Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 1

Namenjeno:

Interni informacijski list podjetja Elektro Maribor, javnega podjetja za distribucijo elektriãne energije d.d. 1/07 infotok

l SS poslovnimiposlovnimi partnerjipartnerji vv letoleto 20072007

Fotonapetostna Projekt prenove Spremembe po

l elektrarna l spletne strani l uvedbi evra Elektra Maribor Elektra Maribor Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 2

JUBILANTI

Vsebina 2 Jubilejne nagrade 3 Uvodnik Jubilejne nagrade 4 Pravna loãitev opravljanja gospodarske javne sluÏbe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omreÏja od februar in marec drugih dejavnosti v gospodarski javni sluÏbi 6 Spremembe po uvedbi evra 7 Investicijska vlaganja Elektra Maribor v letu 2007 Delovna Ime in priimek OE /SE Mesec doba izpolnitve 8 Fotonapetostna elektrarna Elektra Maribor 10 Projekt prenove spletne strani Elektra Maribor 35 Branko Gider OE Murska Sobota Februar 11 Transmission & Distribution Europe 2007 – mednarodna konferenca o elektrodistribuciji 12 S poslovnimi partnerji v energije polno 35 Boris Koren OE Maribor z okolico Februar leto 2007 13 Elektro Maribor, d. d., ustanovitelj Tehnolo‰ke platforme za uãinkovito rabo 35 Eva ·pes Uprava Marec energije 14 Kdo je kdo v energetiki 16 Konferenca, predstavitev in odprtje drÏavnega omreÏja permanentnih postaj 30 Dragica Krivec OE Slovenska Bistrica Februar GPS 17 Prostori prijaznej‰i odjemalcem in zaposlenim 20 Mladen Îmavcar OE Maribor z okolico Februar 17 Selitev kovinskih delavnic v nove prostore 18 Dinamiãno poslovno leto za Sindikat dejavnosti energetike (SDE) 10 Martin Kraner OE Maribor z okolico Februar 19 Seja ãasopisnega sveta glasila Na‰ stik 20 Zaãetek leta, zaznamovan s po‰kodbami naprav ob silovitem neurju 10 Danijel Fekonja OE Maribor z okolico Februar 22 14. zimske ‰portne igre elektrodistributerjev Slovenije 24 Koristna izraba delovnega ãasa 10 Gorazd Polaniã SE Elektro gradnje Ljutomer Marec 26 âlana sveta delavcev sta nam razkrila svoje naãrte 28 Korantov skok na Obmoãni enoti Ptuj 10 Taras Rojko Uprava Marec 29 Obarjada 2007 30 Z motorjem po biv‰i Jugoslaviji 31 Rojstni dnevi 10 Miroslav Muiç Uprava Marec 31 Razgovori z upravo 31 Nagrajeni prispevki za Infotok

âestitamo! Na naslovnici

Anja Bukovec na sreãanju s poslovnimi partnerji

Namenjeno:

Interni informacijski list podjetja Elektro Maribor, javnega podjetja za distribucijo elektriãne energije d.d. 1/07 infotok

l S poslovnimi partnerji v leto 2007 a Fotografija:

Fotonapetostna Projekt prenove Spremembe po Borut Cvetko, l l elektrarna l spletne strani uvedbi evra Elektra Maribor Elektra Maribor Media SPEED

2 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 3

UVODNIK

Spo‰tovane sodelavke in sodelavci,

smo v sklepni fazi priprav na popolno Samo prilagodljiva podjetja bodo v novih njem posameznikov se je pozicioniralo odprtje trga elektriãne energije in na razmerah na‰la svoj prostor na trgu in na evropskem zemljevidu z organizaci- pravno loãitev dejavnosti sistemskega temu bodo morali slediti zaposleni. Pri- jo mednarodnih konferenc in s ‰tevilni- operaterja distribucijskega omreÏja. dobitev specialnih znanj je zato pred- mi strokovnimi razpravami. Veliko smo Ïe opravili v minulem letu nostna naloga na podroãju izobraÏeva- Med drugim smo uvedli novo organi- in letos nas ãaka ‰e veliko dela, da nja, potrebno je tudi usposabljanje z na- zacijsko shemo z novim plaãnim siste- bomo tako na reguliranem kot na trÏ- menom izbolj‰ati delo v skupinah, vode- mom in sistemom nagrajevanja na nem delu vse spremembe izpeljali v nje projektov in komunikacijo med zapo- podlagi individualne uspe‰nosti, uvedli korist podjetja. slenimi. Prepriãana sva, da so Ïelje, izku‰- smo strate‰ki kontroling s sistemom nje in pripadnost podjetju temelj, na ka- uravnoteÏenih kazalnikov, izvedli pro- Na dan 1. julija 2007 bo storjen konã- terem bo podjetje tudi v prihodnje uspe- jekt racionalizacije stro‰kov poslovanja ni korak, zakljuãena bo faza spre- ‰no poslovalo. V uspe‰nem podjetju je z analizo stro‰kovnih povzroãiteljev, memb v energetskem sektorju, ki se je tudi veliko uspe‰nih zaposlenih. pripravili smo prve predloge prihodnjih zaãela Ïe leta 1999. Po tem datumu se pogodbenih razmerij med distribucij- bodo razmere v poslovanju spremenile Ob koncu mandata uprave lahko s pono- skim podjetjem in prihodnjim podjet- in te spremembe bodo v prihodnjih som pogledamo na obdobje zadnjih ‰ti- jem SODO, uvedli smo nove storitve v letih glavno vodilo, po katerem bo rih let. Elektro Maribor, d. d., je danes sektorju storitev in tako naprej. Ob tem teklo prilagajanje na nove razmere. bistveno drugaãno podjetje kot pred ‰ti- smo na podroãju osnovnih dejavnosti rimi leti. Medtem ko je v preteklosti po poveãevali uãinkovitost in sledili svoje- Letos bodo torej vsi odjemalci elektriã- veãini kazalcev zaostajalo za preostalimi mu temeljnemu poslanstvu – zagotav- ne energije postali upraviãeni odjemal- distribucijskimi podjetji, se danes uvr‰ãa ljanju zanesljive in konkurenãne oskrbe ci, kar pomeni, da bodo lahko sami na vsaj drugo, po nekaterih pomembnih z elektriãno energijo. prosto izbirali dobavitelja. S tem bo merilih pa na prvo mesto. Postalo je pod- tudi gospodinjstvom ponujena moÏ- jetje, ki je gibalo novih idej in nosilec Elektro Maribor mora postati ‰e bolj di- nost izbire dobavitelja. Kupci se bodo kljuãnih usmeritev pri razvoju dejavnosti. namiãno in fleksibilno podjetje, pri ãe- pri izbiri dobavitelja odloãali glede na V pogojih liberaliziranega trga elektriãne mer je spremembe treba izkoristiti kot ceno, ugled dobavitelja in glede na energije je edino med petimi distribucij- dodaten izziv, da se dokaÏemo v novih druge pogodbene pogoje. Trg nas bo skimi podjetji celo poveãalo trÏni deleÏ v pogojih poslovanja. ‰e dodatno spodbujal k razvijanju Sloveniji. S svojim delovanjem in delova- novih produktov in storitev. Uprava Elektra Maribor, d. d.

infotok / februar / 1 / 2007 3 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 4

SODO

a Besedilo: Franc Toplak in Franc Vindi‰ a Fotografiji: arhiv Elektra Maribor Pravna loãitev opravljanja gospodarske javne sluÏbe dejavnosti SODO od drugih dejavnosti

Zahtevo javnim elektrodistribucijskim druÏbam po pravni loãitvi opravljanja gospodarske javne sluÏbe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omreÏja (SODO) elektriãne energije od preostalih dejavnosti teh podjetij (predvsem trgovanja z elektriãno energijo) v Sloveniji nalagajo doloãila 78. ãlena Zakona Slovenci smo tak‰no re‰itev povzeli po di- V zvezi s pravno loãitvijo opravljanja de- rektivi Evropskega parlamenta in sveta javnosti SODO so v okviru gospodarske- o spremembah in 2003/54/ES, ki je bila sprejeta 26. junija ga interesnega zdruÏenja slovenskih dopolnitvah energetskega 2003. Doloãila te direktive uvajajo skup- elektrodistribucijskih podjetij (GIZ) pote- na pravila za notranji trg z elektriãno kale doloãene aktivnosti Ïe v letu 2006. zakona (EZ-A, Ur. l. RS energijo, hkrati pa razveljavljajo direktivo Te so se nana‰ale na model organizira- 96/92/ES. ·e podrobneje pa je loãitev nja pravno loãenega opravljanja GJS ‰t. 51/04). urejena z doloãili Uredbe o naãinu izvaja- SODO in pravne akte, ki so potrebni za nja gospodarske javne sluÏbe (GJS) dejav- njegovo ustanovitev in delovanje, pa nost sistemskega operaterja distribucij- tudi na spremembe pravnega statusa skega omreÏja elektriãne energije in gos- sedanjih distribucijskih podjetij zaradi podarske javne sluÏbe dobava elektriãne ustanovitve SODO. energije tarifnim odjemalcem, ki jo je Vlada Republike Slovenije izdala v letu Delovna skupina GIZ je veãinskemu del- 2004. Iz vseh navedenih predpisov izha- niãarju in ustanovitelju elektrodistribu- ja, da morajo javne elektrodistribucijske cijskih podjetij, Republiki Sloveniji oziro- druÏbe izvesti pravno loãitev GJS SODO ma Vladi RS, predlagala veã modelov od drugih dejavnosti najpozneje do 1. ju- oziroma razliãic izvedbe loãitve. Temelj- lija 2007. na teÏava, ki je nastala pri doloãanju

4 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 5

SODO

naãina ustanovitve pravno loãenega bo koncedent (Republika Slovenija) z podjetja ali veã podjetij za opravljanje aktom o podelitvi koncesije neposredno dejavnosti SODO, je v podelitvi koncesi- (brez javnega razpisa) podelil novousta- je za opravljanje te sluÏbe v delu ali na novljenemu subjektu kot koncesionarju celotnem obmoãju Republike Slovenije. koncesijo za opravljanje dejavnosti SODO Ker koncesije sedanjim elektrodistribu- elektriãne energije. Med koncedentom in cijskim podjetjem, ki so tudi lastniki koncesionarjem bo sklenjena pogodba o elektroenergetske infrastrukture za di- koncesiji, s katero bodo doloãene medse- stribucijo elektriãne energije, niso bile bojne pravice, obveznosti in odgovorno- podeljene pred vstopom Slovenije v sti iz koncesijskega razmerja. Evropsko skupnost, bi jih zdaj bilo moÏ- no podeliti le na podlagi izvedbe javne- Dosedanja elektrodistribucijska podjetja v ga razpisa na evropski ravni. Republika Republiki Sloveniji bodo ostala gospodar- Slovenija pa bi lahko po vstopu v Evrop- ske druÏbe s pravno statusno obliko del- sko skupnost brez javnega razpisa po- ni‰ka druÏba (d. d.), vendar ne bodo veã delila koncesije sedanjim distribucijskim opravljala gospodarske javne sluÏbe di- podjetjem le, ãe bi bila njihov 100-od- stribucije elektriãne energije. Zato bodo stotni lastnik. Torej bi se na tak‰en javni na skup‰ãinah teh podjetij sprejeti sklepi razpis za pridobitev koncesije lahko pri- o tem, da bodo izgubila status javnih javil kdorkoli iz Evropske skupnosti. V podjetij. Navedena podjetja v prihodnosti postopku javnega razpisa za pridobitev ne bodo stopala v pravna oziroma po- koncesije za opravljanje te dejavnosti na slovna razmerja z odjemalci elektriãne obmoãju Republike Slovenije pa bi zara- energije glede uporabe elektrodistribucij- di konkurence velikih evropskih elek- skih omreÏij, zagotavljanja kakovostne troenergetskih podjetij slovenska elek- oskrbe elektrodistribucijskega omreÏja, Distribucijska podjetja bodo konãnim trodistribucijska podjetja najverjetneje ampak bo na njihovo mesto vstopil nov uporabnikom omreÏja zaraãunavala tudi zelo teÏko pridobila koncesije. gospodarski subjekt, ki bo opravljal to omreÏnino, ti pa jo bodo nakazovali na Tako je bilo nujno treba poiskati ustrez- dejavnost. njihove transakcijske raãune. S svojih no re‰itev, s katero bi se Slovenija izog- transakcijskih raãunov bodo distribucij- nila javnemu razpisu za podelitev kon- Ker SODO ne bo lastnik elektroe- ska podjetja omreÏnino nakazala na cesije na obmoãju Republike Slovenije. nergetske infrastrukture, jo bo na- transakcijski raãun SODO. Ta pa bo iz jemal od sedanjih elektrodistribucij- omreÏnine distribucijskim podjetjem Vlada RS se je odloãila za re‰itev, ki skih podjetij. Za najem infrastruktu- plaãal stro‰ke za izvajanje storitev in predvideva ustanovitev ene gospodar- re in izvajanje storitev bo z njimi vlaganje v elektroenergetsko infrastruk- ske druÏbe v Republiki Sloveniji, ki bo sklenil ustrezne najemne pogodbe, turo, pokril stro‰ke svojega delovanja izvajala dejavnost SODO. V tej gospo- v katerih bodo doloãeni: ter lastnikom zagotavljal donos na naje- darski druÏbi bo Republika Slovenija • najem elektrodistribucijskega to elektroenergetsko infrastrukturo, in edini druÏbenik s 100-odstotnim po- omreÏja za potrebe izvajanja dejav- sicer v vrednosti, ki jo za posamezno re- slovnim deleÏem. Po ustanovitvi pa bo nosti distribucije elektriãnega gulativno obdobje doloãi Javna agencija Republika Slovenija kot koncedent no- omreÏja, Republike Slovenije za energijo. voustanovljenemu podjetju brez javne- • razvoj, naãrtovanje in vlaganja v ga razpisa podelila koncesijo za oprav- elektroenergetsko infrastrukturo, Za distribucijska podjetja po 1. juliju ljanje te dejavnosti. Torej bo druÏba tega leta omreÏnina ne bo veã priho- • priprava in vodenje investicij, prevzela vse odgovornosti in obveznosti dek, ampak bo to najemnina. Ker je ter pravice v zvezi z izvajanjem GJS • vzdrÏevanje elektroenergetske omreÏnino agencija za energijo doloãila SODO, doloãene s slovensko energet- infrastrukture in organiziranje de- za regulativno obdobje od leta 2006 do sko zakonodajo. Ïurne sluÏbe, vkljuãno leta 2008, bistvenih sprememb • vodenje in obratovanje elektrodi- pri vi‰ini najemnine ne priãakujemo. Samostojna gospodarska druÏba za iz- stribucijskega omreÏja, vajanje GJS SODO bo pravno statusno • spremljanje in ugotavljanje kako- druÏba z omejeno odgovornostjo (d. o. vosti oskrbe, V bliÏnji prihodnosti, natanãneje v o.), ustanovitev pa bo v skladu z doloãili mesecih pred 1. julijem tega leta, • izvajanje ‰tevãnih meritev, zakona o gospodarskih druÏbah (ZGD- priãakujemo, da bo Republika Slo- 1, Ur. list RS ‰t.: 42/2006 in 60/2006) • odkup elektriãne energije od venija ustanovila samostojne gos- razmeroma preprosta, saj bo to druÏba kvalificiranih proizvajalcev v skladu podarske druÏbe za izvajanje GJS z enim druÏbenikom, ustanovitelj oziro- z energetskim zakonom in uredbo, SODO. Zatem pa bodo distribucij- ma Republika Slovenija bo zagotovila • izvajanje storitev dostopa do di- ska podjetja zaãela pogajanja o osnovni kapital v minimalnem znesku stribucijskega omreÏja in drugih vsebini pogodbe za najem infra- 7.500 evrov, sprejela akt o ustanovitvi, storitev za uporabnike, strukture in izvajanje storitev ter imenovala poslovodjo in prijavila gospo- • izvajanje drugih storitev za potre- sklenitev pogodbe z novoustanov- darski subjekt v sodni register pri pri- be SODO. ljeno gospodarsko druÏbo SODO. stojnem sodi‰ãu. Po izvedenem vpisu

infotok / februar / 1 / 2007 5 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 6

NOVICE

a Besedilo: Simona Vauhnik in Mitja Pre‰ern a Fotografiji: uredni‰ki odbor

Spremembe po uvedbi evra

V podjetju Elektro Maribor, d. d., smo v skladu z naãrtom uvedbe evra uspe‰no pre‰li na poslovanje v novi valuti. K uspe‰nosti projekta so pripomogli vsi zaposleni, saj je uvajanje evra proces, ki zahteva sodelovanje vseh v podjetju.

Enega izmed ‰tevilnih korakov v procesu prilagoditve na novo valuto je podjetje Do 1. julija letos se moramo privaditi na evre v na‰ih denarnicah. naredilo Ïe 1. novembra 2006, ko smo odpravili blagajni‰ko poslovanje na vseh dobju. To je obdobje aktivnosti, ki se na- ni, tako da veãjih teÏav nismo opazili, obmoãnih in storitvenih enotah ter v na‰ajo na evidentiranje poslovnih dogod- morebitne zaplete in vpra‰anja pa smo upravi. Tako se gotovinski promet v pod- kov ‰e za minulo leto ter konec poslovne- re‰evali in jih ‰e re‰ujemo sproti. Za odliã- jetju ne opravlja veã in prihranjeno nam ga leta 2006, hkrati pa pomeni tudi evi- no opravljeno delo ob prehodu na novo je bilo eno izmed zahtevnej‰ih podroãij dentiranje tekoãih poslovnih dogodkov, valuto je treba posebej pohvaliti zaposle- sprememb in prilagoditev. Seveda pa je nastalih v letu 2007. Pri tem je treba upo- ne v sluÏbah odjema na obmoãnih eno- bilo kljub temu treba prilagoditi ‰tevilne ‰tevati leto nastanka poslovnega dogod- tah, informacijskih pisarnah in klicnem stvari. ka in ga temu primerno evidentirati v us- centru, saj so bile vse aktivnosti v zvezi z trezni valuti – do 31. decembra 2006 v obraãunavanjem elektriãne energije in tolarjih, po 1. januarju 2007 pa v evrih. omreÏnine izpeljane skladno z gradivom Vmesno obdobje pa nakazuje, da projekt Zakljuãek leta 2006. Uspe‰na izvedba uvedbe nove valute ‰e ni v celoti konãan, projekta ter odliãnost medsebojnega so- konãal se bo do 1. julija tega leta. delovanja sta se pokazali v dobri obve‰- ãenosti odjemalcev, ki so z nami vzpo- Zaposleni so bili o uvedbi evra in spre- stavljali stik prek informacijskih pisarn in membah pravoãasno obve‰ãeni in pouãe- klicnega centra.

Spremembe, ki jih je prinesla uvedba evra v Elektro Maribor: S 1. januarjem 2007 smo se poslovili od tolarjev. • Sprememba in prilagoditev raãunalni‰kih programov, ki operirajo z denarnimi zneski, na novo valuto. Najveã sprememb je na fakturnih in davã- • Sprememba in prilagoditev dokumentov, ki vsebujejo podatek o denarni enoti, nih knjigah ter v plaãilnem prometu. V ra- na novo valuto. ãunalni‰ko podprtem poslovanju oziroma • Opravljanje negotovinskega plaãilnega prometa od 1. januarja 2007 v evrih. knjigovodstvu je bilo s prvim delovnim • Zamenjava in uporabo novih plaãilnih instrumentov (posebna poloÏnica, plaãilni dnem tega leta zagotovljeno nemoteno nalog, posebna nakaznica). opravljanje tekoãega vsakodnevnega po- • Preraãun posameznih postavk analitiãnih evidenc (kupci, dobavitelji, osnovna slovanja, torej likvidatura prejetih faktur, sredstva in druge) iz tolarjev v evre po teãaju zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT). izdaja raãunov, prevzem blaga in izvajanje • Dodane nove aplikacije, ki podpirajo poslovanje v evrih, v raãunalni‰ko podprtem plaãilnega prometa. Bistvo prehoda je za- poslovanju. gotoviti nemoteno delo v vmesnem ob-

6 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 7

INVESTICIJE

a Besedilo in fotografiji: Du‰an Kovaãiã

Investicijska vlaganja Elektra Maribor v letu 2007

V okviru Gospodarskega teklih letih in bo potekala na naslednjih strate‰kih objektih: naãrta Elektra Maribor • RTP VN/SN, stari: nadaljevanje obnov za leto 2007 naãrtujemo oziroma rekonstrukcij razdelilnih trans- formatorskih postaj: RTP Radenci, RTP investicije v vrednosti Lendava, RTP Tezno in RTP Slovenske 23.090.761 evrov Konjice. • RTP VN/SN, novi: nadaljevanje in kon- (pribliÏno 5,5 milijarde ãanje gradnje RTP Koro‰ka vrata, ki bo tolarjev), kar je 10 odstot- tehnolo‰ko najsodobnej‰a in arhitektur- no izredno usklajena z umestitvijo v kov veã od predvidenih prostor. Zaãetek gradenj RTP Ptuj–Breg investicijskih vlaganj in RTP Maãkovci, katerih terminski na- ãrti so usklajeni s potrebami po elektriã- v letu 2006. ni energiji elektrifikacije 5. Ïelezni‰kega koridorja. Energetski transformator 110/20 kV moãi 40MVA • Kablovod 110 kV Pekre–Koro‰ka Od predvidenega zneska naãrtujemo vrata–Melje: po konãanem javnem • SN-vodi: obnova in novogradnja dalj- 83,9 odstotka za investicije v elektroener- naroãilu za dobavo in montaÏo kablov novodov v dolÏini 84,6 kilometra in no- getske objekte, 12,3 odstotka za neener- predvidevamo v zadnjem ãetrtletju leta vogradnja kablovodov v dolÏini 32,5 getske investicije in 3,8 odstotka za do- 2007 zaãetek gradnje kablovoda na re- kilometra. kumentacijo. laciji RTP Melje–RTP Koro‰ka vrata. • TP SN/NN: novogradnja TP 29 kosov in elektro strojna in gradbena obnova Najveãji deleÏ je predviden za gradnjo Velik deleÏ je predviden za gradnjo dru- TP 14 kosov. elektroenergetskih objektov, kjer bo di- gih elektroenergetskih objektov v nasled- • NN-vodi: novogradnja v dolÏini 15,2 namika gradnje ‰e veliko veãja kot v pre- njih skupinah: kilometra in obnove obstojeãih v dolÏi- ni 48,3 kilometra. • DCV, avtomatizacija SN-omreÏja: nakup programske in strojne opreme za DCV in gradnja daljinsko vodenih stikal na 12 lokacijah.

Obãuten deleÏ investicijskih sredstev v Elektru Maribor namenjamo za pridobi- vanje in izdelovanje investicijske projekt- ne dokumentacije elektroenergetskih ob- jektov, ki jih nameravamo graditi v pri- hodnjih letih na podlagi 10-letnih investi- cijskih naãrtov. V letu 2007 bomo nadaljevali pridobiva- nje investicijske projektne dokumentacije za objekte:

• Daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobo- ta–Maãkovci • Daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobo- ta–Lendava • Daljnovod 2 x 110 kV Lenart–Ra- denci • Daljnovod 2 x 110 kV Ptuj–Breg Energetski transformator v RTP Murska Sobota • Elektroenergetski objekti SN in NN

infotok / februar / 1 / 2007 7 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:16 PM Page 8

EU PROJEKTI

Besedilo: Alojz Ivanu‰iã in Ale‰ Fukné – Kokot a Fotografiji: Alojz Ivanu‰iã Fotonapetostna elektrarna Elektra Maribor

Sredi novembra lani, se prek povezav lahko prenese v notra- nim Elektra Maribor. MFE je namreã vklju- natanãneje 16. novembra njost stavbe in tako tudi v DCV. ãen v spletni prikaz sonãnih elektrarn, Sonãni moduli MFE prekrivajo skoraj ce- tako bo prek spletnih povezav moÏno 2006, se je zaãelo lotno povr‰ino juÏnega dela strehe po- spremljati moã in proizvodnjo ter prihra- 12-meseãno poskusno slovne stavbe Elektra Maribor (kot je pri- nek fosilnih goriv in poslediãno zmanj‰a- kazano na sliki), zato je vidna tudi z de- nje emisij ogljikovega dioksida (CO2). obratovanje male snega brega Drave. Priãakujemo, da bo Mala fotonapetostna elektrarna je do fotonapetostne MFE spodbudil dodatno zanimanje za vkljuãno 28. januarja 2007 predala v uporabo sonãne energije, zato smo nekaj omreÏje 3.779 kWh. Ta energija je bila elektrarne (MFE) na sredstev porabili tudi v ta namen. Tako proizvedena ob povpreãni moãi 2,1 kW, strehi poslovne stavbe smo na steno nasproti recepcije poslovne ãe pa upo‰tevamo le dejanski ãas obrato- stavbe montirali demonstracijski panel, ki vanja, pribliÏno osem ur na dan, je bila Elektra Maribor, d. d. prikazuje podatke o trenutni moãi ter po- povpreãna moã 6,3 kW. Na podlagi po- datke o dnevni in skupni proizvodnji datkov v decembru in januarju je moÏno Zagon MFE je bil izveden na podlagi MFE. Zaradi enakih razlogov smo raz- ugotoviti, da proizvodnja presega predvi- dovoljenja energetskega in‰pektorja in komisije za interni tehniãni pregled. Od- loãitev za gradnjo elektrarne na strehi poslovne stavbe smo sprejeli skupaj z upravo na‰ega podjetja. Investitor pa je druÏba HE Elektro Maribor, d. o. o., ki je na podlagi zbiranja ponudb kot naju- godnej‰ega izvajalca izbrala podjetje Energetika sistemi, d. o. o., iz Maribora. S tem je druÏba naredila prvi korak na podroãju izrabe sonãne energije. MoÏ- nosti za postavitev tak‰nih elektrarn na objekte Elektra Maribor je ‰e precej in bi jih bilo dobro izkoristiti, zlasti ob ‰e ugodnej‰ih pogojih za gradnjo tovrstnih elektrarn, ki bi omogoãili kraj‰o vraãilno dobo vlaganj. Vlaganja v na‰o MFE se Fotonapetostni moduli na stavbi Elektra Maribor bodo namreã povrnila ‰ele v nekaj manj kot 15 letih, kar je zgornja meja za po- smernike in razdelilno omaro montirali v deno, vendar pa je treba upo‰tevati tudi dobne objekte. Razlog za to so nekate- avlo ãetrtega nadstropja, kjer je tudi ra- dejstvo, da je bila doseÏena v obdobju z ra dodatna vlaganja, ki so bila potrebna ãunalnik, na katerem je mogoãe dobiti izjemno toplimi in sonãnimi dnevi, ki v zaradi posebnih pogojev gradnje na podrobne informacije o delovanju. Ob obiãajnih zimskih mesecih niso pogosti. strehi na‰e poslovne stavbe. Zaradi vi‰i- razdelilni omari pa naãrtujemo tudi de- Maksimalna moã (povpreãje 15-minutne- ne stavbe, zavarovanja ljudi in prometa monstracijski sonãni modul, ki bo prika- ga intervala), izmerjena na predajnem na ulici ob zgradbi je bilo namreã treba zoval tak‰ne sonãne module, kot so na mestu v TP 0,4/10 kV na dvori‰ãu poslov- izdelati poseben varnostni naãrt izvaja- strehi, skupaj z vsemi elementi podkon- ne stavbe, je bila doseÏena 24. januarja nja del in izvesti potrebne ukrepe za va- strukcije, prek katerih so moduli pritrjeni in je zna‰ala 22,3 kW, medtem ko je ‰te- rovanje ljudi in opreme. Poleg tega pa na stre‰no konstrukcijo. Tako bo obisko- vec na razdelilni omari MFE pokazal krat- smo morali pred udarcem strele z do- valcem na voljo varen vpogled v vse bis- kotrajno moã 25,0 kW. Ker so sonãni datnimi ukrepi zavarovati obãutljive na- tvene elemente MFE, ne da bi bil zato moduli postavljeni pod kotom 25 stopinj, prave in opremo v distribucijskem cen- potreben vzpon na streho. je priãakovati, da bo polna moã elektrar- tru vodenja (DCV) v tretjem nadstropju. Trenutno urejamo tudi daljinski nadzor ne, ki ima name‰ãeno zmogljivost 36,18 MFE je namreã s svojimi sonãnimi celi- elektrarne, ki bo name‰ãen na raãunalniku kW, doseÏena v poznih spomladnih in cami lovilec direktnega udara strele, ki in bo prek intraneta dosegljiv tudi zaposle- zgodnjih jesenskih mesecih.

8 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 9

EU PROJEKTI

Glavni elementi MFE so: Obnovljivi viri energije (OVE) veÏemo skupaj v sistem sonãnih zbiral- •270 fotonapetostnih modulov Enege- Glavni razlog za prehod na obnovljive nikov, ki ga postavimo na streho zgrad- tica E-134B moãi 134 Wp, ki sestavlja- vire energije ni ta, da uporabljamo ener- be. Najveã sonãne energije sprejmejo, jo generator elektriãne energije eno- gijo, temveã kako jo pridobivamo in kako ãe so postavljeni pod kotom 25 do 45 smerne napetosti. Moduli so prek po- jo uporabljamo. Dokler bomo kot primar- stopinj in so obrnjeni v smeri jug ali ju- sebne podkonstrukcije pritrjeni na ni vir za zadovoljevanje potreb po energiji gozahod. streho. uporabljali fosilna goriva ali jedrske reak- • ·est razsmernikov Fronius IG 60 HV cije, bomo imeli teÏave na okoljskem, so- 3. Fotovoltaika je tehnologija pretvor- moãi 4600-6700 Wp, ki pretvarjajo cialnem in ekonomskem podroãju. Kar v be sonãne energije neposredno v elek- enosmerno napetost v izmeniãno. resnici potrebujemo, so viri, ki so obnov- triãno energijo. Proces pretvorbe je ãist, Delujejo povsem avtomatizirano, kar ljivi in ne onesnaÏujejo okolja. zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot pomeni, da se ob zadostnem sonã- edini vir energije. Proces pretvorbe po- nem obsevanju izvede avtomatska Med obnovljive vire energije sodijo: teka prek sonãnih celic. sinhronizacija z omreÏjem, za kar je • sonãna energija, potrebno le nekaj Wp moãi fotona- • biomasa, Sonãne celice so sestavljene iz polpre- petostnega generatorja. Razsmerniki • hidroenergija, vodnega materiala. Najveãkrat je to sili- se avtomatsko odklopijo od elektriã- • energija vetra, cij, ki ga pridobivamo iz kremenãevega nega omreÏja ob izventoleranãnem • geotermalna energija, peska. Proces predelave kremenãevega odstopanju napetosti in frekvence ter • toplotne ãrpalke. peska v ustrezno ãist silicij, ki je potre- ob izpadu napetosti v TP. ben za proizvodnjo sonãnih celic, zahte- va veliko korakov. Poznamo monokri- Sonãna energija stalne, multikristalne in amorfne sonãne Sonãna energija je vir energije, ki je celice. Osnova monokristalnih sonãnih neizãrpen in ga lahko v zgradbah celic so plo‰ãice, narezane iz enega sa- razliãno izkori‰ãamo: mega ãistega kristala. Te celice imajo 1.pasivno – s solarnimi sistemi za najveãji izkoristek med vsemi sonãnimi ogrevanje in osvetljevanje prosto- celicami (od 15 do 18 odstotkov) in se Razsmerniki in elektriãna razdelilna omara v rov, uporabljajo najpogosteje. Proizvodnja ãetrtem nadstropju poslovne stavbe Elektra 2.aktivno – s sonãnimi zbiralniki za sonãnih celic iz drugih oblik silicija pa je Maribor. pripravo tople vode in ogrevanje cenej‰a. • Elektriãna razdelilna omara, v kateri prostorov, je tudi loãilno mesto, ki s pomoãjo 3.s fotovoltaiko – s sonãnimi celi- Pretvorba sonãne energije v elek- glavnega stikala na vratih omare za- cami za proizvodnjo elektriãne triãno poteka prek sonãnih celic, ki so gotavlja zanesljivo loãitev generatorja energije. sestavljene iz najmanj dveh plasti pol- od javnega omreÏja. Dostop do stika- prevodnega materiala. Ena plast ima la ima upravljavec elektrarne. pozitivni naboj, druga pa negativni. Pri • Za‰ãitne naprave (varovalke in nape- Tehnologije uporabe absorbciji svetlobe se na kovinskih stikih tostni odvodniki) v vsakem od ‰estih sonãne energije plasti vzpostavi elektriãni potencial, kar spoji‰ã fotonapetostnih modulov, sprosti elektrone na negativni plasti enosmernem in izmeniãnem tokokro- 1. Pasivna raba sonãne energije pomeni sonãne celice, ki zaãno teãi iz polpre- gu ter razdelilni omari, ki poleg za‰ãit rabo primernih gradbenih elementov za vodnika po zunanjem krogu nazaj na v razsmernikih zagotavljajo varnost ogrevanje zgradb, osvetljevanje in pre- pozitivno plast. Tok steãe, ko se priklju- MFE. zraãevanje prostorov. Elementi, ki se ãijo naprave oziroma porabniki, s ãimer • Prikljuãitev MFE na javno elektriãno uporabljajo pri pasivnem izkori‰ãanju sklenejo krog. omreÏje prek TP 0,4/10 kV na dvori‰- sonãne energije, so predvsem: Elektriãno energijo, proizvedeno s pro- ãu poslovne stavbe, kjer je merilno • okna, cesom fotovoltaike, lahko uporabimo v mesto oddane elektriãne energije. Se- • sonãne stene, veã primerih: stavljajo ga trifazni digitalni ‰tirikva- • stekleniki in • oskrba odroãnih naselij, zgradb in po- drantni ‰tevec elektriãne energije, • drugo. dobno, dvojne varovalke ter prenapetostna • oskrba oddaljenih naprav (svetilniki, za‰ãita. 2. Aktivna raba sonãne energije pomeni sateliti …), • Oprema za daljinski nadzor in sprem- rabo s pomoãjo sonãnih zbiralnikov. V • oddaja v elektriãno omreÏje, ljanje obratovanja, ki ga sestavljajo njih se segrejeta: • uporaba v izdelkih, kot so raãunalni- dajalec podatkov, nadzorna raãunal- • voda – za pripravo tople vode ali ki, ure in podobno. nika ter panel ob vhodu v poslovno • zrak – za ogrevanje prostorov. stavbo. Dajalec podatkov je povezan Absorber je bistveni del sonãnega zbiral- z razsmerniki, s pomoãjo posebne nika. Navadno je iz kovine. Na njem je Prihodnost obnovljivih virov energije programske opreme pa komunicira s plast, ki absorbira sonãno energijo. Glav- je zaãrtana, poudarek na uporabi panelom ter nadzornima raãunalniko- na naloga absorberja je, da prenese to- pa vse moãnej‰i – Elektro Maribor, ma, prek katerih je omogoãena tudi ploto iz te plasti na vodo ali zrak, ki teãe d. d., je del naãrtovane prihodnosti. povezava na internet. skozenj. Sonãne zbiralnike obiãajno po-

infotok / februar / 1 / 2007 9 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 10

SPLETNA STRAN

a Besedilo: Ale‰ Damjanoviã a Fotografija: Parsek, d. o. o.

Projekt prenove spletne strani Elektra Maribor

S prenovo spletne strani Ïelimo doseãi v‰eãen in pregleden korporativni spletni portal, ki bo celostno predstavil ponud- bo in dejavnost podjetja.

Postavili smo se na stran uporabnika ozi- roma odjemalca ter z njegovega vidika posku‰ali razumeti cilje in misijo na‰ega podjetja. Po prepriãanju vseh sodelujoãih pri projektu prenove spletne strani lahko dosegamo zadovoljstvo in lojalnost na‰ih uporabnikov na internetu tako, da izbolj- ‰amo uporabni‰ko izku‰njo in se pri odlo- ãitvah glede dizajna osredotoãimo na uporabnika. Oblikovanje uspe‰ne upo- rabni‰ke izku‰nje pa pomeni zlitje upo- rabnikovih potreb s cilji na‰ega podjetja, s tem pa doseÏemo ravnoteÏje med vred- nostjo za podjetje in uporabnike.

Pri projektu prenove spletne strani smo sodelovali s podjetjem Parsek, d. o. o., ki je upo‰tevalo vsa posredovana izhodi‰ãa iz razpisa in zajelo vse zahtevne funkcio- nalnosti portala ter tehnolo‰ke specifika- cije spletne aplikacije.

Pri strukturiranju vsebin je podjetje izha- jalo iz predhodnega spletnega mesta ozi- roma strani, grobega naãrta razpisne do- kumentacije in analize domaãih in tujih primerljivih spletnih mest. Proces vzpo- Prenovljena spletna stran Elektra Maribor stavitve spletnega mesta je potekal (in ‰e poteka) v dveh obdobjih. • zasnova strukture vsebinskega repozi- • spletno programiranje. Prvo obdobje naãrtovanja spletnega torija in baze podatkov in Najpomembnej‰a sprememba prenovlje- mesta je zajemalo veã aktivnosti v nasled- • zasnova tehniãne arhitekture spletnega ne spletne strani je loãitev predstavitve- njem vrstnem redu: mesta z vzpostavitvijo razvojnega okolja. nih vsebin od vsebin, ki se dnevno ob- • konãna opredelitev strukture vsebin in Drugo obdobje razvoja pa je obsegalo: navljajo in najveãkrat predstavljajo ciljne funkcionalnosti, • grafiãno produkcijo, vsebine lojalnih uporabnikov. Prav tako • razvoj ogrodij spletnega mesta, • prirejanje vsebin za splet, pa je spletna stran napredna ter funkcio- • zasnova grafiãne podobe spletnega • izdelavo tipskih strani v programskem nalna in vsebuje: mesta, jeziku HTML in

10 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 11

SPLETNA STRAN

• Napredni iskalnik: enotna maska vra- ãlanke ali novice ni treba obiskati spletne – grafiãno podprto logiãno urejanje obo- ãa zadetke vseh skupin vsebin, vkljuãno z strani, saj lahko uporabljajo RSS, ki jih na gatenega besedila (okrepljena, podãr- zadetki iskanja po polnem besedilu, ureje- to opozori vsakokrat, ko na spletno stran tana in leÏeãa pisava, zunanje hiperpo- nih po pomembnosti. Napredni iskalnik dodamo nove vsebine. vezave, o‰tevilãeni in navadni seznami, prav tako omogoãa podrobnej‰o selekcijo • Blog (ali weblog): osebni dnevnik zamiki, oblikovanje z v spletnem mestu zadetkov po razliãnih iskalnih merilih (na oziroma spletni dnevnik, ki ga lahko upo- predstavljenih vsebinskih slogov), primer: datum, tip vsebine in podobno). rablja vsak. Namen bloga je objava razliã- – urejanje drugih standardnih gradnikov • Navigacijski sistem: vsebina se dina- nih vsebin, tekstov in slik na spletnem (sestava spletnih strani, oblikovnih miãno izpisuje, zato se lahko ista vsebina mestu v obliki dnevnika, na voljo pa so predlog, vsebinskih opravilnikov, si- kategorizira po veã tematskih sklopih vsem uporabnikom spleta. stemskih nalog, predlog za elektronska glede na doloãena merila, pri tem pa se • Veãjeziãna podpora: omogoãena je sporoãila, varnostnih pravil in uporab- uporabnik lahko odloãi za razliãne izpise na veã ravneh, kar je odvisno od zasnove ni‰kih raãunov), iste vsebine. spletnega mesta. V primeru bijektivne – pregled prilagojenih poroãil. • Anketa: gre za spletno anketo, ki jo preslikave vsebin je moÏno vpeljati grad- lahko pripravimo z orodjem CP2 Content nike, ki imajo veãjeziãne vsebine. Prav Veãina aktivnosti v orodju ne zahteva no- Management Console (CMC). V tem tako je mogoãe prevesti povedi iz izbra- benih tehniãnih predznanj. Uporaba je orodju se doloãijo vpra‰anja in odgovori, nega izhodi‰ãnega jezika v poljubno ‰te- sorodna klasiãnim namiznim aplikacijam. lahko pa se dostopa tudi do agregiranih vilo jezikovnih razliãic. statistiãnih podatkov, ki se zapisujejo v • Preprosta in tehniãno nezahtevna bazi podatkov. Te statistike so v obliki administracija omogoãa naslednje Spletni portal je tako operativno kot grafa dostopne tudi uporabnikom, ki od- kljuãne funkcionalnosti: strate‰ko neskonãna zgodba, ki je govorijo na vpra‰anja v anketi. – prijavo z uporabni‰kim imenom in ge- povezana s cilji, zastavljenimi v stra- • Vpra‰ajte nas: poleg izpisa kontakt- slom, hkrati pa tudi omejitev dostopa tegiji, in s ãedalje zahtevnej‰imi upo- nih podatkov bo pod to vsebino interak- do izbranega korena razvrstitvenega rabniki. Zato je za doseganje in iz- tivni formular, tako bo uporabnik lahko drevesa glede na stopnjo uporabni‰kih bolj‰evanje uspe‰ne uporabni‰ke iz- vzpostavil stik z na‰im podjetjem nepo- pravic, ku‰nje internetni portal treba neneh- sredno s spletnega mesta. Ker bo formu- – dodajanje, brisanje in urejanje vsebin- no obnavljati in usklajevati s strate‰- lar vseboval tudi izbor “teme vpra‰anja”, skih gradnikov, vsebinskih namerilnikov kimi cilji podjetja in potrebami upo- bo sporoãilo naslovljeno neposredno na in kategorij v razvrstitvenem drevesu rabnikov. Ni toliko pomembno, da odgovorno osebo, ki ga bo prejela in ter povezovanje in odvezovanje vsebin- na vsa vpra‰anja najdemo odgovore nanj odgovarjala prek sistema CP2 Con- skih gradnikov v poljubne kategorije takoj, saj so nekateri odgovori jasni v tent Management Console (CMC). razvrstitvenega drevesa, sami razvojni fazi, nekateri pa se raz- • RSS (Really Simple Syndication): ta – kreiranje, povezovanje in odvezovanje jasnijo ‰ele v poznej‰ih fazah razvoja. tehnologija deluje na podlagi program- podgradnikov v kompleksnih gradnikih, Razvoj internetnega portala namreã skega jezika XML, z njo pa uporabnike – nalaganje binarnih vsebin v ustrezna ne poteka statiãno od ene faze do spletne strani samodejno obve‰ãamo o polja ustreznih gradnikov (slike, datote- druge, temveã pomeni dinamiãno gi- temah, ki jih zanimajo. Tako jim za nove ke), banje med razliãnimi ravnmi razvoja.

a Besedilo: Uredni‰ki odbor Transmission & Distribution Europe 2007 – mednarodna konferenca o elektrodistribuciji

Med 6. do 8. marcem bo v Pragi mi jasnimi stali‰ãi do potrebne lastni‰ke Ketil Grastö Röna iz Norve‰ke in Woj- potekala tradicionalna mednarodna loãitve dejavnosti razdelila strokovno jav- ciech Jarosz iz Poljske. konferenca Transmission & nost in spodbudila ‰tevilne razprave o Poleg tega bodo razprave tekle o pri- Distribution Europe 2007, potrebnem nadaljnjem spreminjanju hodnosti evropskega elektroenerget- (www.td-europe.eu), ki bo kot evropske energetske regulative. Eden skega trga, o financiranju investicij v vedno gostila ‰tevilne ugledne izmed osrednjih vsebinskih sklopov bo nove zmogljivosti, o zanesljivosti oskrbe goste in strokovnjake s podroãja namenjen izzivom in perspektivam in kakovosti napajanja, o informacijski elektroenergetike iz Evrope in evropske energetske zakonodaje in tehnologiji, o potrebah odjemalcev in o tudi od drugod. regulative. Ta sklop bo vodil TomaÏ Ore- upravljanju osnovnih sredstev. Ob nave- ‰iã, ãlan uprave Elektra Maribor, hkrati denih temah je glavno geslo konferen- pa bo tej temi povezoval tudi okroglo ce: v smeri zanesljive, trajnostne in do- Uvod v konferenco bo podala evropska mizo, katere udeleÏenci bodo Egon nosne energetske oskrbe zagotovo naj- komisarka za konkurenãnost Nelie Westphala iz Nemãije, Andy Phelps iz Ve- pomembnej‰e vodilo dejavnosti za pri- Kroes, ki je v zadnjem obdobju s svoji- like Britanije, Viorel Alicusa iz Romunije, hodnost.

infotok / februar / 1 / 2007 11 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 12

SPREJEM

a Besedilo: Mihaela ·nuderl a Fotografije: Mediaspeed.net

S poslovnimi partnerji v energije polno leto 2007

Energiãna Anja Bukovec DruÏabna sreãanja so vsekakor odloãilna za uspe‰no delovanje v

poslovnem svetu. In tak‰no Z leve: mag. Romana Pajenk, Aleksander Svetel‰ek in dr. Roman Glaser je bilo tudi leto‰nje DruÏenje je tokrat potekalo v restavraciji navzoãim zaÏelela prijetno druÏenje v januarsko tradicionalno in vinoteki RoÏmarin, v ãetrtek, 25. janu- druÏbi Elektra Maribor. sreãanje, ki ga je Elektro arja 2007. Z odzivom vabljenih gostov Spro‰ãeno druÏenje je popestril kulturni Maribor organiziral za smo bili zelo zadovoljni, saj so pri‰li sko- program z mlado, energiãno in ãutno raj vsi na‰i zvesti poslovni partnerji. Stani- violinistko Anjo Bukovec (podobno je za- svoje poslovne partnerje. slav Vojsk in TomaÏ Ore‰iã pa sta vsem pisano tudi v njeni biografiji) in prejemni- kom ‰tevilnih mednarodnih nagrad, pia- nistom Denysom Masliukom. Nadarjena glasbenika sta s svojim energiãnim nasto- pom zagotovo prispevala del pozitivne energije, ki smo jo zaÏeleli svojim poslov- nim partnerjem. Voditelj Bo‰tjan Kljun je ponazoril ãarobnost elektriãne energije in s pomoãjo magije uradni del pripeljal do konca.

Z leve: TomaÏ Ore‰iã, mag. Igor Mariniã, Drago Cotar in Marjan Bezjak Voditelj Bo‰tjan Kljun je ãaral.

12 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 13

AKTUALNO

a Besedilo: SluÏba za odnose z javnostmi in marketing a Fotografija: uredni‰ki odbor

Elektro Maribor, d. d., ustanovitelj Tehnolo‰ke platforme za uãinkovito rabo energije

V druÏbi Elektro Maribor, d. d., smo se odloãili, da ‰e aktivneje pristopimo k osve‰ãanju javnosti na podroãju uãinkovite rabe energije (URE). Z ustanovitvijo Tehnolo‰ke platforme za URE uresniãujemo zaveze direktive Evropskega parlamenta ter Sveta o uãinkoviti rabi konãne energije in energetskih storitvah. Namen direktiv je poveãati gospodarno izbolj‰anje uãinkovite rabe konãne energije v drÏavah ãlanicah, tako je tudi Slovenija nare- dila prvi korak na tem podroãju, saj bo na‰a Tehnolo‰ka platforma za URE delovala na po- droãju celotne Slovenije. V prvi fazi pa je k projektu Ïe pristopilo ‰est podjetij in institucij.

Slovenija se je kot podpisnica Kyotske- gel k laÏjemu in uãinkovitemu delovanju K projektu so kot partnerji Tehnolo‰ke ga sporazuma zavezala, da bo za izpol- hkrati pa k doseganju zastavljenih ciljev. V platforme za URE poleg Elektra Mari- njevanje svojih obveznosti za koliãinsko okviru platforme bodo organizirane de- bor, ki je pobudnik in ustanovitelj plat- omejevanje in zmanj‰evanje emisij pri- lovne skupine, ki bodo skrbele za pripravo forme, pristopili ‰e Elektroin‰titut Milan pravila nove usmeritve in ukrepe glede projektnih predlogov, za pripravo in iz- Vidmar, Gospodarska zbornica Sloveni- poveãanja energetske uãinkovitosti na vedbo ‰tudij ter izvedbo projektnih nalog, je ter ‰tevilna druga podjetja, ki se za- ustreznih podroãjih gospodarstva v dr- ki se navezujejo na sanacijo stavb. Platfor- vedajo pomena tak‰nega sodelovanja. Ïavi. “V Elektru Maribor, d. d., se zave- ma bo tako pri svojem delovanju sledila Za potrebe tehnolo‰ke platforme smo v damo pomena osve‰ãanja ljudi o URE, naãelu odprtosti in transparentnosti, prav Elektru Maribor pripravili tudi poseben zato smo se odloãili, da z ustanovitvijo tako pa bo odprta za nove udeleÏence spletni portal www.ure-platforma.si. Tehnolo‰ke platforme, ki bo skrbela za oziroma uporabnike. Ob tem naãrtujemo, spodbujanje energetske uãinkovitosti da jo bomo v prihodnje ‰irili tudi izven na vseh podroãjih delovanja, prispeva- meja Slovenije. mo svoj deleÏ ter z znanjem in izku‰nja- mi podpremo prizadevanje drÏave in Evropske unije na tem podroãju,” je razloge za ustanovitev platforme poja- snil TomaÏ Ore‰iã, ãlan uprave Elektra Maribor, d. d.

S platformo bomo izbolj‰ali uãinkovitost rabe konãne energije, kar bo prispevalo tudi k zmanj‰anju porabe primarne energije, k ublaÏitvi emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, h gospodarnim prihrankom energije, pa tudi k prepreãevanju nevarnih podneb- nih sprememb, k zmanj‰evanju uvoza energije in s tem veãji neodvisnosti ter nenazadnje tudi k inovativnosti na tem podroãju.

Tehnolo‰ka platforma za URE bo po be- sedah TomaÏa Ore‰iãa organizirana po vzoru evropskih tehnolo‰kih platform. Tak‰en naãin organiziranja bo pripomo- Spletna stran Tehnolo‰ke platforme za uãinkovito rabo energije

infotok / februar / 1 / 2007 13 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 14

KDO JE KDO

a Besedilo: uredni‰ki odbor a Fotografiji: arhiv druÏb Petrol in Dravske elektrarne Maribor

Kdo je kdo v energetiki Podjetja, ustanove in ljudje v energetiki

V februarski ‰tevilki vas njo plinskih omreÏij in distribucijo ter tr- je razvejena in sodobna drobnoprodajna Ïenje plina kot dolgoroãno alternativo mreÏa njegova absolutna konkurenãna seznanjamo s kljuãnimi tradicionalnim virom ogrevanja. prednost. Naãin celotnega poslovanja podjetji in osebami na druÏbe temelji na spodbujanju poslovne V strate‰kih usmeritvah Petrola ima poleg odliãnosti ter na spremljanju in spo‰tova- podroãju elektroenergetike. naftne dejavnosti, plina in ekolo‰ke de- nju sodobnih trÏnih zahtev s podroãja javnosti velik pomen tudi elektriãna ener- storitev, informacijske tehnologije in va- V tej ‰tevilki boste spoznali druÏbi Petrol gija. V Sloveniji Ïelijo biti navzoãi na po- rovanja okolja. in Dravske elektrarne Maribor, hkrati pa droãju proizvodnje in distribucije elektriã- predstavljamo tudi predsednika uprave ne energije, priloÏnosti pri proizvodnji Petrola Marka KryÏanowskega in direk- elektriãne energije pa i‰ãejo tudi zunaj torja Dravskih elektrarn Maribor Damija- drÏave. Tako aktivno delujejo v Bosni in Dravske elektrarne na Koletnika. Hercegovini, kjer si Ïelijo pridobiti konce- Maribor, d. o. o. sijo za gradnjo termo- in hidroelektrarn, delujejo pa tudi na drugih perspektivnih DruÏba Dravske elektrarne Maribor INSTITUCIJE obmoãjih. Podroãje opravljanja energet- je najveãji proizvajalec elektriãne sko-ekolo‰kih dejavnosti bo v prihodnosti energije iz obnovljivih virov v Slove- Petrol, d. d. tudi zaradi nadaljevanja liberalizacije iz- niji. postavljeno najveãjim spremembam, kar Delni‰ka druÏba Petrol je slovenska hkrati pomeni, da se za druÏbo prav na Z osmimi hidroelektrarnami na reki Dravi energetska druÏba, katere osrednja tem podroãju odpirajo najveãje poslovne (HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, poslovna dejavnost je trgovanje z priloÏnosti. Strate‰ki cilji v strategiji do HE OÏbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, naftnimi derivati, plinom in drugimi leta 2010, ki vkljuãujejo samo organsko HE Zlatoliãje, HE Formin) in z dvema mali- energenti. Uvr‰ãa se med velika pod- rast brez morebitnih akvizicij in prevze- ma hidroelektrarnama (MHE Melje in jetja tako po vrednosti aktive, us- mov, so: MHE Cer‰ak) druÏba proizvede kar ãetrti- tvarjenih ãistih prihodkih kot tudi po • Z oblikovanjem dolgoroãnega razvoja, no vse slovenske elektriãne energije. Pov- ‰tevilu zaposlenih in delniãarjev. pri katerem bodo sodelovali najveãji preãna letna proizvodnja podjetja, ki zna- kupci na gospodarsko zaokroÏenih ob- moãjih, bo Petrol v Sloveniji prodal 2,5 odstotka vseh prodanih koliãin elektriã- ne energije. • Na podroãju distribucije elektriãne energije bo Petrol trÏni deleÏ poveãal na tri odstotke vseh v Sloveniji distri- Petrol s trgovanjem naftnih derivatov us- buiranih koliãin. ‰a 2.656 milijonov kWh, pomeni 80 od- tvarja v povpreãju okrog 80 odstotkov • Investirali bodo v nadgradnjo distribucij- stotkov slovenske elektriãne energije, ki vseh prihodkov, na slovenskem trgu pa skih omreÏij, ki bo skladna s potrebami ustreza merilom obnovljivih virov in stan- dosega tudi vodilni trÏni deleÏ. Naftni de- porabnikov; tako bodo omogoãali za- dardom mednarodno priznanega certifi- rivati druÏbi zagotavljajo stabilne prihod- nesljivo, kakovostno dobavo ter distri- kata RECS (Renewable Energy Certifica- ke in zanesljiv denarni tok, s tem pa ji bucijo toplotne in elektriãne energije. tes System). Skupna moã na pragu elek- omogoãajo tudi nadaljnjo rast in razvoj. trarn druÏbe, ki je v lasti Holdinga Slo- Soãasno trguje z blagom za ‰iroko pora- Veãji del svojih poslov Petrol za zdaj ure- venske elektrarne in Republike Slovenije, bo in s storitvami, s katerimi ustvarja sniãuje na slovenskem trgu. Razpolaga z je 577 MW. preostalih 20 odstotkov prihodkov. Na uveljavljeno krovno blagovno znamko in podroãje plinske energije (zemeljski in drugimi prepoznavnimi produktnimi in Delovanje druÏbe, ki veãino svoje dejav- utekoãinjeni naftni plin) je Petrol zaãel re- storitvenimi znamkami (na primer Mag- nosti opravlja na reki elektrarn, temelji na sneje posegati Ïe leta 1998. Tako med na, Hip-Hop, Tip-Stop). Petrol odlikujeta uãinkovitih procesih, ki potekajo z mini- oskrbo z energenti vkljuãujejo tudi grad- tudi moãan trÏni in finanãni poloÏaj, saj malno obremenitvijo virov in okolja. Po-

14 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 15

KDO JE KDO

membni naãeli delovanja sta zanesljivost letnim mandatnim obdobjem pri druÏbi Damijan Koletnik, partnerskega sodelovanja na vseh po- Petrol. direktor Dravskih elektrarn droãjih in prilagodljivost izzivom zaposle- Maribor, d. o. o. nih, lastnikov in zunanjega okolja. Na po- V svoji karieri se je vseskozi sreãeval z droãju hidroenergetske dejavnosti celost- mednarodnimi globalnimi podjetji in se Damijan Koletnik se je rodil leta 1972 v no obvladuje in trÏi vse procese. Pomem- posveãal mednarodnim poslovnim toko- Mariboru in je univerzitetni diplomirani bna komponenta pa je tudi skrb za oko- vom. Svoje bogate izku‰nje in znanja na ekonomist. ·tudij na Ekonomsko-poslov- lje, ki je vselej merilo presoje delovne in tem podroãju redno prena‰a v slovensko ni fakulteti je konãal leta 1996, in sicer iz ekonomske uspe‰nosti, tako pri zdaj‰njih poslovno okolje. Je predsednik Sloven- smeri podjetni‰tva. Poleg slovenskega je- zmogljivostih kot tistih, ki jih druÏba ‰e skega nacionalnega naftnega komiteja zika aktivno govori ‰e dva tuja jezika. namerava vzpostaviti. Uãinkovitost, za- Svetovnega naftnega sveta (SNNK-WPC), Kmalu po diplomi je soustanovil druÏin- nesljivost, prilagodljivost, celovitost in podpredsednik Slovenskega nacionalne- sko podjetje Avto Koletnik. V njem je bil okoljska odgovornost so temeljne vred- ga komiteja Svetovnega energetskega od zaãetka direktor in posebno pozor- note druÏbe Dravske elektrarne Maribor. sveta (SNK-WEC) ter ãlan skup‰ãine OME – Organizacije mediteranskih energetskih Poslanstvo podjetja je, da s svojo razvoj- druÏb. Prav tako pa je tudi ãastni konzul no usmerjenostjo zagotavlja kakovostno Monaka. Aktiven je tudi v ‰portu, saj je energijo na okolju prijazen naãin, s ciljem predsednik Kajaka‰ke zveze Slovenije. ekonomske uspe‰nosti in skladnega traj- nostnega razvoja okolja in trga, na kate- Vizija Marka KryÏanowskega je, da bo rem deluje. Podjetje je usmerjeno v uãin- Petrol v prihodnje vrhunski ponudnik ce- kovito izrabo obnovljivih virov in optimal- lostnih energetskih in ekolo‰kih izdelkov no razporeditev lastnih virov, prav tako ter storitev, ki bo v Sloveniji in jugovz- pa tudi v oblikovanje strate‰kih partner- hodni Evropi prepoznan kot ena najso- stev ter uveljavljanje na trÏno zanimivih dobnej‰ih, najbolj dinamiãnih, zaupanja podroãjih z raz‰iritvijo dejavnosti. Prihod- vrednih in trajnostno naravnanih ener- nost druÏbe Dravske elektrarne Maribor getskih druÏb. Na vseh trgih, kjer bo de- se zrcali v izraziti razvojni naravnanosti, ki loval, bo zagotovo med prvimi tremi po- zajema nadaljevanje obnove zmogljivosti, nudniki. Ob tem pa bo druÏba odgovor- iskanje novih razvojnih moÏnosti in trÏnih na do svojih zaposlenih, kupcev, dobavi- priloÏnosti ter gradnjo novih zmogljivosti teljev, poslovnih partnerjev, lastnikov in na drugih poreãjih. druÏbe kot celote.

Damijan Koletnik

LJUDJE nost je namenjal investicijam in trÏenju. Podjetje danes posluje odliãno in zapo- Marko KryÏanowski, sluje 40 ljudi. Kariero je nadaljeval pri predsednik uprave druÏbe podjetju Po‰ta Slovenije, kjer je 1. januar- Petrol, d. d. ja 2006 prevzel funkcijo enega izmed treh ãlanov poslovodstva, ki upravlja Marko KryÏanowski je po izobraz- devet poslovnih enot, 559 lokacij, dva lo- bi univerzitetni diplomirani inÏenir elek- gistiãna centra in veã kot 6.500 zaposle- trotehnike, konãal pa je tudi predsedni‰ki nih. Po‰ta Slovenije beleÏi najbolj‰e rezul- ‰tudij MBA poslovne ‰ole IEDC. Veãji del tate v zgodovini svojega obstoja tudi po svoje poslovne kariere je posvetil avtomo- njegovi zaslugi. S 1. novembrom 2006 je bilizmu. SluÏbeno pot je zaãel v druÏbi M prevzel vodenje druÏbe Dravske elektrar- & K kot vodja prodaje, po ‰tirih letih pa ne Maribor in postal njen direktor. Nje- je postal vodja logistike pri podjetju Re- gov cilj je maksimiranje dodane vrednosti nault Slovenija. Pozneje se je zaposlil kot pri upravljanju nacionalnega bogastva ter direktor trÏenja v podjetju Avto Triglav, ki krepitev njene vloge kot nosilca gospo- je bilo zastopnik in distributer avtomobil- darskega razvoja regije. skih znamk Fiat, Lancia in Alfa Romeo. Od leta 1998 pa do leta 2005 je bil direk- tor podjetja AC-Intercar, ki je hãerinsko podjetje druÏbe Autocommerce, d. d., in zastopnik podjetja DaimlerChrysler AG v Sloveniji. S 1. decembrom 2005 je bil imenovan za predsednika uprave s pet- Marko KryÏanowski

infotok / februar / 1 / 2007 15 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 16

SIGNAL

a Besedilo in fotografija: Bernarda Kos

Konferenca, predstavitev in odprtje drÏavnega omreÏja permanentnih postaj GPS

V dvorani Ministrstva za promet v Ljubljani sta 20. decembra ob 12. uri potekali tiskovna konferenca in predstavitev drÏavnega omreÏja permanentnih postaj GPS z imenom SIGNAL (SLOVENIJA-GEODEZIJA-NAVIGACIJA-LOKACIJA).

OmreÏje SIGNAL – lokacije permanentnih postaj GPS (sprejemnik in antena GPS) Geodetska uprava Republike Slovenije je BliÏajoãe se lansiranje evropskega satelit- signali popaãeni zaradi atmosferskih in vzpostavila temeljno drÏavno geoinfor- skega sistema GALILEO bo pomen drugih motenj. âe uporabnik svoje meri- macijsko infrastrukturo za doloãanje na- omreÏja SIGNAL ‰e dodatno poudarilo. tve izbolj‰a s popravki ene same perma- tanãnega poloÏaja v prostoru in realnem To je spodbudilo Slovenijo, da v okviru nentne postaje omreÏja, potem lahko v ãasu s sodobno satelitsko tehnologijo. Evropske unije kandidira za vzpostavitev radiju 20 kilometrov okrog te postaje OmreÏje SIGNAL je letos dokonãno zgra- nadzornega sveta GALILEA. meri z natanãnostjo nekaj centimetrov. jeno. Sestavlja ga 15 permanentnih po- âe pa se uporabnik naveÏe na omreÏje staj GPS po vsej Sloveniji in center SluÏbe permanentnih postaj SIGNAL, ki v centru za GPS na Geodetskem in‰titutu Sloveni- DrÏave zelo redko zamenjajo sluÏbe za GPS popravke izraãunava z veã je. Îe danes ga uporablja skoraj 200 upo- svoj koordinatni sistem, tako je postaj hkrati, pa tak‰no centimetrsko na- rabnikov in ima izreden pomen za razvoj bil v zadnjih 200 letih na ozemlju tanãnost doseÏe na celotnem drÏavnem uporabe prostorskih podatkov na ravni Republike Slovenije zamenjan le omreÏju. Pri tem je dovolj, da so postaje celotne drÏave. enkrat. omreÏja med seboj oddaljene do 70 kilo- Ta dogodek je zelo pomemben tudi metrov. OmreÏje SIGNAL omogoãa sodobne me- za podjetje Elektro Maribor, ki s svo- ritve poloÏaja s satelitsko tehnologijo in jimi objekti, vodi in napravami po- Ker celotna pot podatkov od sprejema v uvedbo novega koordinatnega sistema, meni velik del infrastrukture. Na‰e omreÏje SIGNAL pa do uporabnika traja ki bo zaradi natanãnosti prinesel veãjo podjetje teÏi k pridobivanju ãim na- manj kot dve sekundi, lahko uporabnik varnost in kakovost nepremiãninskih ter tanãnej‰ih geodetskih podatkov lo- natanãen poloÏaj pridobi v realnem ãasu, okoljskih podatkov. Zagotavlja tudi moÏ- kacij vseh na‰ih naprav z namenom tudi kadar ni statiãen. Komunikacija med nost doloãanja poloÏaja ‰tevilnim negeo- za‰ãite okolja, zniÏevanja stro‰kov in postajami in centrom teãe prek omreÏja detskim uporabnikom v prometu, znano- kraj‰anja ãasa pri procesih vodenja, ADSL, med centrom in uporabniki pa sti, vojski, pri za‰ãiti in re‰evanju, v kme- vzdrÏevanja in projektiranja na‰ih prek mobilnega interneta ali mobilne te- tijstvu, gradbeni‰tvu, varstvu okolja in vodov in naprav. Na odprtem trgu lefonije. drugje. Omogoãa meritve in pridobitev elektriãne energije bo to zelo po- rezultatov v realnem ãasu s centimetrsko membno, saj bo kupec priãakoval Predstavitev in odprtje sta potekala slove- natanãnostjo povsod na ozemlju Sloveni- hitre in uãinkovite odzive podjetja pri sno, saj smo “v Sloveniji le malokrat priãa je. Izmerjene koordinate se nana‰ajo na odpravi morebitnih okvar na vodih. tak‰nemu dogodku”, je v svojem govoru evropski koordinatni sistem ETRS 89, kar poudaril Ale‰ Seli‰kar, generalni direktor zagotavlja primerljivost koordinat na ob- Geodetske uprave Republike Slovenije. moãju Slovenije s koordinatami drugih Moderatorka Benka Pulko, svetovna po- drÏav v Evropi. Od leta 2008 pa bodo vse Kako deluje SIGNAL? potnica in Guinnessova rekorderka, pa je meritve v zemlji‰kem katastru izvajali po Uporabnik lahko z lastnim prenosnim prireditev zaãinila z zanimivimi dogodki s tem sistemu. Tako bodo postopoma vse sprejemnikom GPS meri poloÏaj brez svojih potovanj, na katerih ji je GPS veã- koordinate nepremiãninskih in topograf- uporabe permanentnih postaj le na 10 krat zagodel. skih objektov preraãunane v nov sistem. do 15 metrov natanãno, saj so satelitski

16 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 17

NOVI PROSTORI

a Besedilo in fotografiji: Mihaela ·nuderl Prostori prijaznej‰i odjemalcem in zaposlenim

V zaãetku februarja smo bili na upravi deleÏni nove pridobitve. Zaposleni v klicnem centru in informacijski pisarni so se preselili v prenovljene prostore.

Informacijska pisarna v prenovljenih prostorih Klicni center v novih prostorih Prenova prostorov je trajala dva meseca in medtem se je informacijska pisarna Tudi klicni center je sedaj v veãjem pro- nov, saj so se stari prostori nahajali tik preselila v sejno sobo v pritliãju. Sedaj je storu, kjer je tudi manj moteãih vplivov iz nad avtobusno postajo, kar je bilo veli- informacijska pisarna prijaznej‰a za od- okolja, predvsem hrupa in izpu‰nih pli- kokrat zelo moteãe. jemalce in zaposlene.

a Besedilo in fotografije: Bo‰tjan Grabar Selitev kovinskih delavnic v nove prostore

Na storitveni enoti Elektra Gradnje in remont Maribor smo oktobra 2006 zaãeli obnovo prostorov, kjer je bilo prej glavno skladi‰ãe, po obnovi pa bodo to prostori kovinskih delavnic.

Prostori pred selitvijo Delavnice po obnovi

Kovinska delavnica v okviru Elektrore- Novi prostori so zasnovani in izkori‰ãeni monta Radvanje je v sedanjih prostorih tako, da je v njih predviden prostor za od leta 1962, njeni zaãetki pa segajo v stroje in naprave, namenjene dejavno- zgodnja petdeseta leta. V osemdesetih stim, ki jih v kovinskih delavnicah ‰e letih je bilo v kovinskih delavnicah zapo- opravljamo. Pa tudi za tiste, ki nam slenih tudi do 30 ljudi, vendar je to ‰tevi- bodo morebiti sluÏili pri izdelavi novih lo z leti zaãelo upadati, predvsem zaradi izdelkov za na‰e podjetje kot tudi za upokojitev. Tako so prostori, kjer so de- zunanje naroãnike. Selitev v nove pro- lavnice zdaj, glede na zdaj‰nje ‰tevilo za- store bo predvidoma potekala v prvi poslenih preveliki. polovici marca. Delavnice med obnovo

infotok / februar / 1 / 2007 17 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 18

SINDIKAT

a Besedilo: Jurij Tretjak Dinamiãno poslovno leto za Sindikat dejavnosti energetike (SDE)

Poslovno leto 2007 se je komaj zaãelo, pa je Ïe nabito z adrenalinom kot ‰e nobeno doslej. Tako SDE Ïe deluje s polno paro, letos pa naãrtuje ‰e pomembne korake.

Pred nami je zakljuãni raãun za prete- lom o uporabi in izraãunu dodatkov za Z reorganizacijo na‰e druÏbe in preo- klo leto in ugotavljali bomo, kako smo posebne delovne razmere ter o upraviãe- stalih ‰tirih distribucijskih druÏb ter s ga zakljuãili, tu so tudi nekatera odpr- nosti do izplaãevanja interventnih nadur. spremembo statusa javnega podjetja ta vpra‰anja, kot so: naãin in rezultati bomo sindikati predlagali popolno letnih pogovorov ter ocenjevanje de- V bliÏnji prihodnosti bomo seveda nestrp- uveljavitev vseh ãlenov Ïe veljavne lavcev, stimulacije in nagrajevanje, ter- no priãakovali razplet dogodkov glede PKP. To je potrebno tudi zaradi dejs- minski plani za rojstvo SODO (sistem- objavljenega razpisa in imenovanja pred- tva, da nas ‰e vedno veljavni zakon o ski operater distribucijskega omreÏja), sednika uprave oziroma direktorja druÏ- vi‰ini povraãil stro‰kov v zvezi z delom plaãni model z usklajevalnimi zneski be. Po na‰i oceni se je politika podjetja v in nekaterih drugih prejemkov, sprejet za leti 2004 in 2005, iztek mandata mandatnem obdobju sedanje uprave vo- 29. novembra 1997, omejuje pri obra- uprave druÏbe, regres za letni dopust dila v korist razvoja druÏbe in posamezni- ãunu in izplaãilu terenskih dodatkov, za leto 2007, odprtje trga za elektriã- kov, vizija podjetja je jasna, prav tako pa regresa za prehrano med delom in od- no energijo 1. julija letos, skup‰ãina tudi pogovori in pogajanja v zvezi s pred- pravninah pri odhodu v pokoj. delniãarjev, poveãanje vplaãil deleÏa videno reorganizacijo druÏbe, ki so zaãr- druÏbe za II. pokojninski steber pri Ka- tani v pozitivni smeri. ·tevilo novih ãlanov SDE se je od za- pitalski druÏbi in drugo. ãetka februarja poveãalo za 15, kar Odloãitve lastnika pa so v njegovih rokah, nas je razveselilo in spodbudilo za na- Sindikat prek svojih zaupnikov na vseh vendar ne brez sodelovanja in upo‰teva- daljnje delo in aktivnosti. Pomembna enotah sledi dogajanjem, zbira pri- nja Sindikata dejavnosti energetike (SDE) novost v tem letu pa je tudi pogodba pombe in ugotovitve v zvezi z delom kot socialnega partnerja. Sindikat ima o nezgodnem zavarovanju na‰ih ãla- ter se opredeljuje za prihodnje aktiv- pomembno vlogo kot akter in tudi sous- nov, ki smo jo prviã sklenili z zavaro- nosti, ki bi pripomogle k ‰e veãji uãin- tvarjalec pri reorganizacijskih predlogih, valnico Triglav, kjer ni karence. Po po- kovitosti vseh zaposlenih v Elektru saj je glavna skrb v podjetju socialni in godbi se dnevna od‰kodnina izplaãa Maribor. Zato v sindikatu sledimo si- materialni poloÏaj zaposlenih. V zvezi s od prvega dne po‰kodbe in velja tudi stemu nagrajevanja in tako spodbuja- tem ãakamo na podpis dogovora z upra- za druÏinske ãlane, ki so jih ãlani SDE mo zaposlene. Nadzor nad izvajanjem vo, ki se nana‰a na plaãevanje meseãnih prijavili. Tako je tudi meseãna premija, PKP (podjetni‰ke kolektivne pogodbe) premij za II. pokojninski steber pri Kapi- ki jo plaãujejo ãlani sindikata, niÏja kot in njenih aneksov je tako kot vedno talski druÏbi, d. d. S tem bi bili zaposleni premija drugih delavcev, ki so zavaro- prednostna naloga sindikata, zato pa manj obremenjeni s plaãevanjem svojega vani na podlagi ponudbe druÏbe. si tudi kot podpisnik te pogodbe pri- lastnega deleÏa, zato je na ravni SDE Ïe v Ob prazniãnih dnevih, kot so valenti- drÏujemo pravico do tolmaãenja posa- pripravi predlog plaãnega modela, s kate- novo, dan Ïena in materinski dan, pa meznih ãlenov. To navajam, ker je bila rim bi dosegli vkljuãitev obeh uskladitve- ãlani SDE vsem dekletom in Ïenam is- februarja izdana okroÏnica z navodi- nih zneskov v bruto plaãe. kreno ãestitamo.

18 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 19

NA· STIK

a Besedilo in fotografije: Mihaela ·nuderl

Seja ãasopisnega sveta glasila Na‰ stik

V sredo, 7. februarja, smo bili na Elektru Maribor organizator seje ãasopisne- ga sveta glasila elektrogos- podarskih podjetij Na‰ stik.

Kljub turobnemu vremenu so ãlani ãaso- pisnega sveta v Maribor prinesli obilo dobre volje in veseli smo bili, seveda tako kot vsak mesec, da smo se sreãali ter po- govorili o izdaji glasila in drugih aktualnih temah.

Na seji ãasopisnega sveta nas je prijazno pozdravil TomaÏ Ore‰iã, ãlan uprave Elek- tra Maribor, in dodal svoj pogled na raz- voj glasila Na‰ stik v tem letu, ko se na- poveduje veliko sprememb na energet- skem podroãju. TomaÏ Ore‰iã je poudaril pomen glasila Na‰ stik za na‰o stroko in tudi pomen na‰ega internega ãasopisa âlani ãasopisnega sveta so si ogledali RTP Melje. Infotok. teme ter ãlanke za prihodnjo ‰tevilko gla- Branka Regvarta ogledali razdelilno- Kot vsako sejo smo tudi tokrat ocenili sila. transformatorsko postajo (RTP) Melje, ki zadnjo ‰tevilko glasila ter podali pripom- Po konãani seji smo si ãlani ãasopisnega je bila lani slovesno odprta. Ogled smo be, naredili smo tudi naãrt in razporedili sveta s pomoãjo strokovnega vodenja nadaljevali do RTP Koro‰ka vrata, kjer so gradbena dela v polnem zagonu, saj se je gradnja teÏko priãakovanega RTP zaãela sredi minulega leta.

Uspe‰en delovni dan smo konãali zado- voljno in polni navdihov za pisanje.

âlani ãasopisnega sveta med sejo Na seji nas je pozdravil tudi TomaÏ Ore‰iã, ãlan uprave Elektra Maribor.

infotok / februar / 1 / 2007 19 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 20

NEURJE

a Besedilo: Bo‰tjan Rous, Milena Rajh in Marjan Ore‰iã a Fotografije: Janko Smolkoviã, Marjan Alt in Marjan Ore‰iã

Zaãetek leta, zaznamovan s po‰kodbami naprav ob silovitem neurju

Orkan Kyrill, ki je z orkanskimi vetrovi pusto‰il po Evropi, je januarja povzroãil ‰tevilne nev‰eãnosti. V Sloveniji na sreão ni bilo tako hudo kot drugod po Evropi, vendar so vremenske spremembe v srednji Evropi vplivale tudi na na‰e obmoãje. Predvsem po niÏinah je veter dosegal hitrost okoli 80 kilometrov na uro, v vi‰jih predelih pa tudi veã kot 100 kilometrov na uro. Tako smo v eno- tah podjetja Elektro Maribor opazili izred- no veliko po‰kodb na‰ih naprav, ki so po- pustile pod silo narave.

Divjanje vetra v Prekmurju V Prekmurju je 18. januarja 2007 pihal moãan veter. Sunki vetra so dosegli hi- trost tudi do 80 kilometrov na uro in so povzroãili precej nev‰eãnosti. Odna‰alo je stre‰ne konstrukcije in lomilo drevesa. Kar nekaj teÏav pa je bilo tudi z dobavo Razdejanje na Storitveni enoti Elektro Gradnje Ljutomer

elektriãne energije. Tako so morali na‰i sodelavci posredovati v razliãnih delih Prekmurja. Po do sedaj znanih podatkih bomo zaradi posledic divjanja vetra nujno morali zamenjati od 25 do 30 drogov. ·koda je nastala predvsem na nizkonape- tostnem omreÏju, na srednjenapetost- nem omreÏju pa veãjih teÏav ni bilo.

Moãan veter ni prizanesel stavbi garaÏ in skladi‰ã na storitveni enoti Elektro Gradnje Ljutomer V noãi na petek, 19. januarja, pa je orkan zajel tudi podroãje Ljutomera. Zjutraj nas je na storitveni enoti Elektro Gradnje Lju- tomer priãakala nenavadna podoba od- krite stavbe garaÏ in skladi‰ã. Veter je dvignil in razmetal veã kot polovico strehe s konstrukcijo vred. Odtrgana in po‰ko- dovana kovinska kritina je leÏala na drugi strani stavbe in tudi ãez cesto, oddaljena Veter je uniãil streho na ljutomerskih objektih.

20 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 21

NEURJE

Vetrovno neurje je ru‰ilo drogove.

veã metrov. Da bi prepreãili nadaljnjo ‰ko- do, smo zaãeli obnovo in stavbo s folijo zaãasno za‰ãitili pred padavinami.

V Slovenski Bistrici je ‰tevilo po‰kodb na napravah Ïe doseglo polovico lanskih Orkan pa je zajel tudi obmoãje Obmoãne enote Slovenska Bistrica, ki je zelo izpo- stavljeno moãnim vetrovom. Ti pihajo vzdolÏ Pohorja skozi Dravinjsko dolino v smeri Ptujskega polja, kjer pa zaradi ‰iri- ne prostora pojenjajo in izgubijo ru‰ilno moã. V tem primeru pa ni bilo tako in na‰i sodelavci so ves dan in pozno v noã Ledolom na NNO Paka

odpravljali okvare. Poleg moãnega vetra pa je z na‰imi napravami obraãunal tudi Ïled, ki se je pojavil na vi‰je leÏeãih po- droãjih na‰e enote. Tako je bilo januarja ‰tevilo ‰kod tolik‰no, da je primerljivo s polovico tistih iz leta 2006. ·tevilo dro- gov, ki jih je nujno treba zamenjati, je Ïe krepko preseglo 150, kar pa je prav tako Ïe veã kot polovica kvote preteklega leta. Vse po‰kodovane naprave smo zaãasno sanirali, da so varne za obratovanje, hkrati pa smo odjemalcem oskrbo z elek- triãno energijo zagotovili v zelo kratkem ãasu po obvestilu o okvari. Posledice moãnega vetra v Prekmurju.

infotok / februar / 1 / 2007 21 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 22

·PORTNE IGRE EDS

a Besedilo in fotografije: David Gril

14. zimske ‰portne igre elektrodistributerjev Slovenije

Tekmovalci Elektra Maribor osvojili sedem odliãij v tekmovalnih disciplinah

To leto je prelomno na podroãju ‰porta, saj je preteklo Ïe 50 let od prvih ‰portnih iger elektrogospodarstva. Pozneje so se zgodile ‰tevilne spremembe, ki so se izraÏale tudi v ‰portu, zato so elektrodistribucijska podjetja obrnila list in zaãela znova organizirati ‰portna druÏenja.

Na‰i tekmovalki Lidija in Alenka med pripravami na zaãetek tekme

22 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 23

·PORTNE IGRE EDS

Vrstni red ekip skupno: Mesto Ekipa ·tevilo toãk 1. ELEKTRO LJUBLJANA 549 2. ELEKTRO GORENJSKA 527 3. ELEKTRO PRIMORSKA 455 4. ELEKTRO MARIBOR 399 5. ELEKTRO CELJE 221 Vrstni red ekip v veleslalomu: Mesto Ekipa Toãke 1. ELEKTRO GORENJSKA 282 2. ELEKTRO LJUBLJANA 244 3. ELEKTRO PRIMORSKA 243 4. ELEKTRO MARIBOR 183 5. ELEKTRO CELJE 147 Vrstni red ekip v smuãarskih tekih: Mesto Ekipa Toãke 1. ELEKTRO LJUBLJANA 305 2. ELEKTRO GORENJSKA 245 3. ELEKTRO MARIBOR 216 4. ELEKTRO PRIMORSKA 212 5. ELEKTRO CELJE 74

Na‰i zmagovalci v dodatni disciplini

Letos so potekale Ïe 14. zimske igre di- Borko za doseÏeno 1. mesto, Karmen zimskih iger, je bila tek na smuãeh s ska- stribucijskih podjetij Slovenije, ki jih je na Puc za 2. mesto ter Sreãko Fregl in Ladi- kalnimi smuãmi, kjer je bila na‰a ekipa smuãi‰ãu Macesnovec pri Rateãah odliã- slav Kro‰elj, oba sta prejela bronasto od- najbolj uspe‰na. no organiziralo podjetje Elektro Gorenj- liãje. Tako so na‰i smuãarji tekaãi prejeli ska. Tudi tokrat smo se tekmovalci po- pokal za osvojeno 3. mesto v skupni raz- Sklepni del je potekal v ‰portni dvorani merili v dveh disciplinah, in sicer v vele- vrstitvi. V veleslalomu pa so se izkazali Vitranc, kjer so podelili nagrade za dose- slalomu in smuãarskih tekih. Andreja Ulbin in Bo‰tjan Topolovec, oba Ïena mesta na igrah in posebne nagrade sta v svoji kategoriji osvojila 2. mesto, ter ter spominske plakete, ki so jih prejeli po- V skupnem se‰tevku je ekipa Elektra Ma- Zvonko Rottner, ki je zasedel 3. mesto. sebni gosti. To so bili udeleÏenci prvih ribor dosegla ãetrto mesto, posebna Skupno je na‰a veleslalomska ekipa za- zimskih iger, ki so potekale pred petdese- pohvala pa gre gotovo vsem na‰im tek- sedla 4. mesto. V kategoriji gostov pa je timi leti. Med njimi so bili tudi trije Mari- movalcem, ki so dosegli odliãne rezulta- TomaÏ Ore‰iã zasedel 1. mesto v discipli- borãani, Potoãnik JoÏe, ki se nam je na te. V smuãarskih tekih je na‰a ekipa pre- ni veleslalom. Dodatna disciplina, ki je igrah tudi pridruÏil, ter JoÏica in Vlado jela kar ‰tiri odliãja, ki so jih osvojili Milan popestrila ‰portno dogajanje leto‰njih Veltrusky.

Mariborski tekmovalci v smuãarskih tekih, ki so dosegli prva tri mesta: 1. mesto: Milan Borko 2. mesto: Karmen Puc 3. mesto: Sreãko Fregl 3. mesto: Ladislav Kro‰elj

Mariborski tekmovalci v veleslalomu, ki so osvojili medalje, pa so: 2. mesto: Andreja Ulbin 2. mesto: Bo‰tjan Topolovec 3. mesto: Zvonko Rottner Kategorija gostje: 1. mesto: TomaÏ Ore‰iã

Milan Borko, zmagovalec smuãarskega teka v kategoriji nad 60 let

infotok / februar / 1 / 2007 23 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 24

DELOVNI âAS

a Besedilo: Darja Lapov

Koristna izraba delovnega ãasa

Vam zmanjkuje ãas za opravljanje delovnih obveznosti oziroma nalog? Se jezite ali obupujete ob dejstvu, da ne zmorete dosegati zaÏelenih ciljev na delu? Se poãutite manjvredni od ljudi, ki jim stvari gredo bolj‰e od rok? In ‰e bi se lahko vpra‰ali …

Odgovor boste dobili, ko boste zaãeli delati drugaãe kot do zdaj. Nekaterim ljudem gre bolje kot drugim, ker doloãene stvari poãnejo drugaãe, prave stvari pa poãnejo prav!

Res je, da Ïivimo v ãasu, ki nam ponuja seveda v celoti opravimo. Pomembno je, ogromno moÏnosti in priloÏnosti, ter da da se navadimo postavljati jasne predno- je odvisno od nas samih, kako se bomo sti in pomembne naloge opravimo hitro. odloãali uporabiti te moÏnosti in priloÏ- Najveãja slabost je, ãe z najpomembnej‰o nosti ter z njimi dosegati cilje. Obiãajno nalogo odla‰amo in ãe je ne opravimo imamo premalo ãasa za opravljanje vseh takoj. Lahko je to naloga, ki ima v tistem obveznosti in izkori‰ãanje priloÏnosti, trenutku najveãji pozitivni uãinek na na‰e vendar priãakujemo od sebe, da bomo Ïivljenje in prina‰a dobre rezultate. âe vse, kar nam nalagata delo in na‰a za- sta pred nami dve pomembni nalogi, zaã- sebnost, uspe‰no opravili. Ob tak‰nih Ïe- nemo z najobseÏnej‰o, najteÏjo in najpo- ljah in zahtevah, se bomo hitro ujeli v membnej‰o. In spet: zaãnimo takoj, lastno past in tako bomo vedno v zao- potem pa vztrajajmo, dokler naloga ni stanku z nekaterimi opravili. Re‰itev je v konãana, ‰ele potem se lotimo nove na- tem, da izberemo med veliko obveznost- loge. Treba se je izogniti sku‰njavi, da bi mi oziroma opravili tista, ki so za nas naj- zaãeli s preprostej‰imi nalogami. Urejeno delovno okolje pripomore k bolj‰emu pomembnej‰a, in se jih takoj lotimo in Uspe‰ni so lahko samo tisti ljudje, ki so opravljanju delovnih obveznosti.

usmerjeni k dejanjem, ki se spoprimejo z najpomembnej‰imi nalogami in se disci- plinirajo za zbrano in nepretrgano delo, dokler to ni opravljeno. Nesposobnost opravljanja nalog je ena izmed najveãjih teÏav zaposlenih v organizaciji in zelo hudo je, ãe zaposleni zamenjujejo dejav- nosti z doseÏki. Torej, potrebni so delovni rezultati, in ne samo naãrti ter razprava.

Ob vsem tem se moramo zavedati, da nam uspe‰no opravljeno delo ob po- membnej‰ih opravilih daje posebno no- tranje ali osebno zadovoljstvo, nas osre- ãuje, dviguje samozavest in notranjo moã.

Preden zaãnete delati pripravite mizo.

24 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:17 PM Page 25

DELOVNI âAS

Koraki oziroma naãini, da nehate prelagati na jutri, kar lahko storite danes, in v manj ãasa opravite veã:

1. Pripravite mizo: natanãno doloãite, kaj bi radi. Jasnost je bistvena. Preden zaãnete delati, si zapi‰ite cilje. 2. Vsak dan naãrtujte vnaprej: razmi‰ljajte na papirju. Vsaka minuta, ki jo namenite naãrtovanju, vam lahko prihrani pet do deset minut pri dejanskem delu. 3. Uporabite pravilo 80/20: 20 odstotkov va‰ih dejavnosti prina‰a 80 odstotkov rezultatov. Vedno se osredotoãite na teh zgornjih 20 odstotkov. 4. Upo‰tevajte posledice: najpomembnej‰e in prednostne naloge so tiste, ki lahko imajo najbolj resne pozitivne ali nega- tivne posledice na va‰e Ïivljenje in delo. Osredotoãite se predvsem na te. 5. Ravnajte se po metodi ABCDE: preden se lotite dela po seznamu opravil, si vzemite nekaj trenutkov in jih uredite po vrednosti in prednostih. Tako se boste resniãno ukvarjali z najpomembnej‰imi nalogami. 6. Osredotoãite se na kljuãna podroãja rezultatov: ugotovite, katera so podroãja, na katerih morate svoje delo brezpo- gojno opraviti brezhibno. Z njimi se ukvarjajte ves delovni dan. 7. Ubogajte zakon prisiljene uãinkovitosti: nikoli ni dovolj ãasa, da bi naredili vse, vedno pa je dovolj ãasa za pomem- bne stvari. 8. Preden zaãnete, se temeljito pripravite: pravilna predhodna priprava prepreãi slabo opravljeno delo. 9. Naredite svojo “domaão nalogo”: veã znanja in izku‰enj pri opravljanju kljuãnih nalog si pridobite, hitreje se jih boste lotili in prej jih boste opravili. 10. Izkoristite svoje posebne nadarjenosti: natanãno ugotovite, pri katerih stvareh ste najbolj‰i oziroma bi lahko bili naj- bolj‰i. Popolnoma se posvetite temu, da bi te kljuãne stvari opravljali zelo, zelo dobro. 11. Ugotovite, katere so va‰e kljuãne omejitve: doloãite svoja “ozka grla”, notranja ali zunanja, ki postavljajo hitrost, s katero dosegate svoje najpomembnej‰e cilje. Osredotoãite se na to, da jih boste odpravili. 12. En korak hkrati: korak za korakom lahko opravite tudi najobseÏnej‰o in najbolj zapleteno nalogo. 13. Sprejmite pritisk: zamislite si, da bi morali za en mesec odpotovati in delajte tako, kot da bi morali pred odhodom do- konãati vse pomembne naloge. 14. Poveãajte svojo osebno moã: ugotovite, kdaj v dnevu imate najveã umske in telesne energije. Svoje najpomembnej‰e naloge opravite takrat. Privo‰ãite si veliko poãitka, da bi lahko svoje delo najbolje opravljali. 15. Spodbudite se k dejanjem: bodite sam svoj navijaã. V vsakih razmerah i‰ãete dobro. Osredotoãite se na re‰itev, ne na teÏavo. Vedno bodite optimistiãni in iznajdljivi. 16. Urite se v ustvarjalnem odla‰anju: ker vsega paã ne morete opraviti, se morate nauãiti, da namenoma odla‰ate s tisti- mi nalogami, ki niso zelo pomembne. Tako boste imeli dovolj ãasa, da boste opravili stvari, ki so resniãno pomembne. 17. Najprej opravite najteÏjo nalogo: vsak delovni dan zaãnite z najteÏjo in najpomembnej‰o nalogo. Vztrajajte, dokler je popolnoma ne opravite. 18. Nalogo razdelite na manj‰e dele: velike, zapletene naloge razdelite na manj‰e dele, potem zaãnite s prvim majhnim delom. 19. Vzemite si dovolj ãasa: svoj delovni dan organizirajte tako, da boste imeli v njem obseÏne bloke ãasa, v katerih se boste lahko popolnoma zbrali in posvetili svojim najpomembnej‰im nalogam. 20. Razvijte obãutek nujnosti: navadite se hitro opravljati svoje kljuãne naloge. Postanite znani kot ãlovek, ki stvari opravi hitro in dobro. 21. Opravite eno nalogo hkrati: postavite si jasne prednostne naloge in se takoj lotite najpomembnej‰e. Brez odmora de- lajte in vztrajajte, dokler naloga ni v celoti opravljena. To je pravi kljuã do izjemne kakovosti dela in popolne osebne sto- rilnosti.

Îelim vam uspe‰en trening zgoraj navedenih korakov, ob tem pa bolj uãinkovito delo!

Besedilo je povzeto po knjigi Briana Tracyja: Pojej Ïivo Ïabo.

infotok / februar / 1 / 2007 25 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:18 PM Page 26

INTERVJU

a Besedilo in fotografiji: Peter Kaube

âlana sveta delavcev sta nam razkrila svoje naãrte

Temeljita sprememba

ãlanov sveta delavcev (SD)

in precej novih obrazov

nas je napeljalo, da

predstavimo nekatere

od njih. Tako v tej

‰tevilki predstavljamo

Bojana Kauklerja in

Branka ·tancerja.

Bojan Kaukler

Bojan in Branko sta zaposlena na Ob- Sodelavci so vam izkazali zaupanje s moãni enoti Maribor z okolico, mnogim svojim podpisom oziroma podporo. pa sta poznana kot dobra sodelavca. Svoj Katere va‰e lastnosti so tiste, ki jih prvi ‰tiriletni mandat delovanja v SD sta ljudje cenijo in zaradi katerih v vas zaãela jeseni 2006, zato smo ju povpra- vidijo predstavnika? ‰ali, kak‰no je njuno poãutje in delovanje v svetu delavcev ter kak‰ni so njuni naãrti Sodelavci me poznajo kot ãloveka s tere- za prihodnost. na ter kot zelo komunikativno in druÏab- no osebo. Med moje dobre lastnosti so- dijo: po‰tenost, odprtost, posluh za so- Bojan Kaukler ãloveka, pripravljenost pomagati, prav tako pa sem vedno na voljo. To so verjet- Bojan Kaukler je v Elektru Maribor za- no lastnosti, ki so ljudi prepriãale. Vse na- poslen Ïe 27 let in se je za kandidaturo ‰teto sem dokazoval v preteklosti, ko za ãlana SD odloãil, ker Ïeli prispevati k sem bil predsednik mladine, ãlan izvr‰ne- izbolj‰anju odnosa podjetja do vseh za- ga odbora sindikata in ãlan delavskega poslenih. Prav tako pa Ïeli sooblikovati sveta. S svojim preteklim in sedanjim bolj‰e in delavcem prijaznej‰e ter poslov- delom dokazujem, da se ljudje lahko za- no uspe‰no podjetje. nesejo name.

26 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:18 PM Page 27

INTERVJU

Katere so naloge, ki ste si jih zadali v Tudi vam so sodelavci izkazali zau- Priãakujem, da bomo z aktivnim delom v SD? Ali boste na katerem podroãju ‰e panje s svojim podpisom oziroma SD dosegli najbolj‰e rezultate in da se posebno dejavni in Ïelite, da se podporo. Katere va‰e lastnosti, me- bomo problematike lotili z veliko energi- uredi? nite, so tiste, ki so jih ljudje v prete- je. Predvsem pa, da bomo izpolnili priãa- klosti pri vas opazili in vas zaradi kovanja teh, ki so nas volili in nam izka- Zavzemal se bom za izbolj‰anje poloÏaja njih izbrali za predstavnika v SD? zali zaupanje, zato tudi v prihodnje po- delavcev na terenu (monterjev) in tudi, trebujemo sodelovanje in pomoã svojih da se izbolj‰a njihovo izobraÏevanje v Sodelavci me poznajo kot borca, saj ne volivcev. smislu prenosa znanja. Menim, da ima odneham, dokler niso izãrpane vse moÏ- vodilni kader premalo posluha za delav- nosti in poti, ne popu‰ãam razliãnim priti- Ker SD ponuja ‰tevilne moÏnosti izobra- ce, ki opravljajo delo na terenu, saj ti se- skom … Ena od teh zadev so bile neiz- Ïevanja ãlanov, bom z dodatnim znanjem stavljajo osnovno celico. Rad bi dosegel, da se veãkrat prisluhne predlogom starej- ‰ih delavcev, saj so njihove izku‰nje in pridobljeno znanje preveãkrat prezrti. Med mojimi nalogami je tudi prizadeva- nje za zmanj‰anje administracije in cen- tralizacije v podjetju. V svojih pobudah bom poudaril vpra‰anje povratnih infor- macij, tako vodstvenega kadra kot delav- cev. Dvosmerna komunikacija je podlaga za kakovostno in uspe‰nej‰e delo v pod- jetju in jo je treba v na‰em podjetju utrdi- ti. Aktivno se bom vkljuãeval v dejavnosti za prepreãevanje mobinga.

Kaj priãakujete od aktivnega sodelo- vanja v SD? Kaj boste pridobili?

Îelim le, da se zadeve uredijo v skupno dobro. Pomagati ljudem je plemenito de- janje. Nedvomno pa bo to lepa in bogata Ïivljenjska izku‰nja, ki bogati ãloveka od znotraj. Branko ·tancer Îelite kaj sporoãiti svojim delavcem, ‰e zlasti zdaj, ko se pripravljajo ‰te- vilne spremembe? plaãane plaãe iz leta 1991. Vse je Ïe ka- in spoznavanjem drugih obzorij pridobil zalo, da se vpra‰anje ne bo uredilo, saj se dodatno motivacijo za nadaljnje delo. Sem realist in verjamem, da spremembe, ki je vleklo Ïe veã kot pet let. Kljub temu pa nam jih prina‰a SODO, ne bodo tako kore- nisem odnehal, saj je po mojem prepriãa- In za konec. Kaj Ïelite sporoãiti svo- nite, hitre in negativne. Saj tudi znan slo- nju ‰e obstajala moÏnost. Zadeva je jim delavcem, ‰e zlasti v luãi prihaja- venski pregovor pravi Nobena juha se ne znova oÏivela na sindikatu in s skupno joãih sprememb? poje tako vroãa, kot se skuha. Verjamem v moãjo nam jo je uspelo re‰iti v korist de- vse nas, da bomo z znanjem, izku‰njami in lavcev. S skupnimi moãmi in vsestranskim sode- trdim delom premagali tudi to oviro. lovanjem na vseh podroãjih bomo laÏe Kaj priãakujete od svojega aktivnega re‰evali teÏave in se sooãali s spremem- delovanja v SD? Za kaj si boste ‰e po- bami, ki se bodo pojavile na zaãrtani Branko ·tancer sebej prizadevali? poti. ·e zlasti ãe bomo delovali po naãelu zadovoljstva vseh zaposlenih in v korist Branko ·tancer se je za kandidaturo v Kot nalogo sem si zadal biti ãim bolje podjetja. SD odloãil na podlagi predloga sodelav- seznanjen in vpeljan v delo in pristojnosti cev, ki so ga poznali v vlogi predsednika SD in Ïelim, da bi bilo moje delo tesno sindikata. Tako sta bila njegovo delo in povezano s sodelavci. ·e posebej pa se odnos s sodelavci dobro znana, hkrati pa bom zavzemal za bolj‰o plaãno politiko, je pokazal tudi veliko vztrajnosti, saj od socialni poloÏaj zaposlenih ter dobre od- naãrtovanih ciljev ni odstopal. nose v kolektivu.

infotok / februar / 1 / 2007 27 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:18 PM Page 28

KURENTOVANJE

a Besedilo: Bernarda Kos a FotografijI: Sergej Cvikl in Bernarda Kos

Korantov skok na Obmoãni enoti Ptuj

Po starem obiãaju si koranti po sveãnici toãno opolnoãi prviã nadenejo zvonce in s tem zaãnejo odganjati zimo in zle duhove, oznanjati zaãetek pustnih norãij in prina‰ati sreão za dobro letino.

Uvodna prireditev v Ïe 47. ptujsko kuren- tovanje, 7. korantov skok, je na domaãijo nekdanjega princa karnevala MatevÏa Zokija natanko opolnoãi zvabila veã sto korantov in obiskovalcev. Po prvih oce- nah se je v Budini pri Ptuju zbralo okoli 500 korantov, prireditveni prostor, kjer so zakurili kres, pa so z baklami dodatno osvetlili ãlani pustne skupine Tlaãani iz bliÏnje Spuhlje.

Korantov skok je veã desetletij star obi- ãaj, pri katerem v polnoãni temi koranti divje zaple‰ejo okoli ognja, gibanje groz- ljivih ‰em pa spremlja polnoãna pesem Sergej in njegov sin na ptujskem kurentovanju zvonov. Vendar je to le simboliãni skok v karnevalski ãas, uradni zaãetek se je zgo- Za korante s ptujske obmoãne enote kih in domaãih kolinah, maja pa vsako dil 10. februarja, ko je iz rok “ptujskega pustni ãas ni le ãas prikazovanja starih leto priredijo Sreãanje etnografskih in ko- Ïupana” izvoljeni pustni princ karnevala obiãajev, udeleÏevanja povork in priredi- rantovih skupin v malem nogometu, ki je 2007 prevzel oblast nad mestom. Vendar tev, temveã tudi ãas, ko je treba uskladiti postalo Ïe tradicionalno. Skratka, nikoli le zaãasno – odpovedati se ji je moral Ïe sluÏbene in pustne obveznosti. Seveda si jim ni dolgãas. S pomoãjo pokroviteljev, na pustni torek. Odpovedati se pustnim vsi koranti v tem ãasu vzamejo nekaj dni gostiteljev, dotacij, predvsem pa z moãno radostim pa je na Ptuju res teÏko. Priredi- dopusta, ãe je le mogoãe. Koranti iz na- voljo in odliãno organizacijo so prerasli v tve, povorke in zabave se kar vrstijo. ‰ega podjetja so vãlanjeni v dru‰tva, kate- skupino, ki je z du‰o in telesom predana rih namen je predvsem ohranjati pomen poslanstvu koranta, torej preganjanju izvirnih pustnih obiãajev in ‰eg na Drav- zime in prina‰anju dobrega. skem in Ptujskem polju. Z velikim zanosom in Ïarom uresniãuje Na‰ sodelavec in podpredsednik dru‰tva poslanstvo korantovega lika tudi na‰ tret- TD Korant Klub Bo‰tjan Zaj‰ek je pove- ji sodelavec Silvo âeh, ki je v dru‰tvu dal, da je v dru‰tvo vkljuãenih 40 ãlanov KDFD Korant Spuhlja ãlan upravnega od- iz DraÏenc in Turni‰ã, ki se vse leto udele- bora. Njihovo dru‰tvo deluje Ïe od leta Ïujejo ‰tevilnih prireditev doma in v tujini. 1993 in ‰teje 55 ãlanov, Silvo pa pomaga Letos se bodo odzvali na vabila iz Hrva‰- pri organizaciji udeleÏbe na gostovanjih, ke, Trbovelj, Kranja in Murske Sobote. karnevalih in prireditvah. Demonski glas Tajnik dru‰tva je prav tako na‰ sodelavec tega dru‰tva sega daleã po Evropi, saj se Sergej Cvikl, ki pravi, da veliko pozornosti bodo tudi letos udeleÏili gostovanja v posveãajo prepoznavnosti skupine. Vsi Bolgariji, Belgiji, Ribnici in seveda na Ptuj- koranti imajo enako okra‰ene kape, s skem karnevalu. Posku‰ajo se odzvati va- toãno doloãenim barvnim zaporedjem bilom ãim veã organizatorjev po svetu in trakov na kapi z vrtnicami. Vrtnice izdelu- tako ponesti slovensko kulturno dedi‰ãi- jejo sami, na kar so zelo ponosni. Prepoz- no daleã prek slovenskih mej. Vedno so navni so tudi brez korantij, saj imajo in bodo teÏili k cilju, da se lik koranta enake bunde, majice in ãudovite klobu- ohrani kot izvirna maska Ptujskega in ke. Med letom se radi sreãujejo na obã- Dravskega polja. nih zborih, poletnih in kostanjevih pikni- Korant

28 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:18 PM Page 29

OBARJADA 2007

a Besedilo in fotografije: Mihaela ·nuderl

Obarjada 2007 Zbiranje sredstev za dobrodelne namene na zabaven naãin

V soboto, 10. februarja, je v okviru tradicionalnega ptujskega kurentovanja na Ptuju Ïe drugiã zapovrstjo potekala svojevrstna in zanimiva prireditev, Obarjada 2007. Med obiskovalce se je po oceni organizatorja razdelilo vsaj 1.400 porcij obare.

Lions klub Ptuj je letos znova povabil podjetja, ki delujejo v Podravju, da sode- lujejo pri kuhanju pi‰ãanãje obare ter Ekipa Elektra Maribor (z leve): Marjan Kampl, Tatjana Vogrinec Burgar in Boris ·traus tako prispevajo sredstva v dobrodelne namene. Izkazalo se je, da so Ptujãani vrstno pripravljali pi‰ãanãjo obaro. V ko- znanjem pripravil odliãno pi‰ãanãjo prireditev zelo dobro sprejeli, kar je bilo misiji, ki je ocenjevala pi‰ãanãje obare, so obaro. Za sodelovanje pri kuhanju smo videti po ‰tevilnem obisku Obarjade, ki je bili: dr. Marko Volk, dr. Roman Glaser, prejeli zahvalo Lions kluba Ptuj in veseli potekala na dvori‰ãu Ptujske kleti. mag. Danilo Toplek, Stanislav Brodnjak, smo bili, da smo s svojo navzoãnostjo po- Brigita Selin‰ek in JoÏe Braãiã. Za najbolj- magali pri uresniãevanju njihove dobro- V kuhanju obare se je letos pomerilo kar ‰o obaro so razglasili tisto, ki jo je skuha- delnosti. 18 podjetij, udeleÏenci pa so vsi svoje- lo podjetje ILKOS, d. o. o., drugo mesto si je prisluÏila obara podjetja Ograje Rogi- na, tretje mesto pa obara podjetja DIW Service, d. o. o., iz Maribora.

Vodja ekipe Elektra Maribor je bil kuhar Boris, ki je z dobro voljo in s strokovnim

Kuhar Boris pri kuhanju obare Kurenti so na Ptuju veselo odganjali zimo Le katere skrivnosti recepta je kuhar Boris izdal in klicali pomlad. Stanislavu Vojsku in Francu ·migocu?

infotok / februar / 1 / 2007 29 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:18 PM Page 30

POTOVANJE

a Besedilo in fotografije: Igor Sever

Z motorjem po biv‰i Jugoslaviji

Zima je. Gledam skozi Ob prihodu v Sarajevo smo zopet videli sledove minule vojne. Zelenice so bile okno in ob pogledu na polne grobov. Opravili smo ogled Ba‰ãar- zelenje, ki me obdaja, ‰ije, zauÏili pravo bosansko hrano, ki niso ãevapãiãi, seveda pa smo jih pri HodÏiãu skoraj pozabim, da je ja- 1 poskusili ter nadaljevali pot prek Konji- nuar leta 2007. Îelim si ca, Jablanice do Mostarja. V Mostarju smo imeli Ïe vnaprej organizirano preno- smuãanja, ker pa so ãi‰ãe z moÏnostjo parkiranja motorjev v razmere pomladne, Zaãetek poti pri Rudiju na Ptuju garaÏi. Lastnica nas je sprejela z obilico prijaznosti, nas pogostila in nakazala mi misli uidejo pot smeri ogleda v Mostarju. Po ogledu pa so z motorjem, ki sem sledili spanje, jutranje vstajanje in nada- ljevanje poti proti ·irokem Brijegu, Trilju, jo maja lani prevozil Sinju, Kninu in Drvarju, kjer smo bili priãa s prijateljema Samom pravi bosanski poroki. Kljub pomanjka- nju, ki ga ni bilo teÏko ugotoviti med in Rudijem. voÏnjo po Bosni in Hercegovini, poroke tukaj ‰e vedno kaÏejo stare ljudske obiãa- 19. maja lani sva se s Samom v zgodnjih je in njihov pomen. jutranjih urah odpravila od doma na Ptuj, kjer se nama je pridruÏil ‰e Rudi. Postre- Ustavili smo se v Bihaãu, kjer smo si ogle- gel nama je s sla‰ãicami, zatem pa smo Malica ob akumulacijiskem jezeru HE Peruça. dali mesto in nadaljevali pot proti Karlov- se odpravili na pot. Na meji v OrmoÏu cu in Metliki. V vasi Gornja Lokvica pri smo malo poklepetali s cariniki, saj jih je ‘slavonskim kulenom’ za predjed in s ‘‰o- Metliki so nas priãakali moji sorodniki, zanimala kakovost na‰ih motorjev, nato kaãkim odrezkom’ za glavno jed. S teÏa- nas pogostili in veãer smo preÏiveli na pa nadaljevali pot po Hrva‰ki. Ta nas je vo smo se raz‰li, toda prispeti smo morali Metli‰ki vigredi. Noã je bila naporna in vodila prek VaraÏdina, Ludbrega, Kopriv- ‰e v Ceriç, kjer smo imeli rezervirano pre- kratka. Tako smo Ïe v jutranjih urah zaja- nice, Virovitice, Slatine, Na‰ic, Osijeka, noãi‰ãe pri mojih znancih. Ura je bila hali svoje konjiãke in se odpravili na Ptuj, Vukovara do Ceriãa, kjer smo prenoãili, 21.30, noã je bila temna, toda hi‰o znan- kjer sva se s Samom poslovila od Rudija se okrepãali in se odpeljali novim izzivom ca Marina smo hitro na‰li. âakal nas je in nadaljevala pot v Maribor. naproti. na ulici, z vnukom v rokah, ves zaskrb- ljen, da se nam ni kaj pripetilo. Po prisrã- Ptuj pa je bil kljub zakljuãku na‰e poti Pot smo nadaljevali po slikoviti Podravini nem pozdravu zopet kulinarika, malo os- tudi nov zaãetek, saj smo se Ïe dogovori- in se ustavili v Na‰icah. Samo si je Ïelel veÏilne pijaãe in hitro spanje, saj smo po li, da prihodnje leto (torej letos) izpeljemo ogledati kasarno, kjer je sluÏil voja‰ko ob- zajtrku naslednji dan potovali v Bosno. 'd–ir' Maribor–Kosovo–Makedonija–Alba- veznost, toda kriÏi‰ãe, kjer bi morali zavi- nija–ârna gora–Maribor. ti, smo spregledali. Ne preveã jezni smo Pot nas je vodila skozi |akovo, kjer smo si nadaljevali pot do prve okrepãevalnice, ogledali |akovaãko katedralo, nato pa ãez kjer so nas vljudno postregli, vpra‰ali, Savo v Bosanski ·amac. Tu smo se sreãali kam gremo in kako se Ïivi pri nas v Slo- s svetom, ki smo ga ponovno spoznava- veniji. Po kratkem pogovoru smo s svoji- li … Srbska krajina, napisi v cirilici (za nas mi konjiãki odrinili in pot nas je peljala v to ni bilo moteãe). Po voÏnji do Doboja Vukovar, ki ‰e vedno kaÏe rane minule smo ugotovili, da se v tem delu Bosne vojne. Panoramski ogled smo zakljuãili v ãas ni ustavil, ne, vrnil se je 30 let nazaj. restavraciji ob Donavi, kjer smo podoÏive- Pot smo nadaljevali skozi Zenico. Tu sem li popoldanski utrip mesta. Prijetno prese- leta 1974 delal kot pripravnik v Hidro- neãeni nad vrveÏem, smo se odpravili v montaÏi pri izgradnji hladne valjarne. Ob- Vinkovce, kjer nas je Ïe nestrpno priãako- jekti so bili zanemarjeni, vse je obstalo, val gospod Frane Stojiã. Pogostil nas je s pogled je bil zastra‰ujoã. Pred ≠akovaãko katedralo

30 infotok / februar / 1 / 2007 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:18 PM Page 31

ROJSTNI DNEVI

Rojstni dnevi

Februarja svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci: JoÏe Ro‰kar, Janez Fre‰er, JoÏe Senãar, Borut Volupiã, Albin Steyer, Franc Karner, Dragan Brani‰a, Dragica Majeriã, Damir Kapu- ‰in, Janko Kidriã, Igor Kralj, Janko Holidej, Igor Senekoviã, JoÏef Zelenko, Danilo ·turm, Ivan Ro‰kar, Du‰an Veber, Slavko Potoã- nik, Bo‰tjan Rous, Josip Matosoviã, Andrej Repnik, Igor Sedov‰ek, Robert Verdnik, JoÏe Horvat, JoÏe Perko, Ferdinand Stajnko, BoÏidar Govediã, Danijela Homec, Danijel Hajnal, Franc Makoter, Anton Braãiã, JoÏe Avgu‰tin, Dragica Jelen, Bogdan Munda, Ljubomir Pisanec, Roman Kukovec, Gorazd Lozar, Mitja Pupaher, Jernej Kmetec, Anton Motaln, Tatjana Vogrinec Burgar, Iztok Kapun, Bogdan Barta, Herman Kisilak, Miha Îohar, Vinko Brglez, Borut Puklavec, Miran Fras, Miran Golc, Natalia Varl, Zoran Tr- stenjak, Miran ·trebih, Marjan Govediã, Sa‰o Ancel, Alen Novak, Vojko ·ijanec, Darinka Renko, Bojan Zim‰ek, JoÏica Jauk, Bran- ko Gider, Du‰an Rituper, Andrej Ba‰a, Stanislav Kukovec, Zlatko Îerak, Branko Ore‰iã, Alojz Kubot, Davorin ·vajncer, Miroslav Ozmec, Milena Vaupotiã, Matej Filipãiã, JoÏe ·amperl, Andrej Kamen‰ek, JoÏe Arih, Milena Ulaga, Zdenko Rojko, JoÏe Zeme, Marko Braãiã, JoÏe Slak, Andrej Dol‰ak, Leon ·enekar, Andrej Trglavãnik in Franc Varga. Marca svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci: Slavko Barbariã, Ivan Benec, Mateja Podlesnik, Darja Joziã-âoh, Igor Sever, Branko ·ket, Igor Kajzer, Igor Îist, Branko Sever, Zoran Zadek, Ciril Bobnjar, Davor Draganiã, Dani Portir, JoÏe Letnik, BoÏidar Ki‰, Andrej Kosmaãin, Danica Zebec, JoÏe Mesariã, Stanislav Klemenãiã, Nata‰a Kaliã, Anton Kolednik, Dejan Zuzzi, Herman Vidrih ml., Irena Petek, JoÏe Pepevnik, Dejan Siniã, JoÏe Ferliã, Negovan Vogrinãiã, Miroslav Pre‰ern, Edi Dreven‰ek, Ljuboslav Filipiã, JoÏe Bezjak, Mirko Javnik, Miroslav Govediã, Gregor Vudler, Danilo Pol‰ak, Helena Brandner, Bo‰tjan Topolovec, BoÏidar Pregl, Ivo Komljenoviç, Marija Recek, Borut ·vajger, Dejan Novak, Edvard Kranjc, JoÏef Peklar, Franc Mauko, Klavdija Majcen, Marjan Lipej, Rudolf Ovãar, Ivan Mojzer, Izidor ·eneker, Ro- bert Du‰ej, Elizabeta Kirbi‰, Franc ·ilec, Slavko Cunk, Igor Jaunik, Valentina Sabol, Sandi ·prah, MatjaÏ Vrabiã, Drago Ger‰ak, Darko Mur‰ec, Marija Pungraãiã, Damijan Kralj, Ivan ·tern, Robert Trop, Franc Obran, Franc Horvat, Mira OroÏ, Simon Osojnik, Majda Per‰ak, Regina Lah, Milan Svetaniã, Drago Ludvik, Miran Horvat, Darinka ·eruga In Radomila Muiç.

âestitamo! Uprava

a Besedilo: uredni‰ki odbor Nagrajeni prispevki za Infotok

V vsaki ‰tevilki Infotoka nagradimo tri ãasu, dokumentirajte svoj delovni dan, Nagrade za svoje prispevke tokrat prej- prispevke, ki jih pripravite zaposleni. opi‰ite poseben dogodek … mejo: Tudi vi lahko pripomorete k bolj pestri vsebini na‰ega glasila. Naredite intervju Ne pozabite, da vam uredni‰ki odbor z • Ale‰ Damjanoviã, z zanimivim sodelavcem, napi‰ite kaj o veseljem pomaga pri pisanju. • Darja Lapov, lastnem ali sodelavãevem prostem • Franc Toplak in Franc Vidi‰.

a Besedilo: uredni‰ki odbor Razgovori z upravo

Razgovori z upravo bodo, kot je Ïe ustaljeno, potekali vsak 2. ponedeljek v mesecu med 16:00 in 17:30. Za razgovor je potrebna le predhodna najava v tajni‰tvu uprave na telefonsko ‰tevilko: 111 ali 251.

Naslednji termin za razgovor z upravo je ponedeljek, 12. marec.

infotok / februar / 1 / 2007 31 Infotok 1/07 k2 2/23/07 1:18 PM Page 32

V NARAVI

a Fotografija: Zvonko Mezga

Uredni‰ki odbor: Veronika Fermevc – Ban, Produkcija: ProPiar d. o. o. David Gril, Jana Jur‰e ·korc, Peter Kaube, Oblikovna zasnova: Kraft & Werk Miro Peãovnik, Franc Prelog, Miroslav Pre‰ern, Naklada: 1550 izvodov Darinka Renko, Igor Sever, Mihaela ·nuderl, Tisk: Versana Jurij Tretjak, Irena GrajÏler, Milena Rajh, Natisnjeno: februar 2007 Bo‰tjan Rous, Bernardka Kos, Mira OroÏ, Letnik VI, ‰tevilka 22 Marjan Ore‰iã, Marko Braãiã, Bo‰tjan Grabar, Alenka Vidic (odgovorna urednica).

infotok / februar / 1 / 2007