Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto IX, številka 35, december 2016

Foto: Host

Dežela SEVEROLANDIJA prebudila mestno jedro

Tekst in foto: Karolina Putarek Letošnji december v Ormožu je zaznamo- vala dežela SEVEROLANDIJA, ki je zaži- vela na Kerenčičevem trgu. Vse se je začelo z glasbeno-plesno obarvano Ledeno pravlji- co in s šolskim božičnim bazarjem, ko se je na trgu zbralo rekordno število obiskoval- cev. Sicer pa se je vsak torek in četrtek ob 17. uri dogajalo kaj zanimivega. V pripravo programa je v koordinaciji Občine Ormož Zunaj se sliši glas božičnih vključena večina ormoških zavodov in usta- nov. Figure za SEVEROLANDIJO so plod pesmi, dela Janje Rudolf, prof. v OŠ Ormož, ime »praznični deželi« pa so izbrali na nateča- v domovih prižigajo ju učencev OŠ Ormož. »Severolandija« pa se praznične luči. vabi v torek, 27.12.2016, na Ognjeno pra- vljico Lučka v temni deželi, ki jo organizi- Naj v naša srca naselita ra Medobčinska zveza prijateljev mladine Ormož s sodelovanjem žonglerske skupine se mir in toplina. Čupakabra, ter seveda na tradicionalno SIL- VESTROVANJE na Kerenčičevem trgu z Naj čarobnost božiča in ansamblom Prepih. novega leta še dolgo živi. Želimo vam blagoslovljene božične praznike ter obilo sreče in uspehov v novem letu. Župan Občine Ormož z občinsko upravo 2 ZGODILO SE JE

Martinovo 2016

Članek: Simona Kosi - TIC Ormož Foto: Ema Žalar n je za nami – še eno Martinovanje v Ormožu – letos že 24. po vrsti. Sedaj Iže vsi nestrpno čakamo naslednje leto, ko bomo slavili srebrni jubilej. Pripravljen je že dober osnutek za praznovanje jubile- ja z željo, da ponudimo obiskovalcem spet kaj novega. Zaznali smo povečan obisk naše največje prireditve, predvsem veliko domačinov. Poskrbeli smo za kar nekaj novosti, zago- tovo pa z veliko aktivnostjo domačinov, turističnih društev in vseh posameznikov vsega tega ne bi mogli izpeljati. Ena od glavnih novosti je bila lokacija pri- reditve – skoraj vse dogodke nam je uspelo preseliti v center mesta, na Kerenčičev trg. Omeniti moramo, da je ta poteza požela nagrad najboljše špricarje in mlada vina, ki med domačini in drugimi obiskovalci res je potekala v objemu zidov Grajske prista- pozitivne odzive in zbudila željo, da se ve. Nov koncept podelitve je pripravilo TD drugo leto spet dobimo na isti lokaciji. Prvo dejanje martinovanja se je letos od- Podgorci. V kulturnem programu so pred- vilo 28. oktobra v Kulturni dvorani v stavili stihe o vinu in slavospeve le-temu. Podgorcih, kjer sta potekala ocenjevanje V prireditev so s svojimi gledališkimi iz- za naj špricar in turnir mladega vina v or- kušnjami vnesli nov val, svežino in le upa- ganizaciji Turističnega društva Podgorci. mo lahko, da bodo ta dogodek razvijali še Ocenjenih je bilo 14 vzorcev vina, ocenje- naprej. Na koncu je vsem zbranim zaigral vali sta strokovna in potrošniška komisija, na svoje orglice tudi evropski poslanec g. njuno delo je skrbno nadzirala univ.dipl. Lojze Peterle. inž.kmet. Tadeja Vodovnik Plevnik, speci- Za konec tega dne je bilo že tradicionalno alistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca odprtje razstave del, nastalih na likovno- pri Kmetijskem gozdarskem zavodu Ma- -literarni koloniji Malek 2016. Celotno ribor. Zmagal je jeruzalemčan 2015 pride- organizacijo dogajanja v šotoru je letos lovalca P&F Jeruzalem, d.o.o., ki je dobil prevzelo Prostovoljno gasilsko društvo najvišjo oceno v obeh komisijah. Sledil je Ormož, ki je z ostalimi organizatorji pri- turnir mladih vin, kjer je bilo udeleženih pravilo zanimiv program in izvedbo tega 42 vzorcev. Strokovna komisija je podelila dela prireditve. Kljub slabemu vremenu pa najvišjo oceno (17.86) Miranu Plemeniču je petkov večerni koncert RIBLJE ČOR- za chardonnay, potrošniška komisija pa je BE uresničil pričakovanja organizatorjev za najboljšega izbrala muškat žuti, Vina in bil dobro obiskan. Kunčić, iz sosednje Hrvaške, saj je do- Sobotno jutro bi organizatorji kar najra- bil oceno 18,25. Za začetek smo si lahko je izbrisali iz spomina. Zbudili smo se v ogledali tradicionalni Martinov sejem in dež in močne nalive, ki so pomenili hitro Martinovo rokodelsko tržnico. Z dobro ukrepanje in spreminjanje prvotno za- soorganizacijo Komunalnega podjetja Or- stavljenega načrta. Kljub temu da smo mož nam je uspelo na Kerenčičevem trgu morali tekmovanje v kuhanju prleškega predstaviti našo lokalno ponudbo. Predsta- piskra izvesti v šotoru, pa ni manjkalo do- vljalo se je veliko raznolikih ponudnikov bre volje, sproščenosti in smeha. V zraku iz našega okolja, ki so ob lepem vreme- se je začutila napetost. Sodelovalo je 20 ne pričarali res prijetno vzdušje. Celotna ekip s po 5 tekmovalci in z močno navija- ponudba Kerenčičevega trga je bila pri ško podporo. Skuhali so različne »bremz obiskovalcih dobro sprejeta. Dodano vre- žüpe« in ravno to je bil največji čar dogod- dnost prireditve pa smo lahko opazili tudi ka. Naziv najboljši prleški pisker 2016 so preko ceste, pri vodnjaku, kjer smo videli dobile punce iz skupine Prave pujse, ki so in tudi okusili ponudbo naših domačih lo- skupno v štirih kategorijah prejele največ kalnih turističnih društev. Sprehodili smo točk; 2.mesto je osvojila ekipa Društva se lahko tudi po bivši blagovnici Tima na kmečkih žena Ormož, 3. pa je pripadlo Razstavi pridnih rok in Festivala vin. Po- ekipi F-projekt. V kategoriji najboljše jedi skusili smo lahko večino ocenjenih mladih (okus, barva, struktura) je zmagala ekipa vin, sodelovalo je 11 vinarjev. Kmečke Vroči pisker Komunalnega podjetja Or- žene so v večjem prostoru pripravile lepo mož. Pohvala velja vsem 20 ekipam, ki in vabljivo razstavo, ki je letos temeljila so se resnično potrudile – tako v enotnih na uporabi koruze. Razstavljene so bile oblekah, pri pripravi in okrasitvi delovne- najboljše potice, kar 29 različnih okusov ga prostora, predstavitvi jedi in na koncu (koruzna potica s korenčkovim nadevom, bogati vinsko-kulinarični ponudbi. Na vre- slana koruzna z ocvirki…). Uradni del se me nimamo vpliva, vsi organizatorji smo je začel s slavnostnim odprtjem v šotoru. se zato še bolj trudili, da bi naredili, kar je V kulturnem programu so sodelovali pevci bilo možno, in da bi bila prireditev uspe- Tudi letos nismo pozabili na najmlajše, saj dodobra napolnila prireditveni šotor, ki je mešanega zbora DU iz Velike Nedelje, krst šna. Po odzivih sklepamo, da smo ravnali so lahko svojo ustvarjalnost pokazali na tako rekoč pokal po šivih. Vse to je dokaz, mošta so prikazali člani TD Podgorci, pri- pravilno. delavnicah, ki so jih pripravili Mladinski da smo organizatorji letos delali dobro. sluhnili pa smo tudi Triu Vetrnica s pevko Potekalo je tudi 21. tekmovanje godb na center Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Očitno so domačini prepoznali, da se je Štefko. Po pozdravnih nagovorih so Alojz pihala Slovenije v zabavnem programu za Meška in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. mogoče tudi v domačem kraju imeti dobro. Sok (župan Občine Ormož), Mitja Herga pokal Vinka Štrucla. Tudi letos ga je orga- Za obiskovalce in tudi domačine, ki jim To vse in še več se je letos dogajalo na (direktor P&F Jeruzalem, d.o.o.) in Sara nizirala OI JSKD Ormož v sodelovanju z je bližja zgodovina, so bili pripravljeni martinovanju. Če ste ga zamudili in vam Stadler (Vinska kraljica Slovenije 2016) Glasbeno šolo Ormož. brezplačni vodeni ogledi gradu in grajske je žal, se potrudite, da dogajanja naslednje z »nabitjem pipice na sod« odprli letošnjo Potekalo je še tudi srečanje prijateljev in pristave. Tudi ormoška vinska klet je oba leto obiščete. Organizatorji že zbiramo pre- prireditev. Omeniti moramo tudi veliko poslušalcev Radia Ognjišče. Njihovi odzi- dneva na široko odprla svoja vrata in rado- dloge in pripravljamo osnutek programa za število gostov iz sosednje Hrvaške, Srbije, vi na celotno prireditev, spremljajoče do- vednih obiskovalcev ni manjkalo. martinovanje 2017. Obljubljamo, da bomo celo Poljske in vinskih kraljic slovenske- godke, ponudbo in prijaznost domačinov Nikar ne smemo pozabiti na končno deja- tudi prihodnje leto poskusili vrniti našemu ga vinskega kraljestva, ki so nas počasti- so samo pozitivni in zagotovo se bodo še nje letošnjega martinovanja. Prava veseli- mestu in njegovemu centru življenje, kot li s svojim obiskom. Sledila je podelitev kdaj vrnili k nam. ca s skupino GADI in predskupino Opoj je nam je to do določene mere letos že uspelo.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 IZ OBČINSKE UPRAVE 3 Zavarovanje ormoških lagun

Teks in foto: Ministrstvo za okolje in prostor inistrstvo za okolje in prostor je pripravilo Mosnutek Uredbe o na- ravnem rezervatu Ormoške lagu- ne, s katerim bo Vladi Republike Slovenije predlagalo zavarova- nje Ormoških lagun in bližnje okolice za naravni rezervat. Naravni rezervat Ormoške la- gune se prvenstveno namenja ohranjanju habitatnih tipov, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti ptic, in njihovih življenjskih prostorov, poleg tega pa tudi spoznavanju ter doživljanju narave. V sode- lovanju s šolami in z drugimi institucijami, pristojnimi za izo- braževanje v širši regiji, lahko služi za praktični šolski pouk kot učilnica v naravi. Lahko se tudi predstavlja v sklopu narav- nih znamenitosti kraja kot nara- voslovna turistična destinacija, kar lahko prispeva k večji pre- poznavnosti kraja. Obenem se v povezavi z naravnim rezervatom in varstvom širšega območja po- nuja priložnost za promocijo na- ravi prijazno pridelane hrane in povečanje tržne vrednosti takih pridelkov. Varstveni režimi, določeni v osnutku Uredbe o naravnem rezervatu Ormoške lagune, v namen izobraževanja, sprostitve, opazovanje in proučevanje ptic morebitne pripombe, objavilo na ničemer ne omejujejo utečene rekreacije in družabnih dogod- Slovenije. Upravljanje se bo iz- spletni strani: http://www.mop. in z načrti skladne gozdarske in kov izvedeni in predvideni po- vajalo na podlagi Načrta upra- gov.si/si/medijsko_sredisce/ kmetijske dejavnosti. Vstopanje sebne ureditve in programi. vljanja, s katerim se pred vsako- novica/article/12455/7252/. v naravni rezervat je za obisko- Upravljavske naloge v naravnem kratno potrditvijo na Vladi RS Osnutek Uredbe o naravnem valce prosto. Od obiskovalcev rezervatu so porazdeljene med predhodno seznani tudi lokalno rezervatu Ormoške lagune je na pa se pričakuje upoštevanje pra- strokovno organizacijo in mini- skupnost. vpogled tudi v prostorih Občine vil, kot je predvsem mirna in strstvo, pristojno za ohranjanje Ministrstvo za okolje in prostor Ormož, kjer je v roku enega me- tišja hoja po poteh. Vstopnina je narave ter izvajalca pogodbene- je osnutek Uredbe o naravnem seca od dneva te objave možno možna le za vstopanje na površi- ga varstva, ki bo kot lastnik in- rezervatu Ormoške lagune in podati mnenje in morebitne pri- ne za turizem, na manjšem delu frastrukture in večine zemljišč v elektronski naslov, kamor je pombe kot pripombo v vpisno naravnega rezervata, kjer so za naravnem rezervatu, Društvo za možno posredovati mnenje in knjigo. Uvodnik Obvestila uredniškega odbora Pozdravljeni, Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2017. V nabiralnikih je že letošnja zadnja številka Ormoških novic. Spet smo prispeli v zim- Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ ski čas, ko narava počiva, in čas, ko se pripravljamo na praznike in na slovo od starega ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne in- leta. To je tudi čas, ko se spomnimo vsega dobrega in tistega manj dobrega, kar smo formacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. doživeli v iztekajočem se letu. Upam, da je bilo leto za vse vas uspešno in prijetno. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke naj- Naše otroke, tiste pridne in tudi tiste malo manj pridne, je že obdaril Sveti Miklavž, po kasneje do 3.3.2017. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo do- naših domovih pa te dni že diši po prazničnih piškotih, ki jih po večerih pečejo pridne gospodinje, skupaj s svojimi otroki, ki jim je to v veliko veselje. godka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. V zimskem času in dolgih večerih pa se seveda najde tudi čas, da preberemo kakšno Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega knjigo in seveda tudi Ormoške novice, ki nam prinašajo kar nekaj prijetnega branja. glasila in upamo na ponovno sodelovanje. V zadnji letošnji številki Novic lahko preberete kaj o letošnjem velikem martinovanju, ki se je dogajalo v Ormožu in je bilo kljub zelo slabemu in mrzlemu vremenu, po mne- nju organizatorjev, zelo dobro obiskano. Preberete lahko tudi, kako aktivni so bili naši gasilci v mesecu požarne varnosti, pa tudi to, da je Lovska družina Velika Nedelja je praznovala 70 let. Podeljene so bile nagrade Karla Ozvalda, aktivni pa so bili tudi naši Kolofon šolarji. Veliko prostora so zavzele še slike letošnjih večjih investicij na Ormoškem. Veliko dogodkov in prireditev se je dogajalo v jesenskem in sedaj že v zimskem času. Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja Nekaj prispevkov o tem smo izbrali, nekaj pa jih je žal ostalo neobjavljenih. Upam, da člankov. je bilo veliko zanimivega branja. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Drage bralke in bralci, v prihajajočih prazničnih dneh vam želim veliko mirnih in ra- dostnih trenutkov, ki bodo bogatili vas in vaše najbližje s katerimi jih boste preživljali. Odgovorna urednica: Alenka Lah Naj bo praznični čas res prazničen. Naj bo novo leto čas za uresničitev vseh tistih Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. malih skritih želja, naj bo to čas za doseganje velikih uspehov in naj bo to čas, ko bosta Lektoriranje: Nadica Granduč zdravje in sreča vaša največja zaveznika. Želim vam mirne praznike in obilo lepega Naklada: 4250 izvodov v novem letu. Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Alenka Lah, Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za odgovorna urednica kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 4 Večje investicije v Občini Ormož v letu 2016

Avtobusna postaja Kog Avtobusna postaja Lešnica Avtobusna postaja Lešnica Bresnica

Bresnica Čistilna Jastrebci Gasilsko vozilo PGD Podgorci Gasilsko vozilo PGD Senešci

Gradnja GD Hermanci Hermanci plaz Izgradnja kanalizacije Sodinci Izgradnja kanalizacije Jastrebci

Žvab Izgradnja kanalizacije Velika Nedelja Jastrebci Javna razsvetljava Dobrava

Vinski vrh Križišče Mihovci Otok Lahonci Libanja

Litmerk Litmerk Mihovci Vitan

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 INVESTICIJE 2016 5

Miklavž-Jeruzalem Obnova fasade GD Ormož Obnova kapele v Sp. Ključarovcih OŠ Miklavž - parket

Plaz Litmerk Plaz Strmec Pločnik Dobrava Pločnik TSO

Podgorci Prekritje strehe Golenkovina-Miklavž Preplastitev igrišča v Podgorcih Runeč

Sodinci Sp. Ključarovci Strezetina Šardinje- Lunovec

Šardinje- Vudina Širitev LC Ivanjkovci-Lahonci Ureditev prostorov-šola Hum Ureditev prostorov-šola Hum

Velika Nedelja Vinski vrh

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 6 KULTURA Natalija Škrinjar (Radio Ptuj) in Boštjan Najžar (Radio Prlek) odlična na PROFESTU 2016 v Srbiji

Tekst in foto: Karolina Putarek začetku septembra je v Srbiji po- tekal festival radijskih in televi- Vzijskih reportaž Profest, na temo Lepota raznolikosti. Na 7. festival avtor- skih del v Bački Topoli se je letos prijavilo 189 avtorjev iz 14 držav Podonavja, po- leg tega še iz Avstralije, Španije in Švice. Strokovna komisija pod vodstvom Ivana Obrenova, priznanega filmskega ustvarjal- ca in režiserja, tudi člana strokovnih komi- sij svetovnih filmskih festivalov, je v ožji izbor za nagrade uvrstila 15 televizijskih in 10 radijskih reportaž. Najboljšo radijsko reportažo »Kneginja čardaša« je ustvaril Predrag Mandić iz RTV produkcije Madžarska, drugo mesto je osvojil Boštjan Najžar ( Radio Prlek) z re- portažo “Med Panonijo in Mediteranom”. Natalija Škrinjar iz Veličan, zaposlena na Radiu - Tednik Ptuj, pa je za radijsko re- portažo »Mi zmoremo!«, v kateri prika- zuje življenje in aktivnosti varovancev or- moške enote Varstveno delovnega centra Dornava prejela posebno nagrado žirije za izredno kakovost avtorskega dela. Obema čestitamo! Natalija Škrinjar Boštjan Najžar s sodelavko na Radiu Prlek Z inovacijami do novih delovnih mest Cirilu VNUKU nagrada KARLA Tekst in foto: Karolina Putarek Gostišču Brenholc na Jeruzalemu sklenil Štajerskega tehnološkega parka Maribor, ed devetimi dogodki v okviru z besedami svetovno znanega ekonomi- ter nekaj ostalih poznavalcev tematike, ki OZVALDA za Kajžar festa 2016, ki so pote- sta Petra Druckarja, ki pravi, da največja imajo morda celo v rokah prave pobude, življenjsko delo Mkali v mesecu septembru, je nevarnost za inovacijski razvoj ni turbo- da bi se kmalu lahko premaknilo na bo- poleg športnih in družabnih dogodkov lentnost sprememb, ki jih v svetu doži- lje. Javna tribuna Z inovacijami do novih Tekst: Karolina Putarek bilo tudi nekaj odličnih javnomnenjskih vljamo, ampak odločanje z včerajšnjo delovnih mest pa je bila tudi priložnost, ktiv ravnateljev Občin Ormož, druženj, kjer poznavalci, strokovnjaki in logiko. da Sokolsko društvo Ormož in Sokolska Središče ob Dravi in Sveti Tomaž zainteresirana javnost odpirajo zanimive Inovacijam v Sloveniji pa seveda tudi ni zveza Slovenije, izžrebanki izročita kolo, je ob svetovnem dnevu učiteljev v teme in skupaj iščejo možne rešitve. Po naklonjeno nestabilno politično-pravno kar je bila glavna nagrada udeležencem A začetku oktobra pripravil proslavo in po- javni tribuni v začetku septembra, na okolje, je še poudaril dr. Cizelj in s svo- na osrednji prireditvi Kajžar festa. Pri- delitev nagrad in priznanj dr. Karla Ozval- temo Kako povečati prepoznavnost in jim uvodnim kritičnim pogledom na de- reditev se je dogajala na Trstenjakovi da. Udeležili so se tudi ormoški podžupan prodajo vin iz Ormoško-Ljutomerskih jansko stanje v Sloveniji zbrane spodbu- domačiji na Kajžarju, kolo je daroval Mirko Novak in središki župan Jurij Borko goric, je potekala še tribuna na temo Z dil k vroči debati. Ta je bila osredotočena Kolesarski center BAUER iz Ljubljane. ter dr. Leonida Novak z Zavoda za šolstvo inovacijami do novih delovnih mest. na trenutno stanje in žalostno dejstvo, da Srečna izžrebanka je bila Špela Lah iz OE Maribor. Podelili so devet priznanj za Poseben gost tribune Z inovacijami do je večina programov, kako doseči razvoj Miklavža pri Ormožu, sicer učenka 2. 20 in pet priznanj za 30 let dela v vzgoji novih delovnih mest je bil dr. Boris Ci- z inovacijami, sploh napačno naravnanih. razreda tamkajšnje osnovne šole. Špela in izobraževanju, priznanji za dolgoletno zelj iz Slovenskega inovacijskega sredi- V razpravi sta sodelovala tudi Viljenka je povedala, da ji bo prišlo kolo še kako in predano delo, plaketo dr. Karla Ozvalda šča Ljubljana in prvi ambasador v Bru- Godina, direktorica Ekonomskega in- prav, saj ima do šole 2 kilometra. Seveda za izjemne dosežke na pedagoškem in or- slju, ki je svoje predavanje zbranim v štituta Maribor, in Mihael Leskovar iz pa bo najprej opravila kolesarski izpit. ganizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja pa sta prejela Sla- vica Kosec in Stanko Zamuda. Nagrado Karla Ozvalda za življenjsko delo in za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju so v letošnjem letu podelili upokojenemu učitelju Cirilu Vnuku. Poleg šolskega dela je vedno našel čas za aktivno udejstvovanje v domačem kulturnem društvu in Zgodovinskem dru- štvu Ormož, za pisanje kratkih zgodb in črtic ter lektorsko delo. Zadnje in najpo- membnejše delo, ki ga je Ciril Vnuk po- klonil vsem nam, pa je Slovar severovzho- dnega govora s kratkim opisom, ki je izšel v letu 2012.

Karel Ozvald 1873-1946

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 ZGODILO SE JE 7 V Ivanjkovcih podelili plakete in priznanji ter razglasili najlepše urejen kraj v krajevni skupnosti

Tekst in foto: Karolina Putarek udi letos so v Krajevni skupnosti Ivanjkovci s proslavo in podelitvijo priznanj zaslužnim kraja- Tnom sklenili letošnji krajevni praznik. Slavnostna govornica je bila predsednica KS Slavica Rajh, ki je predstavila dosežke in načrte domače krajevne skupnosti. Zbrane v tamkajšnjem Kulturnem domu pa je pozdravil tudi župan Alojz Sok. Na proslavi z bogatim kulturnim programom so podelili tudi tri plakete in dve priznanji Krajevne skupnosti Ivanjkovci ter razglasili naj- lepše urejen kraj v KS. Plakete so prejeli: Društvo upoko- jencev Ivanjkovci ob 50. obletnici delovanja; Branko Fif- nja za dolgoletno udejstvovanje na glasbenem področju ter Veronika Vrbnjak za aktivno delo v krajevni skupnosti in v več sekcijah domačega društva upokojencev. Prizna- nji sta si letos prislužila dva požrtvovalna gasilca:Darjan Slavinec Puntigam iz PGD Ivanjkovci in Marjan Vogri- nec, predsednik PGD Žerovinci. Komisija je letos za naj- lepši kraj v KS Ivanjkovci razglasila Pavlovski Vrh. Za- dnji dan krajevnega praznika je zaznamovala tudi bogata RAZSTAVA domačih zbirateljev, ki so na ogled postavili svoje zbirke, od vojaške in policijske opreme, značk, de- narja do spominkov iz izletov po tujini, pletenih in po- dobnih ročnih izdelkov ter druge predmete, ki jih zbirajo.

Odprtje razstave Malek 2016 in prva 21. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem postavitev Rastoče knjige Ormoža programu za pokal Vinka Štrucla 2016 Tekst: JSKD OI Ormož KD Pihalni orkester Tržič (do 34 prisotnih Foto: Ema Žalar članov), vodi ga dirigent Nejc Bečan, Pi- 21. tekmovanje godb Slovenije v zabav- halni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer nem programu za pokal Vinka Štrucla (od 35 – 40 prisotnih članov), vodi ga 2016 dirigent Simon Novak in Pihalni orkester V okviru prireditev, ki jih za spodbujanje Zarja Šoštanj (nad 41 prisotnih članov), razvoja domače glasbe organizira JSKD, vodi ga dirigent Miran Šumečnik. Sveča- smo v Ormožu spravili pod streho že 21. na podelitev nagrad je potekala v Marti- tekmovanje godb Slovenije v zabavnem novem prireditvenem šotoru, zmagoval- programu za pokal Vinka Štrucla. Tekmo- cem posameznih kategorij so postregla s vanje je potekalo v športni dvorani na Har- prvovrstnim presenečenjem. Zmagovalne deku, na njem pa je sodelovalo kar 16 slo- godbe v posamezni kategoriji so namreč venskih godb (skoraj 700 posameznikov): zraven priznanj, pokalov in mladega vina - KUD Muzika Križevci; podjetja P&F Jeruzalem Ormož prejele - Prosvetno društvo Središče ob Dravi, še prav posebno nagrado, ki jo je podelil sekcija godba na pihala, organizator festivala Laško pivo in cvetje. - Društvo Vaška godba Vuzenica, Znano je, da ta najstarejša turistično festi- - Društvo pihalni orkester Apače, valska prireditev v Sloveniji daje sloven- Tekst: JSKD OI Ormož Ormoža, pri kateri se nam je z največjim - Društvo pihalni orkester Sv. Anton, ski glasbi posebno mesto in podpira razvoj Foto: Ema Žalar veseljem pridružila knjižnica Franca Ksa- - Godba Ruše, mladih nadarjenih posameznikov in ljubi- petek, 11.11.2016, je bilo v sklopu vra Meška Ormož. Na odprtju smo si lah- - Pihalna godba Markovci, teljskih skupin. Na letošnjem festivalu v martinovanja v Ormožu že tradi- ko ogledali krajši film, ki je nastal v času - Prvačka pleh muzika, Laškem so tako s pomočjo obiskovalcev s Vcionalno odprtje razstave del, na- kolonije na Maleku, prisluhnili smo ženski - Kulturno društvo Pihalni orkester Tržič, simbolično vstopnino oblikovali sklad za stalih na likovno-literarni koloniji Malek vokalni skupini Tisa pod vodstvom Domna Mestni pihalni orkester Radlje ob Dravi, podporo in razvoj domačih glasbenikov. 2016. Kolonija je združevala likovno in Obilčnika, Izi Korpar in Klari Slavinec iz Pihalni orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer, Prisluhnili so potrebam godb po strun- literarno delo med drugim vikendom v ok- Glasbene šole Ormož, literarnim prispev- Kulturno društvo Godba na pihala Sloven- skih instrumentih in najboljšim trem po- tobru na idilični lokaciji v zidanici Malek kom, nastalih na Maleku; predstavljena pa ske Konjice, darili po eno vrhunsko baskitaro znamke in je bila že četrta zapovrstjo. Sodelova- je bila tudi monografija domače pisateljice Pihalni orkester Ormož, Warwick Corvette. Nagrade jim je predal lo je 39 amaterskih likovnih in literarnih Helene Srnec Prleška düša. Na slovesnosti Pihalna godba Moravče, programski direktor festivala Laško pivo ustvarjalcev, nastalo pa je 41 likovnih in 11 so bili prisotni številni gostje. Zraven župa- Pihalni orkester Divača, in cvetje Urban Centa, tudi sam nekdaj literarnih del. Organizatorji, OI JSKD Or- na Občine Ormož Alojza Soka, podžupana Pihalni orkester Zarja Šoštanj. baskitarist naše kultne pop-rock skupine mož, smo še posebej ponosni na to, da na Občine Ormož Mirka Novaka, podžupana V posamezni kategoriji so bili zmagovalci Agropop. koloniji redno sodelujejo tudi dijaki ormo- Občine Ormož ( in hkrati podpredsednika ške gimnazije. Pri koloniji gre torej med Državnega sveta) Branka Šumenjaka tudi drugim tudi za prekrasen preplet generacij, direktor JSKD RS mag. Igor Teršar, ki je izmenjavo mnenj, izkušenj in znanj. Le- bil slavnostni govornik, evropski poslanec tošnja kolonija pa je bila posebna zaradi Lojze Peterle, mag. Marjeta Tratnik Vola- tega, ker je bila na neki način mednarodna, sko iz DS RS in sekretarka društva Rasto- saj se je domačim umetnikom pridružil go- ča knjiga. V imenu idejnega očeta in duše spod Ivan Tuđa, sicer župan Občine Oro- vseslovenskega projekta Rastoča knjiga slavje, po izobrazbi pa akademski likovnik. dr. Janeza Gabrijelčiča pa je spregovorila Poudariti je treba, da kolonijo financirajo njegova hči gospa Lidija Gabrijelčič Ku- izključno sponzorji in pokrovitelji: Občina pljen. Marko Zidarič, vodja turizma v pod- Ormož, P&F Jeruzalem Ormož, Fiposor, jetju P&F Jeruzalem Ormož, je predstavil Wienerberger-Tondach in Opsen, d.o.o.. zidanico Malek, na slovesnosti pa je bila Letošnje odprtje razstave, ki jo je posta- prisotna tudi gospa Sara Stadler slovenska vil gospod Bohumil Ripak, predsednik vinska kraljica s svojim vinskim kralje- domačega likovnega društva LIKUDO, stvom. Razstava je na ogled v Beli dvorani pa je bilo posebno tudi zato, ker je bila Grajske pristave v Ormožu do 10. januarja hkrati tudi prva postavitev Rastoče knjige 2017.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 8 ZGODILO SE JE Društvo upokojencev Teden kulturne dediščine Ormož v letu 2016 v Vrtcu Velika Nedelja

Danica Majč ženske ekipe, tako liga kot pokalne in ruštvo upokojencev Ormož je naj- prijateljske tekme, od aprila do septem- številnejše društvu v Medobčinski bra tedenska tekmovanja, v posameznih Dzvezi društev upokojencev Or- društvih. Rezultate si lahko pogledate na mož. Po marčevskih izrednih volitvah smo naši spletni strani, pomembna so druženja začeli aktivno uresničevati načrtovane na- med člani MZDU Ormož in DU Gorišnica. loge za letošnje leto. Vsak teden smo pri drugem društvu. Naša prva akcija je bila vrnitev obiska V pikadu smo začeli delovati februarja v Društvu upokojencev Brežice, kar smo Ormožu na prijateljskem turnirju ekip iz izvedli v okviru pomladanskega izleta. MZDU Ormož. V maju smo se udeležili V začetku junija smo se udeležili srečanja pokrajinskega turnirja v Grajeni,kjer smo vseh naših društev, ki je bilo letos v Ivanj- se pomerili z ekipami iz Spodnjega Po- kovcih. Po poletnih počitnicah smo v za- dravja. Pikado treniramo ob ribniku, pozi- četku oktobra izvedli društveni piknik, ki mi pa v Mestni grabi....Balinanje je možno je, po izjavah udeležencev, dobro uspel. samo ob lepem vremenu na dveh stezah pri Dnevi hitro tečejo in že je bil čas za jesen- prostorih našega društva. Tekmovali smo ski izlet, ki smo ga uspešno realizirali v maja v Središču, junija pa na pokrajinskem zadnjih dneh oktobra v lepem vremenu in tekmovanju na Polenšaku. V lovljenju rib v dobri družbi. Ogledali smo si Lendavo s plovcem tekmujemo v liga tekmova- in okolico. V naših krajih je martinovanje njih na lokalni ravni v pomladanskem in pomemben praznik, tega se zavedamo tudi jesenskem času. Naša ekipa je bila letos Foto: arhiv vrtca v našem društvu, zato smo ga tudi letos or- zelo uspešna, prejeli smo kar nekaj poka- Koordinatorica projekta: pri oblikovanju gline, tudi na vretenu in ganizirali na običajnem kraju. Zabaval nas lov. Šah je miselna igra – težko sestavimo vzgojiteljica Milena Vrabič kako izdela glineno posodo. Otroci so je hišni ansambel, manjkal pa ni niti krst ekipo – posamezno pa smo tekmovali na rtec Velika Nedelja je sodeloval nato oblikovali, modelirali, svaljkali in si mošta. Od celoletnih naporov se je treba velikonočnem turnirju pri Veliki Nedelji in pri nacionalnem medresorskem izdelali posodice. Izdelali so si tudi gline- tudi malo odpočiti. To naredimo vsako leto na prijateljskem turnirju v Domu starejših Vprojektu Teden kulturne dedišči- no posodico na vretenu. Večina otrok in v začetku decembra, pustimo se razvajati občanov Radenci. ne, ki je potekal v času med 30. septem- drugih udeležencev je bila prvič v stiku na enotedenskem oddihu v upokojenskem Imamo še telovadno skupino, v kateri se brom in 7. oktobrom 2016. Aktivno smo z vretenom, glino, se prvič preizkusila v hotelu Delfin v Izoli. Ob koncu leta bomo vsak ponedeljek zbere 18 naših članov, ki sodelovali na temo Dediščina okoli nas,ki modeliranju gline ter spoznala, kako iz- obiskali naše težje gibljive člane na njiho- si pod strokovnim vodstvom razgibavajo nam je vsem blizu. Pri dogodkih so so- delati uporabni ali okrasni izdelek. Bili vih domovih. telo. Tudi tekmovanje za pokal KS Ormož delovali zunanji sodelavci in društvo. V so vztrajni, domiselni in ponosni na svojo Slovo od letošnjega aktivnega in plodne- se je že v vseh naših disciplinah »prijelo«; dejavnosti so bili vključeni otroci našega umetnino. ga leta bo 27. decembra na standardnem letos smo tekmovali v kegljanju s kroglo vrtca, stari od enega do pet let. Dogodek LJUDSKI PLESI NEKOČ je prednovoletnem srečanju, ko pripravimo na vrvici, pikadu, balinanju in šahu. V vseh Ogledali smo si MUZEJ STARE MIZAR- potekal v vrtcu pod vodstvom ge. Matejke za udeležence tudi tombolo. tekmovanjih je bilo čez vse leto osvojenih SKE OBRTI na Turistični kmetiji Sonje Majcen, zaposlene na OŠ Velika Nedelja. Najaktivnejši in najuspešnejši pa so naši veliko pokalov, ki jih hranimo skupaj z do- Ozmec (Šebekova domačija)v Senešcih. Plese nam je predstavila folklorna skupina športniki, ki trenirajo in tekmujejo čez vse sežki iz preteklih let in so na ogled v naši Dogodek je potekal v obliki srečanja s Kulturnega društva Podgorci s spremlja- leto. Športna sekcija si je v letošnjem letu vitrini. V okviru MZDU Ormož bo organi- starši v popoldanskem času. Peš smo se vo harmonikarja Tadeja Muhiča. Plesalci zastavila kar nekaj ciljev,ki so nadaljeva- zirana tudi zimska liga v kegljanju s kroglo odpravili proti Drakšlu do Senešcev, kjer so predstavili narodno nošo našega kraja nje aktivnosti prejšnjih let. Poleg vodilne na vrvici v Mestni grabi. je muzej stare mizarske obrti. Otroci in (svečana in delovna), pričesko (figa) ter panoge kegljanje s kroglo na vrvici so naši Želimo nadaljevati v začrtani smeri, in da starši so spoznali orodja, ki so jih nekoč odplesali sklop plesov. Naučili so se ples športniki aktivni tudi v pikadu,balinanju bi se nam pridružilo čim več upokojencev, uporabljali za delo v mizarstvu. Stari star- »požugana« in »zibenšrit«. Učenje plesa ribištvu in šahu. V kegljanju s kroglo na vsak naj si najde športno disciplino, ki ga ši so ob ogledu obudili spomine. Ogledali so plesalci prilagodili starosti otrok. Otro- vrvici imamo kar 22 aktivnih tekmovalcev, veseli... so si tudi mizarsko delavnico, ki je poleg ci so se aktivno vključili v plesno dejav- v pikadu 18, balinanju 11, ribiči s plovcem Kot vidite, smo v Društvu upokojencev muzeja. Otroci so ustvarjali iz lesenih nost, posnemali korake, gibe rok, telesa, so štirje prav tako tudi v šahu. Ormož zelo aktivni , pri nas se vedno kaj koščkov obdelanega lesa. mimiko obraza. Pri kegljanju s kroglo na vrvici je raz- dogaja. Dogodek USTVARJALNE DELAV- Dediščina okoli nas, v okolju živijo ljudje, pored treningov tedensko časovno Vabimo vas v naše društvo, dobrodošli ste NICE IZ GLINE Z LONČARKO Uršo ki jo ohranjajo in prenašajo na mlajše ro- določen,tekmovanja pa so si sledila po vsi, ki si želite aktivno življenje v tretjem Ambrož iz centra Duo Veržej, je potekal dove ter z njo seznanjajo nove generacije razporedu MZDU Ormož: za moške in življenjskem obdobju. v vrtcu. Opazovali smo lončarko Uršo otrok v vrtcu. OOZ Ormož in TD Središče ob Dravi na sejmu sliv v Osečini

Tekst: Damjan Štibler DESIGN, DAMJAN TIŠLJARIĆ, s.p. , Foto: OOZ Ormož Turistična kmetija Sonja Ozmec, Turistič- bmočna obrtno-podjetniška zbor- na kmetija Puklavec, Gostilna Janez Pro- nica Ormož se je tudi letos, skupaj snik, s.p., Gostilna črni ribič, Jožef Dra- Os Turističnim društvom Središče garič, s.p., Gostilna Marta, Franc Tomažič ob Dravi, odpravila na 11. SEJEM SLIV v Letonja, s.p., Trgovina-gostilna- turizem- Osečini, ki je trajal od 26.08.-28.08.2016 -prenočišča, Majda OZMEC, s.p., Peka (Srbija). Slavnostno ga je odprl srbski mi- kruha Kralj, Jeruzalem, gostišče vinski nister za kmetijstvo Branislav Nedimo- hram Vincenc Brenholc, s.p., Čebelarstvo vić. Na sejmu je OOZ Ormož med drugim Brumen, Opsen, d.o.o., Klime snežak-An- predstavila ormoško in središko turistično drej Kolb, s.p., P&F JERUZALEM, d.o.o., ter gostinsko ponudbo. JERUZALEM SAT – OLJARNA IN ME- Območna obrtno-podjetniška zbornica Or- ŠALNICA SREDIŠČE, d.o.o. Povpraše- mož je na sejmu predstavila tudi svoj tržni vanje po izdelkih in storitvah je bilo veli- del ponudbe za podjetja in fizične osebe iz ko; enako dobro se je prodajalo tudi olje iz tujine (tretjih držav), ki jim nudi vso pod- OLJARNE Središče ob Dravi, ki so ga na poro pri ustanavljanju in delovanju podje- sejmu predstavljali člani TD Središče ob tij pri nas. To jim omogoča poslovanje na Dravi. Opaziti je bilo, da so bučno olje in OOZ ter naše občine izročil poslovna dari- SLIV se je predstavilo preko 100 razsta- Slovenskem in še posebej na celotnem po- izdelki iz buč na sejmu postali že prepo- la, in sicer ormoško penino našega vinarja vljalcev, ogledalo pa si ga je približno dročju EU. Sejem sta obiskala središki žu- znavni. Na razstavnem prostoru ormoške letnik 2016. 20.000 obiskovalcev iz Srbije in od dru- pan g. Jurij Borko in podžupan g. Roman zbornice so se oglasili tudi nekateri srbski Pestro je bilo tudi obsejemsko dogajanje, god. Sejem je organizirala Občina Osečina Medik, strojni krožek iz Ormoža je orga- podjetniki, ki bi želeli poslovno sodelovati v sklopu katerega so potekala različna pre- s pomočjo turistične organizacije, dobili pa niziral strokovno ekskurzijo na sejem sliv. s slovenskimi podjetji. davanja. Izražena je bila tudi želja, da bi so tudi pomoč države v višini 25.000 EUR. Na sejmu so predstavili naslednje ponu- Predsednik OOZ Ormož Danilo Korotaj OOZ Ormož naslednje leto pripravila pre- Dogodek ima velik promocijski pomen, dnike: Mizarstvo Avgust Ozmec, s.p., Gra- je ministru, predsedniku Občine Osečina davanja na aktualne teme podjetništva in saj so o odprtju poročali vsi večji srbski fična dejavnost, oglaševanje in tisk-CREA in ostalim predstavnikom občine v imenu večje energetske učinkovitosti. Na SEJMU mediji.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 ZGODILO SE JE 9 Proslava 70-letnice Lovske družine Velika Nedelja

Tekst: Anton Kace Foto: Arhiv lovske družine Velika Nedelja

lani lovske družine Velika Nedelja so letos počastili 70-letnico delo- Čvanja. Slavja so se udeležili pred- sednik Zveze lovskih družin Ptuj – Ormož mag. Emilijan Trafela, ki je zastopal tudi LZ Slovenije , župan Občine Ormož Alojz Sok, predsednik KS Velika Nedelja Mar- jan Mušič, komandir policijske postaje Ed- vard Cvetko, prior križniškega reda Janko Štampar in predstavniki sosednjih lovskih družin, društev in organizacij Občine Or- mož. Za kulturni program so poskrbeli člani mešanega pevskega zbora DU Veli- ka Nedelja, rogisti ZLD Ptuj – Ormož in Ljudski godci iz Velike Nedelja. Na proslavi smo se spomnili svojih kore- nin, povezanosti z razvojem kraja in občine ter pomembnih mejnikov na 70-letni poti razvoja LD Velika Nedelja. Zaslužnim za razvoj LD so podelili plakete, med njimi članom Lovske družine Velika Nedelja, Občini Ormož, Lovski zvezi Sloveni- je in Zvezi lovskih družin Ptuj – Ormož, temveč dediščina, ki jo zapuščamo zanam- ko so razvili tudi prvi družinski prapor. Vse domoljubi, zato smo se s spoštovanjem OZVVS Ormož in sosednjim stanovskim cem«. V gospodarjenju z naravno dedišči- od izgradnje lovski dom služi potrebam poklonili 25-letnici osamosvojitve in voj- družinam. Častno članstvo je bilo podelje- no v lovskem revirju je svojo sled pustil članov lovske družine , krajanom, potre- ne za Slovenijo. Spomnili smo se, da smo no Milanu Cvetku, Jožefu Šnajderju, Petru tudi splošni razvoj, ki je občutno posegal bam mladih raziskovalcev, Otroškemu vrt- junija 1991 tudi pri Veliki Nedelji pripra- Kovačecu in Ivanu Moravcu. Na prapor LD v prostor. Samo starejši lovci in domačini cu Velika Nedelja, delovnim organizacijam vljali na praznovanje osamosvojitve Repu- so pripeli dodatnih 25 spominskih trakov. še vedo, da so bili revirji Otok, Lešnica in in veteranom vojne za Slovenijo 91. blike Slovenije, spomnili smo se vseh, ki Zgodovina LD Velika Nedelja sega v pre- Sejanska dolina raj za lovce in vse, ki so V zadnjih letih smo posvetili veliko pro- so se takrat v veliki tajnosti v obrambnih in teklost vsaj 70 let. V službi narave smo za- živeli z naravo in bili od nje odvisni. Danes stega časa in prostovoljnih delovnih ur varnostnih silah Občine Ormož angažirali gotovo od 29. septembra 1946. Iz rokopi- lovišče lovske družine Velike Nedelja ob- urejanju okolice lovskega doma, izdelavi v nadzoru območja odgovornosti ter izva- sov pa preberemo, da je bila 18. maja 1939 sega kar 3.282 hektarjev, od tega je 2.019 remiz za malo divjad in izdelavi objektov jali druge načrtovane aktivnosti za obram- v revirju Otok pri Veliki Nedelji blagoslo- hektarjev delovnih površin. Lov organizi- v lovišču. Lovci smo ljubitelji narave in bo svojega območja. vljena in odprta lovska koča. Svoje prvo ramo na 582 ha gozda, 2.352 ha kmetij- vodstvo so velikonedeljski lovci izvolili skih površin in 129 ha vodnih površin. V 23. septembra 1945 in sprejeli odgovor- gradnjo lovskega doma, ki se je odvijala Nov defibrilator (AED) nost za gospodarjenje v lovišču, ki se je od 1974. do 1977. Leta, so člani Lovske razprostiralo na območju Velike Nedelje, družine Velika Nedelja prispevali več kot pri Veliki Nedelji Ormoža in Svetega Tomaža. Gospodar- 9.000 prostovoljnih ur dela. jenje v revirju so naši predniki izvajali v Med večje uspehe v delovanju lovske druži- duhu reka Bertranda Russela, ki se glasi: ne šteje tudi izgradnja lovskega doma, ki so »Pravi varuh narave ve, da to ni dar očetov, ga predali svojemu namenu 3. julija 1977, Srečanje mladine GZ Ormož

Tekst in foto: Predsednica KORK Velika Nedelja gasilskega društva Velika Nedelja, ki bodo Milena Novak v prihodnosti prvi posredovalci na kraju saka minuta srčnega zastoja po- nesreč in je zanje tovrstno znanje izjemne- meni, da smo za deset odstotkov ga pomena. Cilj našega izobraževanja je Vbliže smrti in po desetih minutah bil ponuditi to usposabljanje čim širšemu rešitve ni več. Če avtomatski defibrilator krogu ljudi, da bi v primeru nenadnega do- (AED) uporabimo v prvih nekaj minutah, godka znali pravilno pristopili k oživljanju je lahko rešitev tudi več kot 50-odstotna sokrajana in poznali rokovanje z AED. Na in človek nima nobenih trajnih posledic. njihovo veliko odzivnost smo člani KORK Uspeh uporabe AED pa je v veliki meri Velika Nedelja zelo ponosni, v prihodnje odvisen od pripravljenosti prisotnih, da bomo še organizirali tovrstna srečanja. priskočijo na pomoč seveda pa je dobro, AED je ustrezno označen in nameščen v da so seznanjeni s smernicami na podro- ogrevani omarici ob vhodu v garaže Ga- Tekst in foto: Natalija Fajfar predsednica PGD se prisotni razdelili v skupine po starostnih čju oživljanja in da poznajo AED, za kar silskega doma Velika Nedelja. V okolici je Ivanjkovci kategorijah, saj so opravljali preizkus za se zavzemamo člani Krajevne organizacije eden redkih, ki je javno dostopen 24 ur na rostovoljno gasilsko društvo Ivanj- preventivne značke. Tisti, ki niso imeli po- Rdečega križa (KORK) Velika Nedelja. dan, vse dni v tednu, že od leta 2014. Za kovci je skupaj z Gasilsko zvezo gojev za opravljanje, so se podali na kra- Pomembno je, da je defibrilator v bliži- njegovo brezhibnost je odgovoren gospod Ormož v začetku meseca septembra P tek sprehod do gospoda Srečka Kocipra, ni in da ga znamo uporabljati. Zato smo Dušan Serec. V osnovi je AED namenjen pripravilo že 4. srečanje gasilske mladine. v soboto, 26. novembra 2016, pri Veliki ki jim je pokazal svoje živali in povedal laikom, tistim, ki o medicini nimajo veli- V tamkajšnjem Domu kulture se je zbra- Nedelji izvedli usposabljanje prebivalstva ko znanja, a če sledijo navodilom, ki jih v veliko zanimivosti o njih. Po predavanjih lo okrog 85 mladih nadebudnih gasilcev. naše krajevne skupnosti za nudenje prve slovenskem jeziku daje AED, storijo točno in testiranjih, vsi so uspešno opravili pre- Po uvodnih pozdravnih nagovorih predse- pomoči ob srčnem zastoju z uporabo AED. to, kar je v tem trenutku potrebno. Z oži- dnice komisije za delo z mladino na GZ izkus, so le-tem podelili potrdila. Prvič so Usposabljanje sta brezplačno izvedla vljanjem in z uporabo AED lahko narediš Ormož Renate Horvat, namestnika predse- tudi podelili 20 mladinskih priznanj. Orga- predstavnika nujne medicinske pomoči iz skoraj toliko kot celotna reševalna ekipa, dnika zveze Dušana Notersberga, predse- nizator srečanja je pripravil zanimive šalji- Zdravstvenega doma Ormož gospod San- ki prispe kasneje, in rešiš življenje. dnice KS Ivanjkovci Slavice Rajh ter pred- ve igre, ne samo za mladino, tudi mentorji di Venta in Aljaž Ozmec. K sodelovanju Uporaba AED je varna in enostavna, zato sednice domačega gasilskega društva, so so se morali pomeriti v zadnji igri. smo povabili tudi člane Prostovoljnega ga uporabite, ko bo nuja!

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 10 ZGODILO SE JE Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni počastili tudi v Ormožu

Tekst in foto: Karolina Putarek eptember je svetovni mesec, 21. september pa svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, za katero zboli od pet do deset odstot- Skov vseh starejših od 65 let; je najpogostejši vzrok za demenco. Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Z njo se označuje skupek bolezenskih zna- kov, od motenj spomina do zmanjšane sposobnosti orientacije in ra- zumevanja. Alzheimerjeva bolezen predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Pri demenci, ki za zdaj velja za neozdravljivo bolezen, so osiromašeni mišljenje, računske zmožnosti, učne sposobnosti, govorno izražanje in presoja. Upad omenjenih sposobnosti prizadene dnevne dejavnosti in opazno zmanjša sposobnosti obvladovanja čustev, socialnega vedenja ter motivacije. »V Sloveniji za demenco boleha okoli 30.000 ljudi«, je povedala predsednica Društva Spominčica Ormož Majda Keček. »Pri- zadevamo si, da bi ljudje po vsem svetu bolje prepoznali prve znake demence, obenem pa naj ne bi pozabili na osebe z demenco in njihove svojce. Odzivi na septembrsko kampanjo so vse večji, kljub temu pa stigma, povezana z demenco, še vedno obstaja«, je še dodala Kečkova. Ormoško društvo Spominčica je tako tudi letos 21. septembra posta- vilo stojnico pred Šparom, kjer so zainteresirani lahko dobili številne informacije, vzeli gradivo, si brezplačno izmerili sladkor v krvi ali krv- ni pritisk. Zvečer pa je v Beli dvorani Grajske pristave potekalo še pre- davanje MOJCE MURŠEC, dr.med., spec.psih., z naslovom »Obrazi demence«.

Mladinski center dnevna soba mladih Aktivnosti v

Tekst in foto: MCO okviru projekta a bi mladi preživljali svoj prosti Samooskrba čas kvalitetno, poskrbijo v naj- Podravja Dvečji meri mladi sami, v pomoč pa so jim tudi njihovi starši, učitelji, iz- Mag. Danijela Kocuvan, Mariborska razvojna obraževalne ustanove, društva – kulturna, agencija športna, študentska in seveda tudi mi v Občina Ormož skupaj z Občinama Sre- mladinskem centru. dišče ob Dravi in Sveti Tomaž nadaljuje Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski izvajanje aktivnosti v okviru projekta Sa- center Ormož, se trudimo izvajati kvali- mooskrba Podravja. V projekt so vključe- teten mladinski program z mladimi in za ne tudi druge občine Zgornjega in Spo- mlade, zato iščemo vedno nove oblike, dnjega Podravja s ciljem zvišati stopnjo vsebine in pristope dela z mladimi. Po lokalne samooskrbe. Pri koordinaciji in aktivnih, družabnih in ustvarjalnih poči- izvedbi projekta sodelujeta Mariborska tniških aktivnostih smo tudi v jesenski čas razvojna agencija in ZRS Bistra Ptuj. vstopili polni energije. Izvedli smo pester Po srečanju in povezavah med organizatorji nabor dejavnosti za mlade, otroke in sta- prehrane ustanov in ponudnikov smo v le- rejše, ki prav tako s svojim razmišljanjem, tošnjem letu izvajanje aktivnosti nadaljeva- življenjem in delovanjem krojijo usodo li tudi v drugih javnih ustanovah. Še pose- mladih. Da bi se družili, zabavali, učili, bej nas veseli, da se je CSO Ormož vključil usposabljali in še več, smo izvedli različ- v prototip – primerjalno analizo z Domom ne ustvarjalne delavnice od legorobotike, Danice Vogrinec iz Maribora. K sodelova- ptičjih krmilnic do peke energijskih plo- nju so povabili še več lokalnih ponudnikov, ščic, predavanja o zdravju, družbenih te- ki so se oskrbovancem doma tudi osebno mah in osebnostni rasti, prehrani, kulturne predstavili. Pripravili so poseben jedilnik dogodke s filmskimi večeri, stand up na- iz sestavin lokalnih ponudnikov. Odzivi stopi, koncerti in družabnimi večeri in še so bili pozitivni, tako da bo sodelovanje s marsikaj zanimivega. Jesenska ponudba je ponudniki potekalo še naprej. Predstavniki bila pestra, z enako vnemo pa pripravlja- občin, predstavnici KGZ Ptuj in Maribor- mo zimski program. Želimo si še nekaj: ske razvojne agencije so si ogledali tudi da bi prostor mladinskega centra s svojo predelovalni obrat Droga Gosat v Središču mladostno svežino za več časa zapolnili ob Dravi, ki oskrbuje s svojimi produkti mladi. več ciljnih skupin. V tem vidijo tudi dobro Zato vas vabimo, da poleg organiziranih poslovno priložnost za sodelovanje med dejavnosti obiščete prostor mladinskega podjetjem in lokalnimi pridelovalci (papri- centra kar tako, v dopoldanskem času in ka, kumarice idr.). Dobro sodelovanje med po pouku. Vsak dan do 16. ure se lahko ustanovami in ponudniki bo nadgrajeno. v prijetnem prostoru mladinskega centra v Mariborska razvojna agencija se je poveza- ormoškem gradu s prijatelji družite, igrate la s strokovnjaki iz več institucij. Nastala pikado, namizni tenis, družabne igre, upo- je delovna skupina, ki bo pomagala pri pri- rabljate brezplačni internet, se skupaj, ali pravi javnega naročila za pet ustanov iz Po- z našo brezplačno pomočjo učite, rešujete dravja. Med njimi je izbran tudi VIZ Vrtec domače naloge, pripravljate seminarsko Ormož. Glavni namen izvedbe je pripraviti ali raziskovalno nalogo in lepo, na toplem, razpis tako, da bodo izločeni tisti sklopi za brez zapravljene težko prislužene žepnine hrano, ki jo lahko pridelovalci iz lokalnega preživite del svojega prostega časa. Ni ra- okolja kontinuirano zagotavljajo. zloga za omahovanje, tukaj je prostor za Želimo si še naprej aktivno sodelovanje vas. Pridite in si ga naredite domačega. med vsemi deležniki in dvig vrednosti lo- Želimo vam srečno, mladostno, zanimivih kalne ekonomije v Občinah Ormož, Sredi- dogodivščin polno novo leto! šče ob Dravi in Sveti Tomaž.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV 11 Gimnazija Ormož ponovno v duhu dialoga, izmenjav in sodelovanja

Tekst: Nina Cerkvenik, prof. obe ekipi pa iz sobe Sherlocka Holmesa. bi v živo z naravnim govorcem preizkusili tradicionalno, druge bolj inovativno. Vre- Šlo je za razburljivo doživetje, z dijaki si svoje znanje ruščine. Na predlog gostov me jo je letos zagodlo, in ker je bilo malo olsko leto se je komaj dobro začelo, zaklenjen v sobo, imaš 30 minut časa, da smo si razpoloženje dvignili z izvrstnimi manj obiskovalcev, je več dobrot romalo ko smo 7 dijakinj in jaz kot profe- se rešiš, in moraš s skupnimi močmi so- »šamrolami« slaščičarne Žiger Jakec, ka- v naše želodčke. Nekako smo se potem Šsorica spremljevalka letos ponovno delovati in reševati logične uganke, iskati terih sloves seže vse do Ljubljane. Upra- odtrgali od tam in se premaknili na Har- – že tretjič doslej – sodelovali na izmenja- iztočnice, računati, prositi za namige in še vičeno! Njam. Sledil je ogled Grajske pri- dek v športno dvorano, kjer so tekmovale vi s Škofijsko klasično gimnazijo Ljublja- kaj. Vredno obiska. stave in v gradu v Ormožu, kjer so gostje godbe Slovenije v zabavnem programu za na. 5., 6. in 7. oktobra smo jih obiskale v Predavanja in delavnice v gostiteljski šoli in naše dijakinje željno poslušale strokov- pokal Vinka Štrucla. Po treh nisi več ve- šoli, kjer so ravno takrat izvajali projektne so bila izredno poučna in dinamična, saj so no razlago gospoda Braneta Lamuta. del, katera je boljša, tako odlično so igra- dneve za 3. letnike – retorika. Vsebine so obsegala vse: od zgodovinskega pregleda Po kosilu smo se prepustili strokovnemu li in nas zabavali. Čudovito je bilo slišati bile za naše dijakinje, tudi iz 3. letnika, za- retorike, do veščin javnega nastopanja, vodstvu gospoda Zidariča na ogledu kleti tradicionalne slovenske melodije, njihove nimive, med drugim tudi zato, ker so ne- argumentacije, praktičnih primerov, do P&F Jeruzalem Ormož in degustaciji mo- priredbe, moderne skladbe, klasiko. Posla- katere članice debatnega kluba Gimnazije domače naloge priprave argumentacije. šta. Izvedeli smo toliko novih, strokovnih stica za ušesa. Zadnji stik s Prlekijo pa so Ormož. Prvi dan smo obiskali Muzej no- Zaključek projekta je bil intervju z Ber- stvari, da bi si pravzaprav morali kaj za- gostje doživeli s kulinaričnimi dobrotami vejše zgodovine, ki naju je s profesorico nardo Žarn, ki je dijakom ravno tako dala pisati, vendar bomo raje ponovno prišli sv. Martina v Gostišču Prosnik, kjer je bilo gostujoče šole popeljal v najstniška leta, napotke za javno nastopanje, sprejemanje na obisk. Zanimivo je videti, kako staro- izvrstne hrane ponovno v izobilju. Ker so dijake pa v njim precej neznan svet, saj (poklicnih) odločitev v življenju, pred- davna panoga z novimi tehnologijami in bili želodčki že čisto polni, čas pa nas je je občasno kdo povedal, da kakšna izmed vsem pa poudarila, naj bodo in ostanejo novimi močmi (bivšimi dijaki Gimnazije priganjal, so romale odlične prleške giba- njihovih babic še hrani kaj podobnega. pristni, v stiku s samim seboj in soljudmi. Ormož) stopa v korak s časom in promo- nice z gosti kar na vlak. Polni lepih vtisov Drugi dan smo bili deležni nekaj ur pou- Mesec dni je bil hitro naokoli in drugi del vira regijo. Za posladek smo skočili na in doživetij so sklenili, da nas čim prej ka, nekatere dijakinje so želele h kemiji, izmenjave je potekal v Ormožu v času razstavo »Pridnih rok« Društva kmečkih znova obiščejo. Najbolj so pohvalili prija- druge k matematiki, tretje k angleščini, martinovanja. Za začetek smo si ogleda- žena v prostore bivše blagovnice Tima, znost, ustrežljivost, program martinovanja bolj eksotični pa so za nekatere od nas bili li Center ponovne uporabe, kjer so nam kjer se nismo mogli načuditi vsem vrstam in pokrajino. Veseli smo, da smo bili del te pouk latinščine, ki je za vse dijake Škofij- prijazni delavci razložili, kako delujejo, v dobrot, posebej poticam, koruznim sladi- izmenjave, in ponosni smo na svoj dom, ki ske klasične gimnazije obvezen, ruščine, kaj verjamejo in kakšna je njihova vizija. cam. Navdihnil nas je trud, ki je bil vložen se je predstavil v tako lepi luči. ki se pri nas izvaja fakultativno, ter pouk Kar nekaj njihovih izdelkov smo kupili in v pripravo razstavljenih izdelkov, vendar 22. oktobra 2016 smo na šoli že tretje leto vere in religije. Da se velja jezikov učiti tudi naročili. Gostje so tudi izvedeli, da čez čas degustiraš le še z očmi. Kolikor je zaporedoma gostili debatni turnir, na ka- in naučiti v mladosti, je potrdilo dejstvo, je v Ljubljani ravno tako Center ponov- dobrega v ljudeh, je tudi v kulinariki. terem je sodelovalo 38 ekip. Ker je turnir da si je dijakinja naše šole pri uri ruščine ne uporabe, zato so jih delavci povabili Sobotno dopoldne je znova presenetilo z padel v obdobje, ko v srednji šoli še ni to- takoj vse zapomnila in znala odgovarja- na ogled in nakup tudi tja. Lepo je, da ti obiskom restavriranega vagona Društva liko testov, so nekatere bližnje, pa tudi bolj ti, pomislila sem celo, da se je jezika že nekdo pokaže ali pripravi zavržen izde- za ohranjanje dediščine Prleški železničar. oddaljene šole, pripeljale kar 6 ekip – Lju- morala kdaj učiti. Sama sem si morala vse lek, ki ga lahko uporabiš prenovljenega, Na poti z muzejskim vlakom sta nas spre- tomer in Ljubljana Bežigrad. Našo šolo je zapisati, v mislih velikokrat ponavljati, morda tudi z novim namenom. Videli smo mljala Franc Zemljič in Janko Korpar ter prebrati odgovore, pa se mi je še zatikalo. pladnje in pribor, na katerem so dva dni dokazala, da je z nekaj vztrajnosti, še več zastopala ena ekipa, dijaki dveh ekip pa Pri pouku vere in religije je kaplan gospod pozneje postregli komisiji za ocenjeva- iznajdljivosti ter ogromno truda vredno in so bili ravno takrat na našem tradicional- Celarc dijake povabil h komentiranju fre- nje najboljšega prleškega lonca. Sledil je možno ohraniti tehniško dediščino, ter jo nem športnem vikendu, tokrat na Obali. ske iz Sikstinske kapele, kjer je prikazan sprehod po mestu Ormož – tokrat povsem vplesti v del turistične ponudbe z name- Debaterji iz vse Slovenije so debatirali na odnos človeka do Boga. Dotaknili smo drugače. Ker se dijakinje Škofijske klasič- nom bodisi privabiti ali zadržati obisko- pripravljeno debatno trditev: »Oba, oče in se vsega – človekovega dojemanja sveta ne gimnazije v Ljubljani učijo rusko kot 3. valce v Prlekiji. Ponudbo bodo še posebej mati, odgovorna za spočetje, bi morala so- v različnih obdobjih, islama, umetnosti. tuji jezik, jih je naš profesor, ki fakultativ- nadgradili za mlajše rodove. glašati za splav«, v „Impromptu“ debatni Ura je minila tako hitro, kot bi preštel do no poučuje ruščino, popeljal naokrog kar Sledil je ogled bisera med gradovi – gradu rundi pa na trditev: »Aplikacija Pokemon pet, dijaki pa so sodelovali z zelo izvirni- v ruskem jeziku. Edinstvena izkušnja. Kar Velika Nedelja in njegove etnološke zbir- Go je povzročila več škode kot koristi«. mi idejami. Kaplan gospod Celarc jih je nekaj mimoidočih je zagotovo pomislilo, ke, ki se morda tukajšnjim prebivalcem ne Skozi eno zahtevnejšo in eno lahkotnej- s svojo dinamičnostjo nenehno pozival k da se sprehajajo ruski turisti. Dijakinje so zdi nič posebnega, saj so vajeni srečevati šo trditev so se dijaki učili poslušati drug raziskovanju, s pedagoško teatralnostjo se morale kar potruditi, da so vse razume- ljudi v nošah ali karnevalskih oblačilih, za drugega, javno nastopati, utemeljevati in usmerjal njihovo pozornost ter s teološko le. Kadar ni šlo, sem jim kaj prišepnila, naše goste iz Ljubljane pa je bilo to zelo argumentirati svoj debatni primer, zasto- umirjenostjo vodil k sklepu, da je človek čeprav brez znanja ruščine, vem pa nekaj poučno in lepo doživetje. Pokukali smo pati stran, ki morebiti ne odraža njihove- vedno dober. Sledila je ugotovitev, da v o Ormožu. Hitro so se znašle in profesorju tudi v cerkev sv. Trojice pri Veliki Nedelji. ga lastnega mnenja, razvijati strpnost do tempu našega življenja in današnjem sve- odgovorile v ruščini. Dopoldan je hitro mineval in med ogle- drugih, drugačnih mnenj. Prva tri mesta so tu, polnem tekmovalnosti in sovraštva, to Naslednjega dne dopoldan so bile gostje dom Martinovega šotora, kjer je poteka- zasedle ekipe: Lotmerk A, Purple Stars in kar naprej pozabljamo. Je to res dediščina, pri pouku v naši gimnaziji. Poslušale so lo tekmovanje v kuhanju za »Naj prleški Druga Grey. Čestitamo! ki jo želimo zapisati prihodnjim rodovom? strokovne predmete, ki jih ne poznajo – ra- lonec«, smo naleteli na nekaj prijateljev Zdaj se moramo nekoliko bolj posvetiti Za sprostitev in team-building smo se po- zvoj in učenje predšolskega pouka, vešči- Radia Ognjišče, ki so tudi degustirali in se učenju, saj prihaja obdobje preizkusov in poldan podale v Escape Room na Trubar- ne sporazumevanja in multimedijo. Žal je niso mogli načuditi dobrotam izpod prle- spraševanj, z novim letom pa ponovno na- jevi (soba pobega), kjer se je ena naša eki- bil predviden obisk ruskega veleposlanika ških rok. Skupine so se zelo angažirale in daljujemo akcijo. Hvala vsem. pa uspešno rešila iz Michelangelove sobe, odpovedan in nismo imeli priložnosti, da delale na celostni ponudbi, nekatere bolj Na snidenje v 2017! Čebelice v deželi gozdnega škrata

Tekst: Janja Kocjan Foto: Arhiv vrtca Otroci in vzgojiteljici skupine ČEBELI- CE iz Vrtca Miklavž pri Ormožu smo se v toplem jesenskem dnevu podali na obisk h Gozdnemu škratu. Med potjo do goz- da smo občudovali čudovite barve, ki so delo naše Tetke Jesen. V gozdu je Gozdni škrat najprej ujel našo vzgojiteljico, a mu je na srečo uspela pobegniti. Prinesla nam je njegovo pismo, v katerem je pisalo, da si moramo pred vstopom v njegovo de- želo izdelati listne krone. Seveda smo ga ubogali, on pa je držal obljubo. S krona- mi na glavah, med šelestenjem jesenske- ga listja smo v njegovi družbi preživeli nepozaben dopoldan. Gotovo se bomo k njemu še vrnili.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 12 ZGODILO SE JE Razmišljanja o romanu »Klinc, pa še Trst!« Davorin Bešvir zabrusil: »Kurc, pa še Trst!« Kaj nam je da narediti popolno zmedo, grozo in kaos. le malo dobrega obdržalo. Pa še do tega, ot vsi vemo, se v Ormožu nič ne tega treba bilo, se sprašuje danes marsik- Bil bi čas, da se delo upodobi kot gleda- kar je ostalo, nam je bore malo. Že res, dogaja. Pa vendar se vsake toli- do, a nekoč je že bilo tako, da te je po taki liška priredba, saj bi ta prvi del romana da še danes mogočen grad priča o grozo- Kko nekaj zgodi, ker življenje gre izjavi vzelo v zemljo. Pogum, zavajanje lahko stal kot samostojna celota, Slovenci dejstvih, vpadih nasilnih krucev in krvavi naprej, mi pa capljamo na mestu. Tako se in inteligentno onemogočanje bistva pre- pa bi z njim prišli do svojega epohalnega borbi proti Turkom. Samo mislimo si lah- sprašujemo, kaj razburja bralce ormoške iskave, kaj je v resnici izrekel ravnatelj, bogaboječega Armageddona, ki bi ga lah- ko, kakšna lepa srednjeveška veduta se je knjižnice, da si že od pomladi sposojajo na koncu izpade kot naivno in nevarno ko predvajali po odrih široko po svetu. prikazovala s hrvaške strani ob pogledu na knjigo našega rojaka in diplomata Franca dejanje, ki bi lahko ogrozilo obstoj in Osrčje romana je videti, kot da bi vsako grad, samostan in starogotsko frančiškan- Mikše »Klinc, pa še Trst«. Sam sem ro- preživetje hišnikove celotne družine. Za poglavje zbornika Ormož skozi stoletja sko cerkev, ki so bili povezani z obzidjem man uspel prebrati v rekordnih treh dneh bralca bi vsekakor bilo ugodneje, če bi se posadil na svileni leteči literarni šal, ki in bi si ves takratni mestni kompleks za- tam nekje sredi avgustovske vročine, kar knjiga končala s hudomušno mislijo kurc, bi krožil po orbiti, in bi tako vsi elementi služil slavno ime »Dubrovnik na Dravi«. pomeni, da me je kar »notri potegnilo«. pa Trst, kot je to opisano pred fi nalno lo- skupaj prikazovali miniaturo vesolja, ki Da pa je avtorjeva domišljija pljusknila Centrifuga ima pač svoje zakonitosti. Si- vsko dogodivščino, vendar avtor ni hotel razširja nova obzorja in oblikuje skriv- preko roba in naplavila v Ormož tako gro- cer s piscem nisva ravno krav skupaj pa- olepševati stvari, četudi je s tem tvegal, da nostna, smiselna ozvezdja posamičnih fa Drakulo kot samega Jezusa Kristusa z sla, še v Mestni grabi na fuzbalu ga nisem izgubi prenekatero bralčevo naklonjenost. zgodb. Za vsako zgodovinsko obdobje, Marijo Magdaleno, priča o tem, da danes nikoli srečal v vseh otroških letih, pa ven- Najbolj vseeno vžge in pritegne začetek močno podkrepljeno s faktičnimi in ne- ni več časa za skromnost in ukvarjanje z dar bi se posamično lotil kakšnega dela romana, ko Franc Mikša opisuje monu- izpodbitnimi dejstvi, se najde prigoda, malenkostmi, ampak je treba iz zgodovin- romana, ki se je tako kot sekundno lepilo mentalno, že kar bajeslovno prestavljanje ki nam daje vedeti, kako bogata dežela skih virov črpati in poiskati kaj tako vro- strastno prilepil na marsikaterega Ormo- turniške cerkve in pričakovanje apoka- je bila ta krpica Slovenskih goric, preko čega, kot je sam sveti gral na jeruzalem- žana, da ga še z arielom in »drotpiršno« ne lipse, ko so ljudje verjeli, da bo potopu katere so gazili križniki na pohode v Je- skih gričih – če ga že Angleži ne najdejo more sprati in poribati. cerkve sledil konec sveta. V tem preži- ruzalem. In ni slučaj, da so ravno na naši in ga ne obelodanijo, bomo mogoče več Franc Mikša je z romanom »Klinc, pa še vetvenem cunamiju se pred nami odvija- zemlji našli počitek in zmogli premislek o sreče imeli Prleki, ki smo vsaj kar se te- Trst« postavil veličasten spomenik svoje- jo usode, stiske, živčni zlomi in paranoje svoji nadaljnji usodi, saj so ravno tu spo- kočih zadev tiče, kar precej iznajdljivi in mu očetu, ki ga je predstavil kot nekakšne- slehernikov, ljudje se križajo, spovedu- znali, da se ni vredno boriti za višje cilje bi lahko obrnili tok zgodovine, ki so jo do ga prleškega akademskega Petra Klepca, jejo, mečejo v ogenj, morijo in delajo sa- in ideale, če so pa ravnokar našli svoj raj sedaj pisali samo veliki narodi. Kak fi lm, veščega vrlin od sposobnosti preživetja, momore. Pred sodnim dnevom se bojijo na zemlji. posnet po Mikševem romanu, ki bi s svojo bojevitosti do premetenosti, visokih mo- pekla, ki se kaže kot na pladnju vsem na Da so vitezi, učenjaki in vsevedni pozna- pestrostjo in prodornostjo z lahkoto zasen- ralnih vrednot, čeprav je nauk celotne vidiku, drug drugega spodbujajo in silijo valci takratne znanosti zaplodili nov rod, čil »Ime rože« in miniral »Da Vincijevo pripovedi žal strnjen v krutem spozna- v katastrofo, ki so jo zaznali s svojimi pri- ki je pozneje rezultiral z enormnim števi- šifro«, bi krepko dvignil samozavest naše- nju, da se dobro pač vedno ne povrne z mitivnimi strahovi. Do sedaj sta kaj tako lom duhovnikov, profesorjev, rokodelcev ga nekoč klenega življa, ki ga danes oži- dobrim. Tako je tudi gromozanska usluga, razburljivega v slovenščini ponujala samo in izumiteljev, marsikatero dušo pa ople- vlja samo še umetno dihanje. Žalostno, če ki jo je hišnik Nižje gimnazije Ormož po- Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem menitil z duhovitostjo in domišljijo, ki že ne v naturi, se mogočnost naše prete- daril svojemu ravnatelju sredi petdesetih in Bartolov Alamut, ampak oba opisujeta je piskala kot ekonom lonec, je splošno klosti pojavlja vsaj v literaturi. Vsak, ki se let prejšnjega stoletja, ko ga ni izdal, da je vojno in njene grozote, nisem pa vedel, da znano, kot tudi to, da se je od vsega tako ima za pristnega Ormožana, bi to knjigo ta namesto veselja do orožnih vaj v Trstu se iz ene take čudne svetopisemske prilike pomembnega, kar je lazilo po naših krajih, moral imeti doma! Pestro dogajanje v ormoški knjižnici – nove knjige domačih avtorjev

Tekst in foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška esenska bera ormoške knjižnice je bila bogata. Knjižne novitete redno Jpolnijo police, med njimi je veliko nagrajenih, kvalitetnih, zabavnih, pouč- nih knjig, ki čakajo na bralce. Za vsak okus in vsako starost se najde kaj dobre- ga. Tisti, ki radi berete in se o knjigah tudi radi pogovarjate, se lahko pridružite bralnemu klubu, ki se srečuje vsak 1. in 3. četrtek v mesecu. Do sedaj smo govorili o delih Ferija Lainščka, o knjigah s sezna- ma bralne značke za odrasle, o pravljicah, o pisanju izvirnih voščil. Tema srečanja je bila tudi »Povem ti zgodbo.« Strokovna predavanja so razprla področja stresa, starodavne umetnosti zdravljenja, vzgoje otrok, možnosti uporabe elek- tronskih virov knjižnice, branja e-knjig, vrtičkanja. Tudi ustvarjalne delavnice po- vezujejo in izobražujejo. Udeleženci vsak drugi in četrti četrtek v mesecu spozna- vajo in osvajajo umetnost izdelave čipk. Pripravljene so tudi čajne mešanic zelišč, ki so zrasla na knjižničnem zeliščnem vrtu. Knjižnica je bralcem predstavila zanimi- ve literarne goste: mlado avtorico Niko Matanović iz Maribora, ki je izdala svoj drugi roman Razred, slovenskega literar- nega zvezdnika Gorana Vojnovića, z dru- žinsko sago v romanu Figa, ter domačina Gregorja Kosija, umetnika in literata, ki je predstavil svoj pravkar izdani romane- nastanek romana. Govorili smo o pome- Junak romana Gregor Samsa, imensko dogajanja, a avtor prežema dogajanje z skni prvenec Celica št. 2. nu družbene angažiranosti posameznika, prevzet iz Kafkove novele Preobrazba, ironično, mestoma cinično refl eksijo. V literarnem pogovoru z avtorjem Gre- literature, glasbe in drugih umetnosti, kot je dobrohoten aktivist, ki verjame v spre- Ni kaj, Ormožani vedno znova dokazu- gorjem Kosijem in urednikom založbe Li- tudi o usodi mladih, ki so prisiljeni iskati membe, a z vstopom v občinsko oblast jejo, da smo Slovenci narod knjige. Kot tera Orlandom Uršičem smo osvežili spo- dostojno življenje zunaj meja domovine. izgubi smisel, saj ugotovi, da nima moči bralci in kot ustvarjalci. In knjižnica obo- min na mariborsko vstajniško gibanje ter Vse to je namreč vsebinsko zajeto tudi česarkoli spremeniti. Tesnobo razočara- je vedno rada sprejme v objem svojih mariborsko lokalno družbenopolitično in v romanu, katerega zgodba bi se lahko nja nad sistemom, počasno načrtno odri- knjižnih polic, polnih učenosti in neiz- kulturno dogajanje, kar je nudilo snov za dogajala v katerem koli drugem mestu. njanje in mučno brezdelje krojijo vzdušje mernih zakladov modrosti.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na 17. redni seji dne 14.11.2016 sprejel 13 PRAVILNIK o subvencioniranju nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Ormož

1. člen Sofinancira se postavitev skupne ene MKČN za večstanovanjsko stavbo oziroma več stanovanj- (splošno) skih stavb različnih upravičencev. S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek dodeljevanja subvencij, namenjenih za nakup in Upravičeni stroški so stroški dobave, vgradnje in montaže MKČN oziroma hišnega črpališča. vgradnjo individualnih ali skupinskih malih komunalnih čistilnih naprav do velikosti 50 popula- DDV ni upravičen strošek. cijskih enot (v nadaljevanju MKČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz stavbe ali več stavb na območju Občine Ormož. Za stavbe se štejejo stanovanjske stavbe in stavbe, kjer so deli stavb 5. člen sestavljeni iz stanovanjske in nestanovanjske rabe (gostinska, poslovna, trgovska, storitvena dejav- (javni razpis) nost), pri čemer nestanovanjski del rabe ni predmet sofinanciranja, razen če se stavba uporablja za Občina za vsako leto objavi javni razpis na občinski spletni strani in v Uradnem vestniku Občine potrebe delovanje društva, ki deluje v javnem interesu. Ormož. V javnem razpisu se določi: 1. naziv in sedež občine, 2. člen 2. pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa, (upravičenci) 3. predmet javnega razpisa, Upravičenci dodelitve subvencij so fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine 4. pogoji za kandidiranje na javnem razpisu, Ormož in so lastnice stanovanjskih stavb na območju Občine Ormož. 5. razpoložljiva višina sredstev, Upravičenci so tudi društva s sedežem v občini Ormož, ki jim je z odločbo ali na podlagi zakona 6. določitev obdobja, do katerega morajo biti sredstva porabljena, podeljen status društva, ki delujejo v javnem interesu in so lastniki ali upravljavci objekta, ki služi 7. rok in naslov vložitve vlog, izvajanju dejavnosti društva. 8. rok, v katerem bodo upravičenci obveščeni o izidu, V primeru izgradnje skupne MKČN za večstanovanjsko stavbo oz. več stanovanjskih stavb je 9. kraj, čas in oseba, pri kateri lahko upravičenci pridobijo informacije in razpisno dokumentacijo. nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerega zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo oz. dogovorom. 6. člen Do sredstev niso upravičene fizične osebe, ki so lastnice stanovanjske ali večstanovanjskih stavb v (vloga) območju aglomeracij, kjer je že zgrajena ali kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Vlagatelji se na javni razpis prijavijo s pisno vlogo. Vloga se poda na obrazcih razpisne dokumen- Izjemoma se subvencija odobri lastniku stavbe na območju, kjer je javno kanalizacijsko omrežje tacije na naslov: Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. že zgrajeno, bi pa priključek presegal dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročila nesorazmerne stroške, glede na koristi za okolje oz. v skladu s pogoji, kot so opredelje- 7. člen ni v veljavni zakonodaji s tega področja. Vlagatelj si mora od izvajalca gospodarske javne službe (postopek) kanalizacijskega omrežja pridobiti potrdilo, da gravitacijski priklop na kanalizacijo ni možen in da Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi tričlanska komisija, je priključek daljši od 100 m oz. bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročila nesorazmerne ki jo s sklepom imenuje župan. stroške, glede na koristi za okolje, oz. v skladu s pogoji, kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji s Naloge komisije so: tega področja. Subvencija se lahko dodeli tudi za črpališče odpadne vode, ki omogoča priključitev 1. odpiranje in pregled vlog, objekta na že izgrajeno kanalizacijsko omrežje. Postopek pridobitev sredstev črpališča odpadne 2. ocena upravičenosti vlog, vode je podoben kot pri pridobitvi sredstev za MKČN. 3. priprava poročila s predlogom upravičencev in višine subvencij po posameznih upravičencih, 3. člen 4. spremljanje namenske porabe subvencij, (pogoji) 5. druge naloge, povezane z izvedbo javnega razpisa. Občina subvencionira nakup in vgradnjo MKČN velikosti do 50 populacijskih enot pod naslednji- Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge po vrstnem redu prispetja, pri- mi pogoji: pravi seznam upravičencev najkasneje v roku 30 dni od obravnave vlog in predlog o dodelitvi 1. enostanovanjska ali večstanovanjska stavba oz. stavbe (v nadaljevanju: stavba), za katero se subvencij. dobavi in vgradi MKČN, ki ne leži na območjih, kjer je bilo do sprejetja tega Pravilnika že izgraje- Sredstva se dodelijo upravičencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do porabe proračun- no kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ter bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske skih sredstev posameznega leta za ta namen. Upravičenci, ki se bodo prijavili in zaradi pomanjka- javne službe in kjer priključek presega dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka nja sredstev ne bodo uspešni na javnem razpisu, bodo sredstva prejeli v naslednjem proračunskem povzročila nesorazmerne stroške, glede na koristi za okolje. Območja, kjer je predvidena izgradnja letu, če bodo le-ta v proračunu zagotovljena. Vlagatelj je upravičen do sredstev, če je izvajalec go- kanalizacijskega omrežja in niso predvidena za subvencioniranje, se posebej opredelijo z razpisom; spodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda izdelalal 2. stavba, za katero se dobavi in vgradi MKČN, mora imeti veljavno pridobljeno gradbeno dovo- poročilo o pregledu naprave skupaj s pozitivno oceno obratovanja, iz katere mora biti razvidno, da ljenje ali potrdilo v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov; je njeno obratovanje v skladu z določbami Uredbe pridobil v obdobju med preteklim in aktualnim 3. MKČN mora imeti pridobljeno izjavo o lastnostih, da ustreza standardom iz Uredbe o odvajanju razpisom za sofinanciranje izgradnje MKČN. Prvi javni razpis se opravi po sprejetju tega Pravilni- in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015) - v nadaljevanju: Uredba oz. ka in zagotovitvi sredstev za tekoče leto. veljavna zakonodaja s tega področja, izdana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti Na podlagi predloga komisije o dodelitvi subvencij občinska uprava izda odločbo. Zoper odločbo in označevanje gradbenih proizvodov; je mogoče vložiti pritožbo pri županu. 4. za MKČN mora izvajalce gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in pada- Upravičenec lahko pridobi subvencijo za isto naložbo le enkrat. Če je upravičenec že prejel javna vinskih odpadnih voda izdelati poročilo o pregledu naprave skupaj s pozitivno oceno obratovanja, sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. iz katerega mora biti razvidno, da je njeno obratovanje v skladu z določbami Uredbe, ki jo mora Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljeno subvencijo skupaj z zakonitimi zamudni- upravičenec dostaviti ob vlogi za dodelitev sredstev oziroma najkasneje pred izplačilom dodeljenih mi obrestmi, ki se obračunajo od dneva izplačila upravičencu do dneva vračila v primerih, če se sredstev, če ob oddaji vloge s poročilom o pregledu naprave skupaj s pozitivno oceno obratovanja ugotovi: še ne razpolaga; - da je bila dodeljena subvencija delno ali v celoti nenamensko porabljena, 5. čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi določili Uredbe oz. - da je upravičenec za kateri koli namen pridobitve subvencije navajal neresnične podatke, veljavne zakonodaje s tega področja; - da je v obdobju 5 let od prejema subvencije odtujil MKČN, za katero je prejel subvencijo, 6. lokacija postavitve MKČN mora omogočati neoviran dostop za vzdrževanje naprave in odvoz - da je povzročil še druge nepravilnosti pri porabi subvencije. blata; 7. upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem (lastniško ali s pridobljeno stavbno pravico), na Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko pred izplačilom subvencije opravi ogled MKČN, za katerem je postavljena MKČN; katero se pomoč dodeljuje. 8. MKČN mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja do oddaje vloge za subvencioniranje, pri čemer morajo biti računi nakupa in vgradnje priloženi vlogi in morajo biti izdani za tekoče leto 8. člen razpisa, razen za primere, ko sredstva v tekočem letu ne zadostujejo in se zagotovijo s sredstvi v (pogodba) Medsebojne pravice in obveznosti med upravičencem ter Občino Ormož se določijo s pogodbo. novem proračunu in z novim razpisom; 9. upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi priložiti podpisan 9. člen medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen, in osebo, ki bo zadolžena (prehodna določba) za upravljanje MKČN. Skupno vlogo s prilogami poda upravičenec, ki je lastnik zemljišča, na Ob prvem letu razpisa lahko kandidirajo tudi vlagatelji, ki imajo vgrajeno MKČN že pred veljav- katerem bo MKČN; nostjo tega pravilnika. 10. za nabavo hišnega črpališča mora izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja ko- munalnih in padavinskih odpadnih voda pridobiti potrdilo, da objekt za priklop na kanalizacijsko 10. člen omrežje potrebuje hišno črpališče, zapisnik o pregledu in prevzemu priključka na kanalizacijski (končna določba) sistem ter račun o nabavi (vgradnji). Upravičenci za nabavo hišnega črpališča so lahko tudi tisti, ki Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož, uporabljati imajo vgrajeno hišno črpališče že pred sprejetjem in veljavnostjo tega Pravilnika. pa se začne 1.1.2017. 4. člen (višina subvencij) Sredstva za nakup in vgradnjo MKČN se zagotovijo v proračunu Občine Ormož. Na podlagi dolo- Številka: 007-15/2015 02\23 ŽUPAN OBČINE čene višine sredstev se objavi javni razpis, ki natančno določa pogoje za dodelitev subvencij: Datum: 14.11.2016 ORMOŽ – 1.000 EUR za nakup, vgradnjo in montažo MKČN ter do 50 % oziroma največ 1.000 EUR za nakup, vgradnjo in montažo hišnega črpališča. Sofinancira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave oziroma enega hišnega črpališča za en stanovanjski objekt; Alojz SOK l.r. – za nakup, vgradnjo in montažo MKČN za večstanovanjsko stavbo oziroma več stanovanjskih stavb (skupinska čistilna naprava) 1.000 EUR za prvo enoto, za vsako nadaljnjo pa 500 EUR.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 14 KRIŽANKA - RAZVEDRILO

VELEME- ETIČNO PRIPRAVA ORGAN ZA AVTOR: STNA SOLMIZA- VAROVALNI NEIZRAZITA Kda sen bija mali, mi je blo vseeno, kak OBMOČJE, ZA VTIKANJE V Jože ŠIROKA CIJSKI PAS V DEJANJA PODROČJE VKLEPANJE, TUJE Borko ULICA Z ZLOG AVTU GRŠKIH sta me mama pa ata oblekla, ze pa gle- VEZ ZADEVE NASADI STOIKOV din stare slike, pa vidin, ke je jima tüdi

SLOVENSKI blo. SKLADA- TELJ GOBEC Zdravnik je vprašal pacientovo ženo: “Kako je možno, da niste opazili, da je SREDNJE- AMERIŠKI vaš mož doživel infarkt?” HRUŠKASTI SADEŽ “Saj je bilo res nekaj čudnega. Po dvajsetih letih mi je spet enkrat rekel: JANEZ OPIS, “Žena, srce moje!” ERŽEN OČRT

OBROČEK ČUTILO NA PRSTU ZA VID Po poroki reče mož ženi: »Iskreno po-

ŠVICARSKO vedano, pogosto sem ljubosumen brez FRANCOSKI PISATELJ razloga.« (CLAUDE), IZ ČRK: »Dragi, obljubim ti, da se bo razlog že ETAN našel.« MESTO V RAZPORED ZAHODNI Težje besede: EOZINO- ŠOLSKIH UR OFA, GRŠKA FILNA NIGERIJI JONSON, ČRKA LEVKO- Neznanec na cesti pred hišo ogovori SOBOTKA CITOZA OBLAK IBSENOVA BRANE DRAMA dečka:

ANGLEŠKI “Fantič, čigav pa si?” EGIPTOVSKI KNJIŽEVNIK FARAON Z (BEN) “Midva z očkom ne veva, mama pa ZNAMENITO noče povedati!” PIRAMIDO OKVARA

ZADNJE Na kopališču: “Mojca, glej tam svojega ČEŠKI PREDIVO POLITIK (BOHU- moža, govori z neko žensko.” SLAV) ORGLAR “Pustiva ga, me prav zanima, kako dol- go lahko trebuh noter vleče.” TOYOTIN DŽIP LITUR- IVAN GIJSKO ZAJEC PIKAPOLO- OBLAČILO Prašič in pes hodita po cesti, ko začne NICA, BOŽJI … deževati. SLOVENSKA ITALI- SLIKARKA JANSKA Prašič reče : “Pasje vreme.” BIVANJE, Ormoške KOBILCA RTV SREDINA EKSIS- novice NAKANE Pes pa odgovori: “Ja, svinjsko lije.” OZKA POT ARKADA, TENCA ZA PEŠCE SVOD

IZDELO- Da štorklja prinese otroka, bi človek LOVSKO VALEC TROBILO KRUHA še razumel, ampak kako pajek odnese GIZDALIN RDEČI REKA NA avto, to pa... !? KRIŽ POLJSKEM

TROPSKI Sedita oče in sin, Črnogorca, pod dre- NAŠ SADEŽ NEKDANJI vesom v senci. DENAR KUBANSKI POLITIK Do bližnje hiše je približno 100 metrov (RAUL) in oglasi se oče: “Sine, koliko ti treba do PISEC SLOVENSKI VRTENJE KRONIK PISATELJ one kuće ?” ŽOGE, KI (JUŠ, ZATO LETI SL. SKLA- LESENA Mine pol ure, ko sine odgovori: “Pa oko V KRIVULJI DATELJ ŽLICA) (BLAŽ) tjedan dana, tata.”Poteče spet pol ure: OKSID IVAN TROPSKA (ZASTA- “Pa sine, nisi mi ti PTICA da letiš!” KOS BOLEZEN, RELO) KI JO SL. PESNIK PRENAŠAJO MESTO V IN PISATELJ KOMARJI UKRAJINI “Ko prižgem TV, je gor Peter Prevc, ko ZLOBEC TELO- kliknem na informativno spletno stran, ŽELEZOV VADNA OKSID PRVINA je gor Peter Prevc, ko prelistam časopis, ALUMINIJ OSEBNI se mi v njem smeji Peter Prevc. Pa tudi LUČAJ DOHODEK na radiu ga ne pozabijo omeniti vsakih

ŠKOTSKI OTOK V MITO SPONA, pet minut …” NOTRANJIH HEBRIDIH TREFALT OKOV “A ni prav tako? Saj je odličen sloven- SOGLAS- SOSEDNJI VRHUNSKI ŠPORTNIK NIKA V ČRKI ski športnik …” ČASU “Ja, to že. Ampak zdaj se bojim pogle- POOGLE- NJIVA, NA NELI dati skozi okno, da ne bo mimo letel Pe- KATERI JE OSTANKI RASLA MAHOVJA ter Prevc!” AJDA NA BARJU Gorenjec je izbrskal zadnje prihran- BRAT PONOS, SIMON ZAKONSKE- DOSTO- ke in si kot darilo privoščil najnovejši AŠIČ GA JANSTVO PARTNERJA iPhone. Na poti domov ga je vtaknil v zadnji hlačni žep, nato pa nanj malo po- zabil. Ob prihodu domov se je utrujen usedel na stol, pri tem pa je močno škr- Center ponovne uporabe Ormož nudi: tnilo. Gorenjec se je zgrozil in pomislil: novne • prevzem še uporabnih izdelkov iz gospodinjstev in dejavnosti, po u “Uuu, bog, upam, da je hrbet!” • popravila oblačil (menjava zadrg, oženje, širjenje in druga popravila), r p e o • inovativno obnovo pohištva in drugih izdelkov po vaši želji, t r • tekstilne izdelke, oblačila in obutev brez kemikalij in agresivnih barvil, n a Janezek, zakaj skačeš po učilnici!?” je-

b

• izdelke in opremo za vsakogar in za vsako družino. e

e zno zaupije učiteljica. C Kakovostni in zdravju prijazni izdelki po nizkih cenah za vaše dobro počutje. ® “Učiteljica, pa saj ste včeraj rekli …” Delovni čas: “Kaj sem rekla?” - vsak dan od 8. – 16 ure, “Če se le dovolj potrudim, lahko pre- - vsako drugo soboto od 8. – 13. ure. skočim razred!” CPU Ormož, Vrazova 9, 2270 Ormož

Rešitev križanke – geslo iz osenčenih polj prepišite Rešitev križanke št. 34, SEPTEMBER 2016 na dopisnico in jo do petka, 6.1.2017, pošljite na naš Vodoravno: PALADIJ, OMORIKA, LAZARET, ERA, EDA, VENA, OKA, BARITONIST, ARENA, TRIODA, RE- naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Na- MONT, AŠRAM, IASI, RANČ, NO, LL, ZIKA, EPIR, ERNANI, ALA, MANUAL, KAROL, ALEN, OBRT, LA, LAJČI, grajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne LEINO, AN, ALKA, LIKA, GIN, KRIMINAL, ANK, ATRIJ, RT križanke je Center ponovne uporabe iz Ormoža, ki podarja vse tri nagrade. GESLO KRIŽANKE: VINO IZ RUNČA Nagrajenci: 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 eur 1. nagrada: Jožef Prapotnik, Osluševci 37, 2273 Podgorci 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 15 eur 2. nagrada: Slavko Bobnarič, Dolga lesa 11, 2270 Ormož 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 eur 3. nagrada: Olga Haček, Ob Jezgonu 14, 2103 Maribor

Dobitniki nagrad so že bili obveščeni po pošti.

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 KOLEDAR PRIREDITEV 15

Po novem letu na Ljudsko univerzo Ormož

Tekst in foto: Ljudska univerza Ormož pripravite letak za dogodek vašega dru- te siti tega, da morate vedno zno- štva ali unikatne nalepke za domačo mar- va prositi otroke, naj vam uredijo melado ter še in še. Sstvari na računalniku namesto vas? Tečaje bomo prihodnja tri leta izvajali v Da nimajo nikoli časa in potrpljenja, da bi okviru projekta Pridobivanje temeljnih in vam pokazali, kako naj to naredite sami? poklicnih kompetenc od 2016 do 2019, so- Ali želite enkrat priti tej čudni škatli do financirata pa jih Evropski socialni sklad dna, spoznati njene skrivnosti in si jo za in Ministrstvo za izobraževanje, znanost vedno podrediti? Potem se takoj prijavi- in šport. V projektu nismo sami, smo del te na brezplačni tečaj računalništva, ki ga konzorcija, ki ga sestavljajo Ljudska uni- za vas organiziramo na Ljudski univerzi verza Ptuj (nosilec projekta), Zavod Nazaj Ormož. na konja in Tehniški šolski center Maribor. Računalnik vam ponuja ogromno možno- Se vam ne zdi, da je čas, da začnete tudi sti, odpira nove svetove, ki jih je treba sami uporabljati računalnik, ki ste ga ku- osvojiti, in to sploh ni težko, če se vam pili, in internet, ki ga plačujete vsak me- posvetijo usposobljeni in prijazni mentor- sec? Novo leto je čas za nov začetek, za ji, če se usposabljate na dobrih računalni- nove sklepe, za nove priložnosti. Ujemite kih in v prijetni družbi. Pridobljeno znanje tudi vi brezplačno priložnost, ki se vam boste lahko uporabljali v službi in v vsak- ponuja. Udeležite se tečaja računalništva, danjem življenju. Uredite si elektronsko v katerem se posvetimo vsakemu posa- pošto in jo začnite aktivno uporabljati; na- mezniku, upoštevamo nivo znanja in hi- učite se brskati po spletu, poiskati novice, trost učenja vseh udeležencev in se poleg vreme, urediti zdravstveno zavarovanje za tega še prijetno zabavamo. tujino, naročiti knjige in slike; seznanite Prijave za januarski tečaj že zbiramo, zato se s Skypom in se povežite z vašo družino; se oglasite pri nas in si zagotovite svoje delite svoje slike na Facebooku in všeč- mesto. Prednost imajo zaposleni, starejši kajte prijateljeve slike; oblikujte vabilo za od 45 let. Oglasite se na Ljudski univerzi rojstni dan; napišite članek za Ormoške Ormož, Vrazova ulica 12, ali nas pokličite novice; oglašujte svoje storitve in izdelke; na telefonsko številko 741 55 02.

VABIMO VAS NA 14. VINCEKOVANJE S POHODOM V SOBOTO, 21. JANUARJA 2017 Program: Ob 9.00h - Zbiranje pohodnikov v Kulturni dvorani Podgorci (sprejem in plačilo štartnine) Ob 9.30h - Začetek pohoda Ob 12.00h čas za malico in izvedba programa reza vinske trte s kulturnim programom. Vsak udeleženec dobi spo- minsko rozgo. Po končanem programu vrnitev v Podgorce. Okrog 16.00h vrnitev v Kulturno dvorano Podgorci. Za popestritev dneva bo pripravljen kviz o pohodu.

ŠTARTNINA, KI JO PLAČATE PRED ODHODOM, ZNAŠA 13€ IN ZAJEMA: - dva obroka hrane - 6 bonov za pijačo (kave in čaji niso vključeni), - spominski kozarec, ki ga boste uporabljali ves dan, - organizacijske stroške (kulturni program ... ).

NA POHOD GRE VSAK UDELEŽENEC NA LASTNO ODGOVORNOST! V primeru močnega dežja ali snežnega meteža prireditev odpade. Informacije: Natalija Volmut, tel.: 041 457 024 Martin Kukovec, tel.: 041 960 794

Večje organizirane skupine prosimo, da se predhodno prijavijo na e-mail: [email protected] ali na zgoraj navedeni telefonski številki.

Vljudno vabi Turistično društvo Podgorci

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016 16 ZADNJA STRAN Podeljen naziv Inovativni mladi kmet 2016

Tekst in foto: Jože Murko, KGZS, Zavod Ptuj b jubileju, 10. podelitvi naziva »Inovativni mladi kmet«, smo se zbrali na prireditvi v Ljubljani na povabilo predsednika države, v Okristalni palači. Projekt vedno izvedemo partnersko, med KGZS, posameznimi zavodi in Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM). Na svečanosti smo od gostitelja in veliko visokih protokolarnih gostov slišali kopico priznanj in zahval za naše skupno delo in vložen trud, z željo, da bi tudi v prihodnje ugledalo luč sveta veliko uporabnih in smelih inovativnih idej mladih inovativnih gospodarjev. Na sklepno prireditev se je uvrstilo šest izbranih inovativnih projektov. Iz DPM Spodnje Podravje sta tokrat barve domačega društva zastopala dva kandidata, in sicer Barbara Petrič iz Brezule pri Račah in Boštjan Kosec iz Malega Brebrovnika. Barbara, inženirka vrtnarstva in krajinarstva, se na kmetiji trudi, poleg osnovne dejavnosti, ki je reja prašičev, izvajati paleto aktivnosti v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predelujejo meso iz lastne, domače reje, izdelujejo veliko izdelkov iz mesa, zelenjave, moke, vzdržujejo zelenice in aranžira- jo. Na domu bi radi odprli trgovinico, svoje izdelke pa prodajajo na tržnici in na sejmih, sodelujejo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Boštjan je gospodar na ekokmetiji in je zgled všečne zgodbe o uspehu, kjer trud in volja poplačata veliko vloženega dela in časa. Seneno mleko in mlada govedina sta aduta njegove zgodbe, v katero za sodelovanje vklju- čuje tudi druge uspešne kmetovalce svojega območja, kot je ekokmetija Zadravec. Poleg večje investicije v prenovo hleva za govedo in konje z Na podelitvi s predsednikom države Borutom Pahorjem v kristalni palači izpustom je izvedel tudi več izboljšav pri kmetijski mehanizaciji na svoji kmetiji. Med drugim je trosilnik za mineralna gnojila predelal na elektro- motor, pri čemer lahko trosilnik priključi na čelni nakladač za uspešnejše in lažje, hitrejše delo. Iz nekdanje prikolice za tovornjak je izdelal mobilno sušilnico za bale, kjer je mogoče naenkrat sušiti devet okroglih bal, pri če- mer bo mogoče prihraniti 15% energije za sušenje. Naziv IMK, inovativni mladi kmet, za leto 2016 pa je predsednik države svečano podelil mlade- mu gospodarju Toniju Kukenbergerju iz DPM Trebnje. Toni je po končani diplomi začel z razvojem domače ekokmetije, usmerjene v rejo govedi. Dve tretjini pridelanega ekološkega senenega mleka predelajo v mlečne izdelke, ostalo pa prodajo KZ Trebnje in sicer po ceni za konvencionalno pridelano mleko; žal izgubljajo del zaslužka, a druge izbire nimajo, saj tam trenutno nihče ne pobira ekološkega mleka. Živali pasejo in za potrebe molže je razvil mobilno molzišče na prikolici. Naenkrat lahko molzejo štiri krave. Na ta način se izognejo zamudnemu prigonu živali s paše, povrh še preko tujih parcel, in molžo opravijo kar na pašniku. Svečani dogodek smo zaključili na KGZS, kjer so vsem kandidatom in zmagovalcu čestita- li še mnogi drugi, na čelu s predsednikom KGZS g. Zupančičem. Ob tej priložnosti smo lahko z vsemi kandidati pokramljali in jim zaželeli veliko uspeha tudi v prihodnje. Podelitev naziva IMK 2017 bo na Dolenjskem ravno po zaslugi Tonija Kukenbergerja, ki je strokovno komisijo prepričal s svojo vizijo, uspehom in mladostno, neumorno delovno vnemo. Pravijo, da pogumne spremlja sreča, in res, Toni je vseskozi deloval zelo srečno! Na sredini Boštjan Kosec iz Malega Brebrovnika Sonček, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj – Ormož, Tekst in foto: Nada Polajžer in znova – kljub napredku me- doletela. Ko otroci odraščajo, je Predsednica Sončka DCP Ptuj-Ormož dicine se vedno znova dogaja, treba poskrbeti za razvoj njihove je društvo, v katerem se zdru- da se rodi otrok, čigav razvoj ne samostojnosti, takrat sledijo šol- žujemo starši in naši otroci s teče tako, kot je pričakovano, za- ske kolonije in kasneje tabori za cerebralno paralizo in z drugi- radi poškodb možganov ali pa že mlade odrasle. Ti programi jim, mi motnjami v razvoju, njihovi kromosomov. Nihče od nas tega poleg nujno potrebnih terapij, do sorojenci, strokovnjaki in drugi ni pričakoval, a zgodilo se je in katerih po 18. letu v zdravstve- ljudje, ki nas podpirajo. Društvo vemo, da se bo dogajalo tudi v nem sistemu nimajo več pravice ima vlogo regionalnega povezo- prihodnje, novim generacijam. (kljub temu da nobeden od njih valca vseh takih družin, kar po- Zato se tisti starši, ki kot prosto- ni »ozdravel«), ponudijo tudi meni, da pokriva področje vseh voljci delamo v društvu, trudimo možnost zabavnega druženja z občin nekdanje ptujske občine in pomagati na novo prihajajočim vrstniki in nova doživetja. Vse to področje celotne bivše ormoške družinam otrok s cerebralno pa- potrebujejo prav tako kot njiho- občine. ralizo in z drugimi posebnimi vi zdravi vrstniki, le precej težje Nastalo je že l. 1988, in sicer z potrebami – od njihovih najne- pridejo do njih. Vse to smo letos namenom organizirati samopo- žnejših let pa vse do odraslosti. izvedli že v poletnih mesecih, moč – da se vsi, ki smo sooče- Naše delovanje zajema različne zdaj pa potekajo redni programi, ni z dejstvom, da ima naš otrok dejavnosti, s katerimi na neki na- kot je prilagojeno plavanje v Ter- večje težave, kot jih predvideva čin poskušamo zapolniti vrzeli v mah Ptuj, jahanje in fizioterapija, obliki. Ena od možnosti je tudi običajen razvoj otroka, med se- delovanju države in držati »va- imeli smo tudi piknik; čaka pa ta, da nam namenite 0,5% doho- boj povežemo in tako s skupnimi rovalno mrežo« družinam, ki se nas še prihod božička za otroke dnine, kar vas nič ne stane, saj močmi poskušamo doseči to, kar znajdejo v tej situaciji. in še kaj, s čimer bomo lahko po- odmera dohodnine ostane enaka, potrebujemo. V tem času se je v Ena od prvih aktivnosti, preko lepšali življenje našim otrokom vi samo poveste državi, komu naj društvu zamenjalo kar nekaj ge- katerih nas nove družine spozna- in malce olajšali življenje njiho- nameni ta delež. Za vsako pomoč neracij; tisti ki so ga ustanavljali, jo, so naše zdravstveno-terapev- vim družinam. Kljub temu da je smo zelo hvaležni in zagotovimo imajo danes že odrasle otroke s tske kolonije za družine, v katerih delovanje društva prostovoljno, vam lahko, da bo denar do za- cerebralno paralizo, ki potre- otrokom z diagnozo ponudimo pa so stroški za izvajanje vseh dnjega centa porabljen za dobro bujejo pomoč pri vklapljanju v strnjeno (vsakodnevno) obrav- teh programov veliko večji, kot veliko družin, ki potrebujejo družbo, iskanju zaposlitve in še navo s štirimi različnimi terapi- jih zmoremo; zato smo starši, ki podporo. Pa tudi sicer ste do- VDC-ju in jih prodajajo. Pokle- vedno pri terapijah, ki za osebe jami in z drugimi dejavnostmi, delujemo v društvu, primorani brodošli v našem centru na Ptuju petali bomo, če se ljudje osebno s cerebralno paralizo ostanejo mladim staršem pa svetovanje in iskati pomoč donatorjev, da jih blizu avtobusne postaje. Z vese- spoznamo, se lažje razumemo, in velikega pomena vse življenje. A izobraževanje, da bi se lažje zna- lahko izpeljemo. Zato smo iz- ljem vam bomo razkazali izdel- če razumemo drugega, se ga tudi nove generacije prihajajo znova šli v zelo stresni situaciji, ki jih je redno veseli vsake pomoči v tej ke, ki jih naši mladi izdelujejo v nehamo bati. Dobrodošli!

Ormoške novice, Leto IX, številka 35, december 2016