebnosti. Štirikrat so v sklopu conske obrambe postavili tudi consko presing obrambo v postavitvi »1:2:1:1« in z njo presenetiti napad Skipperja. Conski presing so postavili na treh četrtinah igrišča. S to obrambo so bili polovično uspešni (Tabela 17).

Tabela 18 Povprečno trajanje določenih vrst obramb Montepaschi čas t (sek) Skipper čas t (sek)

vrsta obr. vsota neuspešna uspešna vrsta obr. vsota neuspešna uspešna M t avg 12.23 10.94 13.56 M t avg 11.12 10.43 11.76 M t 795 361 434 M t 1090 490 600 C t avg 17.05 19.10 15.18 C t 358 191 167 CP t avg 7.50 6 9 CP t 15 6 9 P t avg 7.00 7.50 6.50 P t 28 15 13 Σ avg 13.00 12.46 13.54 Σ avg 11.12 10.43 11.76 Σ čas (s) 1196 573 623 Σ čas (s) 1090 490 600 (min) 19.93 9.55 10.38 (min) 18.17 8.17 10.00 Legenda: M – osebna obramba, P – osebna presing obramba, C – conska obramba, CP – conska presing obramba

Razlika v časih trajanja obrambe je predvsem pri ekipi Montepaschija. Ko so igrali consko obrambo, je napad Skipperja trajal skoraj 5 sekund dlje kot proti osebni obrambi. Čim dlje je trajal napad Skipperja pri osebni obrambi, bolj so bili uspešni. Ravno obratno pa je bilo v conski obrambi (Tabela 18).

S consko obrambo so torej Skipperju upočasnili napad.

5.5 ANALIZA TAKTIKE EKIP V NAPADU

5.5.1 Maccabi Tel Aviv

Tabela 19 Število določenih uigranih akcij in njihova uspešnost

akcija vsota uspešna neuspešna %uspešnosti 2 vstran 13 6 7 46,15% 1 10 8 2 80,00% 1 vstran 7 3 4 43% 3 5 1 4 20% pest 5 3 2 60% 2 dol 4 4 0 100% 1dol 4 0 4 0% 3 dol 2 0 2 0,00%

x 6 3 3 50% ∑ 56 28 28 50% Legenda: x –nedoločljiv (neopredeljiv) napad

Ekipa Maccabija je imela zelo dobro izbrano napadalno taktiko glede na sestavo ekipe. Taktika je bila dokaj preprosta, vendar točno določena in tako tudi izvajana. Akcije v napadu so bile postavljene zelo široko, kar je odprlo veliko prostora. Imeli so veliko bolj dinamičen napad kot CSKA, zelo dobro usklajenost in uigranost akcij. Njihova taktika je bila lažje čitljiva kot taktika CSKA. Imeli so tudi manj nedoločljivih akcij kot CSKA (6:13).

a) b) c) d) Slika 27 a), b), c), d). Akcija "2vstran"

To akcijo je Maccabi igral največkrat (13-krat, uspešni so bili 6-krat).

Slika 27 a): Branilec 2 (največkrat Parker) je podal žogo branilcu 1 (največkrat Jasikevičius), ko se je mimo blokade centra 5 (največkrat Vujičič) odkril. Hkrati je na spodnji strani, mimo blokade centra 4 (največkrat Baston), vtekel branilec oziroma krilo 3.

Slika 27 b): Branilec 2 je po podaji vtekel mimo blokade centra 4 proti košu. Pred tem je branilec, oziroma krilo 3, nadaljeval z pretekavanjem in se ob blokadi centra 5 odkril na mesto krila na levi strani. S tem je izpraznil prostor branilcu 2, ki je vtekel pod koš. Tu so imeli možnost prvega zaključka, visoke podaje branilca 1 branilcu 2 in atraktiven zaključek.

Slika 27 c): Če branilec 2 ni zaključil, je nadaljeval z gibanjem v levo in izpraznil stran. Hkrati je center 4 postavil blokado k žogi branilcu 1. Pred tem je imel branilec 1 z žogo možnost, da poda žogo branilcu 3 in s tem posredno aktivira branilca 2 in center 5 na strani žoge.

Slika 27 d): Branilec z žogo 1 prodre ob blokadi centra 4 k žogi v izpraznjeno stran. Branilca 2 in 3 sta med tem napad razširila, center 5 pa se je odkril navzgor nad črto treh točk in s tem dodatno izpraznil prostor. Branilec 1 je lahko po gibanju ob blokadi vrgel na koš po polprodoru ali prodoru, ali pa podal centru 4 pod košem, ki je vtekel iz blokade pod koš. Če to ni bilo uspešno, je podal žogo centru 5, ki jo je lahko prenesel na drugo stran.

a) b) c) d) Slika 28 a), b), c), d). Akcija "2 dol"

To akcijo je Maccabi igral 5-krat, od tega 1-krat uspešno.

Slika 28 a): Branilec 3 je podal žogo centru 5, ki se je odkril na položaj levega branilca. Hkrati je center 4 postavil vzdolžno blokado dol branilcu 2, ki se je s spodnje strani približal blokadi. Branilec 1 se je postavil v kot in tako razširil napad.

Slika 28 b): Branilec 3 je takoj po podaji centru vtekel pod koš po spodnji strani. Branilec 2 se je med tem ob blokadi centra 4 odkril na položaj desnega branilca. Tam je sprejel žogo od centra 5. Slednji je takoj po podaji postavil vzdolžno blokado dol branilcu 1. Ta se je ob njej odkril navzgor.

Slika 28 c): Branilec 1 se je odkril mimo blokade centra 5 in sprejel žogo od branilca 2. Hkrati se je branilec 3 ob blokadi centra 4 odkril na mesto desnega krila.

Slika 28 d): Branilec (1) je po sprejemu žoge prodrl proti sredini, kjer je lahko zaključil akcijo z metom na koš. Če mu to ni uspelo, je lahko podal žogo centru 5 ali 4 ali branilcu 3.

a) b) c) d) Slika 29 a), b), c), d). Akcija "1"

To akcijo je Maccabi proti CSKAju igral 10-krat, od tega kar 8-krat uspešno.

Slika 29 a): Branilec 2 se je odkril po zgornji strani ob blokadi centra 5, iz leve strani igrišča na desno, kjer je sprejel žogo od branilca 1. Hkrati je branilec 3 z vtekavanjem pod koš izpraznil prostor na strani žoge. Nato je nadaljeval z odkrivanjem mimo blokade centra 4 na levo stran.

Slika 29 b): Branilec 1 je takoj po podaji z gibanjem na levo stran širil napad. Center 5 je postavil blokado k žogi branilcu 2. Branilec 3 pa hkrati vzdolžno blokado dol centru 4.

Slika 29 c): Center 4 se je odkril mimo blokade branilca 3 proti vrhu trapeza. Branilca 3 in 1 sta z gibanjem na levo stran širila napad. Hkrati je branilec 2 prodrl mimo blokade centra 5 proti sredini. Tu je lahko zaključil akcijo z metom na koš ali pa podal na center 5, ki je po blokadi vtekel pod koš. Vendar je bila ta podaja zaradi kota podaje težka, tako da je raje podal centru 4, ta pa nato centru 5, ki se je odkrival proti košu (Slika 29 d).

a) b) c) Slika 30 a), b), c). Akcija "1 dol"

To akcijo je Maccabi igral 4-krat, niti enkrat uspešno.

Ta akcija je različica akcije »1«. Razlika je v gibanju centra 5 na strani žoge. Ta po prvi blokadi branilcu 2 ne gre v postavljanje blokade k žogi, temveč se spušča v blokado centru 4.

Slika 30 a): Branilec 2 se je odkril po zgornji strani ob blokadi centra 5 iz desne strani igrišča na levo, kjer je sprejel žogo od branilca 1. Hkrati je branilec 3 z vtekavanjem pod koš izpraznil prostor na strani žoge. Nato je nadaljeval z odkrivanjem mimo blokade centra 4 na desno stran.

Slika 30 b): Branilec 1 je takoj po podaji z gibanjem na levo stran širil napad. Center 5 je postavljal vzdolžno blokado dol drugemu centru 4. Ta se je odkrival ob blokadi na položaj zgornjega centra. Center 5 pa se je po blokadi odkril proti žogi na položaj spodnjega centra. Sledila je podaja branilca 2 na center 5.

Slika 30 c): Center 5 je skušal s hrbtno igro "ena na ena" priti do zaključka. Hkrati pa je center 4 z blokiranjem obrambnega igralca pomagal branilcu 1 pri odkrivanju v sredino igrišča. Če center 5 ni prišel do zaključka, je imel možnost povratne podaje branilcu 2, podaje branilcu 1 ali centru 4, ki je po blokadi vtekel proti košu. Branilec 3 je pomagal v skoku.

a) b) c) d) Slika 31 a), b), c), d). Akcija "1 vstran"

To akcijo je Maccabi na tekmi igral 7-krat, od tega 3-krat uspešno.

Slika 31 a): Branilec 3 je postavljal blokado centru 5 (največkrat Vujčič), ki je ob blokadi stekel v blokado k žogi branilcu 2. Ta se je z vodenjem približal blokadi. Branilec 1 je pretekel po spodnji strani iz desne strani na levo.

Slika 31 b): Branilec 3 je takoj po blokadi z odkrivanjem na mesto desnega krila izpraznil prostor. Center 4 je prav tako spraznil prostor pod košem in se je odkril na mesto levega branilca. Branilec 2 je prodrl ob blokadi centra 5, kjer je lahko zaključil akcijo z metom na koš ali pa podal na center 5, ki je po blokadi vtekel pod koš. Zaradi slabega kota podaje na center 5 je največkrat podal branilcu 3.

Slika 31 c): Branilec 3 je nato podal centru 5. Hkrati je center 4 stekel v blokado branilcu 2. Branilec 1 je z gibanjem odpiral linijo podaje.

Slika 31 d): Center 5 je imel možnost igre "ena na ena", povratne podaje na branilca 3, dolge podaje na branilca 1, ki je bil pripravljen za met na koš in podaje na branilca 2, ki je ob blokadi vtekel pod koš.

a) b) c) Slika 32 a), b), c). Akcija "3"

To akcijo je Maccabi odigral 5-krat, od tega 1-krat uspešno.

Ta akcija je podobna akciji »1«, vendar brez blokad na strani brez žoge. Zaradi tega so to akcijo zaključevali relativno hitro.

Slika 32 a): Branilec 3 je podal žogo branilcu 2. Center 4 je stekel v poševno blokado gor branilcu 3. Center 5 se je postavljal visoko na mesto branilca. Branilec 1 je širil prostor na mestu levega krila.

Slika 32 b): Branilec 3 je vtekel ob blokadi centra 4 proti košu. Če ni mogel zaključiti oziroma ni mogel sprejeti žoge, je širil napad proti levi strani. Center 4 je po blokadi branilcu 3 stekel še v blokado k žogi branilcu 2. Center 5 in branilec 1 sta z gibanjem popravila svoj položaj.

Slika 32 c): Branilec 2 je prodrl ob blokadi centra 4 proti sredini, kjer je lahko zaključil akcijo z metom na koš, podal na center 4, ki je po blokadi vtekel proti košu.

a) b) c) Slika 33 a), b), c). Akcija "3 dol"

To akcijo je Maccabi odigral 2-krat, obakrat neuspešno.

Slika 33 a): Center 5 se je postavljal povsem levo na položaj levega branilca, tu je sprejel žogo od branilca 2. Branilec 2 je po podaji pretekel ob blokadi centra 4 na desno stran.

Slika 33 b): Branilec 1 se je s položaja spodnjega centra odkrival na krilo, kjer je sprejel žogo od centra 5. Po podaji sta centra 5 in 4 tvorila zaporedni prečni blokadi desno branilcu 2.

Slika 33 c): Branilec 2 je ob zaporednih blokadah po zgornji strani vtekel proti košu, kjer je sprejel žogo in skušal zaključit akcijo.

a) b) c) d) Slika 34 a), b), c), d). Akcija "pest"

Akcijo »pest« je Maccabi igral 5-krat, od tega 3-krat uspešno.

To akcijo je Maccabi igral takrat, kadar so pod košem skušali izkoristiti kvalitete Vujčiča (5).

Slika 34 a): Branilec 1 je podal žogo branilcu 3 na strani centra 5 (vedno Vujčič). Center 4 je stekel v vzdolžno blokado dol proti branilcu 2.

Slika 34 b): Branilec 3 je podal žogo centru 5. Branilec 1 je vtekel proti žogi na desno stran na mesto spodnjega centra. Hkrati pa se je branilec 2 ob blokadi centra 4 odkril na vrh trapeza. Center 4 je po blokadi izpraznil prostor branilcu 1, v višino linije prostih metov.

Slika 34 c),d): Vujičič je z hrbtom odigral "ena na ena" in skušal zaključiti akcijo iz neposredne bližine. Vsi ostali igralci so skušali zamotiti svoje obrambne igralce z gibanji in s tem ustvarjati prostor Vujčiču (5), da je lahko igral "ena na ena". Branilec 3 je na strani žoge to počel z odkrivanjem levo in desno. Igralci na pasivni strani pa so menjali mesta, na položaju spodnjega centra so si pomagali z blokado.

5.5.2 CSKA Moskva

Tabela 20 Število določenih uigranih akcij in njihova uspešnost Akcija vsota uspešna neuspešna %uspešnosti pest 13 6 7 46,15% 3 12 4 8 33,33% 2 7 3 4 42,86% cg 6 2 4 33,33% 3dol 3 0 3 0% 1 2 0 2 0% pestvstran 2 0 2 0% x 13 6 7 46,15% ∑ 58 21 37 36,21% Legenda: x –nedoločljiv (neopredeljiv) napad

Taktika v napadu CSKA ni bila tako točno določena kot taktika Maccabija. Zaradi tega je bila tudi težje čitljiva, tako zame kot za nasprotnika. Posledica je bila manjša širina v napadu ter slabša uigranost. Ni bilo pravočasnosti podaj, vtekavanj, odkrivanj. Manj je bilo postavljenih akcij, napad je bolj temeljil na različnih izhodiščnih mestih centrov in njihovih gibanj. Taktika postavljanja centrov je omogočala dober skok v napadu.

V napadu CSKA je bilo več improvizacije kot v napadu Maccabija. O tem priča tudi podatek nepostavljenih akcij, bilo jih je 13. V teh akcijah je bilo malo pretekanj. Branilci so bili precej statični, vendar so z medsebojnimi podajami skušali spraviti žogo na centra. Centra sta se gibala predvsem iz položaja zgornjega centra na položaj spodnjega centra in obratno. Ko se je center na strani žoge spuščal, se je drugi, ki je bil stran od žoge, dvigoval v višino linije prostih metov.

V zgodnjem napadu so po pravilu vedno igrali blokado centra na vrhu rakete, na prenašalcu žoge.

a) b) c) d)

e) f) g) Slika 35 a), b), c), d), e), f), g). Akcija "pest"

To akcijo je CSKA igral 13-krat, od tega 6-krat uspešno.

Slika 35 a): Center 5 je stekel v poševno blokado gor k žogi branilcu 1, ta je ob njej prodrl proti levi strani. Ostali igralci so ohranjali širino napada, branilca 2 in 3 na levem ter desnem krilu, center 4 na spodnjem centru v smeri blokade.

Slika 35 b): Branilec 1 je po prodoru podal centru 5, ki se je po blokadi odkril stran od koša za črto treh točk. Center 5 je nato žogo podal naprej branilcu 3, ki se je odkril na položaj desnega branilca.

Slika 35 c): Center 5 je stekel v blokado k žogi branilcu 3. V tem trenutku je imel branilec 3 možnost prodora proti čelni črti, saj je bila celotna desna stran igrišča izpraznjena. Prvotno pa je ob blokadi centra 5 prodiral proti sredini, kjer je lahko zaključil akcijo z metom na koš. Hkrati se je center 4 odkril proti vrhu rakete, branilca 2 in 1 pa sta z gibanjem širila napad.

Slika 35 d): Če branilec 3 po prodoru ni mogel zaključiti akcije, je žogo podal centru 4, ki se je odkril na vrh rakete.

Slika 35 e): Center 4 je po sprejemu žoge skušal podati centru 5, ki je po blokadi vtekel proti košu in se nato odkrival proti žogi v sredino trapeza. Če podaja

žoge centru 5 ni bila možna, je podal naprej branilcu 1, ki se je odkril na mestu levega branilca.

Slika 35 f): Center 5 je nadaljeval z odkrivanjem proti žogi na mesto levega spodnjega centra. Sledila je podaja žoge branilca 1 centru 5.

Slika 35 g): Center 5 je skušal zaključiti napad z igro "ena na ena". Center 4 je z vrha trapeza z zaletom skušal dobiti napadalni skok. V tej akciji je bil zelo uspešen, saj je njegov obrambni igralec moral pomagati pri igri centra 5 "ena na ena", kar mu je otežilo uspešno zapiranje.

To akcijo so redko izpeljali do konca. Mnogokrat so zaključevali z metom preko roke ali pa s prodori pod koš.

a) b) c) d)

e) f) Slika 36 a), b), c), d), e), f). Akcija "pest v stran"

To akcijo je CSKA odigral 2-krat, obakrat neuspešno.

Slika 36 a): »Pest v stran« je pomenila da se je center 4 (Turkcan) na strani žoge pomaknil ven na levo krilo. Hkrati je branilec 3 z levega krila začel s pretekanjem po spodnji strani na položaj desnega branilca. Branilec 2 na desni strani je z gibanjem v desni kot razširil napad. Istočasno je center 5 stekel v poševno blokado gor k žogi branilcu 1.

Slika 36 b): Branilec 1 je ob blokadi prodrl proti sredini. Enkrat je po uspešni blokadi prodrl v sredino in podal centru 4, ki je vtekel iz levega krila proti košu (Slika e). Ta je zgrešil, vendar je ponovno sledil uspešen napadalni skok centra 5 iz zaleta (Slika f). Drugič je takoj po prodoru podal naprej branilcu 3, ki se je odkril na mesto desnega branilca.

Slika 36 c): Center 5 je takoj po blokadi vtekel proti košu in sprejel žogo od branilca 3. S tem je vezal nase obrambnega igralca, ki je bil zadolžen za branilca 2.

Slika 36 d): Sledila je podaja na prostega branilca 2 ter met na koš. Center 4 se je nahajal v idealnem položaju za skok v napadu.

a) b) c) d) Slika 37 a), b), c), d). Akcija "3"

To akcijo je CSKA igral 12-krat, od tega 4-krat uspešno.

Slika 37 a): Branilec 1 je podal žogo branilcu 2. Hkrati je po spodnji strani pretekal branilec 3 iz desnega proti levem krilu. Sočasno je center 4 začel z gibanjem iz mesta desnega zgornjega centra proti levi v liniji prostih metov.

Slika 37 b): Center 4 se je nato odkrival za črto treh točk na mesto levega branilca, kjer je sprejel žogo od branilca 2. Hkrati se je branilec 3 ob blokadi centra 5 odkril na krilo in bil pripravljen za met. Branilec 1 na desni strani se je pomaknil proti liniji za tri točke.

Slika 37 c), d): Center 5 se je odkril proti žogi, sprejel žogo in s prodorom zaključil akcijo. Center 4 ter branilca 3 in 1 so se vključevali v napadalni skok. Branilec 2 je branil protinapad.

a) b) c) d)

e) f) Slika 38 a), b), c), d), e),f). Akcija "centra gor"

To akcijo je CSKA igral 6-krat, od tega 2-krat uspešno. To je bila edina akcija kjer sta se oba centra postavljala v višino linije prostih metov. Igrali so jo v zadnji četrtini, ko je trener Ivkovič želel sprazniti prostor pod košem, nato pa z vtekanjem obeh centrov skušal to izkoristiti.

Slika 38 a): Center 5 je postavljal blokado k žogi. Branilec 2 je ob blokadi prodrl proti sredini.

Slika 38 b): Branilec 2 je nato podal žogo branilcu 3 na levem krilu. Center 5 je po blokadi vtekel proti košu in skušal sprejeti žogo. Center 4 se je istočasno odkril nad črto treh točk.

Slika 38 c): Če center 5 ni sprejel žoge, se je odkril na mesto spodnjega centra na stran žoge. Hkrati pa je center 4 vtekel proti košu in skušal sprejeti žogo.

Slika 38 d): Sledila je podaja branilca 3 branilcu 2. Ta pa je podal žogo centru 5. Center 4 je širil napad, branilec 1 pa se je odkrival za met za tri točke.

Slika 38 e): Center 5 z žogo je odigral "ena na ena" in skušal zaključiti akcijo. Branilec 2 z gibanjem odpira linijo podaje. Branilec 3 gre na skok, center 4 prav tako. Slika 38 f): Igralci, branilec 3 ter centra 4 in 5 tvorijo »skakalni trikotnik«. Branilca 2 in 1 ščitita protinapad. 74

a) b) c) Slika 39 a), b), c). Akcija "3 dol"

To akcijo je CSKA odigral 3-krat, od tega nikoli uspešno. To je bila posebna akcija, oziroma znak za hiter zaključek, zato se je Center 5 (Tarlač) že v začetku napada pripravljal na skok v napadu.

Podoben je bil tudi zgodnji napad CSKA, le da sta bila izhodiščna mesta centrov drugačna, ker zaradi prehoda iz obrambe v napad še nista bila postavljena. Tisti, ki je prvi pritekel v napad, oziroma je bil bližje žogi, je postavljal blokado. Drugi je z vtekavanjem spremljal akcijo.

Slika 39 a): Center 4 je postavil blokado branilcu 1. Ta je ob njem prodrl proti sredini. Če se je osvobodil obrambnega igralca, je vrgel trojko. Center 5 je pretekel iz položaja desnega spodnjega centra na levega in se pripravil za napadalni skok.

Slika 39 b): Branilec 1 je podal žogo centru 4, ki se je po blokadi odkril za črto treh točk. Sledil je met za tri točke.

Slika 39 c): Če center 4 ni metal za tri točke, je sledila podaja žoge centru 5, ki je vtekel proti žogi. Ta je akcijo zaključil z metom na koš.

a) b) c) d)

e) f) g) Slika 40 a), b), c), d), e), f), g). Akcija "2"

To akcijo je CSKA igral 7-krat, od tega 3-krat uspešno. To je napad proti coni s pretekavanjem dveh branilcev. Igrali so ga predvsem v drugi četrtini, ko je Maccabi začel igrati consko obrambo.

Slika 40 a): Center 4 je postavil blokado branilcu 1. Hkrati je branilec 3 pretekel po spodnji strani ob blokadi centra 5 na desno stran.

Slika 40 b): Branilec 1 je ob blokadi prodrl proti sredini in podal žogo branilcu 2. Branilec 3 je pretekel trapez in se odkril na mestu desnega krila.

Slika 40 c): Če branilec 3 ni bil v položaju za met, je pretekel po spodnji strani nazaj na izhodiščno mesto. Pri tem sta mu pomagata oba centra z blokadami. Branilec 2 je podal žogo branilcu 1.

Slika 40 d): Branilec 3 se je ob blokadi centra 4 odkril na mesto levega krila. Branilec 1 mu je z vodenjem sledil po zgornji strani. Tu je lahko podal centru 4 ali pa branilcu 3. Hkrati je s pretekanjem proti levi po spodnji strani začel branilec 2.

Slika 40 e): Branilec 2 se je ob blokadah centrov 5 in 4 odkril na mesto levega krila, kjer je sprejel žogo od branilca 3. Branilec 1 se je umaknil na razbremenjeno stran in širil napad.

Slika 40 f), g): Branilec 2 je zaključil napad z metom z razdalje oziroma po prodoru. Branilec 3 je izpraznil prostor ter polnil sredino. Center 5 se je v času prodora odkril na mesto zgornjega centra in spremljal prodor. Po prodoru je ponovno sledil agresivni skok v napadu iz zaleta.

a) b) c) d) Slika 41 a), b) ,c), d). Akcija "1"

To akcijo je CSKA igral 2-krat, obakrat neuspešno. Igrali so jo samo na začetku prve četrtine.

Slika 41 a): Branilec 1 je podal žogo branilcu 3 ter se umaknil v desni kot igrišča. Pri tem mu je center 4 postavil blokado, iz katere se je nato odkril za črto treh točk. Branilec 2 je iz mesta desnega spodnjega centra pretekel na levo stran.

Slika 41 b): Sledila je podaja branilca 3 centru 4. Hkrati pa je center 5 postavil blokado branilcu 2.

Slika 41 c): Branilec 2 se je ob blokadi centra 5 odkril na mesto desnega branilca, kjer je sprejel žogo od centra 4.

Slika 41 d): Tu je branilec 2 lahko prodrl, metal na koš ali podal žogo centru 5. Center 4 je po podaji stekel v blokado branilcu 3. Ta se je ob blokadi odkrival na vrh trapeza. Ta blokada je zaposlila obrambne igralce (1 četrtina - posamična obramba Maccabija) in omogočila lažji prodor proti košu branilcu 2. Center 4 je po blokadi stekel v napadalni skok.

5.5.3 Montepaschi Siena

Tabela 21 Število določenih uigranih akcij in njihova uspešnost akcija vsota uspešna neuspešna %uspešnosti glava 11 4 7 36.36% 3 9 4 5 44.44% pest 9 3 6 33.33% 1dol 8 4 4 50.00% 2 8 5 3 62.50% čelni vnos 6 3 3 50.00% 4 3 2 1 66.67% 1 2 1 1 50.00% 1vstran 1 0 1 0.00% pestdol 1 0 1 0.00% X 9 4 5 44.44% ∑ 67 30 37 44.78% Legenda: x –nedoločljiv (neopredeljiv) napad

Ekipa Montepaschija je na tekmi igrala 10 različnih postavljenih napadov. Najpogostejša je bila akcija »glava«, ki je bila skoraj identična najpogostejši akciji Skipperja (»3 dol«). To je bila akcija, kjer so takoj na začetku igrali blokado centra na prenašalcu žoge na sredini.

Številčno najučinkovitejša akcija je bila akcija 2, uspešni so bili 5-krat.

Taktika v napadu v primerjavi s Skipperjem je bila zelo podobna, saj sta imeli ekipi kot že rečeno najpogostejšo akcijo praktično identično.

Edina razlika je, da je Montepaschi to akcijo igral manj in je mel več akcij iz napada »napadalni trikotnik« kot Skipper.

Montepaschi je imel 9 nedefiniranih napadov (x), kar je za 8 več kot Skipper.

a) b) c) d)

e) f) g) Slika 42 a), b), c), d), e), f), g). Akcija "glava"

To je bila najpogostejša akcija Montepaschija na tekmi. Igrali so jo 12-krat. Od tega so bili 4-krat uspešni, 7-krat neuspešni, 1-krat pa je bila akcija prekinjena s prekrškom. Akcija je identična najpogostejši akciji ekipe Skipperja »3 dol«. Razlika je samo v tem da je ekipa Skipperja blokado k žogi na vrhu nekajkrat ponovila. Ekipa Montepaschija je pa na vrhu blokado postavljala le enkrat, in sicer skoraj vedno na strani žoge.

To akcijo so igrali tako v postavljenem napadu kot tudi v prehodnem napadu.

Ta dokaj preprosta akcija omogoča ogromno zaključkov, ti so odvisni od načina branjena blokade centra na branilcu z žogo (slika 42 a). Zgoraj sta prikazana dva možna zaključka (slike 42 a do 42 d ter slike 42 e do 42 g).

Slika 42 a): Branilec 1 (največkrat Stefanov; Vanterpool) je ob blokadi centra 5 prodrl proti košu ter skušal z metom na koš priti do zaključka. Ostali napadalci so širili prostor.

Slika 42 b): Če branilec 1 ni mogel zaključiti, je podal žogo centru 5, ki je po blokadi vtekel proti košu. Lahko je podal žogo branilcu 3 ali krilu 4, ki sta bila pripravljena za met za tri točke ali vtekavanje. Če nobena od možnosti ni bila

79 mogoča, je napadalec z vodenjem ali podajo branilcu 2 prenesel žogo na drugo stran. Napadalca 3 in 4 sta ga spremljala.

Slika 42 c): Branilec 2 (največkrat Thornton) je imel po prenosu žoge veliko prostora za prodor. Če ni prodrl, je podal centru 5, ki je zasedel mesto spodnjega centra. Branilca 1 in 3 sta z gibanjem v desno širila napad.

Slika 42 d): Center 5 je s hrbtno igro 1:1 skušal priti do meta na koš. Krilo 4 ga je spremljalo in odpiralo linijo podaje. To sta počela tudi branilca 1 in 2 za črto treh točk.

Slika 42 f): Center 5 se je po blokadi odkril za črto treh točk in sprejel žogo od branilca 1. Tu je lahko metal za tri točke. Če ni zaključil z metom, je podal žogo branilcu 2 in postavil blokado k žogi.

Slika 42 g): Branilec 2 je prodrl ob blokadi centra 5 proti košu in skušal zaključiti napad z metom na koš. Če mu to ni uspelo, je podal žogo centru 5, ki se je po blokadi odkril proti košu in zaključi napad. Ostali napadalci so z gibanjem odpirali linije podaj.

a) b) c) d) Slika 43 a), b), c), d). Akcija "3"

To akcijo je Montepaschi na tekmi igral 9-krat, od tega 4-krat uspešno.

Slika 43 a): Prenašalec žoge, branilec 1, je z vodenjem in podajo žoge branilcu 2 opredelil stran napada. Center 5 na strani žoge je postavljal vzdolžno blokado gor branilcu 1. Branilec 3 na drugi strani je s postavljanjem skrajno desno širil napad. Center 4 se je postavljal na mesto, ki je omogočalo hiter prenos žoge iz ene na drugo stran napada in hkrati izpraznil prostor pod košem.

Slika 43 b): Branilec 1 je po podaji ob blokadi centra 5 vtekel proti košu. Center 5 je nato stekel v prečno blokado k žogi branilcu 2. Ta je imel pred tem možnost podaje branilcu 1, ki je vtekel proti košu. Napadalca 3 in 4 sta ostala na prejšnjih položajih.

Slika 43 c): Branilec 2 je ob blokadi centra 5 prodiral proti sredini, kjer je lahko zaključil napad z metom na koš, največkrat pa podal centru 4. Center 5 je, ob vzdolžni blokadi gor branilca 1, vtekel proti košu.

Slika 43 d): Center 4 je podal pod koš na center 5. Ta je lahko hitro zaključil ali pa s hrbtno igro »"ena na ena"« skušal priti do ugodnega položaja za zaključek.

Če center 4 žoge ni mogel podati pod koš, je sledila podaja v širino branilcu 3. Po podaji je center 4 takoj stekel v blokado k žogi.

a) b) c) d) Slika 44 a), b), c), d). Akcija "pest"

To akcijo je Montepaschi igral 10-krat, od tega 3-krat uspešno, 6-krat neuspešno in 1-krat jim je ekipa Skipperja izbila žogo v avt.

Slika 44 a): Centra 4 in 5 sta hkrati stekla v blokadi igralcu z žogo. Ta se je odločil ob kateri blokadi bo prodrl. Branilca 2 in 3 sta s postavljanjem na krilnih položajih širila napad.

Slika 44 b): Po prodoru branilca 1 je proti košu vedno vtekel center 5 ne glede, v katero smer je branilec prodrl. Branilec 1 je lahko podal žogo neposredno pod koš centru 5 ali posredno s prenosom žoge preko centra 4 (Slika c). Če je s prodorom proti košu vezal obrambnega igralca na krilu, je lahko podal branilcu 3.

Slika 44 c): Center 4 je podal branilcu 2, ki je prenesel žogo na drugo stran. Branilec 2 je lahko prodrl proti sredini oziroma podal centru 5, ki se je odkril na mesto spodnjega centra.

Slika 44 d): Center 5 je skušal s hrbtno igro "ena na ena" priti do zaključka oziroma neposredne podaje za neoviran met. Igralci na strani brez žoge so z gibanjem zaposlovali svoje obrambne igralce. Branilec 3 je postavljal hrbtno blokado branilcu 1 (nekajkrat sta izvedla križanje). Igralec 4 je z odkrivanjem na mesto zgornjega centra spremljal igro "ena na ena" centra 5.

Če branilec 1 ob blokadi ni uspel prodreti pod koš oziroma podati odkritemu igralcu, so napadalci vedno iskali podajo v globino na mesto spodnjega centra.

a) b) c) d) Slika 45 a), b), c), d). Akcija "1 dol"

To akcijo je ekipa Montepaschija igrala 9-krat. Od tega 4-krat uspešno, 4-krat neuspešno, 1-krat je bila akcija zaustavljena s prekrškom.

Slika 45 a): Branilec 1 je podal žogo branilcu 2. Po podaji je stekel na mesto krila in širi napad. Branilec 3 na drugem krilu je prav tako s postavljanjem širil napad. Centra 4 in 5 sta bila postavljena vsak na svoji strani na mestu zgornjega centra.

Slika 45 b): Branilec 2 je podal žogo centru 4, ki se je odkril za črto treh točk. Po podaji je stekel proti mestu spodnjega centra, kjer je postavljal vzdolžno blokado branilcu 1, ta se je z gibanjem proti košu približal blokadi. Center 4 je podal žogo branilcu 3. Center 5 je v tem trenutku vtekel proti košu in se odkril na drugo stran napada na mesto spodnjega centra.

Slika 45 c): Center 4 je po podaji postavil blokado branilcu 1 v višini črte prostih metov. Branilec 1 se je odkril ob zaporednih blokadah proti sredini polovice igrišča. Če mu je branilec 3 podal žogo, je napad zaključi z metom ali prodorom ali pa je podal žogo centru 5.

Slika 45 d): Branilec 3 je podal žogo centru 5. Ta je s hrbtno igro "ena na ena" skušal uspešno zaključiti napad. Ostali napadalci so ga z ustreznim gibanjem spremljali.

a) b) c) d)

e) f) Slika 46 a), b), c), d), e), f). Akcija "2"

To akcijo je ekipa Montepaschija igrala 9-krat. Od tega 5-krat uspešno, 3-krat neuspešno,1-krat pa je bila zaustavljena s prekrškom. To je bila številčno najbolj uspešna akcija.

Slika 46 a): Centra 4 in 5 sta se postavljala vsak na svoji strani na mesto zgornjega centra. Center 4 je stekel v vzdolžno blokado branilcu 2, ki se je odkrival na mestu spodnjega centra. Branilec 1 je podal branilcu 2, ki se je ob blokadi odkril gor ob robu trapeza.

Slika 46 b): Branilec 2 je takoj podal nazaj (ali vročil žogo) branilcu 1 in nadaljeval gibanje ob blokadi centra 5 na položaj desnega krila. Prostor na desnem krilu pa je hkrati s pretekavanjem na drugo stran igrišča po spodnji strani izpraznil branilec 3. Pri tem mu je z blokado na položaju spodnjega centra pomagal center 4. Tu so se že odpirale možnosti zaključka napada. Branilec 1 je lahko podal na desno stran branilcu 3 ali na levo stran branilcu 2.

Slika 46 c): Če branilec 1 ni podal žoge, sta oba branilca 2 in 3 pretekala po spodnji strani ob blokadah centra 4 in 5 na drugo stran igrišča. Sledila je podaja branilca 1 na eno ali drugo stran. V zgornjem primeru na desno stran na branilca 3.

Slika 46 d): Če branilec 3 ni bil v položaju za zaključek ali prodor, mu je blokado postavil center 5 z mesta spodnjega centra. Branilec 1 je po podaji širil napad z gibanjem v levo.

Slika 46 e): Branilec 3 je ob blokadi centra 5 prodrl proti košu, kjer je imel veliko možnosti za nadaljevanje. Odvisno katerega igralca je vezal v obrambi. Podal je lahko neposredno pod koš napadalcu 4 ali napadalcu 5, ki je po blokadi vtekel proti košu. Ali pa je podal navzven branilcema 1 ali 3 za neoviran met na koš. V zgornjem primeru je dobil žogo branilec 3.

Slika 46 f): Napadalec 3 zaključi akcijo z metom na koš.

a) b) c) d) Slika 47 a), b), c), d). Akcija "4"

To akcijo je Montepaschi igral 6-krat. Od tega 2-krat uspešno, 1-krat neuspešno, 3-krat je bila akcija zaustavljena s prekrškom. To akcijo so igrali tako na postavljen napad kot iz stranskega avta.

Slika 47 a): Branilec 1 je podal žogo na stran branilcu 3, nato se je odkril na mesto krila. V tem trenutku se je center 4 odkril iz položaja zgornjega centra nad črto treh točk. Branilec 2 je na drugi strani na krilu širil napad. Center 5 se je odkril med položajema spodnjega in zgornjega centra.

Slika 47 b): Branilec 3 je podal žogo branilcu 1, ki se je odkril na robu igrišča. Po podaji je vtekel ob poševni blokadi gor centra 5 proti košu.

Slika 47 c): Center 5 je nato stekel v še eno blokado branilcu 1. Branilec 3 je skušal zadržati prostor pod košem.

Slika 47 d): Branilec 1 je ob blokadi prodrl proti sredini. Sledila je hitra podaja centru 4, ta je podal branilcu 3 neposredno pod koš, kjer je zaključil napad. Če podaja branilcu 3 ni bila mogoča, je sledila podaja branilcu 2 in postavljanje blokade k žogi.

a) b) c) d)

e) Slika 48 a), b), c), d), e). Akcija "1"

To akcijo je Montepaschi igral 3-krat. Od tega 1-krat uspešno, 1-krat neuspešno, 1-krat pa je bila zaustavljena s prekrškom.

Slika 48 a): Branilec 1 je podal žogo na stran branilcu 2. Centra 4 in 5 sta ostala vsak na svoji strani na položajih zgornjega centra. Branilec 3 je s postavljanjem v kot širil napad.

Slika 48 b): Branilec 1 je po podaji vtekel proti košu mimo centra 4. Nato je stekel v prečno blokado na položaju spodnjega centra branilcu 3, ki se je med tem približal blokadi. Center 4 se je hkrati odkril nad črto treh točk in sprejel žogo od branilca 2.

Slika 48 c): Branilec 3 je vtekel ob blokadi proti košu in skušal za trenutek zadržati osvojeni prostor. Hkrati je center 5 postavil blokado branilcu 1.

Slika 48 d): Če branilec 3 ni sprejel žoge, je izprazni prostor pod košem. Branilec 1 se je ob blokadi odkril nad črto treh točk. Center 5 (Andersen) se je po blokadi odkril proti mestu krila. Center 4 je podal žogo branilcu 1.

Slika 48 e): Branilec 2 je vtekel proti košu ob blokadi branilca 3. Branilec 1 je podal centru 5, ki je zaključil napad z metom na koš.

a) b) c) d)

e) Slika 49 a), b), c), d), e). Akcija "1 vstran"

To akcijo je Montepaschi igral na tekmi 2-krat. Od tega 1-krat neuspešno, 1- krat pa jim je ekipa Skipperja žogo izbila prek mejne črte.

Slika 49 a): Branilec 1 je podal žogo branilcu 2 na stran ter pretekel po zgornji strani na drugo stran. Hkrati se je center 4 odkril nad črto treh točk. Center 5 se je aktivno odkrival (tesno pokrivanje). Branilec 3 je s svojo postavitvijo na krilu širil prostor.

Slika 49 b): Branilec 2 je podal žogo centru 4 in s svojim postavljanjem v kot širil napad. Center 5 se v istem trenutku obrnil in skušal na hrbtu zadržati obrambnega igralca (možna ločna podaja). Branilec 3 je v tem trenutku vtekel proti košu na mesto spodnjega centra.

Slika 49 c): Center 4 je s podajo prenesel žogo na drugo stran do branilca 1. Hkrati je center 5 vtekel ob blokadi branilca 3 proti žogi na mesto spodnjega centra.

Slika 49 d), e): Branilec 1 je podal centru 5 v globino, kjer je skušal s hrbtno igro "ena na ena" priti do zaključka. Ostali napadalci so spremljali akcijo in odpirali linije podaje.

a) b) c) d)

e) f) Slika 50 a), b), c), d), e), f). Akcija "pest dol"

To akcijo je Montepaschi igral samo 1-krat in bil pri tem neuspešen.

Slika 50 a): Branilec 1 je podal centru 4, ki se je odkril iz mesto zgornjega centra za linijo za tri točke. Branilca 2 in 3 sta se postavila vsak na svoji strani na mesto spodnjega centra.

Slika 50 b): Center 4 je po sprejemu žoge takoj podal (ali vročil) žogo nazaj branilcu 1. Nato je postavil vzdolžno blokado branilcu 3. Takoj za njim je center 5 postavil zaporedno blokado branilcu 3. Branilec 1 je z vodenjem razširil napad in ustvaril dober kot za podajo.

Slika 50 c): Branilec 3 se je odkril ob zaporednih blokadah in sprejel žogo od branilca 1. Obrambni igralec, ki je zadolžen za branilca 3, ga je moral slediti, sicer je imel napadalec neoviran met s krilnega položaja. Zaradi sledenja je imel napadalec 3 nekaj prednosti in je lahko prodrl proti košu.

Slika 50 d): Ta slika je skoraj enaka prejšnji, le da je podajalec branilec 3, ki mu ni uspelo prodreti do koša. Igralec, ki se je odkril ob zaporednih blokadah, je branilec 2. Malce je spremenjen tudi kot zaporednih blokad. Tudi tukaj mora obrambni igralec slediti napadalca, tako da ima branilec 2 rahlo prednost, ko pride izza blokade.

Slika 50 e): Center 4 je takoj po blokadi pretekel na drugo stran na mesto spodnjega centra in spremljal akcijo. Branilec 2 je v dobrem položaju za prodor proti sredini, kjer veže obrambo. Branilca 1 in 3 z gibanjem spremljata akcijo.

Slika 50 f): Branilec 2 je lahko po prodoru v sredino podal žogo soigralcem 5, 4 in 1, odvisno od situacije.

Slika 51. Akcija "čelni vnos"

To akcijo je Montepaschi igral 7-krat. Od tega 3-krat uspešno, 3-krat neuspešno, 1-krat je pa na novo organiziral napad.

Slika 51: Centra 5 in 4 sta se postavljala ob rob trapeza na tisti strani, kjer je potekal vnos žoge v igrišče, in sicer drug za drugim. Center 5 je postavil blokado obrnjen proti košu. Center 4 se je odkrival obrnjen proti podajalcu. V tem trenutku mu je iz položaja spodnjega centra postavil poševno blokado gor branilec 2. Če obrambni igralec centra 4 ni tesno pokrival (se je pripravljal na hrbtno blokado), se je lahko center 4 ob blokadi centra 5 odkril na mesto krila. Center 4 je ob blokadi branilca 2 vtekel pod koš. Branilec 2 je takoj po blokadi stekel na mesto krilo ob blokadi centra 5, kjer je zaključil akcijo z metom na koš. Zaradi bližine koša je pomaganje v obrambi pri blokadi, ki jo je postavil napadalec 5, skoraj nemogoče.

Igralci Skipperja so to akcijo branili z rotacijo. Obrambni igralec, ki je bil zadolžen za izvajalca, je prevzel strelca, ki je prihajal izza blokade.

Akcija »X« neopredeljivi

Neopredeljivi napad je ekipa Montepaschija igrala 9-krat. Od tega 4-krat uspešno. Kadar niso definirali napada, so skušali z igro "ena na ena" izkoristiti določene prednosti posameznih napadalcev. Največkrat Vanterpool proti Guytonu. Vanterpool je višji in močnejši igralec, tako da je večkrat skušal s hrbtno igro že kar na začetku napada priti do uspešnega zaključka.

Tudi hitremu Stefanovu so dvakrat izpraznili sredino in mu omogočili igro "ena na ena" proti počasnejšim obrambnim igralcem. Enako tudi Thorntonu.

Nekajkrat se je tudi zgodilo, da je v prehodnem napadu prišlo do prevzemanja in to so igralci Montepaschija z izolacijo skušali takoj kaznovati.

5.5.4 Skipper Bologna

Tabela 22 Število določenih uigranih akcij in njihova uspešnost akcija vsota uspešna neuspešna %uspešnosti 3dol 20 9 11 45.00% cona 10 6 4 60.00% pest 8 3 5 37.50% 5 8 4 4 50.00% 1 4 4 0 100.00% 1dol 4 1 3 25.00% 3 2 0 2 0.00% pestdol 2 0 2 0.00% x 1 0 1 0.00% ∑ 59 27 32 45.76% Legenda: x –nedoločljiv (neopredeljiv) napad Ekipa Skpperja je na tekmi igrala 8 različnih akcij postavljenega napada.

V kar 20 primerih je igrala akcijo »3 dol«. To je akcija, kjer je center na začetku napada postavljal blokado prenašalcu žoge na sredini. To je enaka akcija kot akcija Montepaschija »glava«.

Druga najpogostejša akcija je bila napadalna akcija proti coni. To je bila najbolj uspešna akcija po odstotku realizacije.

Velja omeniti, da so proti coni igrali tudi akcijo »3 dol«.

Od vseh postavljenih napadov je bil samo en nedefiniran.

a) b) c) d)

e) f) g) Slika 52 a), b), c), d), e), f), g). Akcija "3 dol"

To je najpogostejša akcija ekipe Skipperja na tekmi. Igrali so jo kar 22-krat. Od tega 9-krat uspešno, 11-krat neuspešno, 2-krat pa je bila akcija zaustavljena s prekrškom.

Akcija je enaka najpogostejši akciji »glava« ekipe Montepaschija. Razlika je le v tem, da je ekipa Skipperja blokado k žogi na vrhu nekajkrat ponovila. Najprej blokada v stran žoge, nato pa je takoj sledila še ena blokada na nasprotni strani. Medtem ko je ekipa Montepaschija na vrhu blokado postavljala le enkrat, in sicer skoraj vedno na stran žoge.

Ta dokaj preprosta akcija omogoča veliko zaključkov, ki so odvisni od načina branjena blokade centra branilcu z žogo (slika a). Zgoraj sta prikazana dva možna zaključka (slike 52 a) do 52 d); ter slike 52 e) do 52 g)).

To akcijo so igrali proti osebni obrambi in nekajkrat tudi proti conski obrambi.

Slika 52 a): Branilec 1 (največkrat Vujanič; Pozzecco), je ob blokadi centra 5 prodrl proti košu ter skušal z metom na koš priti do zaključka. Ostali napadalci so s svojo postavitvijo širili prostor.

Slika 52 b): Če branilec 1 ni prišel do uspešnega zaključka, je podal žogo centru 5, ki je po blokadi vtekel proti košu. Lahko je tudi podal branilcu 3 ali krilu 4, ki sta bila pripravljena za met na tri točke ali vtekavanje. Če nobena od možnosti ni bila možna, je napadalec z vodenjem ali direktno podajo branilcu 2 prenesel žogo na drugo stran. Napadalca 3 in 4 sta ga z gibanjem spremljala.

Slika 52 c): Branilec 2 je imel po prenosu žoge veliko prostora za prodor. Če ni prodrl, je podal centru 5, ki je zasedel mesto spodnjega centra. Branilca 1 in 3 sta z gibanjem v desno širila napad.

Slika 52 d): Center 5 je s hrbtno igro "ena na ena" skušal priti do meta na koš. Krilo 4 ga je spremljalo in se odkrivalo. Enako sta počela tudi branilca 1 in 2 za črto treh točk.

Slika 52 f): Center 5 se je po blokadi odkril za črto treh točk in sprejel žogo od branilca 1. Tu je lahko zaključil z metom za tri točke (največkrat Smodiš). Če ni zaključil z metom, je podal žogo branilcu 2 in mu postavil blokado.

Slika 52 g): Branilec 2 je prodrl ob blokadi centra 5 proti košu in skušal zaključiti napad z metom na koš. Če mu to ni uspelo, je podal žogo centru 5, ki se je po blokadi odkril proti košu in zaključi napad. Ostali napadalci so se odkrivali na različnih mestih.

a) b) c) d)

e) Slika 53 a), b), c), d), e). Akcija "cona"

To akcijo je ekipa Skipperja igrala 11-krat. Od tega 6-krat uspešno, 4-krat neuspešno, 1-krat pa je bila akcija zaustavljena z prekrškom.

To je bil napad proti coni. Kadar so igrali to akcijo, je bila v igri relativno nizka peterka, po večini dobri strelci z razdalje. Največkrat: 5-Smodiš, 4-Guyton, 3-Basile, 2-Delfino, 1-Vujanič, Pozzecco.

Slika 53 a): Branilec 1 je začel napad s podajo žoge branilcu 2 in s tem začel prenos žoge iz ene strani napada na drugo stran. Krilo 4 hkrati začne s pretekanjem iz ene strani na drugo po zgornji strani. Center 5 je postavljen zelo globoko na mestu spodnjega centra, tako da širi napad po globini (edino Smodiš se je nekajkrat postavil v kot za linijo za tri točke in tako širil prostor).

Slika 53 b): Branilec 2 (vedno Delfino - z izjemo v enem primeru) je podal žogo branilcu 3, tako da je nadaljeval prenos žoge iz ene na drugo stran napada. Takoj po podaji se je odkril za prvo črto conske obrambe, na mesto zgornjega centra.

Slika 53 c), d): Od tu naprej skušajo napadalci na zunanjih položajih (1, 3 in 4) s kroženjem žoge okoli conske obrambe in polprodori zmesti obrambo, predvsem pa zaposliti prvo obrambno črto. Med kroženjem žoge so nenehno iskali igralca 2

(Delfina). Ker je Delfino izreden strelec, je, kadar je sprejel žogo, vnašal nemir v consko obrambo in večkrat vezal na sebe dva obrambna igralca.

Slika 53 e): Če je Delfino za trenutek ostal sam, je zaključil z metom na koš. Kadar pa je vezal obrambo nase, je s podajo prenesel žogo na drugo stran in s tem omogočil sprejemalcu ugoden položaj za met na koš, prodor ali polprodor. Bil je eden ključnih igralcev v tem napadu.

a) b) c) d) Slika 54 a), b), c), d). Akcija "pest"

To akcijo je Skipper na tekmi igral 8-krat, od tega 3-krat uspešno.

Slika 54 a): Branilec 1 je zavodil žogo v desno. Tu mu je center 5, z nasprotne strani napada iz položaja zgornjega centra, postavil prečno blokado. Center 4, na isti strani na položaju zgornjega centra, pa se je odkril na položaj spodnjega centra.

Slika 54 b): Branilec 1 je prodrl ob blokadi centra 5 proti sredini in podal branilcu 2. Hkrati je branilec 3 pretekel z ene strani napada na drugo. Center 4 ga je sledil in mu pod košem postavil prečno blokado.

Slika 54 c): Branilec 1 je po podaji nadaljeval gibanje proti mestu krila pred branilcem 2. Ta pa je z vodenjem spremljal branilca 3, ki je pretekal ob blokadah centrov 4 in 5 z ene na drugo stran, in mu podal žogo.

Slika 54 d): Če branilec 3 ni imel dobrega položaja za met ali prodor, mu je center 5 postavil blokado. Branilec 3 je nato prodrl ob blokadi proti sredini. Tu je lahko podal na center 4, ki je spremljal prodor z vtekavanjem ali pa na center 5, ki je po blokadi vtekel proti košu. Če napadalca 1 in 2 nista sprejela žoge, sta skrbela za obrambno varnost. 96

a) b) c) d)

e) Slika 55 a), b), c), d), e). Akcija "5"

To akcijo je Skipper na tekmi igral 8-krat. Od tega 4-krat uspešno.

Slika 55 a): Branilec 1 je podal centru 5, ki se je odkril na vrhu trapeza nad črto treh točk. Branilec 3 je vtekel proti košu. Ko je pretekel mimo centra 4, se je obrnil in mu postavljal prečno blokado.

Slika 55 b): Center 5 je podal žogo naprej na branilca 2, ki je širil napad na krilu. Takoj zatem je stekel v vzdolžno blokado branilcu 3. Center 4 se je ob blokadi odkril na mesto spodnjega centra.

Slika 55 c): Branilec 3 se je ob blokadi centra 5 odkril na položaj desnega branilca. Branilec 2 je lahko podal žogo centru 4 pod koš ali pa ven napadalcu 3. Branilec 1 je širil napad.

Slika 55 d), e): Branilec 2 je v tem primeru podal centru 4, ta je z igro "ena na ena" skušal zaključiti napad ali pa žogo podati prostemu igralcu.

a) b) c) d)

e) f) g) h) Slika 56 a), b), c), d), e), f), g), h). Akcija "1"

To akcijo je Skipper na tekmi igral 5-krat. Od tega 4-krat uspešno, 0-krat neuspešno, 1-krat pa je bila akcija zaustavljena s prekrškom.

Ta akcija je imela največji odstotek uspešnosti za ekipo Skipperja na tekmi (100%).

Slika 56 a): Branilec 3 je vodil žogo proti krilu. Branilec 1 je začel s pretekanjem po spodnji strani iz leve na desno stran. Pri tem mu je z blokado pomagal center 4 na položaju spodnjega centra. Istočasno se je branilec 2 z mesta krila ob blokadi centra 5 odkril proti sredini.

Slika 56 b): Branilec 3 je podal žogo branilcu 2. Medtem mu je center 4 postavil poševno blokado.

Slika 56 c): Branilec 3 je ob blokadi centra 4 pretekel na drugo stran. Hkrati je branilec 2 podal žogo centru 5 in stekel v blokado centru 4.

Slika 56 d): Center 4 se je ob blokadi branilca 2 odkril proti sredini, kjer je sprejel žogo od centra 5. Če branilec 3 ni sprejel žoge, je postavil blokado centru 5.

Slika 56 e): Center 5 je ob blokadi branilca 3 pretekel na drugo stran na mesto spodnjega centra. Branilec 2, ki se je po blokadi odkril nad črto treh točk, je sprejel žogo od centra 4. Ta je po podaji stekel v blokado branilcu 3.

Slika 56 f): Branilec 3 se je odkril ob blokadi centra 4 proti sredini, kjer je sprejel žogo od branilca 2. Ker center 5 ni sprejel žoge, je nadaljeval gibanje proti mestu krila in stekel v blokado branilcu 1.

Slika 56 g): Branilec 3 je takoj po sprejemu žoge prejel blokado od centra 4, proti izpraznjeni strani. Branilec 1 je ob blokadi centra 5 na krilu vtekel proti košu, center 5 pa se je po blokadi odkril proti mestu zgornjega centra. Branilec 2 je širil napad.

Slika 56 h): Branilec 3 je ob blokadi prodrl proti košu. Tu je skušal zaključiti napad oziroma podati na odkritega igralca. V tem primeru je vtekel center 5, ki je sprejel žogo in zaključil akcijo.

a) b) c) d)

e) Slika 57 a), b), c), d), e). Akcija "1 dol"

To akcijo je ekipa Skipperja na tekmi igrala 5-krat. Od tega 1-krat uspešno, 2- krat neuspešno, 1-krat pa je bil ta napad prekinjen s prekrškom.

Slika 57 a): Branilec 1 je podal žogo branilcu 2 in stekel po isti strani na mesto krila. Centra 4 in 5 sta se postavila vsak na svoji strani na mesto zgornjega centra. Branilec 3 je širil napad na desni strani.

Slika 57 b): Center 4 je postavil blokado branilcu 2. Ta je ob njej prodrl proti sredini. Hkrati se je center 5 odkril nad črto treh točk, kjer je sprejel žogo od branilca 2. Branilec 1 je skušal z vtekanjem proti košu presenetiti obrambo.

Slika 57 c),d): Center 5 je podal žogo naprej branilcu 3 in mu takoj postavil blokado. Branilec 2 je nadaljeval gibanje proti mestu krila. Ker branilec 1 ni uspel presenetiti obrambe, se vrne na mesto krila in širi napad.

Slika 57 e): Branilec 3 je ob blokadi centra 5 prodiral skozi sredino. Tu je lahko zaključil z metom na koš oziroma podal žogo odkritemu soigralcu. V tem primeru centru 5, ki se je po blokadi odcepil proti košu.

100

a) b) c) d) Slika 58 a), b), c), d). Akcija "3"

To akcijo je Skipper na tekmi igral 3-krat. Od tega 2-krat neuspešno, 1-krat pa je bil napad prekinjen s prekrškom.

Slika 58 a): Center 4 je postavil s položaja spodnjega centra prečno blokado desno branilcu 3. Ta je ob blokadi vtekel pod koš. Hkrati je na drugi strani center 5 že postavil vzdolžno blokado branilcu 2. Ta se je z gibanjem proti položaju spodnjega centra približal blokadi. Branilec 1 je med vodenjem spremljal akcijo.

Slika 58 b): Center 4 je po prečni blokadi levo takoj postavil prečno blokado desno branilcu 3. Branilca 2 in 3 sta se hkrati odkrila ob blokadah na zunanje položaje. Branilec 1 je spremljal dogajanje med vodenjem in podal žogo branilcu, ki je bil v boljšem položaju za zaključek. V tem primeru branilcu 3.

Slika 58 c): Center 4 je ponovno postavil blokado branilcu 3, tokrat k žogi. Branilca 2 in 1 sta na drugi strani širila napad s postavljanjem na krilne položaje.

Slika 58 d): Branilec 3 je ob blokadi centra 4 prodrl proti sredini, kjer je zaključil napad z metom na koš oziroma podal žogo odkritemu soigralcu. Tokrat centru 4, ki je po blokadi vtekel proti košu. Ta je po sprejemu žoge zaključil napad z metom na koš.

101

a) b) c) Slika 59 a), b), c). Akcija "pest dol"

To akcijo je ekipa Skipperja na tekmi igrala 2krat. Obakrat neuspešno.

Podobna akcija prejšnji akciji, akciji »3«. Na strani žoge je začetek enak.

Slika 59 a): Center 4 je postavil prečno blokado levo branilcu 2. Ta je ob njej vtekel proti košu. Center 5 je postavil blokado k žogi branilcu 1. Ta je ob njej prodrl proti sredini in podal žogo branilcu 3.

Slika 59 b): Ker branilec 2 ni sprejel žoge, je postavil prečno blokado desno centru 4. Ta se je ob blokadi odkril na drugo stran po spodnji strani na položaj spodnjega centra, kjer je sprejel žogo od napadalca 3.

Slika 59 c): Center 4 je skuša z igro "ena na ena" zaključiti napad, ostali napadalci so z gibanjem spremljajo akcijo.

102

6 SKLEP

V tej nalogi sem analiziral polfinalni tekmi zaključnega turnirja Evrolige v Tel Avivu iz sezone 2003/2004. Tekmi sem analiziral z vidika struktur ekip, igralne učinkovitosti, modela taktike igre v obrambi in napadu, ter z vidika števila, dolžine in učinkovitosti igranja posameznih tipov napadov in obramb.

Na tem finalnem turnirju Evrolige smo lahko gledali dve zelo različni polfinalni tekmi.

Na tekmi med Maccabijem in CSKA smo lahko videli dve zelo dobro strukturirani ekipi na vseh položajih. Strukturi obeh ekip sta bili dokaj podobni, taktika na igrišču v napadu in v obrambi pa povsem različni. Maccabi je imel v napadu točno določeno in tudi izvajano taktiko, taktika CSKA pa je bolj temeljila na določenih sistemih gibanja in prilagajanja. Kar je lahko dobro, ker je to za nasprotnika zelo nečitljiva taktika. Vendar pa je to lahko dvorezno.

Taktika v napadu CSKA torej ni bila tako točno določena kot taktika Maccabija. Posledica je bila manjša širina v napadu ter slabša uigranost. Ni bilo pravočasnosti podaj, vtekavanj, odkrivanj. Manj je bilo postavljenih akcij, napad je bolj temeljil na različnih izhodiščnih mestih centrov in njihovih gibanj. V napadu CSKA je bilo več improvizacije kot v napadu Maccabija. O tem priča tudi podatek nepostavljenih akcij, bilo jih je 13. V teh akcijah je bilo malo pretekanja. Branilci so bili precej statični, vendar so z medsebojnimi podajami skušali spraviti žogo do centra. Centra sta se gibala predvsem z mesta zgornjega centra na mesto spodnjega centra in obratno. Ko se je center na strani žoge spuščal, se je drugi, ki je bil stran od žoge, dvigal do črte prostih metov. Takšna taktika jim je omogočala zelo dober skok v napadu. Po metu na koš so največ napadalnih skokov osvojili prav z mesta zgornjega centra. Igralec na tem mestu je bil v času meta na koš (ali prodora) zaradi pomoči obrambnega igralca pod košem prost. Kar je otežilo dobro zapiranje obrambe.

Taktika Maccabija je bila zelo dobro izbrana glede na sestavo ekipe. Bila je dokaj preprosta, vendar točno določena in tako tudi izvajana. Akcije v napadu so bile postavljene zelo široko, kar je odprlo veliko prostora. To so znali branilci Maccabija

103 izkoristiti. Veliko bolj dinamičen napad kot pri CSKA, zelo dobra pravočasnost in uigranost akcij potrjujejo boljšo učinkovitost postavljenih napadov. Manj je bilo neopredeljivih akcij kot pri CSKA.

V obrambi je CSKA celo tekmo igral agresivno osebno obrambo, ekipa Maccabija pa je s prilagojeno consko obrambo »3:2« zmedla in premagala nasprotnika. Ta obramba je imela posebno pravilo. Prevzemali so samo v širino, vtekavanje po globini pa so spremljali. Ekipa CSKA-ja pa ni znala izkoristiti vrzeli v conski obrambi in višinskih razlik med igralci, ki so nastajale pri prevzemanju.

Zanimivo je to, da so s consko obrambo ustavili nasprotnikov met za 3 točke in obrnili skok v svojo korist. To tekmo je v Maccabijevo korist prevesila prilagojena conska obramba.

Na tekmi med Skipperjem in Montepaschijem sta imeli obe ekipi dokaj podobno taktiko, strukturo igralcev po igralnih mestih pa različno. Ekipa Montepaschija je imela primanjkljaj na centrskih mestih, ekipa Skipperja pa na mestih krilnih centrov.

To je bila zelo izenačena tekma. Obe ekipi sta v napadu največ igrali blokado centra na prenašalcu žoge na sredini. Ekipa Skipperja celo v malce več kot 30% vseh postavljenih napadov. Ekipa Montepaschija je to akcijo igrala manj (17%), vendar še vedno najpogosteje. Ekipi sta imeli sicer podobno napadalno taktiko, vendar so zaključke iskali na igralnih mestih, kjer so bili individualno boljši. Ekipa Skipperja ni ničesar prepustila naključju, od vseh postavljenih napadov so samo 1- krat odigrali »neopredeljeni napad«. Medtem ko so igralci Montepaschija to storili 9- krat. V teh napadih so skušali z igro "ena na ena" izkoristiti določene individualne prednosti posameznikov. Največkrat Vanterpool proti Guytonu. Vanterpool je višji in močnejši igralec, tako da je večkrat skušal z hrbtno igro že kar na začetku napada priti do uspešnega zaključka. Tudi hitremu Stefanovu so dvakrat izpraznili sredino in mu omogočili igro "ena na ena" s počasnejšim igralcem. Prav tako tudi Thorntonu. Ekipa Skipperja pa je v napadu v primerjavi z ekipo Montepaschija malce bolj zaposlovala centre, ki so bili zelo učinkoviti.

104

Skipper je celo tekmo igral osebno obrambo brez posebnosti, medtem ko je ekipa Montepaschija igrala tudi consko obrambo »3:2«(25% časa). Čeprav so bili s consko obrambo malenkost bolj učinkoviti (2%), jim ni prinesla nekakšne prednosti, prej jim je celo škodovala. Kajti v času, ko so igrali consko obrambo, so se razigrali strelci z razdalje Skipperja. Predvsem Delfino, ki se je odkrival na mesto zgornjega centra, je vnašal nemir v consko obrambo.

Tekmo je v Skipperjevo korist prevesil boljši met za 3 točke ter zelo učinkovita igra centrov, kar jim je dalo raznolikost v napadu. Na drugi strani pa centri Montepaschija skoraj niso igrali hrbtno "ena na ena".

S pomočjo statističnih podatkov, ki sem jih dobil na spletni strani www.euroleague.net, in video posnetkov tekem, sem uspel ugotoviti strukture ekip, njihovo igralno učinkovitost ter taktične modele igre tako v napadu kot v obrambi. S podrobno analizo podatkov mi je uspelo izluščiti značilnosti igre najboljših ekip na zaključnem turnirju Evrolige leta 2004 v Tel Avivu. Ekipa Maccabija je osvojila turnir s točno določeno in zelo natančno izvajano taktiko v napadu. Ta je ustrezala strukturi ekipe. Igrali so izredno gibljive napade, v obrambi pa so s prilagojeno consko obrambo ustavili nasprotnikov met za tri točke in v svoj prid prevesili tudi skok.

105

Od leta 2004 do danes se je v košarkarskih pravilih precej spremenilo. Črta za tri točke se je prestavila dlje od koša. Po prekršku nad igralcem, ki ni metal na koš in ekipa še ni izkoristila bonusa, se čas trajanja napada nastavi namesto na 24 sekund na 14 sekund. Kriterij sojenja se je spremenil v prid napadalne košarke. Sodniki hitreje piskajo nešportno osebno napako. Pri pokrivanju igralca z žogo so poostrili kriterij, tako da je sedaj dovoljenega manj kontakta. Štrumbelj, Vračar, Robnik Šikonja, Dežman in Erčulj (2013) so ugotovili, da so te spremembe, trening ter boljše taktično znanje, vplivali na večjo racionalnost igralcev in ekip v igri. Učinkovitost podaj, metov in selekcija meta so se povečali. Igralci so bolj potrpežljivi pri iskanju čim boljše pozicije za met na koš. Število podaj se je povečalo. Prav tako število blokad na igralcu z žogo. Ugotovili so tudi, da se je zmanjšalo število metov za tri točke in povečalo število metov za dve točki. Sprememba, da se čas nastavi na 14 sekund namesto na 24, je povzročila povečanje števila napadov in točk. Vendar ta sprememba ni bila tako velika kot pri spremembi leta 2000, ko so skrajšali napad iz 30 na 24 sekund. Menim, da je kljub spremembam, ki so se zgodile v evropski košarki, smiselno in vredno analizirati tovrstne dogodke. Saj so le-ti na vrhunski ravni in odraz določene dobe. Košarka se v tem obdobju do danes v smislu tehničnih in taktičnih elementov ni kaj dosti spremenila. Še več, Maccabi je na tem prvenstvu prikazal moderno, atraktivno, hitro, gibljivo ter raznovrstno košarko. V nasprotju z današnjim trendom, kjer se tudi zaradi sprememb pravil, vse preveč igra blokado na igralcu z žogo.

106

7 LITERATURA

Decade by Decade: The Fifties. (1.3.2002). Euroleague. Pridobljeno 2005 iz http://www.euroleague.net/news/i/9082/decade-by-decade-the-fifties

Dežman, B. (2013). Osnove teorije treniranja v košarki (Skripta). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Dežman, B. (2005). Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Dežman, B. (2004). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Erčulj, F. (1999). Conske in kombinirane obrambe ter napadi proti njim. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pavlovič, M. (2006). Košarka: teorija in metodika treniranja. Ljubljana: Bonus Pavlovič.

Performance Index Rating (2015) . Wikipedija The Free Encyclopedia. Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Performance_Index_Rating

Štrumbelj, E., Vračar, P., Robnik Šikonja, M., Dežman, B., Erčulj, F. (2013). A decade of Euroleague basketball : an analysis of trends and recent rule change effects. Journal of Human Kinetics volume 38/2013, 183-189.

Trninić, S. (1996). Analiza i učenje košarkaške igre. Pula: Vikta.

107