OBČINA MORAVČE Občinska uprava Tel. 01/724-71-40, fax 01/723-10-35 Trg svobode 4, 1251 Moravče E-mail: [email protected]

Številka: 013-0003/2013-3 Datum: 10.4.2013

K TOČKI: 2 Občina Moravče OBČINSKI SVET

ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Občinskega sveta Občine Moravče

NASLOV: Cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja

PRAVNA PODLAGA: Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) in 17. člen Statuta občine Moravče (UV OM, št. 1/95, 3/95, 1/96, 5/96, 6/96 in 7/98).

GRADIVO PRIPRAVIL: Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.

PREDLAGATELJ: Martin REBOLJ, župan

POROČEVALCA: Marko Fatur, direktor JKP Prodnik d.o.o. Martin Rebolj, župan

PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za urejanje prostora in komunalnih zadev

PREDLOGI SKLEPOV:

(1) Občinski svet Občine Moravče potrjuje cene (brez davka na dodano vrednost) za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja: 1. Oskrba s pitno vodo: 1.1 Vodarina ...... 0,6702 eur/m3 1.2 Omrežnina za oskrbo s pitno vodo (Omrežnina VOD)(EUR/mes): Premer vodomera Faktor omrežnine Omrežnina DN ≤ 20 1 16,0511 Omrežnina za ostale velikosti vodomerov se izračuna v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

2. Odvajanje komunalne odpadne vode: 2.1 Odvajanje komunalne odpadne vode (Kanalščina) ...... 0,2727 EUR/m3 2.2 Odvoz blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav...... 0,3980 eur/m3 2.3 Omrežnina za odvajanje komunalne odpadne vode (Omrežnina KAN) (EUR/mes): Premer vodomera Faktor omrežnine Omrežnina DN ≤ 20 1 9,9973 Omrežnina za ostale velikosti vodomerov se izračuna v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

3. Ravnanje s komunalnimi odpadki: 3.1 Zbiranje komunalnih odpadkov: 3.1.1 Cena javne infrastrukture ...... 0,0228 eur/kg 3.1.2 Cena storitve ...... 0,1710 eur/kg 3.2 Zbiranje bioloških odpadkov: 3.2.1 Cena javne infrastrukture ...... 0,0000 eur/kg 3.2.2 Cena storitve ...... 0,1560 eur/kg 3.3 Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov: 3.3.1 Cena javne infrastrukture ...... 0,0200 eur/kg 3.3.2 Cena storitve ...... 0,0731 eur/kg 3.4 Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov: 3.4.1 Cena javne infrastrukture ...... 0,0175 eur/kg 3.4.2 Cena storitve ...... 0,0713 eur/kg

(2) Navedene cene za izvajanje gospodarski javnih služb stopijo v veljavo dne 1.5.2013.

(3) Zaračunana omrežnina za oskrbo s pitno vodo za gospodinjstva se uvaja postopoma 12 mesecev, in sicer tako, da se omrežnina v naslednjih 12 mesecih povečuje sorazmerno za 1/12 mesečno do zneska, določenega v točki 1.2. Prvič se gospodinjstvom omrežnina za oskrbo s pitno vodo obračuna za mesec junij 2013.

(4) Zaračunana omrežnina za odvod komunalne odpadne vode za gospodinjstva se uvaja postopoma 12 mesecev, in sicer tako, da se omrežnina v naslednjih 12 mesecih povečuje sorazmerno za 1/12 mesečno do zneska, določenega v točki 2.3. Prvič se gospodinjstvom omrežnina za odvod komunalne odpadne vode obračuna za mesec junij 2013.

(5) V obdobju postopnega uvajanja omrežnine za oskrbo s pitno vodo in omrežnine za odvajanje komunalne odpadne vode bo občina v proračunu oblikovala subvencijo izvajalcu javne službe do polne višine veljavnih omrežnin.

Martin REBOLJ Župan Občine Moravče

Priloga: - obrazložitev

OBRAZLOŽITEV:

Leto 2013 bo za podjetje Prodnik prelomno zaradi več razlogov. Najpomembnejši razlog je brez dvoma ta, da bi podjetje lahko zašlo v resne finančne težave zaradi dolgoletnega onemogočanja prilagajanja cen stroškom poslovanja, ki jih je država sistematično izvajala z zamrzovanjem cen komunalnih storitev v zadnjih petnajstih letih. Tako je skoraj nedojemljivo, da so veljavne cene za oskrbo s pitno vodo iz davnega leta 2001, cene za odvod odpadne vode pa so bile razen v občini Domžale sprejete pred letom 2000. Povsem jasno je, da je normalno poslovanje v takšnih razmerah onemogočeno, najbolj pa so zaradi tega oškodovani uporabniki storitev, saj se stanje na vodovodni in kanalizacijski infrastrukturi slabša iz leta v leto. Pri uporabi normalnih računovodskih izkazov bi podjetje ves ta čas izkazovalo izgubo, vendar se je za javna podjetja do 1.1.2010 uporabljale posebne računovodkega standarda SRS 35. Ta je omogočal, da so javna podjetja, namesto da bi zaradi negativnega poslovanja zaradi nezmožnosti pokrivanja stroška amortizacije infrastrukture prikazovala izgubo, vso izgubo odpisala v breme obveznosti do lastnika infrastrukture. Na tak način podjetje ni imelo bilančne izgube, infrastruktura pa je bila vsako leto v slabšem stanju in manj vredna.

Z začetkom leta 2010 je prenehal veljati del standarda SRS 35, kar je v praksi pomenilo, da bodo morala podjetja za vso negativno razliko med prihodki in stroški prikazati izgubo, razen v primeru, da jim občine za pokrivanje le te namenijo subvencije. Tako je višina subvencije pri poslovanju podjetja dejanska višina izgube. Tako podjetje Prodnik za leto 2013 planira ob prihodkih v višini 9.537.610 EUR subvencije v višini 2.040.898 EUR. Seveda pa tak način poslovanja pomeni le računovodsko pokrivanje stroškov, saj dejansko ne prihaja do pokrivanja stroškov skozi ceno, občine pa s subvencijami dejansko samo računovodsko pokrijejo izgubo podjetja. Tako seveda ni denarja za prepotrebne obnove vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.

Zadnje prilagoditve cen komunalnih storitev v občini Moravče:

• Oskrba s pitno vodo: Vodarina 1.9.2003 • Odvod odpadne vode: Kanalščina 1.9.2003 Odvoz iz greznic in MKČN 1.7.2007 • Ravnanje z odpadki: Mešani komunalni odpadki 1.12.2008 Biološki odpadki še ni bila oblikovana

Vlada RS je novembra 2012 sprejela novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, v kateri je na novo določila sistem kalkulacij komunalnih storitev, ki glede načina zelo odstopa od trenutno veljavnega v občinah, kjer Prodnik izvaja gospodarske javne službe. V skladu z uredbo je rok za prilagoditev do konca marca 2014. Prav tako se je Vlada RS odločila, da po 1.1.2013 ne bo več posegala v oblikovanje cen komunalnih storitev z omejevanjem na podlagi Zakona o kontroli cen. Na ta način so se ustvarili pogoji, da komunalna podjetja in občine oblikujejo cene v skladu s stroški in na ta način omogočijo normalno izvajanje javnih služb ter obnovo istrošene in zastarele infrastrukture.

Glavne vsebinske spremembe, ki jih prinaša nova Uredba na področju oblikovanja cen komunalnih storitev so: - Uredba je pričela veljati 1.1.2013 - Rok za uskladitev cen in odlokov z določbami uredbe je petnajst mesecev oz. 31.3.2014 - Prepovedano je diferenciranje cen za različne uporabnike storitev (gospodinjstva, negospodinjstva, ...) - Omogoča postopno dvigovanje (subvencioniranje) cen za gospodinjstva - Dodane so kazenske določbe za neizpolnjevanje določb uredbe: o 4.000 do 20.000 evrov za izvajalca javne službe o 500 do 2.000 evrov za odgovorno osebo izvajalca - Spremembe na področju oblikovanje cen pitne vode: o VODARINA – del cene, ki pokriva stroške izvajalca javne službe in se zaračunava na podlagi porabljene vode o OMREŽNINA – finančni vir za investicije v obnovo omrežja - del cene, ki pokriva stroške javnega vodovodnega omrežja in hišnih priključkov in se zaračunava na podlagi velikosti vodomera - Spremembe na področju oblikovanje cen odpadne vode: o KANALŠČINA – del cene, ki pokriva stroške izvajalca javne službe in se zaračunava na podlagi porabljene vode o OMREŽNINA – finančni vir za investicije v obnovo omrežja - del cene, ki pokriva stroške javnega kanalizacijskega omrežja in se zaračunava na podlagi velikosti vodomera o Uporabnik (imetnik) greznice plačuje stroške odvoza in čiščenja grezničnega blata glede na mesečno količino porabljene vode (prej količino odpeljanega blata). - Spremembe na področju ravnanja z odpadki – več postavk na računu: o Zbiranje komunalnih odpadkov (črn zabojnik): 1.1 cena javne infrastrukture (zbirni center, eko otoki, ..) 1.2 cena storitve (vsi stroški izvajalca) o 2. Zbiranje bioloških odpadkov (rjav zabojnik): 2.1 cena javne infrastrukture (zbirni center) 2.2 cena storitve (vsi stroški izvajalca) o 3. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ( RCERO Celje): 3.1 cena javne infrastrukture (RCERO Celje) 3.2 cena storitve (vsi stroški izvajalca) o 4. Odlaganje ostankov predelave komunalnih odpadkov (RCERO Celje): 4.1 cena javne infrastrukture (RCERO Celje) 4.2 cena storitve (vsi stroški izvajalca

V osnovi se tako cene komunalnih storitev razdelijo na tisti del cene, ki so posledica stroškov in aktivnosti izvajalca javne službe in tisti del cene, ki izključno izvira iz infrastrukture (vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, mreža ekoloških otokov, centri za ravnanje z odpadki). Na ta način se ustvari natančna primerjava med stroški in cenami izvajalcev javnih služb po Sloveniji in stroški, ki jih povzroča slabše ali boljše izkoriščena infrastruktura za izvajanje komunalnih dejavnosti. Dejstvo namreč je, da je višina stroška uporabnika, vezana na infrastrukturo (OMREŽNINA) odvisna samo od obsega infrastrukture v posamezni občini in števila priključkov na to infrastrukturo in ni odvisna od npr. količine prodane vode. Tako je glavni kazalnik, ki določa izkoriščenost infrastrukture število priključkov (odjemnih mest) na kilometer vodovodnega oz. kanalizacijskega omrežja.

Glavni razlog, da je Vlada RS morala z novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja poseči v dejavnost in urediti stanje, je katastrofalno stanje komunalne infrastrukture. V Sloveniji je nasplošno ogromno težav z dotrajanimi cevovodi, katerih posledica je relativno veliko število okvar in velike izgube pitne vode med distribucijo. Tudi občine, kjer podjetje Prodnik izvaja javne službe, glede tega niso nobena izjema. Uporabniki to občutijo kot občasne prekinitve oskrbe z vodo, kar je seveda za uporabnike velik problem. Ker so se ustrezne državne institucije zavedale tega problema so naročile študijo, ki je pokazala, da je stanje obstoječega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja slabo, glavni razlog pa tiči v dejstvu, da se je v zamenjave dotrajanih delov teh sistemov zaradi prenizkih cen komunalnih storitev premalo vlagalo. Vlada RS je na te ugotovitve reagirala na način, da je z letošnjim letom omogočila občinam, da vzpostavijo cene komunalnih storitev na nivo, ki bo omogočal tudi zamenjavo dotrajanih delov vodovodnih in kanalizacijskih omrežij.

Slika stanja danes kaže, da so nizke cene oskrbe s pitno vodo ter odvoda odpadne vode povzročile, da je kjub ugodnim kratkoročnim učinkom nižjih položnic za uporabnike prišlo do tako slabega stanja vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, da je mogoča sanacija le teh le ob stalnem vlaganju sredstev v obnovo šele v naslednjih dvajsetih letih.

Danes je jasno, da interes uporabnikov pitne vode iz javnega vodovoda ni čim nižja cena ampak takšna cena, ki omogoča normalno oskrbo s pitno vodo ne le danes, ampak tudi jutri. Tudi naši otroci imajo namreč pravico, da v prihodnosti pijejo vodo iz pipe.

Zaradi zamrznitve usklajevanja cen s strani države je bilo v preteklosti nemogoče prilagajati cene rasti stroškov pri izvajanju javnih služb, zato je prišlo do situacije, ko občine zaradi prenizkih cen niso mogle vlagati v posodobitve infrastrukture, ki so nujno potrebne. Tako je na primer na področju oskrbe s pitno vodo še vedno kar nekaj vodovodnega omrežja iz slabih salonitnih cevovodov, ki jih je nujno v čim krajšem času zamenjati. Prav tako brez ustreznih zamenjav cevovodov ni mogoče zmanjšati vodnih izgub in povečati varnosti sistemov za oskrbo s pitno vodo. Če vzamemo za primer ceno goriva, ki predstavlja sorazmerno velik strošek za komunalna podjetja, se je cena dizelskega goriva samo v zadnjih petih letih dvignila za več kot 50 odstotkov. Cene komunalnih storitev pa so ostale na enaki ravni. Zato smo bili primorani v procese racionalizacije in reorganizacije poslovanja. A tega ne moremo početi v nedogled, ne da bi se začele kazati posledice v kakovosti storitev.

Spremembe cen temeljijo na določilih Uredbe o metodologiji za oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki so jih občine in komunalna podjetja dolžni uveljaviti najkasneje do aprila leta 2014. Tako bo nova cena storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in odvoda odpadne vode sestavljena iz omrežnine in vodarine oz. kanalščine. Omrežnina bo omogočala občinam zamenjavo dotrajanih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vodarina in kanalščina pa sta tisti del del cene, ki bo pokrivala stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom zaračunava glede na dobavljeno količino pitne vode. Uredba natančno določa način oblikovanja cen za vso Slovenijo, prepoveduje pa deljenje cen komunalnih storitev na gospodinjsko in gospodarsko tarifo, tako da bodo cene za vse uporabnike enake.

To pomeni, da glede višine vodarine, kanalščine in smetarine ne bo prišlo do znatnih dvigov cen za gospodinjstva, tako da lahko povprečno gospodinjstvo po sprejetju novih cen računa le na nekaj evrov višjo položnico kot do sedaj. Gospodarskim subjektom se bodo cene za vodarino in ravnanje z odpadki občutno znižale in se izenačile s cenami za gospodinjstva. Država s sprejetjem Uredbe prav tako pričakuje, da se bo zaradi povečanih investicij v lokalno infrastrukturo povečala gospodarska aktivnost v lokalnem gradbeništvu, kar bo imelo ugodne posledice za gospodraski zagon v državi. Prav tako se bo zaradi povečane gospodarske aktivnosti povečalo zaposlovanje in s tem do pozitivnih trendov v občinskih in državnem proračunu tako na prihodkovni kot na odhodkovni ravni.

Za gospodinjstva je predlagano postopno uveljavljanje omrežnine za vodovod in kanalizacijo, kar naj bi trajalo eno leto, do takrat pa bodo občine subvencionirale omrežnine gospodinjstvom do polne cene. Za gospodarske subjekte pa bo omrežnina uvedena na enkrat, saj subvencioniranje gospodarskih subjektov ni dovoljeno.

A. OSKRBA S PITNO VODO

A.1. Uvod Zdrava pitna voda postaja ogrožena dobrina, zato jo je potrebno z vso odgovornostjo zaščititi ter zagotoviti zadostne vire za vzdrževanje zastarelih sistemov ter nadaljevati z aktivno politiko osveščanja prebivalstva. Stanje omrežja v občini Moravče se je sicer v zadnjem obdobju izboljševalo, vendar je še vedno potrebno nadaljevati vlaganja v obnovo infrastrukture. Kažejo se znaki preteklih odločitev, ki so bile premalo usmerjene v obnovitev obstoječih vodovodnih sistemov. Starost, vgrajeni materiali ter za današnji čas neustrezno dimenzioniranje so glavni vir težav na sistemih.

Na vzdrževanju objektov smo se držali planiranih okvirjev, še vedno pa je eden večjih problemov nerešeno lastništvo zemljišč kjer objekti stojijo in dostopi do njih. Pri planskem vzdrževanju omrežja smo v letu 2012 zamenjali planirano število vodomerov. Glede na obseg del smo prejeli zanemarljivo malo reklamacij. Vodomeri se iz stališča ekonomičnosti obnavljajo.

Na omrežju je najbolj kočljiva starost, material ter način polaganja! Veliko hišnih priključkov je iz pocinkanih vodovodnih cevi, ki so praktično zaradi korozije in blodečih tokov razpadle, zato težimo k temu, da se v okviru investicijske gradnje pristopa k zamenjavi tudi le teh. Pocinkani priključki botrujejo ne majhnim izgubam v vodovodnem sistemu, poleg tega pa so tudi razlog za pojav t.i. biofilma. Stanje ostalih armatur (zasunov, blatnikov, zračnikov, hidrantov, itd.) sistematično popisujemo ter vzdržujemo.

Zdravstvena ustreznost: Zdravstveno ustreznost pitne vode pogodbeno redno spremlja ter izdaja poročila Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja. Vsako leto se v sodelovanju z ZZV Kranj, glede na izkušnje tekočega leta pripravi plan vzorčenja. Letna poročila posredujemo vsem Občinam v katerih upravljamo z omrežjem ter pristojnim inšpekcijskim službam, letno pa ga objavimo tudi na naših spletnih straneh. Vzporedno z t.i. internim nadzorom, ki poteka v okviru t.i. HACCP sistema, poteka vzorčenje vode še v sklopu državnega monitoringa, ki ga za IVZ izvaja ZZV Ljubljana. Informacije glede državnega monitoringa in letno poročilo so dosegljive na njihovi spletni strani.

Vodni viri: Področje Občine Moravče se oskrbuje s pitno vodo iz sledečih vodovodnih sistemov, oziroma virov in sicer:

a. Podoreh – Ples - Krulc, b. Dešen

Poleg aktivih vodnih virov so v občini Moravče še tudi ukinjeni, ki pa jih vzdržujemo zgolj iz strateških razlogov. Ti viri so Straža, Marklovec. Na vseh virih razen na Plesu se izvaja stalna (na Plesu občasna) dezinfekcija.

Požarna varnost: Glede hidrantnega omrežja smo veseli sodelovanja gasilskih društev, katerih interes so brezhibni hidranti. V današnjem času načeloma zamenjujemo hidrante iz podtalnih v nadtalne, če je le možno. Tehnično zamenjava ne predstavlja take ovire kot lastništvo določene parcele. Skladno s Pravilnikom o zunanjih in notranjih hidrantnih omrežjih je najmanjši predpisan profil cevovoda na zunanji mreži DN100, čemur pa v občini Moravče ustreza malo cevovodov.

Urejenost aktov: V letu 2005 je bil v sprejet novi Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Moravče, ki je poenoten v vseh občinah kjer JKP Prodnik izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. Skladno z Odlokom je bil posredovan predlog tehničnega pravilnika, ki je bil sprejet v letu 2006. Vsi vodni viri so zaščiteni z ustreznimi Odloki o vodovarstvenih območjih.

Neplačniki, izterjave: stanje na področju plačilne nediscipline se izboljšuje. Upamo, da se bo tak trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Odčitavanje: gospodinjskim uporabnikom izvajamo odčitavanje dvakrat letno, negospodinjskim pa vsak mesec.

Obveščanje: vse zapore vode, ki so potrebne v sklopu planiranih del so javljane na krajevno primeren način (radio, splet, lokalna glasila). Prekinitve dobave vode, ki so posledica nenadnih okvar so javljene v primeru daljših izpadov.

Kataster: Navodila za izdelavo katastra komunalnih vodov (kanalizacija in vodovod), v digitalni obliki, so izdelana. Vsak geodet, ki snema vodovod in/ali kanalizacijo za potrebe JKP Prodnika, dobi ta navodila. Elaborat mora vsebovati analogne podatke (skice, topografije…) in digitalne podatke (koordinate točk, ACAD slike, linije in točke definirane v excel tabeli,….).

Tako izdelan in oddan elaborat je osnova za izdelavo digitalnega katastra.

Vsi komunalni vodi občin, ki so pod našim upravljanjem, so vrisani v merilu 1:5000. Komunalni vodi občine Domžale, Moravče, Trzin in Mengeš so vrisani na kartah v merilu 1:1000 in 1:2880.

Za vse občine imamo skanirane obstoječe karte (iz leta 2002) katastra komunalnih vodov in digitalne orto-foto karte (DOF). Sama natančnost digitalnega katastra je odvisna od pridobljenih podatkov oz. načina zajema le teh (način izmere).

Smer oz. potek hišnih priključkov se snema zadnjih ca. 10 let, za starejše hišne priključke pa so bili podani samo ventili, brez smeri oz. poteka.

Od leta 2003/04 se vsi hišni priključki oz. vsi elementi vodovoda, za katere smo pridobili digitalne podatke, v digitalnem katastru (za vse občine).

Konec leta 2009 se je pričelo s projektom E-hiš (določitev koordinat posameznemu uporabniku), ki bo poenostavil določene analize in poročanje vezano na uporabnike storitev obvezne javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo.

Soglasja: projektni pogoji in soglasja se izdajajo v zakonitih rokih na podlagi pooblastila iz Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe in upravljanju z infrastrukturo. Objekti se priključujejo skladno z veljavnim Odlokom o oskrbi s pitno vodo.

Nadzor nad omrežjem: omrežje se sistematično pregleduje. Ugotovljene napake se odpravljajo takoj, oziroma v sklopu investicij. Vodne izgube so 27,89 %.

A.2. Podatki

V občini Moravče se po naših podatkih z vodo iz javnega vodooskrbnega sistema ne oskrbujejo kraji Pretrže, Križate in Peče.

A.3. Prodana voda

V letu 2012 se je prodalo 201.434 m3 vode po gospodinjski tarifi, kar predstavlja 2,7 % manj kot v letu 2011, ko je bilo prodane 206.947 m3 vode.

V letu 2012 se je prodalo 16.496 m3 vode po gospodarski tarifi, kar predstavlja 6,1 % več kot v letu 2011, ko je bilo prodane 15.538 m3 vode.

Skupaj je bilo v letu 2012 v občini Moravče prodane 217.930 m3, kar predstavlja 2,1 % manj kot v letu 2011, ko je bilo prodane 222.485 m3 vode.

Še vedno opažamo, da nekateri uporabniki uporabljajo alternativne vodne vire.

A.3. Trendi

Iz zgornjega prikaza je razvidno, da v večletnem obdobju ni večjih odstopanj od prodane vode v občini Moravče, večjih sprememb ni tudi v razmerju med gospodinjsko in negospodinjsko porabo.

A.4. Parametri, ki vplivajo na strukturo stroškov in ceno

A.5. Statistika omrežja

Dolžina: Dolžina javnega vodovoda v občini Moravče je 83.104 m; kot je razvidno iz spodnjih grafikonov v občini Moravče ni veliko vgrajenih cevovodov iz salonitnih cevi, pač pa je bolj problematično dejstvo, da je skoraj polovica profilov neustreznih.

Delež profilov pod DN80

45,0%

40,0%

35,0%

30,0%

25,0%

20,0%

15,0%

10,0%

5,0%

0,0% Domžale Mengeš Trzin Lukovica Moravče

Delež profilov pod DN80 (%)

Objekti: objektov je 46; seznam najpomembnejših objektov (vodohranov, črpališč, prečrpališč, ipd.) je objavljen na naši spletni strani; iz spodnjega grafikona je razvidno, da ima občina Moravče relativno velik delež vodovodnih objektov.

A.6. Pomembnejši vodovodni objekti v občini Moravče:

Objekt kapaciteta stanje opombe PČ PODOREH (z zajetji) 5 l/s dobro problematičen dostop ZAJ. TUŠTANJ - KRULC 1,5 - 3 l/s zadovoljivo ukinjeno PČ DRTIJA - STRAŽA (z zajetji) 4 l/s zadovoljivo ukinjeno Č PLES 15,9 l/s dobro problematičen dostop PČ MARKLOVEC (z zajetji) 3 - 5 l/s dobro zajetje je ukinjeno ZAJ. DEŠEN nezadostna zadovoljivo

VH POGLED 100 m3 dobro obnovljen VH MORAVČE 100 m3 dobro obnovljen VH VRHE 20 m3 zadovoljivo VH PRIKERNICA 40 m3 dobro obnovljen VH VRHPOLJE 40 m3 dobro VH in PČ TUŠTANJ 80 m3 zadovoljivo PČ ČEŠNJICE - hidrofor dobro PČ PODBRDO zadovoljivo VH PODBRDO 50 m3 dobro VH DRTIJA 60 m3 dobro VH STRAŽA 40 m3 zadovoljivo VH PLES 100 m3 dobro PČ MOŠENIK dobro problematičen dostop PČ GLOBOČICE dobro problematičen dostop VH GLOBOČICE 20 m3 zadovoljivo VH LIMBARSKA GORA 80 m3 zadovoljivo posebna pogodba VH HRASTNIK 80 m3 dobro začasno ukinjen VH KOSEZE 50 m3 zadovoljivo VH GORA I. 80 m3 zadovoljivo PČ GORA zadovoljivo VH GORA II. 50 m3 zadovoljivo VH SLIVNA 50 m3 zadovoljivo RAZ. SLIVNA I. 50 m3 zadovoljivo PČ JAVORŠČICA dobro VH SP. JAVORŠČICA 40 m3 dobro posebna pogodba VH ZG. JAVORŠČICA 50 m3 dobro posebna pogodba VH DEŠEN 80 m3 zadovoljivo PČ DEŠEN zadovoljivo VH MIKLAVŽ 20 m3 zadovoljivo PČ NEGASTRN dobro obnovljen VH NEGASTRN 90 m3 zadovoljivo

Legenda: VH = vodohran Č = črpališče PČ = prečrpališče ZAJ = zajetje

Hišni priključki: hišnih priključkov je 1503. Iz statistike je razvidno, da je v občini Moravče malo priključkov na dolžino omrežja ter malo prodane vode na hišni priključek. 56 priključkov se nahaja na območju občine Litija (Slivna, Mala sela). Hidranti: Hidrantov na javnem omrežju v občini Moravče je 238 (10 v Litiji). Intervencije: Interventnih posegov v letu 2012 smo imeli 143, od tega je bilo 13, oziroma 9,1 % okvar povzročenih.

A.7. Večja dela na objektih v občini Moravče

1. Obnova črpališča Spodnji Prekar 2. Obnova talne keramike črpališča Ples 3. Slikopleskarska dela : črpališče Ples 4. Predelava elektro omare črpališča Ples in zamenjava frekvenčnega pretvornika 5. Menjava črpalke črpališča Ples (2x) 6. Postavitev varovalne ograje zajetje Pogled 7. Zunanja ureditev (škarpniki): VH Moravče in VH Prikvenica

Več ali manj so dela na objektih v občini Moravče posledica prejetih odločb zdravstvene inšpekcije.

Z daljinskim nadzorom v občini Moravče je opremljena hidroforna postaja Stegne, Č Ples z VH, PČ Podoreh z VH Pogled.

Daljinski nadzor je nuja v smislu optimizacije delovanja sistema, znižanju stroškov pri nadzorovanju, lažje kasnejše računalniške obdelave zajetih podatkov in tudi varnosti. A.8. Potrebna sanacija omrežja in predlagane srednjeročne usmeritve

Obnova cevovoda Imenje – Krašce – Dvorje (Elektrovodi) DN100; 1500m Dovod vode v sistem Dešen Oprema prečrpališča Podoreh z filtrom Oprema strateških objektov z daljinskim nadzorom Obnova vodovodov profila fi75 na DN100; cca. 5000m Odsek Moravče - Gorica DN100; 1450m Odsek Pogled-Podstran-Imenje DN100; 2000m Obnova omrežja Marklovec - Gora Obnova črpališča Preserje (Rojinc) Odsek Imenje - novi VH DN100; 300m Izgradnja VH Imenje 100 m3

Srednjeročno je potrebno v občini vzpostaviti vodooskrbo v dveh tlačnih conah po idejni zasnovi, ki jo je februarja 1997 izdelalo podjetje Hidroinženiring, d.o.o.

Važnejše dodatne aktivnosti:

urediti lastniška razmerja (n.pr. 0. cona zajetja Podoreh, okolica Č Ples, ipd.), zagotoviti spoštovanje režimov v vodovarstvenih pasovih, aktiviranje novih vodnih virov za občino Moravče, ureditev strateških objektov z daljinskim nadzorom,

A.9 ELABORAT-VODARINA

NEPOSREDNI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 622,045.38 Strošek materiala 247,908.00 Strošek storitev 374,137.38

NEPOSREDNI STROŠKI DELA 0.00

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 11,600.00

SPLOŠNI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 711,830.84 Posredni stroški materiala 71,674.77 Posredni stroški storitev 170,192.52 Stroški dela 415,489.74 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 54,473.82

SPLOŠNI UPRAVNI STROŠKI 384,813.55 Posredni stroški materiala 15,852.41 Posredni stroški storitev 104,780.44 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 12,100.28 Stroški dela 252,080.41

STROŠKI VODNEGA POVRAČILA 276,193.07

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 5,768.14

DONOS 67,722.51

SKUPAJ STROŠKI OSKRBE S PITNO VODO v EUR 2,079,973.49

Količina prodane pitne vode v m3 3,000,000.00

Lastna cena oskrbe s pitno vodo v EUR/m3 0.6933

Prihodki posebnih storitev (tehnološke vode) 69,332.45

Zmanjšani stroški oskrbe s pitno vodo v EUR 2,010,641.04

Zmanjšana cena oskrbe s pitno vodo v EUR/m3 0.6702

A.10. ELABORAT – omrežnina vodovod

Presek Štev. Koef 4=3*2 Omrežn. Letno Mesečno delež delež . 6=5/2 7=6/12 vodom. omrež. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 DN < 20 1,475 1 1,475 284,105.02 192.61 16.05 98.14% 75.91% 20< DN< 40 11 3 33 6,356.25 577.84 48.15 0.73% 1.70% 40< DN <50 6 10 60 11,556.81 1,926.14 160.51 0.40% 3.09% 50 < DN < 65 5 15 75 14,446.02 2,889.20 240.77 0.33% 3.86% 65 < DN < 80 0 30 0 0.00 5,778.41 481.53 0.00% 0.00% 80 < DN <100 6 50 300 57,784.07 9,630.68 802.56 0.40% 15.44% 100 < DN < 150 0 100 0 0.00 19,261.36 1,605.11 0.00% 0.00% 150 < DN 0 200 0 0.00 38,522.71 3,210.23 0.00% 0.00% 100.00 100.00 Skupaj 1,503.00 1,943 374,248.17 % %

C. ODVAJANJE ODPADNIH VODA

C1. Uvod

Območje celotne moravške občine je reliefno zelo razgibano, hribovito, poselitev pa razpršena. Odvod odpadnih voda je primerno rešen v naselju Moravče, kjer je zgrajena mešana kanalizacija, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo, delno v Zalogu in v naselju Krašce, kjer je zgrajeno ločeno kanalizacijsko omrežje, ki se prav tako zaključuje s komunalno čistilno napravo. Obe čistilni napravi je leta 2012 s pogodbo prevzelo v upravljanje JP CČN Domžale-Kamnik.

V Krašcah je ločena kanalizacija, kar pomeni da se komunalne odpadne vode iz objektov odvajajo po kanalizaciji za odpadno komunalno vodo in padavinske odpadne vode po meteornih kanalih in površinskih odvodnikih (jarki, potoki). Kanalizacija v Zalogu, ki je v gradnji, je tudi v ločenem sistemu. V naselju Moravče je pretežni del kanalizacije v mešanem sistemu, vendar pa se postopoma iz sistema izločujejo padavinske odpadne vode.

Ostala naselja v občini Moravče nimajo zgrajene javne kanalizacije. Komunalna voda iz objektov se zbira v bolj ali manj ustreznih pretočnih greznicah in se nezadovoljivo očiščena izpušča v naravo. Ponekod so prelivi iz greznic speljani v kanalizacijske cevi za odvod meteorne vode, drugod v odprte jarke ob cesti oz. melioracijske jarke na kmetijskih površinah oz. prosto v gozd.

Stanje zgrajenega omrežja je zadovoljivo, priključenost na omrežje in stanje katastra v pa ne najboljše. Veliko število gospodinjstev, ki ima to možnost, na kanalizacijo še ni priključenih. Zelo pomanjkljivi so podatki o zgrajeni kanalizaciji v naselju Moravče. Tako nimamo v našem katastru niti podatkov o vseh javnih kanalih v naselju Moravče, po katerih odteka odpadna voda proti ČN že vrsto let.

Od dobrih 5100 prebivalcev občine Moravče jih 12 % živi na območju z urejeno kanalizacijo. Javno kanalizacijo bo potrebno v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017 zgraditi še v nekaterih večjih naseljih v občini, ki imajo več kot 50 prebivalcev in je gostota poselitve večja od 20 PE/ha. Pripravljen je projekt kanalizacije in ČN za Peče, za ostala naselja pa je potrebno projekte še pripraviti.

Občina je v letu 2012 odstopila od projekta, po katerem bi se skoraj ⅔ naselij občine odvodnjavalo v predviden zbiralnik Moravče-Soteska-Vrhpolje-Krtina (Domžale), ker bi bil strošek izgradnje takšnega kanalizacijskega sistema predrag. Glede na geografske razmere bo potrebno poiskati lokalne rešitve odvoda in čiščenja odpadnih vod.

Po razpoložljivih podatkih je bilo v občini Moravče konec leta 2012 197 objektov, katerih odpadne vode se stekajo v javno kanalizacijo ter 1192 objektov, katerih odpadne vode se odvajajo v greznico in 37 objektov, ki imajo MKČN, pod 50 enot, za katero so predložili vsa potrebna potrdila. 5 objektov ima direkten izpust v vodotok oz. v graben.

C.2. Podatki C.2.1 Količina odvedene odpadne vode v letu 2012

Kanalščino se skladno z veljavnimi občinskimi odloki obračuna po količini porabljene vode uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Skladno z veljavno zakonodaje smo v letu 2009, za sedaj za neposredne zavezance, začeli ločeno voditi in obračunavati dobavo in odvod tehnološke vode ter ostale vode, ki jo porabijo. Primerjava podatkov o prodani odpadni vodi v občinah v katerih je JKP Prodnik izvajalec obvezne gospodarske javne službe odvajanja odpadnih vod ločeno za gospodinjstva in gospodarstvo po kategorijah:

Občina Domžale Mengeš Trzin Lukovica Moravče Skupaj Gospodinjstvo 1.259.434,22 254.442,85 169.391,39 65.511,64 27.728,00 1.776.508,10 91.033,00 271.506,00 73.973,00 436.512,00 Tehnološke Gospodarstvo- 283.233,24 62.869,55 79.409,29 24.352,86 5.156,00 455.020,94 ostalo 1.633.700,46 588.818,40 322.773,68 89.864,50 32.884,00 2.668.041,04 Skupaj

V občini Moravče je od skupne količine odpadne vode, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje in se čisti na čistilni napravi, dobrih 84 % odpadne vode iz gospodinjstev ter 16 % iz obrti in drugih gospodarskih dejavnosti. C.2.2 Petletni trendi V zadnjih petih letih so bile v občini Moravče o kategorijah obračunane naslednje količine kanalščine : Zap. št. Leto gospodinjstvo Obrt in industrija skupaj 1 2 3 4 5 1 2008 24.303,00 5.517,00 29.820,00 2 2009 25.899,00 5.866,00 31.765,00 3 2010 24.010,00 7.857,00 31.867,00 4 2011 25.944,00 7.371,00 33.325,00 5 2012 27.728,00 5.156,00 32.884,00

Skupna količina odpadnih vod iz gospodinjstev je v letu 2012 za 6,8 % večja kot v letu 2011, kar je celo nekoliko manj, kot je poraslo število kanalizacijskih priključkov (9,5 %). V gospodarskih dejavnostih pa se je poraba vode zmanjšala za 30 %.

C.2.3 Podatki o omrežju

Kataster kanalizacije je bil v zadnjih letih postopno iz papirnate oblike v celoti prenešen v digitalno. Zaradi določitve vrednosti infrastrukture se je v letu 2012 tudi v celoti prečistil. Ob tem so se pokazale precejšnje razlike v dolžini omrežja v posamezni občini glede na dolžino omrežja v katastru , v naravi in v knjigovodskih evidencah. Na to smo, ker je bila razlika v Občini Moravče velika in zato očitna, občino opozarjali že zadnjih 6 let. Sigurno je v zemlji še kakšen meter neregistriranega kanala, vendar je tega malo, pod 5 %. S 1.1.2013 se bodo upoštevale dolžine po katastru. Dolžina kanalizacijskega omrežja po občinah na 31.12.2012: Razbreme Število Število Zap. Občina Število Dolžina Dolžina Število - cevovodov nilni priključko greznic in prebivalce po cevovodov objekti v MKČN Št. v* knjigah** po katastru črpališč 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Domžal 12 X 5873 1214 1 e 34.346 200.341,47 176.835,91 27 X 2 Mengeš 7.407 24.551,28 32.936,48 3xx 2 + ZB 1268 339 3 Trzin 3.834 26.394,00 32.758,05 3 3 1019 12 Lukovic 4X 456 945 4 a 5.522 14.169,68 35.451,74 1 X 5 Moravče 5.104 5.195,66 9.754,17 3 X 1 X 197 1229 Skupaj 56.213 270.899,37 287.736,35 37 22+ ZB 8813 3739 * vir : statistični urad RS za 1.7.2012 ** prenesenih v osnovna sredstva, ki jih JKP Prodnik vodi za občino X niso vsi objekti preneseni v osnovna sredstva xx v seštevku je tudi črpališče v okviru zadrževalnega bazena

Na omrežju naselja Moravče sta dve črpališči. Fekalni kanal v Zalogu se zaključuje s še enim črpališčem, ki je bilo dokončano konec leta 2010 in je v funkciji, vendar izvajalec, kljub opozorilom še ni odpravil vseh napak . Zgrajen je del kanalizacije v Stegnah. Meteorni kanal v Stegnah, ki se steka v odprt odvodnik, že funkcionira, fekalni kanal v Stegnah pa je za enkrat še slep. Za zgrajene kanale v Stegnah zaenkrat še ni izdelan kataster. Fekalni kanal v Stegnah se bo priključil na načrtovan zbiralnik skozi moravško dolino, ko bo le-ta zgrajen. Nujno je potrebno dopolniti kataster kanalizacije naselja Moravče, za kar mora zagotoviti sredstva Občina, kot lastnica infrastrukture.

Delež posameznih materialov iz katerih je zgrajeno kanalizacijsko omrežje

Material cevi Dolžina (m) Delež Beton 2.941,51 30,16 % Plastika 6.770,47 69,41 % Kovina 42,19 0,43 % SKUPAJ 9.754,17 100 %

Ker je javna kanalizacija v občini Moravče pretežno grajena v zadnjih 15 letih, je večji del kanalizacijskega omrežja zgrajen iz PVC cevi, le nekateri starejši kanali predvsem večjih profilov so iz betonskih cevi. Betonski cevovodi, predvsem starejši, niso vodotesni. Problematični niso le stiki, temveč tudi poroznost samih cevi. Betonske cevi, ki se vgrajujejo danes, so boljše kvalitete,na stiku pa imajo nameščena gumijasta tesnila. Priključki na plastične cevi pa se najpogosteje izvajajo s tovarniško izdelanimi fazonskimi kosi oz. za naknadno izdelane priključke sedaj zahtevamo obdelavo s poliestrom oz. s sorodnimi trajnimi materiali.

Delež posameznih profilov na kanalizacijskem omrežju:

Presek cevi Dolžina (m) Delež manj ali = DN 300 mm 7.147,95 73,28 % od DN 300 – 600 mm 2.321,05 23,80 % od DN 600 – 1000 mm 333,05 2,92 % SKUPAJ 9.754,17 100 %

C.3. Novogradnje in obnove V letu 2012 je bila v osnovna sredstva, ki jih JKP Prodnik vodi za Občino Moravče, prenesena nova meteorna kanalizacija pri kmetijski zadrugi v Moravčah in fekalna kanalizacija proti Češnjicam v dolžini 173,74 m. Pregledanih in prevzetih je bilo 17 novih kanalizacijskih priključkov, od tega 5 za nove objekte ter 12 priključkov obstoječih objektov, ki so prej imeli odpadno vodo speljano v greznice. Na območju brez javne kanalizacije je 14 investitorjev postavilo MKČN, od tega 5 za novogradnje in 9, ki so prej imeli odpadno vodo speljano v greznico.

C.4. Redna vzdrževalna dela C.4.1 Kanalizacijsko omrežje Dolžina v zadnjih 5-ih letih očiščenega kanalizacijskega omrežja v občini Moravče: leto Dolžina očiščenega omrežja 2008 1.550 m 2009 2.270 m 2010 550 m 2011 1.220 m 2012 1012 m Skupaj 6.602 m V okviru rednega vzdrževanja nadaljujemo s sistematskim čiščenjem kanalizacijskega omrežja. Želimo vzpostaviti redno čiščenje vseh kanalov najmanj enkrat v petih letih. V letu 2012 smo očistili 48,8 km kanalizacije v vseh petih občinah, od tega v občini Moravče 1,01 km, kar je 10,4 % celotnega kanalizacijskega omrežja v občini. V zadnjih petih letih smo očistili 6.602 m kanalizacije v Občini Moravče, kar ocenjujemo na cca 68 % obstoječega kanalizacijskega omrežja, ki je v funkciji. V dvanajstih letih, odkar načrtno čistimo javno kanalizacijo, smo očistili 9,7 km javne kanalizacije v Moravčah, kar se ravno izenači z dolžino javne kanalizacije v Moravčah, vendar pa so bili nekateri odseki čiščeni 2x, nekateri pa zaradi svoje nedostopnosti nikoli (npr. kanal po nogometnim zemljiščem). Javno kanalizacijo pretežno čistimo z našim vozilom, cca 20 % čiščenj pa je opravil naš podizvajalec. Le-ta pa preko nas opravi večino intervencij in naročenih čiščenj peskolovov ter rednih in intervencijskih praznjenj greznic.

Redno, enkrat letno, vizuelno pregledamo kompletno kanalizacijsko omrežje in to tako, da odpremo vse dostopne revizijske jaške. Ob tem ter tudi po potrebi med letom, spraznimo lovilne koše (peskolove) pod pokrovi revizijskih jaškov v makadamskih cestah. Redno, tedensko pregledujemo vsa črpališča, prelivne robove na razbremenilnikih ter iztoke iz prelivnih kanalov.

Izvedba rednih vzdrževalnih del v letu 2012:

MORAVČE Vsebina

1 obnova oz. zamenjava pokrovov in vencev 1kos 2 dvig rev.jaškov na niveleto terena 0 kos 3 Nabava in namestitev peskolovov v jaške 1 kos 4 obnova muld v jaških 2 kosa 5 Pregled kanalizacije s kamero 2 ure 6 čiščenje kanalizacije s pomočjo zunanjih izvajalcev 37 ur Tudi v letu 2012 se je nadaljevalo s pojavi kraje LTŽ pokrovov revizijskih jaškov, ki jih redno nadomeščamo. To je precej nevarno za nepazljive uporabnike poti, kjer se to dogaja. Na srečo s kanalizacije v moravški občini nam pokrov še ni bil ukraden. Dvakrat v letu, v sredi maja in v začetku decembra, je bila izvedena deratizacija kanalizacijskega sistema. V smislu načrtovanja kanalizacije opravljamo revizije večjih projektov ter v sodelovanju s TIS dopolnjujemo kataster kanalizacije.

C.4.2 Črpališča Na kanalizacijskem omrežju Moravč so sedaj tri črpališča, dva v naselju Moravče in eno na koncu naselja Zalog. Nobeno izmed črpališč ni opremljeno s telemetrijo, čeprav je to bila za črpališče Zalog naša zahteva ob izdaji soglasja h gradbenemu dovoljenju. S tedenskimi vizuelnimi pregledi črpališč pa ugotavljamo stanje usedlin in plavin v črpališču, zamaščenost senzorskih naprav ter splošno stanje naprav in okolice objekta.

C.4.3 Greznice Od začetka marca do konca novembra 2012 smo v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe praznili greznice po pripravljenem programu in skladno s Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ( Ur. list 88/2011, 8/2012). Ostale mesece, januarja, februarja in decembra smo greznice praznili na klic. Cena praznjenja je bila oblikovana za m3 izčrpanih grezničnih odplak in blata iz MKČN skladno z Uredbo o oblikovanju cen (Ur.list RS 45/2006) in sprejeta na občinskem svetu Občine Moravče 23.5.2007, z veljavnostjo od 1.6.2007. Skladno z uredbo je izvajalec javne službe odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod dolžan odpeljati iz pretočnih greznic goščo najmanj enkrat v treh letih, enako tudi blato iz MKČN, kar pomeni, da bi bilo potrebno v Občini Moravče, glede na število obstoječih greznic (1192) in MKČN (37) na leto sprazniti vsebino cca 410 greznic. (Število greznic se počasi zmanjšuje, saj se na območjih, kjer se gradi nova kanalizacija, objekti priključujejo nanjo, greznice pa ukinjajo.) O praznjenju obvestimo pisno vsakega uporabnika posebej, ko je na vrsti za praznjenje. V kolikor pa ima kdorkoli težave z greznico in želi čiščenje izven rednega termina, pa mu greznico, ko nas o tem obvesti, po dogovoru spraznimo. Kmečka gospodinjstva, ki se ukvarjajo z živinorejo, imajo možnost da mulj iz lastne greznice zmešajo z gnojevko oziroma gnojnico ter po skladiščenju najmanj šest mesecev uporabijo kot gnojilo. Kot dokazilo za oprostitev obveznosti praznjenja greznice zadošča zadnji izpisek iz registra živine na kmetijskem gospodarstvu (star največ 6 mesecev). V letu 2012 smo praznili greznice v naseljih Stegne, Dolah pri Krašcah, v delu naselja Moravče,Gorici, Sv. Andreju, Drtiji, Dvorjah, Češnjicah, Soteski, Zg. Kosezah, Mošeniku, Podstranu in Goričici Pri Moravčah. Z dopisom smo pozvali 448 uporabnikov k praznjenju greznic. Dejansko je greznico spraznilo 111 uporabnikov, 5 objektov je praznih, 3 objekti so novi, vseljeni manj kot 2 leti, dva objekta sta nedosegljiva, 47 nosilcev kmečkih gospodinjstev je posredovalo podatke o živini. Praznimo prvi prekat v katerem je greznična gošča, drugi prekat in naslednje pa le po potrebi (ukinitev greznice zaradi priključka na kanalizacijo, gošča tudi v drugem prekatu, zamašena ponikovalnica). V okviru obvezne gospodarske javne službe je bilo v Občini Moravče odpeljanih 312 m3 grezničnih odplak, za kar se je porabilo 182,5 ur. Povprečen odvoz v Občini Moravče je znašal 2,81 m3 (Mengeš- 3,11 m3, Domžale-3,2 m3, Lukovica-2,65 m3).

4.4 Ostalo (intervencije za občane, cestni požiralniki, specialno vozilo) Intervencij na javnem kanalizacijskem omrežju, razen na črpališčih, je malo, dve v letu 2012. Čiščenj na hišnih priključkih je bilo v letu 2012 223 (za 459 ur )v vseh petih občinah, od tega je bilo 14 intervencij popoldne oz. na dela proste dneve. Nujno bi bilo redno praznjenje peskolovov cestnih požiralnikov vsaj enkrat letno, najbolje spomladi, ko se ves pesek od zimske službe steče v te peskolove, da lahko cestni požiralniki opravljajo funkcijo, ki so ji namenjeni.

Naše vozilo pretežno dela na čiščenju javnega kanalizacijskega omrežja in črpališč, 99 ur pa je bilo prodanih našim uporabnikom za čiščenje interne kanalizacije (preboji, naročena čiščenja peskolovov, ponikovalnic) ter 15 ur za čiščenje novozgrajenih kanalov po končani gradnji . Vozilo našega podizvajalca, pa je opravilo 345 ur za stranke po njihovem naročilu.

Prodanih ur uporabnikom je bilo za 146 ur več, kot leta 2011, kar pomeni, da je bilo opravljenih približno toliko čiščenj, kot leta 2008 in 2009. Ob sobotah, nedeljah in praznikih zagotavljamo dežurstvo oziroma pripravljenost na domu voznika ter delavca za primer izrednih dogodkov. Kljub močnim padavinam v začetku novembra in izjemno visokem vodostaju ter poplavljanju nekaterih vodotokov, na kanalizacijskem omrežju ni bilo težav. Odpadne vode so po kanalizaciji odtekale normalno.

C.5. Sprememba zakonodaje Sprejeta je bila nova Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS 64/2012) in Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS 97/2012, 109/2012). Slednja natančno določa način določitve cene komunalnih storitev, še posebej pa spreminja obračun odvoza in čiščenja grezničnih odplak in blata iz individualnih MKČN, v smislu, da bodo z njeno uveljavitvijo občani zainteresirani za praznjenje greznic oz. MKČN in ne kot sedaj, ko se temu skušajo ogniti.

C.6. Potrebna sanacija omrežja in predlagane srednjeročne usmeritve Stanje zgrajenega kanalizacijskega omrežja v občini Moravče je zadovoljivo, vendar je potrebno nadaljevati z gradnjo nove kanalizacije in z ustreznim prenosom ter obvestili poskrbeti, da se bodo nanjo priključili vsi uporabniki, ki imajo to možnost.

V letu 2012 bomo: - predvidoma spraznili in odpeljali blato iz cca 200 greznic v moravški občini, na kar bo vplivala sprememba obračuna storitve in za kar pripravljamo program odvoza in čiščenja odpadne vode in blata iz pretočnih in nepretočnih greznic ter MKČN. Blato bomo odpeljali na CČN Domžale- Kamnik, ki je Moravčam najbližja po velikosti ustrezna čistilna naprava za sprejem blata, - zmanjšali dotok meteornih vod v obstoječo kanalizacijo v naselju Moravče z spodbujanjem ločevanja komunalnih in padavinskih vod že na izvoru, pri objektih, - ponovno obvestili o možnosti in obveznosti priklopa na javno kanalizacijsko omrežje še preostale objekte, ki so na območju z zgrajeno javno kanalizacijo in priključka nanjo še nimajo izvedenega ter z jasno postavljenimi zahtevami skladno z zakonskimi določili, ob pomoči ustreznih inšpekcijskih organov, tudi dosegli izvedbo priključkov

Hkrati bo potrebno v okviru predvidenih investicij Občine: - pripraviti projekte za izgradnjo kanalizacije na vseh nekanaliziranih območij na katerih javna kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z merili Operativnega programa za odvajanje odpadnih voda do leta 2017 ter - nadaljevati z gradnjo kanalizacije v naselju Zalog ter urediti sistem priključevanja na zgrajeno omrežje. C.7. Zaključek

Če želimo čisto podtalnico in čisto okolje, v katerega bomo radi zahajali, moramo ustrezno urediti tudi odvod odpadnih voda, kar pomeni izgradnjo kvalitetne, tehnično pravilne odvodnje, postavitev ustreznih ČN ter ostalih objektov predvsem pa vestno, v skladu z okoljevarstvenimi načeli in zdravo pametjo, vzdrževanje vseh objektov na sistemu odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod.

C8. ELABORAT-odvajanje odpadnih komunalnih voda

NEPOSREDNI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 236,882.99 Stroški materiala 56,227.35 Stroški storitev 180,655.64

AMORTIZACIJA 39,579.59 NEPOSREDNI STROŠKI DELA 97,267.89

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 1,290.00

SPLOŠNI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 108,168.34 Posredni stroški materiala 5,060.02 Posredni stroški storitev 24,977.20 Stroški dela 65,161.37 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 12,969.75

SPLOŠNI UPRAVNI STROŠKI 180,488.87 Posredni stroški materiala 5,871.49 Posredni stroški storitev 51,099.53 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 4,919.03 Stroški dela 118,598.82

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 3,814.71

DONOS 45,890.12

SKUPAJ STROŠKI ODVAJANJA ODPADNIH VODA v EUR 713,382.52

Količina prodane pitne vode v m3 2,200,000.00

Lastna cena odvajanja odpadnih voda v EUR/m3 0.3243

Prihodki posebnih storitev (tehnološke vode) 113,492.67

Zmanjšani stroški odvajanja odpadnih voda v EUR 599,889.85

Zmanjšana cena odvajanja odpadnih voda v EUR/m3 0.2727

C9. ELABORAT – omrežnina kanalizacija

Letno Mesečno Delež delež Presek Štev. Koef. 4=3*2 Omrežnina 6=5/2 7=6/12 vodom. omrež. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 DN < 20 280 1 280 33,590.79 119.97 10.00 95.56% 50.27% 20< DN< 40 4 3 12 1,439.61 359.90 29.99 1.37% 2.15% 40< DN <50 2 10 20 2,399.34 1,199.67 99.97 0.68% 3.59% 50 < DN < 65 3 15 45 5,398.52 1,799.51 149.96 1.02% 8.08% 65 < DN < 80 0 30 0 0.00 3,599.01 299.92 0.00% 0.00% 80 < DN <100 4 50 200 23,993.42 5,998.36 499.86 1.37% 35.91% 100 < DN < 150 0 100 0 0.00 11,996.71 999.73 0.00% 0.00% 150 < DN 0 200 0 0.00 23,993.42 1,999.45 0.00% 0.00% Skupaj 293 557 66,821.68 100.00% 100.00%

C.10. ELABORAT-zbiranje grezničnih odplak

NEPOSREDNI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 108,158.76 Stroški materiala 0.00 Stroški storitev 108,158.76

AMORTIZACIJA 0.00 NEPOSREDNI STROŠKI DELA 0.00

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 0.00

SPLOŠNI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 44,043.62 Posredni stroški materiala 2,060.32 Posredni stroški storitev 10,170.13 Stroški dela 26,532.19 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 5,280.98

SPLOŠNI UPRAVNI STROŠKI 73,490.84 Posredni stroški materiala 2,390.73 Posredni stroški storitev 20,806.53 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 2,002.92 Stroški dela 48,290.66

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 1,553.26

DONOS 11,568.22

SKUPAJ STROŠKI ZBIRANJA GREZNIČNIH ODPLAK v EUR 238,814.70

Količina prodane pitne vode v m3 600,000.00

Lastna cena zbiranja grezničnih odplak v EUR/m3 0.3980

D. RAVNANJE Z ODPADKI D.1. Uvod

Javno komunalno podjetje Prodnik opravlja gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju občine Moravče. Delež prebivalcev vključenih v storitev odvoza odpadkov v občini Moravče presega 98%. Storitev se izvaja tako za fizične kot tudi za pravne osebe in obsega:

Redni odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstev (izmenično mešani komunalni odpadki/embalaža na 14 dni) Odvoz komunalnih odpadkov pravnim osebam (industrija obrt - negospodinjstva) v skladu s pogodbenimi obveznostmi tedensko ali na osnovi predhodnih obvestil Ločeno zbiranje biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev. V zimskih mesecih zmanjšana frekvenca Odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem in spomladanskem obdobju za gospodinjstva Ločeno zbiranje frakcij na ekoloških otokih Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov 2x letno in celoletno zbiranje v zbirnem centru, ter predaja podjetju pooblaščenemu za ravnanje z nevarnimi odpadki. Zbiranje, odvoz in predaja v deponiranje zbranih komunalnih odpadkov v sklopu čistilnih akcij, Odstranjevanje divjih odlagališč v sodelovanju s komunalnim inšpektorjem. Sprejem odpadkov na centru za ravnanje z odpadki in predaja v predelavo in odlaganje

Poseben režim odvoza se zaradi oteženega ali onemogočenega dostopa specialnih vozil izvaja v sledečih naseljih: Kal pri Hrastniku: zbirni kontejnerji Limbarska gora,Vodice, Ples Stegne(desna stran), Gora pri Pečah: traktorski odvoz Zg. Prekar (v sodelovanju s KSP Litija)

D.2. Zbiranje Količina odpeljanih odpadkov v letu 2012: gospodinjstva negospodinjstva skupaj število gospodinjstva skupaj m3 m3 m3 prebivalcev m3/preb m3/preb 8.015,59 1.190,94 9.206,53 5.104 1,57 1,80

D.3. Predelava in odstranjevanje odpadkov Z dnem 31.12.2008 smo obvestili Ministrstvo za okolje in prostor da smo prenehali z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov na Dobu. V postopke odstranjevanja odpadkov (predelava in odlaganje) na odlagališče nenevarnih odpadkov (ONO) Ostri vrh Logatec in center za ravnanje z odpadki RCERO Bukovžlak Celje.je bilo v letu 2012 oddanih 10.936.860 kg odpadkov v razsutem stanju.

ZBRANI ODPADKI ODLOŽENI ODPADKI

2.500.000 3.000.000

2.500.000 2.000.000

2.000.000 1.500.000 1.500.000 1.000.000 1.000.000

500.000 500.000

0

jan apr jul okt mar maj jun avg sep nov dec feb 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

2009 2010 2011 2012 2008 odl 09 odl10 odloženo11 odloženo12

ZBIRANJE NA ODJEMNIH MESTIH Struktura dovozov v CRO 2012 bio 2.000.000 smetarska vozila 24% 28% 1.800.000 1.600.000 1.400.000

1.200.000 kosovni akcije 1.000.000 8% 800.000 600.000 400.000 200.000 samonakladalci 11% 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec fizične lasten dovoz pravni lasten dovoz 7% odloženo12 BIO12 EMB12 22%

D.4. Ločeno zbrane frakcije

D.4.1. Ekološki otoki Zbiranju ločenih frakcij (papir, steklo) iz gospodinjstev so namenjene zbiralnice (ekološki otoki): občina število prebivalci Povprečno št. prebivalcev ki jih oskrbuje 1EO Moravče 21 5.104 243

Spodnja tabela prikazuje primerjavo količin** zbranih v centru za ravnanje z odpadki in zbiralnicah in predanih v predelavo:

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Papir 605.470 730.600 902.000 988.000 1.179.000 1.340.000 1.504.000 1.697.359 1.591.594 1.436.438 1.481.427 Steklo embalaža + ravno 237.920 235.190 215.000 284.000 378.000 355.930 358.320 642.490 598.440 658.440 703.734 Plastenke, embalaža 72.116 23.150 71.000 86.200 107.600 143.000 253.580 710.410 1.768.200 2.432.792 2.078.854 Železo,Pločevina, Hladilniki 148.073 414.940 358.000 268.000 486.000 400.980 450.020 213.100 159.960 55.980 76.640 Lesni odpadki 135.730 403.510 120.000 1.241.830 1.509.610 1.555.840 918.470 1.200.000 1.166.000 910.380 Gume 65.620 12.820 85.000 56.000 187.880 127.650 118.390 123.390 127.180 121.220 105.400 Sveče 9.945 11.484 6.000 13.000 17.580 7.690 460 5.240 0 65.360 47.360 OEEO 53.730 37.013 32.220 31.025 Nevarni odpadki 22.708 23.368 25.124 20.599 24.406 17.912 29.659 42.573 52.284 52.541 52.541 bio 700.000 3.736.970 4.265.430 4.873.130 5.006.080 skupaj 1.309.340 1.865.215 1.791.828 1.717.804 3.628.032 3.904.779 4.970.269 8.143.732 9.800.101 10.894.121 10.493.441

** Količine veljajo za celotno območje delovanja JKP Prodnik d.o.o., upoštevano je 56.213 prebivalcev (vir SURS: Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno 2012H2)

Papir Plastenke, embalaža 2.432.792

1.697.359 2.500.000 1.800.000 1.504.000 1.591.594 2.078.854 1.600.000 1.340.000 1.481.427 1.436.438 2.000.000 1.768.200 1.400.000 1.179.000

1.200.000 988.000 1.500.000 902.000 1.000.000 730.600 800.000 605.470 1.000.000 710.410 600.000

400.000 500.000 143.000 253.580 86.200 107.600 200.000 72.11623.150 71.000

0 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Papir se odvaža iz ekoloških otokov minimalno 2x tedensko, frekventne lokacije tudi ob sobotah. Posode za embalažo (plastenke, pločevinke, sestavljena embalaža) so nameščene na odjemnih mestih in se praznijo v intervalu 14 dni. Skupaj z materiali, ki so z ročnim prebiranjem izločeni iz pripeljanih odpadkov v center za ravnanje z odpadki ločeno zbrane frakcije oddajamo ustreznim predelovalcem Papir se v nadaljnjo predelavo predaja podjetju Surovina, ki izloči kartonsko embalažo in jo preda družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Plastenke in ostalo plastično embalažo odvažamo v zbirni center. Tam jih prevzame pooblaščeni zbiralec družb za ravnanje z odpadno embalažo (SLOPAK, INTERSEROH, SUROVINA, UNIREC). Odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) smo predali podjetjema ZEOS in INTERSEROH. Steklo , železo in stiropor in akumulatorje je v letu 2012 v centru za ravnanje z odpadki prevzelo podjetje Surovina in navedene frakcije poslalo v nadaljnjo predelavo. Pripeljani les je zmlelo in v nadaljnjo predelavo odpeljalo podjetje ROKS&W. Gradbene odpadke je prevzelo in predelalo podjetje ŽURBI TEAM.

Struktura odpadkovPapir 2012 6,55% Steklo Železo,Pločevina, 3,11% Hladilniki Plastenke, 0,34% embalaža 9,18% Lesni odpadki 4,02% Gume 0,47% OEEO 0,14% sveče 0,21% ostanek (MKO) 48,32%

bio 22,12% ac kritina gradbeni 1,07% 4,49%

D.4.2. Biološki odpadki V okviru izvajanja javne službe ravnanja z odpadki je potrebno zagotoviti, da bodo biološko razgradljivi odpadki izločeni iz celotne količine komunalnih odpadkov. Pravna podlaga so: slovenska okoljska zakonodaja - Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l.RS št. 39/2010) ter Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče Št. 11/2011). Posode za ločeno zbiranje biorazradljivih odpadkov so uporabniki (ki so se v anketi odločili zanje) dobili konec leta 2011.

Skladno z zahtevami 14. člena Uredbe smo za leto 2012 kot izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z biološkimi odpadki evidentirali sledeče podatke:

Količina prevzetih biorazgradljivih odpadkov v letu 2012: 74 t (14 kg/prebivalca) Ob koncu leta je bilo v občini Moravče skupaj postavljenih 125 posod za zbiranje bioragradljivih odpadkov. Pranje posod se je izvajalo 1x mesečno v mesecih maj - oktober

Izvajalec GJS odpadkov ni sam predeloval. Oddal jih je prevzemniku izbranem na javnem razpisu : SAUBERMACHER d.d.

D.4.3. Kosovni odpadki V akcijah zbiranja kosovnih odpadkov je bilo zbranih 214.560 kg odpadkov (42 kg/preb). Zbrane kosovne odpadke smo sortirali in predali v predelavo. Kovine prevzema podjetje Surovina d.d., plastično embalažo smo predali družbam za ravnanje z odpadno embalažo, lesni odpadki pa bodo po drobljenju predani v nadaljnjo predelavo.

D.4.4. Nevarni odpadki Nevarne frakcije, ki jih na odlagališče nenevarnih odpadkov ne smemo odlagati, zbrane v jesenski in pomladanski akciji je prevzelo podjetje Kemis. Podrobnosti (zbrane količine v kg) kaže spodnja tabela.

Občina MORAVČE op.p. 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Število prebivalcev (preb.) 4.572 4.572 4.572 4.572 4.572 4.572 4.572 4.572 4.572 4.572 4.572 Število gospodinjstev (gosp.) 1.307 1.307 1.307 1.307 1.307 1.307 1.307 1.307 1.307 1.307 1.307 Površina občine (v km2) 61,4 61,4 61,4 61,4 61,4 61,4 61,4 61,4 61,4 61,4 61,4 Skupna količina zbranih odpadkov (v kg) 1.458 2.540 2.849 1.974 1.820 2.369 2.185 4.051 3.860 2.860 4.240 Število udeležencev akcije (udel.) 12 34 44 53 46 132 85 168 269 170 305 Udeležba gospodinjstev (ud/št.gosp.) 0,9% 2,6% 3,4% 4,1% 3,5% 10,1% 6,5% 12,9% 20,6% 13,0% 23,3% Povprečna količina odpadkov (kg/preb.) 0,32 0,56 0,62 0,43 0,40 0,52 0,48 0,89 0,84 0,63 0,93 Povprečna količina odpadkov (kg/gosp.) 1,12 1,94 2,18 1,51 1,39 1,81 1,67 3,10 2,95 2,19 3,24

Vrsta odpadka % v letu 2012 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Barve, smole, črnila,... 71,91% 234 363 442 524 498 538 372 1.508 2.041 1.758 3.047 Motorna olja 6,99% 256 614 432 300 233 222 497 313 329 168 296 Jedilna olja 4,06% 0 0 20 0 27 50 130 85 251 109 172 Topila 4,04% 0 0 0 8 36 357 58 158 129 180 171 Baterije 2,67% 5 6 19 6 16 29 29 65 45 48 113 Pesticidi 2,22% 187 122 244 22 63 62 95 126 135 88 94 Akumulatorji 1,98% 761 1.408 1.662 1.008 710 864 818 1.120 178 36 84 Spray 1,84% 1 6 3 11 8 19 23 26 79 46 78 Čistila 1,56% 3 10 10 8 30 51 31 80 127 108 66 Zdravila 1,46% 11 0 17 9 11 28 30 36 97 34 62 Elektronska oprema 0,66% 0 0 0 18 52 0 0 26 21 18 28 Fluorescentne cevi 0,54% 0 0 0 2 0 0 0 1 7 3 23 Kisline 0,05% 0 11 0 2 11 4 4 7 14 4 2 Alkalije 0,02% 0 0 0 0 2 0 12 5 5 0 1 Onesnažena embalaža 0,00% 0 0 0 56 119 145 86 483 393 260 0 Fotokemikalije 0,00% 0 0 0 0 4 0 0 12 3 0 0 Drugi odpadki 0,00% 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 SKUPAJ 100% 1.458 2.540 2.849 1.974 1.820 2.369 2.185 4.051 3.860 2.860 4.237 Udeleženci 12 34 44 53 46 132 85 168 269 170 305

Nevarni Moravče 2012 4.500 350

4.000 300 3.500 250 3.000

2.500 200 kg

2.000 150

1.500 100 1.000 50 500

0 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

SKUPAJ Udeleženci

D.4.5. Čistilna akcija V okviru čistilne akcije OČISTIMO SLOVENIJO smo v Občini Moravče od udeležencev prevzeli 16.060 kg odpadkov. Porabljenih je bilo 600 vreč in 90 parov rokavic.

D.4.6. Realizacija Še vedno je opazen trend zmanjševanja volumna posod pri uporabnikih , posledično tudi upad obračunanih količin. Vrednostni delež gospodinjstev presega 50% .

Razmerja realizacije 2012 100%

80%

60%

40%

20%

0% količine vrednost

Gospodinjstva Negospodinjs.

Cilji 2013 Izvajanje aktivnosti, ki bodo omogočile povečevanje deleža izločenih frakcij s ciljem zmanjšanja teže preostalih odpadkov ki se oddajajo v predelavo in odlaganje. Prilagajanje izvajanja službe zahtevam spremenjenih okoljskih predpisov . Izvajanje občasne kontrole vsebine posod , opozarjanje na neustrezno ločene odpadke, v ponavljajočih se primerih prijava inšpekcijskim službam. Osveščanje, zlasti sodelovanje s šolami in vrtci na ekoloških programih. Izvedba potrebnih javnih naročil za nemoteno delovanje GJS (najem storitev, prevozi odpadkov, nabava specialnih vozil)

D.7. ELABORAT-zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov brez BIO

MKO LF EMBALAŽA SKUPAJ NEPOSREDNI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 582,353.80 928,679.50 273,687.69 1,784,720.98 Stroški materiala 50,488.82 56,676.57 50,488.82 157,654.20 Stroški storitev 531,864.98 872,002.93 223,198.87 1,627,066.78

AMORTIZACIJA 80,244.42 28,878.01 80,244.42 189,366.85

NEPOSREDNI STROŠKI DELA 53,329.86 89,246.92 53,329.86 195,906.65

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 10,765.00 0.00 3,315.00 14,080.00

SPLOŠNI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 86,235.32 86,235.32 86,235.32 258,705.97 Posredni stroški materiala 7,390.24 7,390.24 7,390.24 22,170.73 Posredni stroški storitev 38,812.61 38,812.61 38,812.61 116,437.82 Stroški dela 30,889.20 30,889.20 30,889.20 92,667.61 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 9,143.27 9,143.27 9,143.27 27,429.81

SPLOŠNI UPRAVNI STROŠKI 75,503.15 75,503.15 75,503.15 226,509.45 Posredni stroški materiala 2,545.30 2,545.30 2,545.30 7,635.91 Posredni stroški storitev 21,438.88 21,438.88 21,438.88 64,316.65 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 1,817.75 1,817.75 1,817.75 5,453.26 Stroški dela 49,701.21 49,701.21 49,701.21 149,103.64

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 2,466.78 2,466.78 2,466.78 7,400.35

DONOS 53,647.59 18,539.94 43,473.98 115,661.52

SKUPAJ STROŠKI ZBIRANJA v EUR 944,545.92 1,229,549.63 618,256.21 2,792,351.77

STROŠEK JAVNE INFRASTRUKTURE 0.00 362,340.65 0.00 362,340.65 Strošek najemnine infrastrukture 0.00 348,554.19 0.00 348,554.19 Strošek zavarovanja infrastrukture 0.00 13,786.46 0.00 13,786.46

Količina zbranih komunalnih odpadkov v kg 6,500,000.00 6,400,000.00 2,960,000.00 15,860,000.00

Lastna cena zbiranja v EUR/kg 0.1453 0.1921 0.2089 0.1761 Cena infrastrukture 0.0000 0.0566 0.0000 0.0228

Prihodki posebnih storitev (odprodaja reciklatov) 0.00 79,824.45 0.00 79,824.45 Zmanjšani stroški zbiranja v EUR 944,545.92 1,149,725.18 618,256.21 2,712,527.32 Zmanjšana cena zbiranja v EUR/kg 0.1453 0.1796 0.2089 0.1710

D.8. ELABORAT-zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov

NEPOSREDNI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 554,814.77 Stroški materiala 47,782.00 Stroški storitev 507,032.77

AMORTIZACIJA 58,836.34

NEPOSREDNI STROŠKI DELA 0.00

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 800.00

SPLOŠNI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 78,470.23 Posredni stroški materiala 4,614.51 Posredni stroški storitev 48,859.23 Stroški dela 19,287.38 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 5,709.11

SPLOŠNI UPRAVNI STROŠKI 47,144.57 Posredni stroški materiala 1,589.30 Posredni stroški storitev 13,386.55 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 1,135.01 Stroški dela 31,033.70

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 1,540.27

DONOS 38,548.31

SKUPAJ STROŠKI ZBIRANJA BIO ODPADKOV v EUR 780,154.49

Količina zbranih BIO odpadkov v kg 5,000,000.00

Lastna cena zbiranja BIO odpadkov v EUR/kg 0.1560

D.9. ELABORAT-obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov

NEPOSREDNI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 804,100.00 Stroški materiala 0.00 Stroški storitev 804,100.00

AMORTIZACIJA 0.00

NEPOSREDNI STROŠKI DELA 0.00

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 0.00

SPLOŠNI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 0.00 Posredni stroški materiala 0.00 Posredni stroški storitev 0.00 Stroški dela 0.00 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 0.00

SPLOŠNI UPRAVNI STROŠKI 0.00 Posredni stroški materiala 0.00 Posredni stroški storitev 0.00 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 0.00 Stroški dela 0.00

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 0.00

DONOS 0.00

SKUPAJ STROŠKI OBDELAVE KOMUNALNIH ODPADKOV v EUR 804,100.00

STROŠEK JAVNE INFRASTRUKTURE 220,000.00 Strošek najemnine infrastrukture 220,000.00

Količina komunalnih odpadkov oddanih v obdelavo v kg 11,000,000.00

Lastna cena obdelave komunalnih odpadkov v EUR/kg 0.0731 Cena infrastrukture 0.0200 SKUPAJ CENA OBDELAVE KO V EUR/kg 0.0931

D.10. ELABORAT-odlaganje ostanka komunalnih odpadkov

NEPOSREDNI STROŠKI MATERIALA IN STORITEV 255,415.22 Stroški materiala 0.00 Stroški storitev 255,415.22

AMORTIZACIJA 0.00

NEPOSREDNI STROŠKI DELA 0.00

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 0.00

SPLOŠNI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 0.00 Posredni stroški materiala 0.00 Posredni stroški storitev 0.00 Stroški dela 0.00 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 0.00

SPLOŠNI UPRAVNI STROŠKI 0.00 Posredni stroški materiala 0.00 Posredni stroški storitev 0.00 Amortizacija poslovno potrebnih osnovnih sredstev 0.00 Stroški dela 0.00

DRUGI POSLOVNI ODHODKI 0.00

DONOS 0.00

STROŠEK OKOLJSKE DAJATVE 46,585.00

SKUPAJ STROŠKI ODLAGANJA KOMUNALNIH ODPADKOV v EUR 302,000.22

STROŠEK JAVNE INFRASTRUKTURE 74,067.78 Strošek najemnine infrastrukture 74,067.78 Strošek zavarovanja infrastrukture 0.00

Količina odloženih komunalnih odpadkov v kg 4,235,000.00

Lastna cena odlaganja komunalnih odpadkov v EUR/kg 0.0713 cena infrastrukture v EUR/kg 0.0175 SKUPAJ CENA ODLAGANJA KO V EUR/kg 0.0888

Pripravil: Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.